Leto XXVI. Številka 33 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Iržič _ Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sobota, 28. 4. 1973 .Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — Odgovorni urednik Albin Učakar mKKKKKtms&mm^ štUmm* €PBHHBB§r ^^■■MKSsP8* in sicer ob sredah in sobotah mmmmšm - m m i K m *' - iiii H H \t >> - «1 / ' p «r >' *t % ■ h % ■ ^"^' \-I-®:' ' 5 ■^- H^B m _ _ s ? ......»s.: ^ ■ i mčmm miMmm- : mmmš? mm m ^P^" ESri ____ _ r r^l specenua I&JUjuL _ Izlet v prazničnih dneh ovekovečite. ,q\obu$ . >0 % g ... s fotoaparati ^ si in kamerami 5" S iz oddelka O" FOTOOPTIKA S \ Čestitamo za 1. maj praznik dela tPNMNMI MM ^ o a S* OT l J •g\oba® . >0 s° c* razvijamo in povečujemo o črno bele O in barvne filme v \ o" cr c <0 Naročnik: 13282627 Pohod pionirjev Pionirji in pionirke ljubljanskih šol so v četrtek proslavili obletnico ustanovitve OF in os v o bo ditve. Tradiciona In ega pohoda Po poteh tovarištva in spominov, ki sodi v okvir prireditev Po poteh partizanske Ljubljane, se je udeležilo okrog 14 tisoč pionirjev. Družbeni položaj žensk Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze je sklenilo, da bo 30. maja seja zvezne konference, kjer bodo obravnavali družbeni položaj žensk. Pred tem bodo. o družbenem položaju žensk razpravljala tudi republiška in pokrajinska vodstva SZDL. Prekrški naraščajo Poslanci vseh zborov zvezne skupščine so razpravljali o delu zveznih organov na področju pravosodja, inšpekcijskih služb, carinske službe "in službe družbenega knjigo-vodstva. Poslance so seznanili, da število prekrškov v gospodarstvu narašča. 1971. leta je bilo na primer 271 direktorjev obtoženih kaznivih dejanj, lani pa kar 508. Gibanje osebnih dohodkov Januarja letos so bili poprečni osebni dohodki v vsej državi za 16 odstotkov večji kot lani ta mesec. Poprečni osebni dohodek je znašal 1711 dinarjev; v gospodarstvu 1667 (16,9 odstotka več) in v negospodarstvu 1930 (11,7 odstotka več). Januarja lani pa so bili v primerjavi z januarjem 1971 osebni dohodki v gospodarstvu večji za 22 odstotkov in v negospodarstvu za 21 odstotkov. Poprečni realni osebni dohodki pa so bili januarja letos v Jugoslaviji in v Sloveniji za 2 odstotka nižji kot lani ta mesec; v gospodarstvu za 1 odstotek, v, negospodarstvu pa kar za 5 odstotkov. Takšno zmanjšanje je nastalo zaradi porasta življenjskih stroškov. Šesta seja SZDL V četrtek je bila v Ljubljani šesta seja republiške konference socialistične zveze. Na seji so razpravljali o vlogi in nalogah socialistične zveze pri razpravi o novi ustavi SFRJ in SR Slovenije. Govorili so tudi o kadrovskih pripravah za sestavo delegacij na vseh ravneh. Ukinjen polog? Republiški sekretariat za finance je pripravil osnutek zakona o odpravi obveznega 30-odstotnega pologa za primere, ko to ni več družbeno upravičeno. Gre predvsem za odpravo pologa pri naložbah za gradnjo trgovske mreže za prodajo na drobno, za opremo v trgovini, za izgradnjo skladišč in za druge namene. Osnutek bo na prvi seji obravnaval izvršni svet, prihodnji teden pa bo poslan v obravnavo republiški skupščini. Pol lažje rakete V neki naši vojaški' tovarni so začeli izdelovati protitankovske vodene rakete. Pri gradnji te tovarne in osvajanju tehnologije je sodelovalo več strokovnjakov kot pri gradnji Djerdapa. Nove jugoslovanske rakete so pol lažje od tujih. Njihov domet in rušilna moč sta enakovredna n ajsodo bn ejšemu tovrstn emu orožju. Zdaj na njih razvijajo sistem polavtomatskega vodenja. Mednarodni simpozij V Beogradu se je začel drugi mednarodni simpozij domačih in tujih gledaliških kritikov in teatrologov. Udeležence simpozija sta pozdravila Josip Vidmar in Edvard Kardelj. Jesenice V sredo zvečer na proslavi v kinu Center v Kranju je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar izročil listino o domicilu borcem za severno mejo in pripel trak na njihovo zastavo — Foto: F. Perdan V četrtek dopoldne je bila v hotelu Transturist v Škofji Loki osrednja proslava ob 25. obletnici zavarovalstva na Gorenjskem, ki so se je med drugim udeležili tudi predstavniki občinskih skupščin iz Škofje Loke, Kranja, Radovljice in Tržiča. O povojnem razvoju zavarovalstva v Sloveniji in na Gorenjskem sta govorila direktor zavarovalnice Sava iz Ljubljane Lado Peternel in direktor kranjske poslovne enote zavarovalnice Sava Ivo Hrovatin, ki sta med drugim ugotovila, da se je slovensko in obenem gorenjsko zavarovalstvo izredno hitro razvijalo, kar dokazuje podatek, da je zavarovalnica Sava med jugoslovanskimi zavarovalnicami na 3. mestu, enako mesto pa dosega kranjska zavarovalnica v slovenskem merilu. Na četrtkovi prireditvi sp obdarili sodelavce, ki delajo v zavarovalstvu neprekinjeno 10, 20 in 25 let. (jk) — Foto: F. Perdan Učenci osnovne šole Tone Čufar z Jesenic so minuli teden zaključi" _. akcijo zbiranja odpadlega papirja V treh dneh zbiranja so zbrali kar 36 ton papirja. Denar bodo namenili z« gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu. Lani je obiskalo Kranjsko goro okoli 60.000 domačih in tujih turistov. Med turisti, ki so obiskali kraje zgornje savske doline, je bilo precej Zahodnih Nemcev, Italijanov, Nizozemcev in Avstrijcev. Tuji turisti so prihajali i* skupno 26 držav. o. S. kranj radovljica Na ponedeljkovi seji občinske korv ference socialistične zveze so člani konference razpravljali o vlogi in organiziranosti družbenopolitičnih skupnosti v bodoči ustavni ureditvi in o vsebini priprav na ustavne spremembe. S tem se je v kranjski občini začela šir& razprava o bodoči organiziranosti družbenopolitičnih skupnosti. Na torkovi seji kranjske občinske skupščine so odborniki sprejeli predlog srednjeročnega plana razvoja kranjske občine za leto 1971 —1975 in program razvoja telesne kulture v občini. Obširno so razpravljali tudi o poročili1 koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev v občini. V polni dvorani kina Center v Kranju je bila v sredo zvečer osrednja proslava v počastitev dneva OF in praznika dela. O pomenu praznika jc spregovoril predsednik sindikalne organizacije Planika Kranj Viktor bi žen Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar je podelil odlikovanja pred' sednika republike in domicil borcem za severno mejo, predsednik občinsk« konference socialistične zveze Tone Volčič pa letošnja priznanja OF. V programu so potem nastopili Akademski pevski zbor Tone Tomšič in folklorni skupina France Marolt iz Ljubljane. V četrtek popoldne so na hiši gostilne Benedik v Stražišču odkrili spominsko ploščo. V tej hiši je bil namreč ustanovljen prvi odbor OF v Kranju Na slovesnosti so nastopili moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče, učene1 osnovne šole Lucijan Seljak in godba na pihala Kranj. A. Ž. Na torkovi seji občinske konferenc« socialistične zveze v Radovljici sO - člani ocenili delo konference v minulem letu in razpravljali o kadrovskih pripravah za volitve. Sejo konference je vodil Jošt Rolc, predsednik občinske konference Janez Vari pa je podelil na seji letošnja občinska priznanja OF. Za sredo popoldne sklicana seja obeh zborov radovljiške občinske skupščine je zaradi nesklepčnosti odpadla. Sklepčen ni bil zbor delovnih skupnosti Seja skupščine z enakim dnevnim redom bo v petek, 4. maja popoldne. V avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici je bila v četrtek ob 19. uri osrednja svečanost v počastitev dneva OF. Ob tej priliki so nekaterim občanom podelili priznanja krajevne organizacije SZDL Radovljica. V programu so nastopili člani moškega pevskega zbora društva upokojencev Lipa iz Radovljice, pionirji osnovne šole in orkester glasbene šole. V torek, 1. maja, ob 10. uri bo na Šobcu v Lescah tradicionalno prvomajsko slavje. Ce bo vreme slabo, bo prireditev odpadla. A. Ž. V ponedeljek je bila v Tržiču sej? koordinacijskega odbora Za splošni ljudski odpor pri občinski konferenc' SZDL. Na seji so pregledali dosedanje delo na tem področju in ugotovili, dajc bilo že veliko narejenega, vendar so še pomanjkljivosti. V prizadevanja & krepitev splošnega ljudskega odpora po krajevnih skupnostih se bodo moral« še bolj vključevati specializirane organizacije kot so Ljudska tehnika, tabor' niki, strelci, lovci, gasilci itd. Vendar te organizacije tarejo večkrat težk1 finančni problemi. Obravnavi te problematike bodo namenili eno od prihod njih sej izvršnega odbora občinske konference SZDL, na katero bodo povabil' tudi predsednike krajevnih skupnosti ter predsednike krajevnih organiz.aci) oZIJL. V sredo popoldne je bila na občinskem sindikalnem svetu slovesna raZ' glasitev rezultatov športnih tekmovanj med osnovnimi sindikalnimi organiz* cijami v počastitev letošnjega 1. maja in podelitev pokalov in diplom. Ekipe moške in ženske, sindikalnih organizacij iz tržiške občine so se merile v ke£ ljanju, streljanju in šahu. Pri organizaciji tekmovanj so razen občinske*' sindikalnega sveta in osnovnih sindikalnih organizacij sodelovali tudi kel 1 jaški klub, strelska družina in šahovski klub. V tržiški občini so se začeli sestajati stalni aktivi in osnovne organizacij* ZKS. Med prvimi sta se sestali organizaciji ZK Zgornja Bistrica in organiz*' cija ZK desni breg. Seji obeh organizacij sta bili v sredo. Komunisti bodo n* podobnih sestankih obravnavali sklepe 5. zasedanja občinske konference $ ter akcijski program, ki je bil sprejet na posvetovanju sekretarjev osnovni* organizacij. trzio V torek, 24. aprila, se je s člani občinske konference SZDL na Jesfe-nicah pogovarjal predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribi- čič. V uvodu je orisal glavne nalog* Socialistične zveze v prihodnjei" obdobju, nato pa so podelili občin' ska priznanja OF. Mitja Ribičič je dejal, da bo morala postati Socialistična zvez* trdna sila, ki bo morala biti pred' vsem čvrsto notranje organiziran? Socialistična zveza bo morala stal'' šča raznih občinskih in drygih forU' mov usklajevati na osnovi enaki"1 interesov. Socialistična zveza naj instrument delovnih ljudi in mor* biti sposobna, da gradi naprej n* socialističnih temeljih. D. S- Nov delovni čas upravnih služb Po 1. maju bodo upravni organ1 občinskih skupščin Kranja in R3' dovljice začeli delati že ob 6. u«*1 zjutraj. Ob ponedeljkih, torki'1, četrtkih in petkih bodo delali od & do 14. ure, ob sredah pa od 6. do ure. Nov delovni Čas velja v Kranju in v Radovljici do 30. septembra. 0 i m 1 %M JUr, A $ INI Otvoritev križišča na Jeprci ŠKOFJA LOKA, 26. aprila — Danes opoldne so na Jeprci svečano odprli novo križišče in podvoz, ki obetata s prometnega zemljevida Slovenije črtati še eno »črno točko«, še eno vozlišče, kjer je v minulih letih prihajalo do hudih nesreč. 1650 metrov svežega asfalta bo povsem odpravilo gnečo in zastoje, kakršnih smo bili vajeni do nedavna. Dela je graditelj, Cestno podjetje Ljubljana, zaključilo še pred dogovorjenim rokom, stala pa so 4 milijone din. Investicijo je financirala Republiška skupnost za ceste. Kot zanimivost naj povemo, da so strokovnjaki na najnižjem mestu uredili tudi posebna vodnjaka, ki bosta ob nalivih skrbela za sprotno odvajanje meteorske vode, ter lovilec maščob, moderno napravo, namenjeno preprečevanju onesnaženja talnih plasti zemlje z olji, nafto in bencinom (do česar bi v primeru nezgode cisterne ali večjih vozil lahko prišlo). Križišče je slovesno odprl kvalificirani delavec Cestnega podjetja Adem Gromilič, Transturistov šofer Janez Lukan pa se mu je v imenu vseh udeležencev v prometu zahvalil za to pomembno pridobitev, ( ig) — Foto: F. Perdan Tito na Brdu * Predsednik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz-Tito z ženo Jovanko je v sredo popoldne prispel na brniško letališče. Z njim so bili Edvard Kardelj in Stane Dolanc. Na letališču so predsednika Tita pozdravili predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS Franc Popit, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine, predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Stane Mihalič. Tito se je odpeljal na Brdo pri Kranju, kjer bo nekaj dni na oddihu. Komisija za kadrovska in socialna vprašanja Elan tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. samostojnega referenta za raziskavo tržišča 2. 4 kvalificiranih mizarjev 3. 2 kvalificiranih pleskarjev 4. 2 kvalificiranih kovinostrugarjev Pogoji: pod 1.: visoka izobrazba ekonomsko-komeroialne smeri z dveletno prakso na takem ali podobnem delovnem mestu z znanjem nemščine ali angleščine; pod 2.: kvalificiran mizar z urejeno vojaščino, ki ima veselje do dela pri montaži telovadnic ali do izdelave plastičnih čolnov; pod 3.: kvalificiran pleskar z urejeno vojaščino, ki ima veselje do dela v pomožnem obratu ali pri izdelavi plastičnih čolnov; pod 4.: kvalificiran kovinostrugar z urejeno vojaščino, ki bi delal v proizvodnji kovinskega oddelka ali v pomožnem obratu. Poskusno delo traja pod 1. točko 5 mesecev, pod točkami 2 do 4 pa 2 meseca. Prijave s potrebnimi dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovska služba Elan, tovarne športnega orodja, Begunje na Gorenjskem do zasedbe delovnih mest. nagrade kupcem od 10. aprila do 30. junija 1973 nekaj let v okviru dneva OF občinske organizacije socialistične zveze m republiška konferenca SZDL na predlog krajevnih organiza-j-f *n samoupravnih skupnosti podeljujejo posameznikom in Kupinam za delo in trud na družbenopolitičnem, prosvetno-vzgoj-Ok?' ,ulturnem in drugih področjih priznanja Osvobodilne fronte, ^ncinska priznanja OF so letos na Gorenjskem dobile štiri skupine oziroma organizacije in 37 posameznikov. Prostor in čas nam ne aovoljujeta, da bi prav vse, čeprav nedvomno to zaslužijo, predstavili. ato smo v vsaki gorenjski občini obiskali enega dobitnika letošnjega priznanja in z njim pokramljali. Vsem 41 posameznikom in organiza-Uam pa ob tej priliki iskreno čestitamo, želimo še v prihodnje veliko spehov in prijetne prvomajske praznike. Rojena je bila 1924. leta na Jesenicah, zdaj pa je že 13 let v Kranju, ■f^^^M kjer je zaposlena kot pedagoška svetovalka na kranjski enoti Zavoda za šolstvo. Pred tem je za vso Slo-IfHH venijo na šoli Lucijan Seljak vodila ^^Km 11 hospitacijski oddelek, še prej pa je Bp 1|j| bila upraviteljica osnovne šole v Ljubnem. Poleg poklica je vsa leta Po drugi pa Nnn razmh organizacijah. jI,' Pa kljub temu sem se na stara lotil smučanja.« n\Vlx- bil° P° va§e treba na Jesenicah čimprej urediti?« m> moje bi bilo treba čimprej od- stanovanjske barake na perfč ZliP°dmežaklji- DrUg> zel° nrZt problem pa je pomanjkanje Prostorov za varstvo otrok. Razen Sf« zadnje čase zelo moti slaba pzla me,sta in okoliških krajev. ob glavni cesti je vse več čo ln f YSO pohval° za red in čisto-tiJi h°rtikulturno društvo in okrasih A P^ezniki, ki so nekai b balione- Škoda pa je, da lenaj korakov stran od urejenih kunJ cvetličnih lončkov ne vidimo nupov smeti.« DrvJ^k?,pa nameravate preživeti Prvomajske praznike?« *KZr Se"l bil lani prost, bom letos bo\P:^mke dežural. Upam, da ne 0o kaj dosti prekrškov.« slovarja Slovenskega knjižnega jezika.« Pravi, da tako rekoč nima prostega časa. Edina sreča je morda to, da mu lov in lovstvo pomenita poklic in konjiček hkrati. »Kako bom preživel praznike? Saj veste, kakšno je delo urednika. Članke bom popravljal, pa butare bom delal za kmečko peč.« nj^oAtT^ 12 KranJa: ***»*- ševanin n doLl?oletno delo pri razre- dePv Tuži™0? V m ™ občini in republiki °r^niZac^h " FRANC CVENKEL iz Ljubnega: Priznanje OF za aktivno družbenopolitično delo; posebno na področju šolstva, prosvete, gospodarstva in društvenega življenja Rodil se je leta 1920 v Ljubnem, na pot prosvetnega delavca pa je stopil 1941. leta. Povezal se je s partizani in kmalu so ga zaprli. Bil je v različnih taboriščih v Italiji. Po vojni je nadaljeval z delom v prosveti in bil nazadnje upravitelj osnovne šole v Podbrezjah. Delal je v različnih družbenopolitičnih organizacijah, bil Član okrajnega ljudskega odbora Kranj, predsednik za osnovno šolstvo. Znan je tudi kot pisec člankov in reportaž iz NOB, lovstva in gospodarstva. »10 let je tega, ko nimam več neposrednega stika s prosveto. Od takrat sem urednik revije Lovec, sedem let pa sem bil tudi sekretar lovske zveze Slovenije. Dom in družino imam v Ljubnem in se vozim v Ljubljano. Spominjam se, kako smo se v Podbrezjah zavzemali za vodovod in ga nazadnje tudi dobili. Takrat sem tudi precej pisal. Ena od reportaž, ki je bila objavljena v različnih listih in menda tudi v Glasu, je bila o- materi Rudolfa Hribernika — Svaruna. No, pišem tudi še zdaj, vendar predvsem strokovne članke iz lovstva. Trenutno se največ ukvarjam z lovskim izrazoslovjem in tako sodelujem tudi pri sestavi FRANC KRIŽAJ iz Godešiča: Priznanje OF za aktivno delo na družbenopolitičnem področju V revni družini v Godešiču pri Škofji Loki se je rodil 1912. leta. Bil je v narodnoosvobodilni borbi, po vojni pa je aktivno delal v organizaciji socialistične zveze in zveze komunistov, predvsem na terenu. Vrsto let je bil član komiteja občinske konference ZK v Škofji Loki in predsednik občinskega odbora ZZB NOV. Pod njegovim vodstvom pa je krajevna skupnost Godešič dosegla lepe uspehe. »Do 1968. leta, ko sem bil upokojen, sem bil 30 let zaposlen pri direkciji železnic v Ljubljani. Zdaj se ukvarjam predvsem z družbeno dejavnostjo. Tako sem predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri komiteju občinske konference zveze komunistov Škofja Loka. Na tem področju je zadnje čase precej dela. Sicer pa ob prostem času najraje malo povrtnarim.« »Katera so po vašem mnenju trenutno najbolj pereča vprašanja v Godešiču?« »Več jih je. Vsekakor pa mislim, da bi bilo treba najprej urediti otroško varstvo. Na drugem mestu je javna razsvetljava in čimprej bi bilo treba misliti na načrte za kanalizacijo. Močno se zavzemamo v krajevni skupnosti tudi za asfaltiranje vaških cest. Letos se bomo najbrž odločili za referendum za samoprispevek. V širšem merilu pa bi v Škofji Loki morali čimprej začeti razmišljati o novem pokopališču. Prostor zanj je menda že določen, ne vem pa, kako je s pripravo del.« »In kaj boste počeli med prazniki?« »Nobenih posebnih načrtov nimam. Prejšnja leta sem se z družino vedno udeležil različnih prireditev in najbrž bomo tudi letos šli malo v okoliške hribe.« ŠTEFAN BREZAVŠČEK (starejši) iz Tržiča: Priznanje OF za aktivno družbenopolitično delo Rodil se je v Kalu nad Kanalom v revni kmečko-delavski družini 1903. leta. 1933. leta je prišel v Tržič in potem 12 let planšaril na bistriški planini. Poročil se je in si ustvaril družino. Bil je direktor nekdanjega podjetja ligi v Tržiču, ki se je združilo z Zlitom, več let sekretar občinskega odbora ZZB NOV in organizacijski sčkretar občinskega komiteja ZK. Aktivno je delal tudi v različnih drugih družbenopolitičnih organizacijah. 1961. leta je bil upokojen, trenutno pa je še vedno tajnik komisije za socialno varstvo pri krajevni skupnosti center. »Kako živim? Nič se ne morem pritoževati. Družino imam in dela je ravno toliko, da nikdar ni dolgčas. Sicer pa dopoldne največkrat nabavljam in tudi kuha je moja stvar. Popoldne pa sestanki. Mislim, da je bilo včasih za vsako politično delo in za različne akcije večje navduše- Za 1. maj praznik deta vam čestita ljubljanska banka nje kot danes. Včasih so bili prostori, kjer smo sestankovali in se dogovarjali za razna dela, skoraj vedno premajhni. Zdaj je včasih ravno obratno. Tako rekoč isti prostori so kar naenkrat postali preveliki.« »Se morda spominjate kakšnega problema, ki ste ga včasih obravnavali, a še danes ni rešen?« »Ko sem bil še tajnik mestnega ljudskega odbora, mislim, da je bilo nekako 1951. leta, smo sprejeli sklep, da se v Tržiču zgradi športni center; tam, kjer je danes nogometno igrišče. No, po več kot 20 letih so razprave o potrebnosti takšnega športnega oziroma rekreacijskega centra spet oživele.« Besedilo: A. Žalar Slike:F. Perdan S Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za 1. maj — praznik dela Zavarovalnica SAVA Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Samopostrežna restavracija Kranj čestita vsem občanom za praznik dela. Cenjene goste obveščamo, da 1. in 2. maja ne obratujemo čestita občanom za praznik dela s Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem za praznik dela Kmetijsko živilski kombinat Kranj z obrati ' Oljarica, Mlekarna, Klavnica, Kmetijstvo, KZ Radoljica in komercialni servis čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Kolektiv zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma n Delovna skupnost podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik dela v Veletrgovina Kranj ŽIVILA iskreno čestita vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim potrošnikom za 1. maj — praznik dela ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE SI 19 P b 3 L—3 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela 1. maj in jim želimo veselo praznovanje KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektrokovina, Elind, Emo, Sloboda, Čajavec, Grunding, Fein in Ransburg projektira proizvaja instalira prodaja servisira Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj javna dražba Vabimo interesente, da se udeleže javne dražbe, ki bo v petek, dne 4/5-1973 ob 9. uri na kraju samem, v Kranju, Cesta JLA 12. Predmet dražbe je material stanovanjskega objekta Cesta JLA št. 12, ki se mora porušiti. Izklicna cena za objekt znaša 12.000,00 dinarjev. Pogoji: . Ponudnik bo moral porušiti objekt in odpeljati ves material ter izravnati teren na višino obstoječega terena ob stavbi do 15/6-1973. . Najugodnejši ponudnik je, kdor ponudi najvišjo ceno. Salon »Nada« Begunje Radovljica, Radovljica razpisuje prosto delovno mesto: direktorja Pogoji: daje kvalificiran delavec brivsko-frizerske stroke da ima organizacijske sposobnosti da je gospodarsko in politično razgledan da ima petletno delovno prakso. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo do 15. 5. 1973 Komisiji za razpis pri podjetju. Obvestilo Vse občane obveščamo, da bodo upravni organi občinske skupščine v poletnih mesecih, t. j. od 1/5-1973 do 30/9-1973 po odloku občinske skupščine poslovali v temle delovnem času: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure, ob sredah od 6. do 16. ure. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ KRANJ Trgovsko podjetje Elita Kranj objavlja prosto delovno mesto poslovodje v prodajalni s tekstilnim modnim blagom Pogoj: kvalificirana prodajalka tekstilne stroke s petletno prakso. Prednost imajo prodajalke s poslovodsko šolo. Pismene ponudbe sprejema tajništvo trgovskega podjetja Elita Kranj, Titov trg 7/1 do 10. 5. 1973. ŽIVIL.A KRANJ Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo vse naše prodajalne v ponedeljek, 30. aprila, odprte ves dan kot običajno. V torek, 1. maja, in v sredo, 2. maja, pa zaprte. Veletrgovina Živila Kranj Iskra Tovarna industrijske opreme Lesce v Združenem podjetju Iskra Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. saldakontista za delo v računovodskem sektorju 2. več strugarjev, ključavničarjev in rezkalcev Pogoji: P°d 1.: srednja strokovna izobrazba ali administrativna šola s prakso na tem delovnem mestu, pridobljena kvalifikacija in Pod 2.: odslužen vojaški rok. uiJ so določeni s pravilnikom o delitvi sredstev za OD. Kazglas velja do zasedbe delovnih mest. 75—letnica kranjske godbe na pihala Letos praznuje občinska godba na pihala Kranj 75-letnico svojega delovanja. % Tri četrt stoletja obstoja društva pomeni lep jubilej, tako za društvo samo kot posebno še za tiste, ki so že od samega začetka delovanja ali pa vsaj v začetkih nepozabno povezani z njim. Kranjska godba je' bila ustanovljena leta 1898, prva pobudnika za ustanovitev pa sta bila gostilničar Puščavnik in knjigotržec Karol Florjan. Godba je od ustanovitve dalje prebrodila mnogo kriz, kot so bile razne finančne težave, potem pomanjkanje novih — mladih članov, bili pa sta tu tudi obe svetovni vojni. Danes šteje kranjski pihalni orkester 47 članov, njegov kapelnik pa je Zdenko Moti, ki ga neutrudno in uspešno vodi in ga s svojim požrtvovalnim delom pelje naprej, v njegov še boljši in še globlji glasbeni izraz. V zadnjem času se je vključilo v orkester tudi precej mladih, kar je zelo razveseljivo glede na dejstvo, da za tovrstno udejstvovanje zanimanja nekaj časa ni bilo. Mladi tu spoznavajo tako klasične mojstre glasbene umetnosti kot tudi dela današnjih skladateljev in" si z aktivnim sodelovanjem pri igranju izoblikujejo svoj duh za estetske vrednote. Njihovo zanimanje za glasbo pa močno podpirajo starejši člani, saj se zavedajo, da je edino z mladimi močmi zagotovljen obstoj godbe in še popolnejši umetniški izraz. Zato so mladi tu deležni vse pozornosti, za njih same pa je to lepa priložnost, da si zaposlijo svoj prosti čas in da si z le malo dobre volje ustvarijo svojo sliko o muziki in njeni , estetski Tekmovanje ob jubileju V delavskem domu v Kranju bo prihodnjo soboto, 5. maja, področno tekmovanje godb na pihala z Gorenjske. Tekmovanje je združeno s praznovanjem obletnice kranjske godbe. Tako bo ob 17. uri tekmovalni spored, v katerem bodo nastopili pihalni orkestri iz Lesc, Gorij pri Bledu, Žirov, Hrušice pri Jesenicah in z Jesenic, ob 20. uri pa bo koncert jubilanta — pihalnega orkestra iz Kranja, ki bo s tem proslavil svojo 75-letnico. Tekmovanje v Kranju pa bo le eno izmed sedmih podobnih prireditev v Sloveniji, na katerih bo sodelovalo skupno 39 godb na pihala. Organizatorja tega velikega pregleda glasbene po-ustvarjalne umetnosti sta Združenje pihalnih orkestrov in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije -t vrednosti. Svoje amatersko igranje lahko skrbno negujejo, saj je igranje na inštrument nekaj zelo lepega, obenem pa zahteva popolnega človeka. Nemalokrat pa se zgodi, da iz prvih srečanj z glasbo vzklije svojska vez, ki preraste v še večjo ljubezen do nje in ki lahko končno pripelje tudi do tega, da se mlad človek odloči, da stopi na pot profesionalnega godbenika. Jubilejni koncert ob 75-letnici godbe na pihala Kranj, bo naslednjo soboto, 5. maja, ob 20. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. I. Kadunc V Kranju razstava Hermana Gvardjančiča Pejsaž kot izrazito miselna, duhovna preokupacija v likovni umetnosti omogoča na današnji stopnji njenega razvoja spet eno od pomembnih razsežnosti. Pri tem imamo v mislih ves razvoj, ki ga je v zadnjih petnajstih letih V nedeljo, 6. maja, v Tržiču Prva jugoslovanska razstava mineralov V četrtek je bila v Tržiču novinarska konferenca, na kateri so predstavniki Turističnega društva in pripravljalnega odbora za pripravo prve jugoslovanske razstave mineralov seznanili novinarje z organizacijo in s pomenom edinstvene prireditve v Jugoslaviji doslej. Razstave in sejmi mineralov imajo v tujini že veliko tradicijo in nudijo obiskovalcem vpogled v skrivnosti nežive narave, razen tega pa na takih prireditvah ljubitelji in zbiralci mineralov le-te lahko medsebojno zamenjujejo ali kupujejo po zmernih cenah. Naravni minerali imajo tudi namreč velik okrasni značaj. V jugosla-viji takšnih razstav še ni bilo, čeprav smo prav na področju mineralov izredno bogati, vendar to vedo tuji zbiralci in ljubitelji mineralov in naravnih kamenin bolje od nas. Tržiška razstava mineralov bo v nedeljo, 6. maja. Trajala bo en dan. Razstavne prostore v paviljonu NOB in učilnicah osnovne šole heroja Bračiča bodo odprli ob 9. uri ter jih zaprli ob 19. uri. Pokrovitelj razstave je Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, polno razumevanje za razstavo pa so pokazale tudi občinske družbenopolitične organizacije in skupščina. .Ob tej priložnosti bodo v Tržiču izdelali posebno brošuro in spominske značke, pošta pa posebne žige in pisemske ovojnice. -jk . Veletrgovina Špecerija Bled razglaša prosta učna mesta za naslednje poklice: prodajalce natakarice mesarje (prodajalce, predelovalce in klavce). Pogoj: dokončana osemletka. Ponudbe pošljite na naslov: Špecerija, Bled, Kajuhova 3 do 10. maja 1973. opravila tako imenovana figuralna umetnost, se pravi do tistega evidentiranja likovne občutljivosti, ki jo na eni strani še dovoljuje izrazito stripovski model, na drugi strani pa fotografski posnetek resničnosti zuna-. njega sveta. V slikarstvu Hermana Gvardjančiča že nekaj let ugotavljamo likovno-teoretsko problematiko, kot je vdor svetlobe v in na objekt, v prostor, ki ga je ta zavzel. V tem svojem, izrazito formalno-problemskem iskanju je prišel Gvardjančič do zaključka, da se lahko odloča — vsaj za nekaj časa — za določeno, izbrano temo. Za temo, kot je pejsaž, ki mu omogoča tudi vsebinsko perfekcijo, izraženo v pojmovni koincidenci med svojo lastno, umišljeno tipiko in zunanjim svetom. V kratkem retrospektivnem pogledu je tako prešel iz monohromne zelene barvitosti v poudarjanje vedno večje nevtralnosti, fiktivnosti teme. Novo stopnjo je dosegel z novim obravnavanjem barve, saj se je odločil za ekstremno nasprotje, se pravi za barvo, ki je brez svetlobe, to je za črno. Po eni strani tudi zaradi možnosti, da tvori vsaka osnovna barva v svoji najmočnejši koncentraciji črno barvo, da je sicer po drugi strani mogoča njena degradacija, ki jo Gvardjančič tudi že s pridom izkorišča — ob sicer že navedenih pojmovnih situacijah. Dalje iz črnine — v belino, ki se vleče kot nestvarne meglice, v rdeče obrobljeno silhueto, kjer se stikata oba robova — pejsaža in horizonta, v oblikovanje novih organizmov na teh robovih: morda je taka napoved še odveč — na drugi strani pa se v no-voromantičnih izhodiščih Hermana Gvardjančiča ponuja kar sama po sebi. A. Bassin Obdobje prilagajanja V sredo, 25. aprila, je gostovalo v gledališču Tone Čufar na Jesenicah Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Obdobje prilagajanja, ki jo je režiral Žarko Petan. V komediji, ki je privabila v jeseniško dvorano nekoliko manj gledalcev kot sicer ob gostovanju ljubljanskega gledališča, je izvrstno zaigrala Milena Župančičeva. Komedija, s podnaslovom Resna komedija, se je odlikovala po svoji neposrednosti, človečnosti in prisrčnih dialogih. Gledalci so zadovoljni zapuščali dvorano jeseniškega gledališča. D. S. Jeseniški slikar gostuje v Čatežu Tone Tomazin, dolgoletni član jeseniške likovne sekcije DOLIK in uspešen krajinar, bo 14 dni razstavljal v Čatežu. Tam gostuje s petnajstimi slikami gorenjske pokrajine. d. S. € m m f- * 32> 5 milijon parov obutve, lani pa že 2,031.000 parov! KMALU 111 PRODAJALN V JUGOSLAVIJI O organizaciji in značilnostih Pekove prodajne mreže sem se pogovarjal z direktorjem prodajnega sektorja Milanom JAZBECEM, ki skrbi, da je mreža dobro založena, da se razširja in obdrži sloves, ki ga že ima. »Doma prodamo 90 odstotkov obutve prek lastne mreže prodajaln od Jesenic do Bitole. 107 prodajaln ima zdaj podjetje, kmalu pa jih bo 111. Lani smo ustvarili v prodajalnah kar 29 milijard starih dinarjev prometa, kar je sedemkrat toliko kot pred desetimi leti. To pomeni, da ustvarja vsak zaposleni v prodajalnah velik promet. Drži, da so naše prodajalne moderne in to je tudi naš cilj. Menimo namreč, da se ustvarja v prodajalnah najbolj neposredna povezava med nami in potrošniki. Skrbimo, da so zaposleni v prodajalnah dobro nagrajevani. Podatke, ki jih dobivamo iz prodajaln, mehano-grafsko obdelujemo. Lahko rečem, da smo na tekočem in sproti pregledujemo, koliko blaga smo prodali in kolikšne so zaloge. Kljub precejšnji proizvodnji zahtevam potrošnikov nismo vedno kos. V naših poslovalnicah prodajamo zato obutev naših stalnih kooperantov, okrog 10 jih je, in občasnih kooperantov. Seveda pa mora biti ta obutev izdelana po naših zamislih in planih ter pod našo kontrolo in inštruktažo. V proiz- Peko, najstarejša jugoslovanska čevljarska tovarna, slavi vodnji in prodaji dosegamo na ta način večje serije in delitev dela, kar zmanjšuje stroške proizvodnje.« Razen prodaje doma je za tržiški Peko izredno pomemben izvoz. Leta 1955 je romala prva pošiljka Pekovih čevljev prek državne meje. Poljaki so takrat kupili 25.000 parov. Lani pa je Peko že izvozil 746.000 parov čevljev, izdelanih doma, v Tržiču, in 400.000 parov, ki so jih izdelali Pekovi kooperantje. Dve tretjini modne moške in ženske obutve je odšlo na zahod (ZRN, Avstrija, Švica, Švedska, Danska itd.), ena tretjina pa na vzhod (ZSSR, NDR, Češkoslovaška itd.). Peko dobi večino surovin v slovenskih in hrvatskih usnjarnah, ki pa s svojimi izdelki niso vedno kos zahtevam čevljarske industrije. Rešitev je uvoz surovin, ki pa so se v zadnjem času podražile: surova koža na primer za 280 odstotkov, usnje za 200 odstotkov itd. Podražitev obutve lani je bila le delna rešitev in kritje povečanih stroškov nakupa surovin. DOBRO ZACRTANA STANOVANJSKA POLITIKA »Skrb za družbeni standard zaposlenih je širok pojem,« mi je dejal šef kadrovskega oddelka v tovarni Peko Marjan MARKIČ. »Sem sodijo osebni dohodki, prehrana, rekreacija, stanovanjska politika itd. Menim, da so osebni dohodki zaposlenih na dostojni Višini. Lahko bi bili sicer višji, vendar bi s tem pozabili na prihodnost. Tako pa daje naše podjetje precejšnja sredstva v sklade. Veliko skrbi in sredstev smo namenili tudi reševanju stanovanjskih problemov zaposlenih. Od leta 1965 do lani smo rešili 135 stanovanjskih problemov. Na začetku letošnjega leta so začeli veljati novi predpisi za pridobitev stanovanja. Pogoja, da mora biti prosilec v podjetju najmanj 5 let, da lahko prosi za stanovanje, ni več. Prav tako imajo po novem večjo težo socialni problemi prosilca, stanovanjske razmere, v katerih je itd. Podjetje ima tudi nekaj najemnih stanovanj, razen tega pa so dobili v zadnjih sedmih letih številni delavci (289) posojila za zasebno gradnjo in adaptacijo stanovanj. Posojila znašajo skupaj kar 4,314.500 dinarjev. Seveda podpiramo namensko stanovanjsko varčevanje pri poslovni banki. Menim, da smo v preteklosti na področju stanovanjske politike ravnali prav in v skladu z resolucijo o stanovanjski politiki, ki med drugim pravi, da morajo občani dobiti stanovanja s pomočjo lastnih in družbenih sredstev. Če bi ravnali drugače, toliko stanovanjskih problemov ne bi rešili.« Toliko o kolektivu tržiške tovarne Peko, ki bo v teh dneh tako kot tisoče ljudi širom po Jugoslaviji slavil delavski praznik, 1. maj. Letošnji praznik ima še posebno obeležje, saj praznuje tovarna 70-letnico obstoja. Skušali smo vam jo predstaviti, poseči nazaj v zgodovino, ko je Peter Kozina zasadil prvo lopato za novo tovarno, in izluščiti tisto, kar je za današnji 2400-članski kolektiv najvažnejše, najsvetlejše in najbolj obetajoče! J. Košnjek Naš praznični obisk v delovnih organizacijah je bil namenjen tovarni Peko v Tržiču. In ne povsem naključno. Tovarna obutve Peko je danes nedvomno ena najmodernejših tovrstnih tovarn v državi, tako glede opreme kot organizacije dela in tehnologije, znana je doma in na tujem, razen tega pa je najstarejša tovarna obutve v celi Jugoslaviji. Ustanovil jo je Ribničan Peter Kozina leta 1903. Ker je bil zaveden Slovenec, so ga-nemškutarji na vse načine ovirali, vendar niso uspeli. Tudi kasneje je morala tovarna prestajati hude viharje in pretrese, vendar so nasledniki Petra Kozine uspeli in pripeljali tovarno, ki je danes razen Bombažne predilnice in tkalnice »duša in srce« Tržiča, na današnjo, zavidanja vredno raven. Nadeli so ji ime, ki bo vedno spominjalo na ustanovitelja. Prvi dve črki imena in priimka ustanovitelja so združili v naziv PEKO. Tovarna, Tržičani ji pravijo »fabrka«, je postala v sedmih desetletjih nepogrešljiv del jugoslovanske čevljarske industrije, zvesti nadaljevalec tradicije tržiških »šuštarjev« in tvorec obetajočega razvoja tržiškega gospodarstva ter z njim občine kot celote. Dobrih 12.000 prebivalcev ima ta družbena skupnost in dobri šestini le-teh je postal Peko drugi dom! Tržiška »fabrka« je danes takšna, da bi bil Peter Kozina lahko nanjo upravičeno ponosen in srečen ... Sedemdesetletno zgodovino tržiškega Peka mi je razgrinjal dolgoletni član kolektiva Janko ROZMAN, svetovalec za ekonomska in organizacijska vprašanja. »Peko, najstarejše jugoslovansko čevljarsko podjetje, je bilo protokolirano in vpisano v register podjetij 28. marca leta 1903. Njegov ustanovitelj je bil Peter Kozina, rojen leta 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici kot sin siromašnih staršev z veliko otroki. Izučil se je za trgovca in se kot trgovski potnik zapdslil pri Kri-šparju v Ljubljani. Vodil je oddelek obutve in zahajal tudi v Tržič, kjer je bila »šuštarija« že razvita. Nedvomno je bil Peter Kozina izredno podjeten. Začel je razmišljati o ustanovitvi lastne tovarne obutve. Ker sam ni imel dovolj denarja, je poiskal družabnika. To je bil neki Hitze} iz Ljubljane. Kljub nasprotovanju tržiških nemškutarjev sta v Tržiču ustanovila tovarno. Zakaj prav pri nas? Usnjarska in čevljarska obrt je bila do določene meje že razvita, in to predvsem zaradi pomembne prometne povezave Trsta s Koroško, ki je tekla prek Ljubelja in zaledja, ki je to obrt lahko oskrbovalo s kožami, saj je bilo živinoreje dosti. Razen tega je bila pri roki tudi vodna sila- Zaradi takšnih pogojev so tržiški usnjarji in čevljarji še pred prihodom Kozine s svojimi izdelki ne le zalagali mesto in bližnjo okolico, temveč so svoje izdelke prodajali tudi v oddaljenejše kraje. Torej je našel Peter Kozina v Tržiču dobre možnosti za razvoj čevljarske industrije.« Prva Kozinova delavnica, zametek sedanjega Peka, je bila v Van-derhovcih, v središču mesta, blizu ■> sedanjih prostorov tovarne TIKO. Delavnica je postala kmalu pretesna in ustanovitelj je začel razmišljati o gradnji tovarne. Ker je leta 1908 prisopihal v Tržič prvi vlak, je Kozina želel, da bi stala nova tovarna v bližini železnice oziroma železniške postaje. Kupil je zemljišče in preskrbe! načrte. Vendar so mu nem-škutarji kot zavednemu Slovencu nagajali. Pri obla^fh so celo izpo--slovali, da se gradnja ustavi. Vendar je Peter Kozina/ z vztrajnostjo in voljo dosegel, da se je gradnja nadaljevala. LeW 1911 je bila prva/ zgradba na prostoru, kjer je danes Peko, pod streho. Med vojno so v Kozinovi tovarni izdelovali čevlje za potrebe vojakov. Peter Ko^fna je kljub težkim časom »naglodal« toliko denarja, da je leta 1925 postavil pri železniški postaji še nov objekt, ki služi namenu še danes. »Gospodarska kriza med 1928. in 1933. letom je majala tudi Ko-zinovo tovarno, ki pa se je obdržala, čeprav se je graditelj precej zadolžil. Uspelo mu je, da je do začetka II. svetovne vojne vse dolgove odplačal. Tovarna je rasla in se širila. Leta 1939 so v tovarni Petra Kozine izdelali 200.000 parov različne obutve. Število zaposlenih se je gibalo med 350 in 380. Prišla je najbolj krvava vojna v zgodovini človeštva. Peko jo je občutil in plačal s krvjo. O tem priča spominska plošča pri starem vhodu v tovarno. Ko so Nemci in njihovi pajdaši leta 1945 bežali iz Jugoslavije, so tovarno popolnoma izropali. Kako neomajna je bila volja tržiških ,šuštarjev' in kakšna je bila njihova navezanost na to obrt, dovolj zgovorno priča dejstvo, da je Peko v drugi polovici leta 1945 redno obratoval,« je sklenil svoje kramljanje . o zgodovini tržiškega slavljenca Janko Rozman. NAPREDEK IN ŠE ENKRAT NAPREDEK Prišla so leta povojne izgradnje, prišlo je delavsko samoupravljanje. Centralistično gospodarjenje se je spreminjalo v tržno, v katerem lahko uspe le tisti, ki dela hitro, kvalitetno in organizirano. Peko je sledil tem načelom. Leta 1959 so zgradili nov obrat, štiri leta kasneje postavili novo gumarno, leta 1970 usposobili obrat za izdelovanje zgornjih delov v Trbovljah, lani pa zgradili 5-etažni skladiščni in proizvodni objekt s 7000 kvadratnih metrov površine, ki se lahko meri s sorodnimi, najsodobnejšimi obrati v Evropi. Potrebe mode in zahteve po kvaliteti so takšne, da v Peku dvakrat letno zamenjajo celotno proizvodnjo in tisoč parov rok s pomočjo najmodernejših strojev pošilja na trg nove in nove modele. V rfjih so opredmeteni napori neznanih mode-lirjev, sekalcev, prešivalk, gumarjev itd. ter ^vseh, ki skrbe, da teče proizvodnja brez zastojev, da je blago dobro in čim bližje potrošniku. Podjetje je razdeljeno na več proizvodnih enot in vsaka od njih opravlja zase mesečni in deloma tudi dnevni obračun. Osebni dohodki so zato v največji meri odvisni od uspešnosti proizvodne enote. Kriteriji za osebne dohodke so sicer za vse enote enaki, vendar le-ti niso povsod enaki. Tak sistem nagrajevanja je bližji delavcem, razen tega pa je omogočil in omogoča, da je Peko eno od podjetij, ki dosegajo lepe rezultate in v katerih so osebni dohodki zadovoljivi, skladi pa nikoli prazni, kar za jugoslovansko čevljarsko industrijo ni običajno. Skrb za sklade je skrb za razvoj podjetja in njegovo prihodnost. »Cvikanje« v montažnem oddelku »Ko smo praznovali 50. obletnico podjetja,«, pravijo v Peku, »so naše stroje poganjali transmisijski jermeni. Prav malo smo verjeli, da bomo v dveh desetletjih tako napredovali in posodobili proizvodnjo do take mere, da smo danes kos zahtevam mode in trga. Vendar smo uspeli. Moško in žensko modno obutev prodajamo doma in na tujem, razen tega pa smo usposobili gumarno, proizvodnjo plastičnih peta in obrat poliuretana v nekdanjem Runu. Pete iz tega materiala dobivajo vedno večjo veljavo. Prav tako pa tudi skayvers podloge, ki jih tako kot ostale omenjene proizvode izdelujemo zase in za druge proizvajalce obutve v državi.« Kadar v Peku primerjajo podatke zadnjih desetih let, jih razveseljujejo ugotovitve, da se je vrednost osnovnih sredstev povečala za 5-krat, obratnih .sredstev za 8-krat, poslovnega sklada pa za 14-krat. Število zaposlenih pa je naraslo le za 1,5-krat in dosega danes skupaj s prodajno mrežo in obratom v Trbov-ljeh 2400. Leta 1960 so prvič izdelali Stroj za poskusno brizganje poliolov v obratu poliuretana tovarna obutve Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela u ^ Sobota w Poslovalnica Ljubljana III. na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je bila pred kratkim prenovljena / exoterm 64001 kranj j u g o s I a v i j a kemična tovarna Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela Delovni kolektiv podjetja Tehtnica Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob prazniku dela ter se priporočamo s svojimi storitvami Veletekstil trgovsko podjetje s tekstilom na drobno in debelo Poslovalnica Tržič,Tržič Vsem odjemalcem in delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in se priporočamo! Velika izbira najnovejših vzorcev metrskega blaga, preprog, moške, ženske in otroške konfekcije in perila Splošno gradbeno podjetje SAVA Jesenice na Gorenjskem opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti ta vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela. I Kranjske opekarne Kranj ? obrati Bobovek, Cešnjevek ln Stražišče čestitajo vsem delovnim ljudem za 1. maj Nudimo vse vrste nosilnih, pregradnih, obložnih in stropnih opečnih izdelkov. ^osebno priporočamo novost NORMA montažni strop, 8 katerim se hitro in noceni trradi čestitamo vsem delovnim ljudem za praz- nik dela. Vse občane ob tej priliki vabimo Občinska konferenca zks Radovljica , t • j • / w. . Občinska konferenca szdl Radovljica na tradicionalno prvomajsko srečanje pri zzb nov Radovljica ŠobcU Občinska konferenca zms Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica Obrtno podjetje Tržič tešil«1?0*06® 8 8v°jimi storitvami v mizarski, zidarski, ' tapetniški in slikarski stroki. Obenem čestita, vsem delovnim ljudem za Praznik dela. Tovarna elektrotehničnih in finome-haničnih izdelkov Kranj v združenem podjetju ISKRA KRANJ proizvaja telefonske centrale, telefone, števce, stikala, merilne naprave, električno ročno orodje. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in jim želimo še veliko delovnih uspehov SGP Tržič Ob prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem Ob tej priliki obveščamo vse poslovne partnerje, da smo s 1. aprilom razširili svojo dejavnost s priključitvijo Kleparskega podjetja Tržič — kleparstvo, ključavničarstvo, — vodoinstalacije, keramična dela BIRO sgptržič ARH. BIR-SGPT OZP Elektro Kranj Cesta JLA 6 s svojimi poslovnimi enotami Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica Proizvodna enota Kranj in uprava čestita za praznik dela — 1. maj Kolektiv splošnega gradbenega podjetja PROJEKT Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela H E M I C N A TOVARNA P O D N A R T Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfa-tiranje in barvanje kovin. V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Iskra tovarna industrijske opreme Lesce v Združenem podjetju Iskra Kranj industrijska pnevmatika, industrijska hidravlika, cenena avtomatizacija na osnovi mehanike, pnevmatike in hidravlike Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela f m * S^ M m e wmm ir^^^Sl^^^^^tem^ 4 1K mM i"« m t j ' i n g; 1 Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič v Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik OF in praznik dela ter jim želimo veliko delovnih uspehov Skupščina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič J čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela SOIK1 UraivJ Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in želimo veselo praznovanje TOVARNA VERIG LE S CE-JUbOS LAV U Al vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Čestita vsem delovnim Ijučlem, in poslovnim prijateljem -za praznik dela Veletrgovina Merkur Kranj PE ZELEZNINA Radovljica čestita vsem kupcem in poslovnim prijateljem za praznik dela in se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah v Radovljici, Lescah, Bledu in Jesenicah cREinn turistično prometno podjetje KRANJ Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela. Senta Skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-053 čestita vsem cenjenim odjemalcem, po slovnim prijateljem in občanom za praz nik dela vezenine rSgJP Tovarna člpk' vezenin, rokavic in ženske konfekcije V> v<« Vsem delovnim ljudem, predvsem pa svojim poslovnim prijateljem, čestitamo in želimo prijetno praznovanje praznika dela MN^flelplasT —J KAMNA GORICA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela Počasno umiranje volbenške lepotice Veličastna cerkev nad Logom v Poljanski dolini Ze 28 let zaman čaka odrešilne »intervencije« restavraterjev Eden najlepših kulturnih spomenikov Poljanske doline, cerkev svetega Volbenka nad Logom, cerkev, ki jo po svoji zgodovinski vredno-prekaša edinole sorodni, vendar mnogo bolj znani objekt v Crn-grobu, žalostno razpada. S ceste, od koder se izletniki občudujoče ozirajo navzgor, v par orjaških, trdnjavskim stolpom podobnih zvonikov, tega sicer ni opaziti, kdor pa hoče potešiti radovednost, kdor žrtvuje slabe četrt ure časa, kolikor mu vzame vzpon v strm, gozdnat . K (mogoč je tudi dostop z avtomobilom), bo v popolnoma razpadam zunanjem obzidju, v globokih, zevajočih razpokah in v pročeljih, raz katerih vztrajno odpada omet, brž odkril neprijetno resnico. Ce Potem zavije v bližnje gostišče »Pri Premetovcu« in si skuša ob poliču S."a P°tešiti razočaranje, stori najbolje, da poprosi za razlago oštirja lepoti Ahlina' ki dodobra pozna preteklost in sedanjost volbenške O ROMARJU, MEDVEDU IN HUDIČU q,?0., domnevah pokojnega prof. na* ♦ ki Je zadnia !eta življenja nacrtno raziskoval poreklo božjega na V°lbenku (»Ako bi ga tn,? T Pref»tela, bi ugotovitve go-objavil v posebni študiji,« meni \Jti u t? cerkev zgl adili v 15. sto-°ržkone hkrati z bližnjim visokim dvorcem. Zrasla je torej v ob-uooju vsesplošne ofenzive krščan-k0 s,mo Kranjci dobili večino "^Pomembnejših tovrstnih spome-J; Davna legenda pravi, da so en hudi? af^dali kmetje, drugega pa iuoic, slednji je v zameno zahteval S fr?ga Pobožnjaka, ki bo prišel t*Kai k.slikovitemu volbenškemu tabernaklju. A nesrečnika je med raVt?; ,SpelJano fez gosto gmajno, Dr^tv* i medved ter zlodeju nevede Prekrižal račune. Kot ste najbrž ugotovili že iz do-nanizanega, je sodil Sv. Volbenk vpn jedkih romarskih točk v Slo-mji- Proščenja v začetku avgusta 0k fmeraj privabila trume ljudi, kflir °a Je bila polna vozov in vpreg, v^lli marsikdo je pripeljal s seboj ni?h M T Spali 80 v senikih, sked-njm, hlevih in kozolcih loških vašča- Želiam gostllna ni zmogla ustreči cev NyiP,ravcate armade obiskoval- spremlS lVene obIede Je kaJPak doleo semenj. Šest, sedem dni starce? Laja,e slovesnosti, ki jih finm prebivalci Še dobro pomnijo. Komarsk, teden se je namreč v sko-ni- rnJeni oblik» Ohranil tja do "acistične okupacije. o SKRITI ZAKLADI SLIKARJEV ŠUBICEV »Včasih sta ,turna' skrivala tri čudovito ubrane zvonove. Zlato, vgra-,„•7°. VQnje, so menda prispevali šte-K1 Premožni Poljanci,« pove Ru-Qo t Ahlin. »Toda v začetku 1. svetovne vojne je avstrijska vojska naj-rnl??ia ln najmanjšega snela, ju B ai ■ ter kose Podala na Dunaj, i li,,6 Jl Je Primanjkovalo brona za šal ye topov- No> kasneje sem sli-dosJa? naša zvonova nista nikdar str, ,1* topilnice; padec monarhije kasarne Sredi dvorišča neke vs£!rkev1.sv. Volbenka slovi pred-n po likovnih delih trojice virtu-riie H • katerih slike in rezba-škn 5ajej° stavbi čisto novo umetni-Drpifi^enzij°- Cerkvena oblast je v tPm!rJ?m stoletju sklenila poslopje onr. ^ 0 Pfeurediti. Najzahtevnejša Pravua so zaupali očetu Štefanu in Janezu in Juriju Šubicu, v in Je prostor Uspelo spremeniti Mokt0rc,£amo, galerijo dragocenosti, ter n i platna- stenske podobe 0lt ..ec,0.segljivo spretno izrezljani nr«w';lx m Prižnica predstavljajo lian l"eocenljivo zapuščino po-bi I! j genijev barv. A namesto da hovihV?UŠ7ali mlade generacije nji-zanJakov> namesto da bi mamili zanimivosti željne turiste, samevajo onkraj večno zapahnjenih vhodnih vrat in zamreženih lin. Le-te pa vseeno niso mogle zaustaviti tolpe vlomilcev, ki je pred kakim desetletjem ukradla sedem prekrasnih kipov in nato brez sledu izginila. PO SLEDEH NEMŠKE GRANATE Minulih trideset pomladi ni arhitektonskemu biseru Poljanske doline prineslo ničesar spodbudnega. V desnem boku osrednje ladje so jasno vidni sledovi strojničnega rafala, kar pričajo, da od mračnih dni zadnje vojne sem, ko je tod okrog divjala zagrizena bitka med Nemci in partizani, ni bil deležen nobenega popravila. Starost in granata iz havbice, ki je - sreča v nesreči! -- prebila steklo stranskega okna, švignila mimo razkošnega lestenca, zadela šipo v nasprotni steni ter ne da bi eksplodirala, odžvižgala skoznjo proti sosednjemu hribu, sta krepko razmajali oboke in načela zaščitno plast malte. Levi stolp prečka zahrbtna zajeda, mraz, veter in voda so polkrožni obrambni okop zravnali z zemljo, v kupu razmetanega kamenja na južnem robu grebena človek le težko spozna nekdanje spovednice ... »Vsaj streha ne pušča vode,« nam je razlagala kmetica, ki smo jo zatekli pri zapuščeni cerkvi. »Dve ali tri leta bo, odkar so popravili ,rošt' in zamenjali razbito opeko. Precej maš in ,ofrov' je bilo treba, preden se je nabralo dovolj denarja. J a, in tudi notranjost so spravili v red.« Cerkev je seveda spomeniško zaščitena. Ampak erozija ne priznava »zaščite«, ki obstaja zgolj na papirju. Zavod za spomeniško varstvo in seveda tudi drugi bi morali nemudoma ukrepati, kajti veličastna zgradba vedno teže kljubuje kvarnim vplivom vremena. Nekoč so ji kamnito lice ščitile štiri debele, košate lipe. Danes nanje spominjata samo še dva para plitkih kotanj; najvišje drevo je petdeset let nazaj podrl vihar, dve sta postali žrtev strele, četrto pa so mrzle jeseni sekire in klini mežnarjevih spremenili v drva. I. Guzelj €r to* 4 d ^fiHiF Mojih petdeset otrok Najmlajši so pravkar vstajali, ko sem sredi dopoldneva vstopila v rumeno hišo na Savski cesti 9. Majhna hiša ob savskem rokavu malo pred kranjsko elektrarno, pa potem, ko spoznaš notranjost, sploh ni majhna, ampak prostorna, cel kup spalnic ima. Ob vsakem dnevnem času prinašajo iz spalnic v dnevno sobo in kuhinjo obenem majhne otroke, jih potem oblačijo in hranijo, pa spet devljejo spat. Ves ta proces, ki se ga da povedati v enem stavku, pa ni tako enostaven in suhoparen kot so lahko besede. V hiši Marije Kodričeve, rejnice, dobe otroci poleg kruha še toliko toplih besed in toplega objema, kolikor ga majhni otroci potrebujejo, da lahko žive in rastejo in da so srečni. Zato se tudi Mariji Kodričevi zdi samo po sebi razumljivo, da jo kličejo za mamo, in to jim tudi je. Ena sama velika družina so. Prav sedaj ima v reji pet otrok, enega ima samo čez dan, pa še dva vnuka se igrata skupaj z ostalimi. Pravi mali vrtec. »Res nas je kar veliko,« pravi Kodričeva, »če bi bila bolj zdrava, bi jih verjetno imela še več. Pred leti sem enkrat imela v reji kar devet otrok. Veste, skoraj ne morem odreči, kadar me pridejo prosit, naj vzamem v rejo za daljši ali krajši čas majhnega otroka. Saj so taki revčki. Sama vem, kako je, če nimaš kam z otroki. Imela sem štiri svoje, vdova sem bila, mož je padel v partizanih, v službo nisem mogla, ko pa mojih ni nihče mogel varovati.« Razgovorila se je o tem, kako se je ta njena »rejniška služba« pravzaprav začela. Po vojni se je znašla sama z otroki kakor je vedela in znala. Spominja se, da je varovala sosedinega otroka zraven svojih, no, pa je potem kar samo od sebe prišlo, da je od časa do časa vzela še kakšnega otroka. Res je bilo dela čez glavo in otrok polni vsi koti, a če je človek zdrav in če ima rad otroke, vse zmore. »Res, rad moraš imeti otroke. Če ne, je bolje, da nimaš nobenega. Spominjam se, že precej let je tega, ko sem vzela k sebi nekega Srečka. Pri prejšnji rejnici nekje pri Medvodah je bilo, so za otroka skrbeli slabše kot za žival. Vsega zanemarjenega, bolnega in preplašenega na smrt, saj se je še pri nas nekaj dni samo skrival pod mizo in posteljo, sem v kratkem času uredila, tako da je fantek začutil, da ga imamo radi. Pomiril se je in živel pri nas povsem normalno, čeprav je prejšnja rej-nica govorila, da je defekten.« Iz postelje je potem vstal še Robi, poldrugo leto star fantek svetlih las. Kodričeva ga je vzela v rejo, ko je bil star sedem tednov. Njegova mati ga je pustila takoj po porodu in se ni več menila zanj. Kodričeva pa se je navezala na fantka kot prava mati in ve, da bo ostal in rastel pri njej zelo dolgo. Dokler ga ne bo kdo posvojil, ali pa morda še dlje, da bo povsem dorasel. Tudi Helenca, 9 let staro dekletce, je zelo navezana na svojo drugo mamo. Komaj dva meseca je bila stara, ko so jo prinesli Kodričevi. »Kako potem človek ne bi mogel imeti rad otroka, če ga dobiš še čisto majčkenega in ga potem gledaš kako raste. He-lenci je mama, ki je bila dolgo časa bolna, pred kratkim umrla. Sama pravi, da ima zdaj samo še mene. Ne bi je mogla dati proč.« Ob takih mislih se Kodričevi zasolze oči. Tudi Suzana, sedemletna deklica, ki gre samostojno po nakupih v trgovino, ne sme niti slišati, da bo morala v jeseni k očetu v Ljubljano. Mama dela v Nemčiji. Pa še njeno sestrico imajo pri Kodričevih, ubogo Mili, ki ne hodi, slabo govori in sploh ni taka kot drugi otroci. V zavod bo morala, da jo bodo poskušali usposobiti za samostojno življenje. Boštjan, leto dni star fantek, gloda žemljo in se zadovoljno pestuje na rejničinih rokah. Očeta ima v Nemčiji, mama pa je zaposlena in ga ne more imeti pri sebi. Ves ta otroški drobiž pa se ima med seboj rad kot bi bili resnični bratje in sestre. Vsak ima svojo posteljo, čeprav človeka kar zaskrbi ob tolikšnem številu otrok, ali res ne spijo po parih. Suzana pa ve povedati, da je en kavč še prazen, za rezervo. V/ • No, tista rezerva bo vsaj za sedaj kar rezerva. Kodričeva zaradi bolezni nog vedno težje hodi, zato si večje družine za sedaj res ne želi. Sama še vedno vse dela, skrbi za otroke, kuha, šiva in sploh gospodinji. V veliko pomoč pa sta ji tudi hčerka in zet ter mož. Zato upa, da bo lahko med prazniki otroke pustila za nekaj dni in poiskala zdravja za svoje noge v toplicah. Otroke bo ta čas zaupala svojim, saj jih imajo prav tako radi, oba moška pa sta pri ravnanju z otroki vsaj tako spretna kot kaka izkušena ženska. Malo si bo tudi oddahnila od večnih skrbi, saj kot sama pravi, ni tako enostavno skrbeti za toliko otrok podnevi in ponoči, premišljevati, kako najbolje obrniti rejnino, da bo za vse najbolje, saj otroci veliko potrebujejo. Zdaj strgajo to, zdaj prerastejo spet drugo in tako naprej, skrbi ni konca. Nekaj obleke za otroke dobi tudi pri rdečem križu, včasih tudi katera mama pošlje kaj za otroke. Marija Kodrič ima dovolj srca za iise tiste otroke, katerih mame so svoje otroke iz takih ali drugačnih vzrokov prikrajšale za toplo materinsko ljubezen. Že dvajset let se razdaja otrokom, še ji ni zmanjkalo potrpljenja in toplih besed za' vsakega posebej. Petdeset otrok se bo verjetno vedno spominjalo njenih besed, božanja rok, rezanja kruha, graje in sploh vsega, kar mora počenjati mama, da jo otrok ima za mamo. Razdeliti ljubezen toliko ljudem pa je dejanje vredno velikega spoštovanja. Za svojo skrb za otroke je Kodričeva prejela tudi dve odlikovanji Društva prijateljev mladine. L. M. Noči, namenjene Glasu Levček mu pravimo. Rad se pošali in pravi, da je to njegov psevdonim. Po moje pa bi marsikdaj zaslužil tudi ime Lev. Je namreč eden tistih, ki vsak teden dvakrat poskrbijo, da dobite vsako sredo in soboto Glas v hišo. Vedno, ko izide Glas, nastopi službo ponoči in ga iz tiskarne razvozi do pošte, kjer ga poštarji razporedijo po posameznih krajih in raznosijo med številne naročnike. Več let je že šofer. Preden je prišel v Časopisno podjetje Gorenjski tisk je bil osem let šofer v Zdravstvenem domu v Kranju. Zdaj teče že 13. leto odkar je v našem podjetju. To je 43-letni Leon Kastelic doma iz Kranja. »Ko sem prišel v Gorenjski tisk, je Glas izhajal trikrat na teden. Takrat je bil del priprave Glasa v Kranju del pa v Ljubljani. Vsako nedeljo, torek in petek, navadno ob poznih večernih urah, je bilo treba v Ljubljano peljati matrice, od tam pa potem pripeljati plošče. In ko je bil Glas stiskan, sva ga z Ivanom Zupanom zvozila na pošto. Če je bilo naporno? Seveda ni bilo ravno lahko, toda človek se vsemu privadi. Bilo pa je še teže; včasih, ko je moral Ivan Zupan sam voziti Glas z vozičkom na železniško postajo.« »Kdaj se pravzaprav začne vaše delo v dneh ko izide Glas?« »Odkar del priprave ni bil več v Ljubljani in ko je Glas začel izhajati le v sredah in sobotah, sem moral biti vsako sredo in soboto ob enih ponoči pripravljen. Zdaj, ko ga spet tiskate v Ljubljani, pa pridem zvečer ob sedmih, se vrnem iz Ljubljane okrog polpolnoči in počakam tja do druge ure, ko je pripravljen za na pošto.« »Se je že kdaj zgodilo, da Glas ni izšel?« »Se sploh lahko ?godi, da neki časopis ne izide? Vem, da se to pri Glasu še ni zgodilo. Večkrat se primeri, da je zelo malo Časa. Takrat najbrž novinarji bolj počasi pišete, mi imamo pa težave,« se je pošalil. »Naredilo pa se je že, da sem tudi jaz zaspal. Vendar zaradi tega časopis nikdar ni ostal v tiskarni.« Leon Kastelic je že od 1953. leta član zveze šoferjev in avtomehani-kov in je dobil že več priznanj kot vzorni voznik. Pravi, da popije veliko kave in da so njegova najljubša jed žganci, repa, pečen krompir in včasih kaj sladkega. Nikdar še ni izostal z dela zaradi bolezni. In še nekaj bi vam zaupal. Mnogi vozniki motornih vozil ga poznajo po tem, da zelo rad pomaga na cesti. »Kakšen se vam pa zdi kaj Glas?« »Takole vam povem. Ljudje ga imajo radi in prepričan sem, da se bodo tudi sedanjega ,z novo obleko' navadili. Mislim pa, da tisti, ki imajo doma naročen samo ta časopis, imajo včasih malo premalo branja. Sicer pa je to že stvar novinarjev. Po moje hi morali še več pisati o zanimivostih, krajih, ljudeh in njihovem življenju. Jaz pa sem zadovoljen z njim; posebno takrat, ko ni zamud. Pa tudi preberem ga.« Ko sva takole kramljala, je bilo v torek zvečer in tako spet pren io časa, da bi se še kaj drugega pogt.v ■ rila. Najbrž je že četrtič zazvonil Telefon in oster glas mi je zapovedui, naj vendar že neham gnjaviti S. < ; ja, sicer bom jaz kriv za zamudo ' o-mežiknila sva si in se razumela, rta časopisa najbrž« nikdar ne bi bilo. v ne bi bilo tudi malo zamude. Potem pa mi je med vrati še zaupal, da br prvomajske praznike najbrž prežive doma. a. Zalar m d Ob tem upoštevajte še ure* ob sobotah od 9.-13. ure Nega rok Nič ni bolj mladostnega kot srajčna obleka v karirastem vzorcu. Če so osnovne barve zelo temne, naj bodo dodatki kot so ogrlice, cvetje, pasovi in rute v živahnih barvah.. Ribe so poceni meso V ribarnicah, ki so večinoma po vseh večjih mestih, običajno ni nikoli tolikšnega povpraševanja ali celo vrst kot v mesnicah. Ribje meso še vse premalo upoštevamo v vsakodnevni prehrani, čeprav to meso prav nič ne zaostaja za drugimi vrstami mesa, pa še cenejše je. Poprečna cena mesa je okoli 20 din, ribje pa je za polovico cenejše. Sar-delice so na primer po 5 do 6 din za kilogram, osliči okoli 10 din, boljše ribe na primer zobatec pa od 20 do 22 din. Naprodaj so tudi ribji fileti, to je ribje meso brez kosti in ostalih delov, ki jih pri ribi zavržemo. V ribarnici stanejo fileti okoli 20 din za kilogram. Poglejmo, kako se pripravljajo fileti. Vsako ribje meso pa tudi filete moramo, potem ko smo jih oplaknili z vodo, obliti z limoninim sokom. Tako jih pustimo vsaj 15 minut. Zaradi limoninega soka ribje meso pri pečenju ne razpade, čvrstejše je, meso pa ima tudi prijeten kisel okus. Ribje filete nato solimo, povaljamo v moki, potegnemo skozi stepeno jajce, povaljamo v drobtinicah in ocvremo. Po kakih 4 do 5 minutah cvrenja v neprevročem olju so kosi zlato rumene barve. Filete ponudimo na ogretem krožniku z rezinami limone. Vroče konzerve Včasih moramo uporabiti za pripravo jedi tudi konzerve, v katerih so omake ali pa že pripravljene jedi. V navodilih običajno piše, da moramo konzerve ogreti v vreli vodi, nato pa je jed pripravljena. Vendar pa se je že marsikdo opekel, ko je tako vročo konzervo odpiral, saj je vroča tekočina šinila kvišku, ko smo zabodli v pokrov nožek za odpiranje konzerv. Temu se lahko izognemo, če konzervo, preden jo začnemo segrevati, na vrhu malo prebodemo, tako da ima para izhod. Ogreto konzervo lahko potem mirno odpremo brez bojazni, da bi nas vroča jed obrizgala. S toplejšimi dnevi se vse bolj krajšajo tudi rokavi na oblekah. Prek zime pa smo najbrž roke precej zanemarili, tako da se kar bojimo obleči obleko brez rokavov. Na komolcih se je koža izsušila, na nad-lehti se je pojavila »kurja polt«. Samo nekaj tednov redne nege je potrebno, pa bo zamujeno popravljeno. Vsak večer umivajmo roke do ramen s toplo vodo in milom ter krtačko ali pa z rokavico iz frotirja. Po umivanju namažimo roke z mastno kremo. Suho, razpokano kožo na komolcih ne bomo odpravili kar na hitro. Dvakrat na teden si pripravimo še toplo oljno kopel za komolce. Olivno ali mandeljnovo olje ogrejemo in nalijemo v majhne skodelice. Komolce namakamo v olju deset do dvajset minut. Obenem Slika na steklu Tudi pomlad ni vedno sončna in marsikatera nedelja je deževna in mrzla. Take dneve presedimo v toplem stanovanju in si razbijamo glavo, kaj bi počeli. Predlagamo vam, da se poskusite v slikanju, in sicer v takem, ki je bilo pri nas znano že pred sto leti. Gre za slikanje na steklo. Takšne izdelke lahko obesite na steno v otroški sobi ali če ste še posebno spretni, jih lahko poklonite kot ' prijetno darilce sorodnikom in znancem. V steklarni naj vam odre-žejo kos stekla 40 x 50 cm in nato že lahko slikate z akvarelnimi barva- okopljimo v olju tudi nohte, saj bodo tako trši in se ne bodo lomili. Če so na podlehti daljše in temnejše dlačice, jih odstranimo z depilator-jem (najboljša je Opilca) ali s kozmetičnim voskom. Dlačice pa lahko samo osvetlimo z vodikovim preki-som, da bodo manj vidne. Roke so vedno lepe, če so nohti negovani, čisti in lepo pristriženi. Po umivanju roke vedno namažimo s kremo. Će je nimamo pri roki, je dobro tudi navadno mleko, smetana ali celo maslo. Preden roke po umivanju namastimo, jih namažemo z limoninim sokom, ki jih bo lepo obelil. mi. Pomladni Šopek na sliki sestavljajo bele in rumene cvetke z zelenimi listi, vaza pa je sestavljena iz drobnih rumenih pik. Izdelek nato z eno od barv še obrobite. Sliko naj vam izdelovalec okvira podloži s temno podlago. Marija N. iz Selc — Bliža se konec šolskega leta, pa še ne v^m, kakšno obleko bom imela na valeti. Ker sem močnejše postave, naj bo obleka taka, da bo skrila rame in trebuh. Všeč so mi športni modeli. Model obleke naj bo tak, da bo primeren še za moje nadalnje šolanje. Marta — Obleka za vas je srajč-nega kroja, le da ima nad prsmi prerez in je malo nagubana. Od tu se obleka rahlo širi. Rokavi so kratka dolžina je mini. itn** Letos praznuje Slovenijales 25-letnico obstoja. Zato daje kupcem pohištva, izdelanega v lastnih tovarnah, , od 20. aprila do 31. maja ^0 °q popusta. 15.000.— din kredita, ki ga dajejo trgovine Slovenijales 3 % popusta pri plačilu z devizami ekskluzivni program lastne proizvodnje ■ i . . , ; j ! " , .■■ ■.'■;■.....■■ ' ' , lili j% 'a'-'"1 ."■v i i , mm ism mšmM s'a-'gfeiaH POGOVORI O STRAZISČU PADLIM V SPOMIN 90. rojstni dan Tončove mame 27. aprila 1973 praznuje skromno, Kakor je bilo vse njeno življenje, 90. ^Jstni dan Ivanka Bešter, p. d. Ton-°va mama, iz Poljšice pri Podnartu. .. ' e pravim, da je bilo njeno živ-M®nJe skromno, potem mislim, da ie bilo le v tem, da je od življenja zelo tnalo zahtevala in zelo malo imela, da pa je na drugi strani zelo veliko delala in veliko dajala življenju. Hodila se je 1883. leta v Rovtah Pri Podnartu v številni družini. Bilo je 19 otrok. V osnovno šolo je hodila v več kot uro oddaljeno Kropo, ker tedaj v domačem kraju še ni bilo sole. Ze kot otrok je morala trdo delati in tako celo življenje. Ko se je malo čez 20 let stara poročila na manjšo neravninsko kmetijo, ji spet m kazalo drugega kot se spoprijeti z oelom in z vsemi težavami na doma-Ji!j ki kljub vsemu prizadevanju nikdar ni dala dovolj kruha za celo to. Tukaj je dala življenje osmim °trokom in tukaj živi še danes. Preživela je dve vojni. V zadnji Jni je bila prava partizanska mama in to od začetka pa do konca. Nešteto partizanov se je vrstilo iz dneva v dan skozi njeno hišo. Za vse je imela vedno prijazno besedo in nihče ni šel lačen iz hiše. Da je bila njena hiša in njena cela družina popolnoma partizanska, je prav gotovo v veliki meri njena zasluga. Odlikovana je bila z redom zasluge za narod 11. stopnje. Tončova mama živi še danes v hiši, v katero je prišla pred skoraj 70. leti, še vedno zdrava in vedno pripravljena pokramljati s komerkoli. Tako kot vse njeno življenje, še sedaj vidi glavno razvedrilo v delu in tudi vedno nekaj dela. Zelo jo veseli, kadar jo obiščejo njeni otroci in vnuki. Njenega visokega življenjskega jubileja se veseli in ji prisrčno čestita njenih sedem še živih otrok, devetnajst vnukov in šestnajst pravnukov. Prav tako pa tudi njenih devet še živih bratov in sester in vsi številni prijatelji in znanci. Še na mnoga leta, Tončova mama! pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (33. zapis) Zdj pa ae že čas, da se povzpnemo še na goro svetega Jošta, ki se z višine 843 metrov tako na široko ozira po Kranjskem in Sorškem polju. POT NA JOŠTA Ker ne mislimo »planinariti« z avtomobilom, ki resda danes kar zložno pripelje brumnega turista ali pa tudi romarja na sam vrh, bomo iz Stražišča raje lepo spe-šili mimo Šempetra, potem pa po bližnjici med polji in nato »zagrizli« v nekoliko res hudo strmino. Tu, ob pričetku poti v klanec, je stala še do nedavnega zapuščena kapelica. Seveda je ne mislim objoka-vati, ker je ni več. Svetna in cerkvena gosposka sta najbrž dvignili roke od nje — a vendar je bilo to znamenje zanimivo, starinsko, nekako v pokrajino vraslo. Nekaka vrzel je zdaj tam — stari pešpotniki na Jošta ga kar malo sentimentalno pogrešamo, čeprav nikoli nismo kaj prida pomolili ob njem ... Le nekak mejnik na poti k vrhu se nam je videl. Ime pa mu je bilo Podvizovo znamenje. SODARJEVA SMRT Ne kaže drugega, kot da se do Pševega sprijaznimo s strmo potjo. Le v zaselku se kolovoz nekoliko zravna. Smo že 600 m nad morsko gladino; zato svet tu ni več tako rodoviten, le sadno drevje v za-vetni legi prisojnega zloma dobro uspeva, posebno češnje. Hiše zaselka, ki-pomeni dom za 56 prebivalcev, so lepo razložene na naravni polici, odprti le proti soncu. Pri Pševem se od zložne vozne poti odcepi v desni breg zelo strma steza, ki dosti prej kot po cesti, pripelje na vrh Jošta. Odcepu steze v strmino že več desetletij pravijo »Sodarjeva smrt«. A od kod to nenavadno ime? Še pred prvo svetovno vojno je živel v Kranju trgovec Karel Florian (njegov prednik, prav tako Karel Florian je bil pesniku Prešernu v njegovih kranjskih letih najboljši prijatelj). Že nekoliko obubožan — izviral je iz nekoč zelo premožne kranjske trgovske rodbine — je imel na Glavnem trgu le manjšo papirnico. Po domače pa se je Flori-anu reklo Sodar. Mož je bil kar precej obilen in težak. Srčno zelo dober in gostoljuben, v zakonu pa ničkaj srečen. No, našega trebušnika Sodarja je družba nekoč zvabila in priključil se ji je pri »pohodu« na Jošta. Ko pa je pri Pševem zagledal strmo stezo, po kateri bi moral slediti svojim tovarišem, je menda vzkliknil: »To bo pa moja smrt!« In se je raje vrnil v dolino ... Odtlej pravijo odcepu !n stezi sami — Sodarjeva smrt. 1941—1945 Spotoma nam bo korak gotovo zastal pri dveh obeležjih, ki spominjata na trpke, a velike dni naše zgodovine, ko se je po kmečkih puntih slovensko ljudstvo prvič spet uprlo tujim nasilnežem. Nekoliko pred vasico, na levi travnati vzpetini nad potjo je občinski odbor ZZB NOV Kranj dne 22. julija 1969 odkril izjemno lepo spominsko obeležje padlim borcem: narodnemu heroju Ivu Slavcu-Joklu, Slavku Arku, Francu Brešiču, Vinku Bene-diku, Ivanu Dorniku, Francu Erženu, Bogdanu Engelmanu, Antonu Jakšetu, Mariji Lakoti, Jakobu Mo-žini, Antonu Potokarju, Francu Šmidu, Jožetu Tišlerju in Jožetu Vrečk u. Spomenik je iz belega istrskega kamna, visok je tri metre in prav toliko širok. Na spodnji prekladi je lakonski citat iz bojne pesmi Mateja Bora TOVARIŠI ŠLI SO NAPREJ V NAPAD Obeležje je postavljeno prav na kraju, kjer se je pod sovražnikovo kroglo zgrudil Ivo Slavec. Tu je imel svoj začasni grob. Tudi drugi borci, katerih imena so vklesana v kamen, so padli na območju okrog Pševega in Javornika. Osebno se mi vidi ta spomenik kot eden od najlepših na področju kranjske občine. Načrt zanj je napravil — žal prezgodaj tragično umrli — arhitekt Nande Jocif, domačin — Strašan s Kalvarije". OPUŠČENA ŠOLA daj pa stopimo naprej; že po nekaj korakih smo onstran hiš in pot zavije v velikem loku v najbolj strm kianec na vsej naši poti. Pod klancem se zato od-duškajmo in poglejmo k mali, hribovski šoli — zgrajeni že po osvoboditvi, zdaj pa opuščeni... Otroci se sedaj vozijo (ali pa hodijo) v straži ško šolo. Seveda so bili za to tako ekonomski kot pedagoški razlogi. Velika šola z vsemi učili, kabineti, strokovnjaki... In tako smo v preteklih letih opustili številne vaške šole, otroke pa prevažamo v večje, osrednje šole. Na prvi pogled je to seveda kar se da modro in gospodarsko. Seveda, če pri tem ne pomislimo, da je bila šola v neki vasi žarišče določene tradicionalne vzgojne dejavnosti, učitelji pa nosilci luči, naprednosti in raznovrstne prosvetne dejavnosti. Skratka, šole na podeželju, posebno v hribih, so bile že od nekdaj — bržčas bodo tudi v bodočnosti — svetilniki, ki naj razganjajo temo in predsodke, nazadnjaštvo in zaostalost. Le zakaj jih je treba tako na hitro ugašati? Vem, zaradi ekonomskega računa (tudi zaradi poniglave kratkovidnosti!) — torej je le spet denar, sveta • vladar... Seveda, tudi za argument, da morajo biti vsi otroci deležni enako kvalitetnega pouka, vem. Toda v mislih imam nižjerazrednice, ker elementarni pouk tudi na podeželju ni bil nikoli pod povprečjem. Mimogrede še povem, da so šli v preteklosti pa v drugo skrajnost. Otroci iz Pševega, Javornika in Za-bukovja so morali hoditi v šolo prav na vrh Jošta! No, vsaj šolarjem danes ni hudo; lepo se pripeljejo s kombijem v dolino in po pouku spet domov. Cw e so na spomeniku pred Pše-vim vklesana imena padlih na tem območju, so na spominski plošči, pritrjeni v pročelje nekdanje šole, vklesana le imena padlih vaščanov Cepulj, Javornika, Pševa, Rakovice in Zabukovja. V pokončni plošči iz sivega istrskega marmorja je vklesano trinajst imen s pripisano letnico rojstva in smrti. Moram jih vse našteti — kajti če najdemo za druge stvari prostor in čas, bo prav, če tudi to storim — saj so dali največ, kar človek ima — svoje življenje . .. Vklesana imena za svobodo padlih domačinov pa so sledeča: Jernej Balanč (1898—1943), Albin Benedičič (1921—1945), Avgust Be-nedičič (1921 — 1944), Rudolf Benedičič (1922-1944), Janez Benedik (1902-1945), Ljudmila Benedik (1918—1943), Lovrenc Benedik (1909 — 1945), Stanislav Benedik (1920— 1943), Jože Jereb (1910—1944), Franc Potočnik (1923—1944), Mirko Švegelj (1922—1943), Anton Valan-čič (1904—1944) in Jože Valančič (1900—1945). V glavnem — le mladi ljudje ... Na levi, manjši plošči, pa so vklesane besede, ki narahlo spominjajo na slovite spartanske napise padlim vojščakom: VSI NEPOZABNI TI ROJAKI ZA NAS SO PADLI KOT JUNAKI. KDOR MIMO GRE, TEJ NEMI ČETI SPOMIN HVALEŽEN NAJ POSVETI. Za izdelavo tega obeležja so poskrbeli vaščani zaselkov na pobočjih Jošta sami. Osnutek za plošče in črke je zrisal arhitekt Maks Stenar. Odkritje pa je bilo 1. maja 1959 — torej pred štirinajstimi leti, ko je pševska šola še vcepljala učenost v bistre glavice hribovskih otrok . .. Črtomir Zoreč Spominsko obeležje padlim partizanom na Pševem pod Joštom — Foto: A. Ignaščenko Zlata poroka zakoncev Kavčič iz Stražišča Na Benedikovi cesti 19 v Stražišču sta Zofija in Tomaž Kavčič 15. aprila letos dočakala 50-letnico skupnega življenja. Zlati jubilej bosta danes slovesno potrdila.v poročni dvorani Mestne hiše v Kranju in ga proslavila v družinskem krogu. štirje otroci so se jima rodili v zagonu. Danes sta živa le hčerka in sin, dva sinova pa sta jima umrla, paradi napredne usmerjenosti sta mela m'ed obema vojnama nemalo težav m s skromnimi prihranki ter Posojilom sta si 1934. leta v Stražišču postavila hišico, kjer živita še danes. Tomaž Kavčič se je rodil 1894. leta v revni sitarski družini. Že kot 14-deček se je zaposlil v Majdiče-yem mlinu. Po prvi vojni je delal kot , "??Prejec pri Masterlu in v Škofji ZT1:, S- druSi v°jni pa je bil pred-V Sf Sitarske in žimarske zadruge »tražišču, nazadnje pa direktor tovarne Zimopreja. Bil je med ustanovitelji sokolskega društva v Stražišču, terenski aktivist OF, odbornik mestnega in občinskega ljudskega odbora, še danes pa je član prostovoljnega gasilskega društva v Stražišču. Zofija Kavčič (roj. Česen) pa se je rodila leta 1902 v številni in revni sitarski družini. Ze s štirinajstimi leti je šla služit, kasneje pa je raznašala pošto trikrat na teden po zasavskih vaseh do Podreče in tri dni v tednu v - Stražišču in Bitnjah. Ko se je poročila, je nekaj časa šivala za šivilsko delavnico Kocbek, potem pa se posvetila gospodinjstvu in vzgoji otrok. Zaupala sta nam, da je 50 skupnih let minilo kot bi trenil in da je bilo še najteže med zadnjo vojno. Zaželeli smo jima še veliko zdravih in-srečnih let. A. Z. IVO ZORMAN 6 Draga moja Iza hia trpinovi niso imeli električnega zvonca kakor pri drugih živr oral sem Potegniti za ročaj, ki je visel iz gobca bronaste * * ' slišal sem ječanje vzvoda in zarjavele žice in nazadnje se {f ?glasil tudi zvonec, ki je zapel kakor navček. Koraki so bili "m, samo zapah je ostro zaškripal in pod obokom iz peščenca *em zagledal gospo Trpinovo v črnini. Videti je bilo, kakor da že ' Zpto,Sem se nerodno prestopil in ji ponudil roko. »Kad bi vam izrekel sožalje ...« , .. ie t n kar prezrla, ni mi preveč zaupala, samo priklonila se ' tYkoda je sklonila glavo, in vljudno rekla: I V\?i Minil° Je že leto dni-« 'Videl sem, da ste v črnem ...« »^ vedno mislim na Riharda.« opraviči1"*"11 Sina'"" zaradi m0Ža " Sem po m Sem SC »Za gospoda nisem vedel.« »Za koga pa?« »Za Miloša.« svniJk sem že za matere, ki so molče sprejele novico o smrti sami °trok- Junaške pesmi so jih polne, v našem mestu pa je za 17-20 Gremo v kino; 18.15 Dobili 1 (u °,b isti uri; 18.45 Naš gost; J Lahko noč, otroci; 19.15 Minu-20 00 aolsamblom Borisa Kovačiča; vino- ^Poznavajmo svet in domo- 22 20 nii .Melodije za razvedrilo; 23 05 ^ ddaja za naše izseljence; teden pesmiJ° in plesom v novi ftn?t?TPro«ram valu 209dni akor>G°renjski tisk« Ljudska Zd.ruženo podjetje ništva L " Naslov ured- S& SBk urednik Hrednik, odgovorni ^edngtvom 2 "Prava 21-190, 21-860 t^ 1 novinarji niški ?°Ilasni in naroč-nina ldtenlek 21-194. - Naroč-30 h;„ 60 din, Dolletna Dobro jutro; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Srečanje v studiu 14; 9.55 enos proslave ob obletnici velike-1J, tolminskega kmečkega punta; , a§* Poslušalci čestitajo in po-taž Jiaj°; 1330 Nedeljska repor-14 nk xt ^ domačimi ansambli; 2HPo ,Našl Poslušalci čestitajo in po- mXtJ0: A4£> P°SHlre- °perne KosmIx V* • 05 Radijska igra — in oKial"Mejak: Balada o trobenti Popoldne?' špor}no 19 00 T u, 18 00 Radijski radar; beni rhH° noč, otroci; 19.15 Glas- zvečer 2Z2gIoend^icej 20 00 V nedelJ° Literat- 20 Zaplešite z nami; 23.05 vse. nokturno; 23.15 Jazz za ?SgvPJogram 8.40 1 •,ed" zv°ki za nedeljsko jutro; sprehSS fo1^02^; 9-35 Nedeljski 14 00 P« W Opoldanski cocktail; ^anavaKr 2VOk°V; 15 00 Nede* J^jiprogram Igramn?rtni d°godki dneva; 20.15 poeazijSete 23 55 Iz ** PONEDELJEK 30. APRILA tineja 9 n^o; 8-10 Glasbena ma-2godb; 9 2nV ,.? svet Pravljic in * velikimi zabavnimi or- 4.30 V praznično jutro; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Otroške pesmi o pomladi; 9.05 S slovenskimi izvajalci zabavne glasbe; 10.05 Delovni ljudje o sebi — reportaža; 10.30 Mednarodne borbene in delavske pesmi; 11.15 Igor Ozim in Aci Bertoncelj; 12.10 Čestitke ob prazniku; 13.30 Melodije raznih narodov v izvedbi velikih zabavnih orkestrov; 14.05 Popularne operne melodije v izvedbi naših umetnikov; 15.05 Delavčeva organizacija — reportaža; 15.30 Po domače; 16.00 Dvanajst voščil; 16.40 Vesele narodne v raznih izvedbah; 17.05 Ples ob petih; 18.00 Od tod samo krvavi punt poznamo — literarna oddaja; 18.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Skladbe partizanskih skladateljev iz povojne dobe; 20.30 Radijska igra — Odd Sel-mer: Potovanje v Ameriko; 21.30 Vedri zvoki za praznični dan; 22.15 Za prijetno razvedrilo. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.35 Glasbena medigra; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu svvinga; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse. Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Jugoslovanski ' zborovski skladatelji; 20.45 Minute z našimi splisti; 21.40 Dve slovenski kantati; 23.00 Svjato-slav Richter igra Beethovna; 23.55 Iz slovenske poezije. SREDA 2. MAJA 6.00 Dobro jutro; 8.05 V majskem jutru z mladimi poslušalci; 9.05 I. Vidic: Rdeči revirji — reportaža; 9.30 Pesmi o pomladi; 10.05 Zabavna glasba iz studia 14; 11.15 S poti po domovini; 12.10 Opoldanski cocktail; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Pet desetletij; 14.05 Veselo naokrog; 15.05 Novosti iz našega opernega arhiva; 16.00 Praznično športno popoldne; 18.00 Brsteče Kopje — literarna oddaja; 18.30 Lah-a glasba slovenskih avtorjev; 19.00 Lahko noč, otroci; 20.00 Majski večer lahke glasbe; 21.20 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 22.15 Deset let Akademskega plesnega orkestra Ad Hoc; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Drugi program '13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanje melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam. Tretji program 20.05 Kultura danes; 20:20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza; 22.00 Simfonični kon- N cert za praznik; 23.55 Iz slovenske poezije. ČETRTEK 3. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Koroški akademski oktet vam poje partizanske narodne pesmi; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Kaj b' jaz tebi dal; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 15.40 Minute za Beethovna; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s kvartetom Silva Štingla; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih, ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Med posnetki domače glasbe iz naših študijev. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavnih melodij; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Jožeta Privška; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes. Tretji program 20.05 Večerni concertino; 20.55 Deseta muza; 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Zmaga Kumer-Lojze Lebič: Ljudska pesem na koncertnem odru; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije. PETEK 4. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Rado Si-' moniti: dva odlomka iz opere Partizanka Ana; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Francis Poulenc: Sonata za violino in klavir; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Percy, Faith; 17.10 Operni koncert; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede iri zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. TA TEDEN NA T V Torek, 1. maja, ob 16.10: TOVARIŠIJA PETRA GRČE — domači film; režiser Vladimir Tadej; Peter Grča je bister, iznajdljiv deček, ki se zelo rad potepa s prijatelji. Na koncu vasi je zapuščen, zaraščen mlin. Tovarišija Petra Grče ga skrivaj popravlja. Po številnih delovnih dnevih in po razburljivih doživetjih mlin vendarle obnovijo in ga predajo vaščanom. Film je bil leta 1971 na mednarodnem festivalu filmov za otroke v Beogradu proglašen za najboljšo filmsko adaptacijo mladinske literature. Sreda, 2. maja, ob 20.30: SEDEM LET SKOMIN — ameriški film; režija Billy Wilder; v gl. vlogah: Marilyn Monroe, Tom Ewell, Ewelyn Keyes; Zena in sin Richarda Shermana sta odpotovala na počitnice. Sam sklene, da bo ta čas soliden. Toda soseda je nadvse zapeljiva, posebno potem, ko želi prenočiti pri njem. Doslej je Richard že večkrat »osvajal«, toda samo v domišljiji. Poleg tega je sedaj ravno sedmo, »kritično« leto zakona. Nemiren je, obenem pa se ga loteva ljubosumnost. Kaj, če ga tudi žena vara? V V fantaziji si predstavlja vse mogoče. Živci mu popustijo; ne more več zdržati in odhiti na vlak, ki pelje k ženi. Petek, 4. maja, ob 20.35: DAMA S KAMELI JAMI — ameriški film; režiser George Cu-kor, v gl. vlogah: Greta Garbo, Robert Taylor, Lionel Barymore; Greta Garbo še danes velja za eno največjih filmskih igralk. Njeni filmi vedno znova navdušujejo. V Dami s kamelijami igra pariško lahkoživko, ki se zaljubi v mladega, nadarjenega in perspektivnega mladeniča. Njegov oče jo roti, naj mu ne uniči sina. Margareta se res žrtvuje in zbeži od njega spet v vrtinec pariške lahkoživosti. Mladenič je ne more pozabiti, čeprav misli, da se ga je naveličala. Ko se po nekaj mesecih vrne v Pariz, zve resnico. Takoj pohiti k njej, toda bolezen uniči njuno srečo. Film je bil posnet po istoimenskem romanu Alexandra Dumasa ml. SOBOTA 28. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.30 Državno rokometno prvenstvo — prenos, v odmoru propagandna oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — serijski barvni film, 19.05 Risanka, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Od danes do jutri — TV kabaret (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Mladi talenti — prenos festivala iz Subotice (RTV Beograd), 22.00 Mafija — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) RTV Skopje (RTV Skopje), 15.00 Poročila, 15.05 Glasbena oddaja, 15.55 E. Peroci: Kaj je Nina našla, 16.10 Tovarišija Petra Grče — barvni film, 17.45 Osvobodilna gibanja v Afriki (RTV Ljubljana), 18.15 Košarka Jugoslavija : Kuba — prenos (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Stop — dok. oddaja s prispevki vseh TV centrov (RTV Zagreb), 21.40 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — sovjetski barvni serijski film, 22.30 Jazz na ekranu, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA 2. MAJA 10.05 Poročila (RTV Ljubljana), 10.15 Koncert vojaškega orkestra, 11.00 Nastop ansambla Lado (RTV Zagreb), 11.30 Figole-Fagole — konec mladinske igre (RTV Ljubljana), 12.00 Zlata sirena — prenos do 13.00 (RTV Beograd), 15.35 Poročila, 15.40 Grizli — poljudno znanstveni film, 16.30 Z nasmehom na pot — serijski film, 17.00 Partizanski spomeniki na Tržaškem (RTV Ljublja- id — 1. 0 I NEDELJA 29. APRILA Hi Cesta JLA 6/1 N' nebotičnik i PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Drugi program 8 05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponćvitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. Tretji program 20.05 Radijska igra — Samuel Be-cket: Vse, ki padejo; 21.00 Georg Friedrich Hfindel: Suita za orkester št. 1 v F-duru; 21.40 Zbor celovškega radia; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Franz Schu-bert: Godalni kvartet v a-molu, op. 29; 23.55 Iz slovenske poezije. 9.15 Po domače, 9.40 Mozaik, 9.45 260 let tolminskega punta — prenos iz Tolmina, 10.50 Otroška matineja: Pot do nasmeha,-Skrivnosti Jadrana, Poročila, 11.45 Delavski amandmaji — oddaja TV Beograd (RTV Ljubljana), 12.15 Naše malo mesto (RTV Zagreb), 13.05 Poročila, 13.10 TV kažipot, Nedeljsko popoldne, 18.00 Poročila, 18.05 Velike bitke II. svetovne vojne: Bitka za Italijo — dokumentarni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 v Avtobusu — serijski film, 21.35 Naši humoristi (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JftT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK 30. APRILA 16.45 S. Makarovič: Sovica Oka — 2. del, 17.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.30 Košarka Jugoslavija : TV — prenos, 19.00 Prenos prc A skupščino (RTV Beograd), !f,M Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana). 20.30 Zdravo mladi (RTV Zagreb), 21.15 Veliki plamen — angleška TV drama, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK 1. MAJA 10.10 Poročila (RTV Ljubljana), 10.15 Promenadni koncert orkestra milice (JRT-Ljubljana), 10.45 Figole-Fagole — 1. del mladinske igre, 11.15 Srečo nosimo v mladih rokah — barvna oddaja, 11.30 Ko val hrepenenja prikliče pomlad (RTV Ljubljana), 12.00 Koncert zbora na), 17.45 Beograjska pomlac del, 18.15 Košarka Jugoslavija : SZ — prenos (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.30 Sedem let skomin — ameriški film, 22.00 Športni pregled, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) ČETRTEK 3. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Razbojniki iz Kardemone, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Četrtkovi razgledi, 21.20 A. Arsovski: Zahod nad Jezersko deželo — 2. del, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) ^p J PETEK 4. MAJA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Gesta in mi: Prometne nesreče in pobegi, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — A. Dumas: Dama s kamelijami, 22.25 XXI. stoletje, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Sobota prodam Prodam dva meseca stare PISKE. Mlakarjeva 58, Šenčur 2309 Prodam ŽELEZO, premera 6 in 8 mm. Jenko Franc, Godešič 30 2462 Prodam nov elektronski RAČUNSKI STROJ: Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Smledniška 32, Cirče, Kranj 2534 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Rovte 10, Podnart 2541 Prodam STROJ za cementno strešno opeko folc z modeli. Vopov-Ije 5, Cerklje 2542 Poceni prodam SPALNICO in DNEVNO SOBO (omaro, kavč in dva fotelja'). Trškan, Planina 28, Kranj 2543 Prodam 550 kg težkega plemenskega VOLA, vajenega vožnje. Mo-horič Janko, Njivice 7, Besnica 2544 Prodam mladega KONJA. Kune, Begunje 2545 Prodam KRAVO s tretjim teletom in dve pet mesecev breji ter osem mesecev staro TELICO. Selo 33, Žirovnica 2546 Prodam »PLEVELNIK« in 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO. Škofjeloška 33, Kranj 2547 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Janežič, Kranj, Kidričeva 33 (Zlato polje) 2548 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Šeško, Milje 33, Kranj 2549 Ugodno prodam AVTOGENSKI RAZVIJALEC za plin. Vrtač Martin, Visoko 77, Šenčur 2550 Prodam dobro KRAVO tik pred telitvijo. Žirovnica 17 2551 Prodam ŠOTOR za štiri osebe s predprostorom za kuhanje in PRALNI STROJ češke znamke. Naslov v oglasnem oddelku 2552 Prodam pleskano OKNO z roleto in dvoje komplet VRAT. Hribar Andrej, Golniška 121, Kokrica 2553 Prodam ajdove PLEVE. Cirče 23, Kranj 2554 Prodam 300 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA desire, premera 35 do 45 mm. Jamnik Igor, Žabnica 8 2555 Prodam traktorski KULTIVA-TOR z ježem. Mavčiče 55 2556 Prodam KOSILNICO reform. Re-žek, Srednja vas 17, Poljane 2557 Prodam visok otroški športni VOZIČEK in STAJICO. Frelih, Zg. Duplje 37 2558 Prodam KRAVE po izbiri. Povije 9, Golnik 2559 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo. Voglje 86 2560 Prodam KRAVO š teletom po izbiri. Jama 3, Kranj 2561 Prodam 2000 kg semenskega ali jedilnega KROMPIRJA vesna po 2,70 din. Nasl. v ogl. oddelku 2562 Poceni prodam visoko trodelno OMARO. Kos, Staneta Žagarja 12, Kranj 2563 Prodam motorno ročno KOSILNICO reform z obračalnikom. Tolar, Podlonk 4, Železniki 2564 Prodam lepo okroglo MIZO, premera 110 cm z ultrapasom. Hafnar, Kidričeva 22, Škofja Loka 2565 Prodam dva PRAŠIČA (100 kg), JUNICO (300 kg) in BIKA (400 kg). Brezovica 3, Kropa 2566 Prodam lepega mladega BIKA si-mentalca, težkega 500 kg. Mahne, Podljubelj 7, Tržič 2567 Prodam okrog 500 kg težko TELICO, brejo čez pet mesecev. Grajzar Franc, Staneta Žagarja 32, Kranj 2568 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Pokljuki in LES za vikend. Naslov v ogl. oddelku 2569 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Štiglic, Gradnikova 3, Kranj, telefon 23-136 2570 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 2571 Prodam vprežne VILE v dobrem stanju. Bašelj 23, Preddvor 2572 Prodam nov 80-litrski BOJLER, pokončni. Peternel Janez, Binkelj 21, Šk. Loka 2573 Prodam 4 male PRAŠIČKE, stare sedem tednov. Šenturska gora 14, Cerklje 2574 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, po ugodni ceni. Pšenična Polica 6, Cerklje 2575 Ugodno prodam MOTORNO KOSILNICO stadler rabljeno, brezhibno. Arh Jože, Boh. Bistrica 34 2576 Prodam SENO in bodečo ŽICO za pašnik. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 2577 Globok OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Kranj, C. 1. maja 28 2578 Prodam GUMI VOZ 2500 kg nosilnosti in krmilno REPO. Bašelj 9, Preddvor 2616 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Podgoršek Janez, Vodice 79 .2617 Prodam osem let starega KONJA. Lahovče 14, Cerklje 2618 Prodam visoki športni OTROŠKI VOZIČEK. Jovanovič Dragan, Šor-lijeva 4, Kranj 2619 V valilnici v Naklem lahko dobite vsako sredo od 6. do 18. ure in vsako soboto od 6. do 12. ure dva in pol meseca stare jarčke, bele in rjave. Kmetijska zadruga Naklo Dve dekleti iščeta neopremljeno SOBO v Kranju ali okolici, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe poslati pod »nujno — mirni« 2607 Tričlanska družina išče v okolici Kranja primerno STANOVANJE za nekaj let. Nasl. v ogl. oddelku 2608 Prodam mirnega KONJA in dve KRAVI. Poljšica 11, Zg. Gorje 2620 Prodam 300 kosov OPEKE mon-ta 12, STREŠNO OPEKO bobrovec in SALONITKE 125-92. Mlaka 28, Kranj 2622 Prodam n? staro leseno LOPO 5x x9 m, primerno za garažo in drvarnico ali za preureditev v delavnico ali vikend. Žeje 16, Duplje 2621 vozila Prodam MOPED V-14 na štiri prestave. Jezeršek Jože, Bodovlje 14, Sofja Loka 2579 Odlično ohranjen AMI 8, letnik avgust 1971, stalno garažiran, ugodno prodam. Informacije in ogled vsak popoldan. Marijan Kregar, Sr. Bitnje 87, Žabnica 2580 Prodam simeo 1300 L, letnik 1966. Cena 26.000 din. Luznar, Pintarjeva' 12, Kranj (Cirče) 2581 Prodam zastavo 750, letnik 1965.' Eržen, Pševo 7, Kranj . 2582 Prodam izboljšan MOPED 14 VN (5 prestav, hitrost 75 km/h) Bernik, . Bukovščica 5, Selca 2583 Ugodno prodam fiat, letnik 1961, Tenetiše 2 2584 Prodam osebni avto zastava 750, letnik 1964. Sr. Bela 21, Preddvor 2585 Poceni prodam zastavo 750 po generalni, letnik 1964. Plačljivo lahko tudi v dveh obrokih. Vrhovnik Jože, Dorfarje 28, Žabnica 2586 Prodam fiat 124, prevoženih 20.000 km, 1. 1971, Moše 30, Smlednik 2587 Prodam karamboliran topolino z novimi gumami. Strahinj 18, Naklo 2588 Prodam avto prinz 1000 C, 1. 1972, prevoženih 12.000 km. Plačljivo tudi na kredit. Mokič Feliks, Gorenjska c. 88, Lesce x 2589 Prodam fiat 750, 1. 1967. Dvorje 31, Cerklje 2590 Prodam fiat 750. Križman, Mlaka 20, p. Komenda 2591 Prodam KOMBI ford ali zamenjam za osebnega. Cešnjevek 22, Cerklje 2592 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1965, v voznem stanju, ali po delih. Jože Lausegar, Bistrica 158, Tržič 2593 Ugodno prodam fiat 1300. Ogled vsako popoldne. Ribič Edvin, Zg. Pirniče 123, Medvode 2594 Prodam fiat 750 z opravljeno generalno, novo prepleskan. Informacije na tel. 064 73-165 2595 Prodam fiat 750, 1. 1965. Zg. Brnik št. 7 2596 Prodam zastavo 750, letnik 1965. Pečnik, St. Rozmana 9, Kranj (pri dijaškem domu) 2597 GASILSKO DRUŠTVO DUPLJE PRODA VOLKSWAGEN KOMBI-BUS v zelo dobrem stanju*, leto izdelave 1966. 2598 Kupim osebni avto do 1100 ccm na kredit. Ponudbe pod »STAROST DO 4 LET«. - 2599 AMI 8 kupim — pišite in navedite letnik in ceno na naslov: Možina Franc, Zasavska 31/b Kranj. 2600 Prodam FIAT 850. Kokrški log 4, Kranj (Primskovo) 2406 Poceni prodam FIAT 850, letnik 1970 in betonske PLOŠČE. Vrba 18 2514 Nujno prodam avto NSU 1200 C, letnik 1971. Brinovec Peter, Cankarjeva 7, Kranj 2517 Prodam dobro ohranjen DKW F-11 in DKW F-11 po delih. Visoko 89 pri Kranju 2523 Prodam KOMBI 750, letnik 1972, prevoženih 10.000 km. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Smledniška 32, Cirče, Kranj 2537 Prodam VW 1200, letnik 1965 po delih. Cufar Franc, Mlaka 28, Kranj 2601 SLOVENIJA PROMET, sektor vozil — Miklošičeva 20 Ljubljana prodaja po ugodnih cenah nova vozila WARTBURG. Takojšnja dobava. Informacije na telefon 323-862 2602 posesti kupim 16 Kupim KRAVO, dobro mlekarico ali zamenjam za mesnato. Lavtar Jakob, Do! nja vas 28, Selca 2513 Kupim KOZO ali KOZLIČKA. Gasilska 38, Šenčur 2603 Kupim kompletni polavtomatski SADILEC za krompir. Lahko pokvarjen. Jenko Janez, Gorenja vas 45, Jteteče 2604 stanovanja Dva mirna in poštena fanta (Slovenca) nujno iščeta opremljeno SOBO v Kranju. Plačata redno ter takoj. Ivica Stare, Delavska 19, Kranj 2605 V Kranju ali Radovljici iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Ponudbe poslati pod »Predplačilo« 2606 Prodam TRISOBNO STANOVANJE (polovico hiše). Mulej Jože, Podhom 43, Zg. Gorje 2609 Prodam večjo nedograjeno HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku § 2610 Ugodno prodam manjše POSESTVO v bližini Tržiča. Primerno za kmetijstvo ali vikend. Naslov v ogl. oddelku 2611 Prodam starejšo HIŠO z vrtom ob glavni cesti na Jesenicah, primerno za preureditev za obrt. Ponudbe poslati pod »gotovina« 2612 V Kranju prodam polovico HIŠE — enosobno stanovanje s pritikli-nami. Vseljivo takoj. Ponudbe poslati pod »10 M« 2613 obvestila Vsako nedeljo v DELAVSKEM DOMU v KRANJU PLESNI TEČAJ za začetnike od 9. do 12. dre in PLES za ostale 2615 OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, da prenehamo s poslovanjem vinotoča na Kokrici 28. aprila 1973 zaradi otvoritve novega, sodobnega gostinskega lokala, ki bo čez približno 30 dni. Bukovnik Franc, Betonova 13, Kokrica 2532 IZDELUJEM CENTRALNE KURJAVE z vašim ali svojim materialom. Ponudbe poslati pod »obrtnik« 2533 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 30. aprila do 2. maja od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Košir za celo Poljansko dolino telefon 85-219 Od 3. maja do 4. maja od 19. do 6. ure zjutraj bo dežuren dr. Bojan Gregorič, telefon 89-060. V nujnih primerih pa kličite Zdravstveni dom Škofja Loka, telefon 85-440 Dežurni veterinarji: 27. 4. do 4. 5. Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518; 4. 5. do 11. 5. Bogdan Capuder, Kajuhova 23, tel. 22-994; 11. 5. do 18. 5. Jbže Rus, Cerklje, tel. 73-115; 18. 5. do 25. 5. Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518 ostalo Prepovedujem hojo in vožnjo čez mojo parcelo št. 552 Otoče (p. d. pred Mikom). Štular Helena, Gradnikova 3, Kranj 2614 Sporočamo, da bo REKREACIJSKI CENTER ob ZBILJSKEM JEZERU odprt od 27. aprila dalje z LETNIM BIFEJEM, ČOLNARNO in tudi glasbo za ples in razvedrilo. Obenem čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik 27. april in 1. maj. Osebje letnega bifeja in gostilne Zarja Trboje. Vabljeni! 2623 trzni pregled Jesenice Solata 7 do 17 din, špinača 10 dinarjev, korenček 8,40 din, slive 8 dinarjev, jabolka 8,50 din, pomaranče 6 do 6,20 din, limone 9,50 din, česen 33 din, čebula 6,50 din, fižol 7,50 do 12 din, kaša 6 din, paradižnik 20 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 65 din, klobase 5,80 din, skuta 9.10 din, sladko zelje 4,70 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3,50 din, cvetača 8 din, krompir 3,60 din Kranj Solata 12 din, špinača 10 din, korenček 5 din, slive 8 din, jabolka 8 dinarjev, pomaranče 7 din, limone 9 dinarjev, česen 20 din, čebula 6 din, fižol 8 do 10 din, pesa 5 din, kaša 8 din, čebulček 18 din, paradižnik 20 din, hruške 10 din, banane 8 din, kokoši 40 din, očiščene 28 din, med 30 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 din, surovo maslo 25 din, smetana 14 din, orehi 70 din, klobase 8 do 9 din, skuta 8 dinarjev, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 8 din, krompir 2,50 din Kranj CENTER 28. aprila amer. barv. film RAN-CERJI NAPADAJO ob 16., 18. in 20. uri, premiera dan. barv. filma ŠOLA ZA NEVESTE ob 22. uri 29. aprila amer. barvni risani film LA FONTAINOVE BASNI ob 10. uri, amer. barvni film RANCERJI NAPADAJO ob 15., 17. in 19. uri, amer. barv. film CHISUM, KRALJ RANCERJEV ob 21. uri 30. aprila dan. barv. film ŠOLA ZA NEVESTE ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma OBRAČUN NA KARIBIH ob 22. uri 1. maja amer. barvna risanka LA FONTAINOVE BASNI ob 10. uri, dan. barv. film ŠOLA ZA NEVESTE ob 15. in 17. uri, jug. barv. film ZADNJA POSTAJA ob 19. uri, premiera amer.-ital. barv. filma PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 21. uri 2. maja dan. barv. film ŠOLA ZA NEVESTE ob 15., 17. in 19. uri . 3. maja franc. barv. film OBRAČUN NA KARIBIH ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 28. aprila amer.-ital. barvni film IŠČEMO BIVŠEGA ŠERIFA ob 16. in 20. uri, jugosl. barv. film PRVI SPLITSKI ODRED ob 18. uri 29. aprila amer.-ital. barvni film IŠČEMO BIVŠEGA ŠERIFA ob 14. in 18. uri, amer.-ital. barvni film PREKLETA MARIJA ob 16. in 20. uri 30. aprila jug. barvni film PRVI SPLITSKI ODRED ob 20. uri 1. maja amer. barvni film CHISUM, KRALJ RANCERJEV ob 14., 18. in 20. uri, jug. barvni film PRVI SPLITSKI ODRED ob 16. uri 2. maja amer. barvni film CHISUM, KRALJ RANCERJEV ob 14., 16. in 20. uri 3. maja amer.-ital. barv. film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 16., \8. in 20. uri Tržič 29. aprila ital.-nem. barvni film IZABELA, HUDIČEVA KNEGI-NJA ob 17. uri 1. maja amer. barvni film RANCERJI NAPADAJO ob 15. uri, Šved. barv. film PREGREŠNI VIKAR ob 17. in 19. uri 2. maja Šved. barvni film PREGREŠNI VIKAR ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 28. aprila amer.-ital. barvni film VRAŽJI AGENT UPPERSEVEN ob 18. in 20. uri. 29. aprila amer.-ital. barvni film VRAŽJI AGENT UPPERSEVEN ob 19. uri 1. maja ital.-nem. barv. film IZABELA, HUDIČEVA KNEGINJA ob 15., 17. in 19. uri 2. maja ital.-nem. barv. film IZABELA, HUDIČEVA KNEGINJA ob 17. in 19. uri 3. maja amer. barv. film KONJENIKI ob 18. in 20. uri Krvavec 1. maja franc. film DVE KARTI ZA MEHIKO ob 17. uri Škofja Loka SORA 28. aprila franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 17.30 in 20. uri 29. aprila franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 17.30 in 20. uri 1. maja amer. barv. film LJUBEZENSKE MELODIJE ob 17.30 in 20. uri 2. maja ital. barvni film TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT ob 18. in 20. uri 3. maja ital. barvni film TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT ob 20. uri v 4. maja jugosl. barvni risani film PROFESOR BALTAZAR ob 18. uri Železniki OBZORJE 28. aprila ital. barv. film PREVARA ob 20. uri 29. aprila slov. barv. film LJUBEZEN NA ODORU ob 18. in 20. uri 1. maja ital. barvni film TRIJE DOLARJI SEJEJO SMRT ob 20. uri 2. maja amer. barv. film LJUBEZENSKE MELODIJE ob 18. uri Rešitev nagradne križanke 1. maroga, 7. kapela, 13. urolog, 14. Alarod, 15. Ravel, 16. omivača, 17. Anti, 18. Odin, 19. Rem, 20. nadloga, 23. bas, 26. slon, 27. gema, 31. estetik, 33. namig, 34. Bartok, 35. devica, 36. Andora, 37. stanar Izžrebani reševalci Prejeli smo 109 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Franc Sitar, Kamnik, Zaprice 4; 2. nagrado (40 din) Janez Zazvonil, Tržič, Trg svobode 20/1; 3. nagrado (30 din) pa Marija Habjan, Radovljica, Cankarjeva 15. Nagrade bomo poslali po pošti. 4. maja jugosl. barvni risani fil"! PROFESOR BALTAZAR ob 18. ur' Radovljica 28. aprila amer.-ital. barvni fH"1 KLIČEJO ME ALELUJA ob 18. uri. ital. barv. film CRNI MORILEC o» 20. uri 29. aprila amer.-ital. barvni f"«1 KLIČEJO ME ALELUJA ob 16. u* nem. barv. film LJUBILA STA S& SAMO ENO POLETJE ob 18. uf[ ital. barvni film CRNI DNEVI W STRELCA ob 20. uri i 30. aprila slov. film KO PRID£ LEV ob 20. uri l \ 1. maja ital. barv. film NEPRE' MAGLJIVI SAM VALAH ob 1» uri, jug. barv. film SLED ČRNEGA DEKLETA ob 20. uri tf 2. maja slov. film KO PRID/ LEV ob 18. uri, dan. barv. film 0L' SENOVA BANDA ob 20. uri 3. maja ital. barvni film ČAS P^' KOLA ob 20. uri Jesenice RADIO . 28. in 29. aprila amer. barvni Cj> film PATTON — JEKLENI G*> NERAL J 30. aprila ital. barv. CS film ZA"' NJA PAST 1. maja ital. barvni CS film ZAP' NJA PAST c , 2. maja amer. barv. CS film MA^ KENNINO ZLATO 3. in 4. maja italijanski barv. fi'111 LJUDJE PROTI Jesenice PLAVŽ 28. in 29. aprila ital. barv. CS fi'1" ZADNJA PAST 30. aprila amer. barvni CS M1]1 PATTON — JEKLENI GENERA1 1. maja ameriški barvni CS fi'1!1 PATTON — JEKLENI GENER^ 2. in 3. maja amer. barvni fv^ PADALCI PRIHAJAJO f 4. maja amer. barv. CS film MAl KENNINO ZLATO Dovje Mojstrana 28. aprila franc. barvni VV fi!"1 NA MEJI NOROSTI 29. aprila amer. barv. film PARA DA NORIH 2. maja ameriški barvni CS && HIŠA IZ KART Kranjska gora 28. aprila amer. barv. film PARA' DA NORIH 29. aprila amer. barvni film PA DALCI PRIHAJAJO 2. maja italijanski barvni CS fil1" ZADNJA PAST > ,f 3. maja amer. barv. CS film MAl KENNINO ZLATO Javornik DELAVSKI DOM 28. aprila amer. barvni film ZA™ NJI BOJEVNIK J 29. aprila franc. barvni VV fi'^ NA MEJI NOROSTI 1. maja ameriški barvni CS fiW HIŠA IZ KART Tj 2. maja ameriški barvni CS W PATTON - JEKLENI GENERA^ poročili so se na Jesenicah Malkočević Safer in Poljak Jus^ na, Todorovič Stanko in Knežev,t Jelena, Sokolović Petar in Golub0 vić Snežana (podatki za čas od 28.J do 25.4.) v Radovljici Skalar Jože in Knaflič/ N# Braut Ivan in Stukelj Franja v Škofji Loki Bogataj Anton in Anzelm Nad* Gluhodedov Štefan in Bogataj A"' dreja umrli so na Jesenicah Poljanšek Valentin, roj. 1912, K0' šir Neža, roj. 1894, Mikulaš MarU? roj. 1914, Martinjak Alojzij, r?l 1907, Balazič Stjepan, roj. 1937, P£ Ciril, roj. 1888, Jakše Marija, r°{ 1897, Ribič Ana, roj. 1907, Balan^ Marija, roj. 1885, Bukovnik Ivajj roj. 1901, Gasser Barbara, roj. 1^1' Zitterer Ana Terezija, roj. Oman Matija, roj. 1951, Zupane M*, tilda, roj. 1926, Likar Anton, 1904, Kodrič Frančiška, roj. Jančič Ana, roj. 1924, PodbrŠcej Leopold, roj. 1892 (podatki za čas 00 28. 3. do 25. 4.) v Radovljici Bertoncelj Ana, roj. 1885, Jože, roj. 1930 v Škofji Loki Afrič Katarina, roj. 1893, K as tel J Angela, roj. 1942 in Skopelja Nena0' roj. 1971 Gostilna »Knafel« Marija Pristov Žirovnica čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela. Priporočamo se za obisk MARMOR HOTAVLJE Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in obenem priporočamo svoje izdelke naravni marmor in breton plošče v več barvah »ehnjak plošče za fasade Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita AVTO-MOTO društvo Kranj Za praznik dela jim želi varno in srečno vožnjo TITA N KAMNIK tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz tempirane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke in jim čestitamo za 1. maj — praznik dela Ne zamudite filma V VRTINCU dejfaviiu"* Gable' Vivian Lei«h» Leslie Howard- 01ivia del 8P°redu v kinu Center od 5. maja do 13. maja. Film pre-11 na 70 mm — široko platno, stereofonski zvok Čestitamo za praznik dela Občinski sindikalni svet Škofja Loka Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka rj 11 i • • i i • x j.:j.__ Občinska konferenca ZMS Škofja Loka Za delavski, praznik 1. maj Čestitamo Združenje vojaških vojnih starešin vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka škofja Loka r Živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE Gorenjka Lesce DE Pekarna Kranj DE tovarna čokolade Gorenjka Lesce DE Pekarna Tržič DE Pekarna Vesna Kamnik vsem svojim potrošnikom čestita za praznik dela ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, testenine, pekatete, Triglav pecivo, kolače, čokolado Gorenjka in izdelke obrata pumi J CESTNO PODJETJE KRANJ čestita ob 1. maju vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest ter jim želi veliko delovnih uspehov Tovarna obutve ALPINA ŽIRI Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in jim želimo veliko delovnih uspehov • m TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Velika izbira ženskih oblek v trgovinah Triglav v Kranju, Kamniku in Tržiču. vrtim ljudem čestitamo za praznik dela t r i g 1 a v Vsem delo Kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna in učna mesta: 1. blagajnika in vodje hranilno kreditnega odseka Čpšnjica 2. delovno mesto za delo v finančnem knjigovodstvu 3. več prodajalcev 4. več delavcev za delo v mlekarni in na poslovalnici Trata 5. več vajencev za prodajalce Za razpisana delovna in učna mesta se zahteva: pod 1.: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba in pet let prakse , . x , pod 2.: srednja strokovna izobrazba in dve leti prakse; za začetnike traja poskusno delo tri mesece pod 3.: šola za prodajalce pod 5.: dokončana osemletka Nastop dela je možen 1. junija 1973 ali po dogovoru (razen pod točko 5). Pismene prijave sprejema kadrovska služba Kmetijske zadruge Škofja Loka 10 dni po objavi razpisa. Gorenjska opekarna Dvorska vas p. Begunje na Gorenjskem sprejme takoj v delovno razmerje strojnega ključavničarja Osebni dohodek po dogovoru. Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurečnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK - Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! ' V KRANIU NOVO SALON POHIŠTVA DEKORATIVA 5. maja 1973 SURERMARKET UNION JESENICE murka Promet v prazničnih dneh Med prvomajskimi prazniki, ki bodo za nekatere trajali tudi teden dni ali več, bodo malce spremenjene tudi prometne razmere na cestah. Po predvidevanjih bo promet kot sicer v prostih dneh gostejši, zato naj bi vsi udeleženci v prometu vožnjo prilagodili takšnim razmeram. Lanski prvomajski prazniki sicer niso minili brez prometnih nesreč, vendar kaj hujšega ni bilo. Vprašanje, kako bo letos, smo zastavili inšpektorju za prometno varnost pri UJV Kranj Mirku Derlinku. »Seveda bi želeli, da med prazniki ob povečanem prometu ne bi bilo nesreč vsaj več kot lani ne. Voznikom bi priporočil umirjenč vožnjo kot je edino mogoča v gostem prometu. Prostih dni je dovolj, zato je vsaka potovalna naglica odveč. Posebno je treba paziti v prometu takrat, kadar se vreme poslabša. Zato je takrat potrebna še posebna pazljivost in pa prilagoditev načina vožnje in hitrosti pogojem na cesti.« »Bodo tovornjaki povzročali gnečo na cestah?« »V dnevih pred državnimi prazniki in ob praznikih začne veljati odredba o omejitvi prometa na javnih cestah. Po tej odredbi ne smejo voziti tovornjaki z nad 3 tonami nosilnosti v dneh pred prazniki od 16. do 21. ure, za praznike pa velja prepoved od 5. do 22. ure. Za tovorna vozila z nosilnostjo pod 3 tone pa velja prepoved le ob praznikih od 17. do 21. ure. Izvzeti so seveda prevozi hitro pokvarlji- vih živil in drugo. Prepoved velja na Gorenjskem za ceste od Ljubelja do Kranja in naprej proti Ljubljani, na cesti Naklo—Rateče in na cesti Lesce—Boh. Bistrica.« »Na kaj bi še opozorili voznike?« »Zdi se mi umestno, da se voznike opozori, da se v prometu vzdrže pitja alkohola in morda bi kazalo opozoriti lastnike avtomobilov na vestno zaklepanje avtomobilov, da ne bo priložnosti za izposojevalce avtomobilov. Služba urejanja in nadzora prometa bo v prazničnih dneh delala normalno kot vsak dan in se po svoje trudila za varnejše in hitrejše odvijanje prometa, seveda, ob podpori vseh voznikov.« L. M. Ukradene dragocenosti V noči na 24. april je neznanec odnesel več vred- " nih predmetov iz cerkve na Brezjah pri Radovljici. Sto^ rilec se je zvečer skril v cerkvi, ki so jo čez noč zaklenili. Poiskal je zlato monštranco z dragimi kamni, pozlačen kelih, s slike Marije z detetom pa je snel obe ploščati zlati kroni vpeti v sliko. Nato je nasilno od znotraj odprl glavna vrata in pobegnil z dragocenostmi. vrednost predmetov je ocenjena na 180 tisoč din. Za storilcem poizvedujejo. Zavozil s ceste V ponedeljek, 23. aprila, ob 23.10 se je na cesti četrtega reda v Zg. Gorjah pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Roje (roj. 1952) z Bleda je iz neznanega vzroka zapeljal v desno s ceste in se prevrnil 23 metrov globoko pod cesto, kjer je avtomobil trčil v hišo. Voznik Roje je bil v nesreči hudo ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico- j Škode na avtomobilu je za 20.000 din. Avtomobil padel v prepad Na cesti tretjega reda med Zatrnikom in Gorjami v Pokljuški luknji se je v ponedeljek, 23. aprila, dopoldne pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Janez Potočnik (roj. 1933) z Bleda je vozil proti Gorjam, j ko je v ostrem desnem in nepreglednem ovinku verjetno zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in zgrmel v okoli 150 metrov globok prepad. Voznik Potočnik je umrl na kraju nesreče, avtomobil pa je uničen. Nesrečo so odkril' po dveh dneh. Pešca na cesti V Stari vasi pri Žireh je v torek, 24. aprila, ob 23.40 voznica osebnega avtomobila Marija Tolar (roj. 1952) iz Nove vasi peljala od Prebačevega proti Žirem. Na cesti pa sta stala Miha Bogataj (roj. 1948) in Anton Beovič (roj-1942) oba iz Žirov. Beovič je imel pri sebi tudi pony kolo. Voznica, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja, je oba pešca zadela. Hudo ranjena so oba prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Neprevidnost V torek, 24. aprila, popoldne se je na Oldhamski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Vrtač (roj. 1944) iz Zg-Dupelj je na razširjenem delu Oldhamske ceste v bližini semaforjev ustavi skrajno desno, da bi sopotnik izstopil. Ko je ponovno zapeljal v križišče, ni bil dovolj pazljiv in je s prednjim desnim blatnikom zadel v desno nogo Veroniko Gašperšič (roj. 1943) iz Kranja. Gašperšičeva je bila lažje ranjena. Traktor zapeljal čez noge V sredo, 25. aprila, po pol četrti uri zjutraj je voznik traktorja Janez Bučar (roj. 1948) iz Šmartna pri Kranju vinjen in brez vozniškega dovoljenja vozi' traktor od Visokega v Dvorje. Ko je zapeljal na dvorišče hiše št. 17 v Dvorjah. je z levega blatnika traktorja padel pod levo zadnje kolo vinjeni Marjan Bolka (roj. 1936) s Poženika. Kolo mu je zapeljalo čez obe nogi. Prepeljali s° ga v ljubljansko bolnišnico. -rl^Bj Zapeljala v drevo V sredo, 25. aprila, ob šesti uri zjutraj je voznica osebnega avtomobila Alda Zadnikar (roj. 1931) iz Ljubljane peljala od letališča Brnik po cesti drugega reda proti Mengšu. Med vožnjo je zapeljala v desno čez bankino, P° nasipu in čelno trčila v drevo. Voznica je bila v nesreči le lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za 5000 din. Zavore odpovedale Voznik traktorja Sulejman Samardžič (roj. 1948) z Jesenic je v sredo, aprila, ob 13. uri vozil od Podgolice proti Jesenicam. V blagem desnem ovinki je skušal zmanjšati hitrost, pritisnil je zavoro, ki pa ni delovala. Da bi vozil0 ustavil, je voznik zapeljal z desne strani na levo stran v breg, od koder pa )e. vozilo odbilo, tako da se je prevrnilo na cesto. V nesreči so bili lažje ranjen1 voznik Samardžič in dva sopotnika. Bankina popustila Na cesti drugega reda pred vasjo Podgora pri Gorenji vasi se je v sredo, 25- [ aprila, ob 21.30 voznik tovornjaka Alojz Bambič (roj. 1951) iz Strmce umakni skrajno desno, da bi omogočil prehitevanje osebnemu avtomobilu, ki je voz" za njim. Pod tovornjakom naloženim s salonitnimi ploščami pa se je bankina udrla, tako da se je tovornjak prevrnil na travnik. Voznik ni bil ranjen, škod® pa je za okoli 20.000. V. 18 C S 1 ■ o %J! ^m Zahvala Ob mnogo prerani izgubi mojega moža Miha Sršena se iskreno zahvaljujem duhovščini, pevskemu zboru, lovski družini, gasilcem, sosedom, prijateljem in vsem, ki sočustvujete ob moji veliki tragediji. Iskrena hvala za izrečene besede v slovo in vsem, ki ste obsuli njegov prerani grob s pomladanskim cvetjem. Pavla Ogrinc-Sršen Spodnji Brnik, 25. aprila 1973 Vlamljal v počitniške hišice Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Vinka Birka, starega 22 let, z Jesenic na tri leta in šest mesecev strogega zapora. . | Obtožnica je Birka bremenila trinajstih kaznivih dejanj velike tatvin^ Lani je namreč obtoženec vlamljal v počitniške hišice na Planini pod Goli^ ter si prisvojil več vrednih predmetov. V nekatere počitniške hišice je vlom1 tudi po dvakrat in vsakič odnesel nekaj predmetov, tako da je bila vrednos predmetov tudi do 2500 din. Iz počitniške hišice Janeza Copa iz Ljubljane r pri drugem vlomu odnesel daljnogled, radijski tranzistor, nahrbtnik >n. jestvine. Iz vikenda Zvoneta Ažmana z Jesenic pa je Birk odnesel televizijsk i sprejemnik in pa daljnogled. Iz vikenda Franca Koširja je Birk odnesel zlat zapestnici, brivnik, jedilni pribor, hrano in drugo. | Predmete, ki jih je Birk nabral na svojih vlomih, je prodal, nekaj jih J shranil doma ali odnesel k sorodnikom. Večino predmetov so potem, ko s Birka prijeli, našli in jih vrnili oškodovancem. j Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno, da je obtoženec Tj mlad, saj je dejanja zagrešil star komaj nekaj več kot 21 let in da še ni kaznovan." Vseskozi je živel v težkih razmerah. Oče in mati sta razvezana; nobeden od njiju pa za Birka ni bil pripravljen skrbeti, tako da je živel Pr sorodnikih. Med obtežilnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo, da J obtoženec opravljal kazniva dejanja vztrajno, saj je vlomil kar trinajstkra^ Sodišče je pri tem tudi upoštevalo, da je bil obtoženec zaposlen in da je svojim zaslužkom lahko skrbel zase, to je da ni bil v stiski z denarjem. Zahvala Ob izgubi dobrega in skrbnega očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica Janeza Bajžlja Bučovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, vence, cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebni zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju, Jožetu Kavčiču, gospodu župniku in pevcem DU Žalujoči: hčerki Mici in Martinka z družinama ter drugo sorodstvo Stražišče, 25. aprila 1973 Maja spet dirka za nagrado Ljubelja Bogata tradicija avto-moto športa v Tržiču se bo nadaljevala tudi •etos. V nedeljo, 13. maja, bo namreč motokros progi v Podljubelju veliko mednarodno tekmovanje v jnotokrosu za nagrado Ljubelja, ki J° bo pripravil motokros komite pri tržiškem Avto-moto društvu. To nedeljo in v soboto, 12. maja, bo na progi v Podljubelju tudi državno Prvenstvo v motokrosu za kategorijo motorjev 250 kubičnih centimetrov m državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo mopedov. Znana motokros proga v Podljubelju, dolga je 2000 metrov, največji vzpon pa znaša 45 stopinj, je med naJtežjimi v Evropi in je bila 21. aprila testirana. Ocena posebne Komisije je bila ugodna. Organiza-orJi pričakujejo, da se bodo 13. maJa pomerili na Ljubelju znani niojstri jeklenih konjičkov iz Avstriji i?anske> Francije, Finske, Irske, Galije, Nizozemske, Švedske, Švice, jolgarije, CSSR, SZ in Nemške demokratične republike. V vožnji za oržavno prvenstvo v motokrosu za Kategorijo 250 kubičnih centimetrov nastopilo 18 tekmovalcev, v vak °VanjU Z mopedi pa 60 tekmo" -jk Jugoslovani tretji v Genovi Na povabilo italijanske plavalne in vaterpolske zveze sta bili na desetdnevnih pripravah v Rimu mladinska reprezentanca do 18 let in reprezentanca do 20 let. Medtem ko so se starejši vrstniki po desetdnevnem treningu vrnili v domovino, pa so mladinci nadaljevali pot v Genovo, kjer so nastopili na tradicionalnem turnirju šestih narodov. Poleg izbrane vrste Jugoslavije so nastopile še reprezentanca Francije, Španije, ZRN, Holandije in Italije. Naši mladinci so se odlično odrezali, saj so ponovili lanski uspeh iz Barcelone in spet zasedli odlično tretje mesto. Reprezentante sta na tem tekmovanju vodila kranjska Splitčana Mate Becič in trener Peter Didič, ki sta med izbranci imela tudi tri svoje varovance: Mira Malavašiča in Karla Švarca v reprezentanci do 20 let, medtem ko je Janez Švegelj v Genovi odigral vse tekme od prve do zadnje minute v izredni formi. Obenem pa je bil naš najmlajši reprezentant. Škoda, da se tekmovanja ni mogel udeležiti tudi Kranjčan Zmago Malavašič, saj se je njegova odsotnost v reprezentanci močno poznala. Rezultati: Jugoslavija : Francija 12:4, Jugoslavija : ZRN 7:6, Jugoslavija : Holandija 5:4, Jugoslavija : Španija 2:5. V finalni tekmi pred 4000 gledalci, ki so od prvega žvižga pa do konca bodrili mlade Italijane, so naši fantje tekmo izgubili z 2:6. Vrstni red: 1. Italija, 2. Španija, 3. Jugoslavija, 4. ZRN, 5. Holandija, 6. Francija. Prihodnje leto bo tekmovanje v Franciji. -dh Preddvor: Radovljica 16 : 8 V tretjem spomladanskem kolu v prvi gorenjski rokometni ligi so bili doseženi pričakovani rezultati, saj so vsi domačini brez težav premagali svoje nasprotnike. Lep uspeh so dosegli igralci Preddvora, ki so v boju za drugo mesto premagali Radovljico. Rezultati: Preddvor : Radovljica 16:8, (6:5), Krvavec : Tržič B 20:18 Komisija za kadrovska in socialna vprašanja pri Almiri, alpski modni industriji Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. analitika 2. knjigovodjo prodajalne 3. knjigovodjo za strojno knjiženje 4. knjigovodjo saldakontista 5. skladiščnega evidentičarja 6. administratorja poleg splošnih pogojev za zaposlitev morajo kandidati izpolnjevati še: Pod 1.: dokončana vsaj I. stopnja ekonomske fakultete, praksa na delovnem mestu analitika zaželena; Pod 2.: dokončana ekonomska srednja šola, sposobnost samostojnega vodenja knjigovodstva, praksa vsaj dve leti; P°d 3.: dokončana ekonomska srednja šola — tečaj za strojno knjiženje; Pod 4. in 5.: dokončana ekonomska srednja šola, praksa zaželena; Pod 6.: dokončana dveletna administrativna šola. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD podjetja. Nastop dela za vsa delovna mesta možen takoj oziroma po dogovoru. Ponudbe poslati do 12. maja na naslov: Almira, Radovljica, Jalnova 2. Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva podružnice 515 Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta za matično enoto Kranj 1. dva višja inšpektorja 2. dva analitika 3. inšpektorja I 4. dva pripravnika z visoko izobrazbo Pogoj: Za delovna mesta od 1. do 4. se zahteva visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri in za višjega inšpektorja 6 let de ovnih izkušenj, za analitika 3 leta ter za inšpektorja I 4 leta delovnih izkušenj ter ' objavlja naslednja prosta delovna mesta za matično enoto Kranj 1. dva kontrolorja I 2. knjigovodjo 3. strojnega knjigovodjo 4. referenta ekonomsko tehničnih opravil 5. daktilografa 6. dva pripravnika z višjo izobrazbo za ekspozituro Škof j a Loka 7. kontrolorja I za ekspozituro Jesenice 8. kontrolorja II 9- obdelovalca 10. likvidatorja za ekspozituro Radovljica 11. kontrolorja I 12. kontrolorja II vi°kka izobrazba: za delovno mesto pod 1., 6., 7. in 11. se zahteva oruf ek"n°msko komercialna šola ali I. stopnja ekonomske ah ekon f?kultete; za delovno mesto pod 2., 3., 4., 8., 9., 10., in 12. dve!; a srednja šola ali gimnazija; za delovno mesto pod 5. pa Del!? administrativna šola. nih jV;e »zkušnje: za kontrolorja I in kontrolorja II 3 leta delov-toris t i j' za bojnega knjigovodjo, obdelovalca in likvida-onra i ' za knjigovodjo 2 leti; referent ekonomsko tehničnih VsaiH i a mora biti mo§ki z 2 leti ustrezne prakse. Poznati mora mor« h • trgovsko stroko, skladiščno službo in kalkulacijo, znati prii a aoPisovati in voditi osnovno materialno kartoteko, kad^ ? kolekom za 1,00 din in kratkim življenjepisom sprejema aorovska-služba SDK - podružnica 515 Kranj do 20. 5. 1973. (10:6), Kranjska gora : Sava 17:11 (9:5), Kranj : Jesenice 30:23 (15:11), Križe B : Zabnica 10:0 b. b. V vodstvu je še vedno Kranj pred Preddvorom in Radovljico. V drugi gorenjski ligi pa so kranjski Veterani katastrofalno premagali Šešir B, Storžič pa je bil uspešen v igri proti Žabnici B. Rezultati: Veterani : Šešir B 41:16 (15:6), Duplje B : Besnica 15:13 (9:7), Storžič : Zabnica B 24:10 (11:3), Preddvor B : Radovljica B 33:18(14:9). Brez poraza so še vedno v vodstvu Veterani pred Storžičem in Preddvorom B. -dh Športne novice v kratkem NOGOMET (N. P.) - Podzveza nogometnih sodnikov Kranj je v torek dobila spet dva nova sodnika. Izpit sta uspešno opravila Marjan Žibert (Naklo) in Franc Cuderman (Preddvor). V PNS Kranj je zdaj registriranih 48 sodnikov, vendar je le 28 aktivnih. Med prvomajskimi prazniki bo nogometni spored na gorenjskih igriščih močno okrnjen. Redno kolo bo na sporedu le v obeh pionirskih ligah. Odigrali pa bodo pokalne tekme. V Britofu bo polfinalna tekma članskih ekip Britof : Alples. Zmagovalec se bo v finalu srečal s Tržičem. V finalni mladinski tekmi pa se bosta pomerila Jesenice in Alples. Prvenstvo v vseh gorenjskih ligah se bo nadaljevalo v soboto, 5. maja. Na četrtkovi seji disciplinskega sodišča NP Gorenjske so bili posamezni klubi kaznovani zaradi neurejenih zdravniških pregledov z naslednjimi denarnimi kaznimi: TViglav 150, Šenčur 80, Naklo 100, Tržič 70 in Jesenice 50 din. KEGLJANJE (J. J.) — 5. in 6. maja bo v Splitu osmeroboj najboljših jugoslovanskih kegljaških vrst. Na tekmovanju bodo iz Slovenije nastopile naslednje ekipe: Triglav, Branik in Ljubljana-Center. SMUČANJE (J. J.) — Na Bledu sta bili razširjeni seji strokovne in tehnične komisije smučarske zveze Jugoslavije. Sprejeli so tudi okvirni koledar prireditev za novo sezono. Od mednarodnih prireditev velja omeniti, da bo letos v Jugoslaviji tekmovanje srednjeevropskih skakalcev za pokal Kongsberg in tekačev za pokal Kurikalla. Medtem ko je organizator tekmovanja za pokal Kongsberg znan (Logatec), pa se za organizacijo tekaške prireditve še niso odločili in sta še vedno kandidata SK Triglav in Zabjak (Črna gora). VESLANJE (D. H.) — Blejsko jezero bo med prvomajskimi prazniki prizorišče tradicionalne veslaške regate. Nastopile bodo vse najboljše posadke iz Jugoslavije, hkrati pa bo to tekmovanje tudi pregledno za sestavo državne reprezentance. Pogovor tedna Jože Javornik: Remsa vsaj še eno leto Smučarski skoki so prav gotovo najatraktivnejša smučarska disciplina, ki privablja številne gledalce, saj imajo le-ti kaj videti. Skakalci kranjskega Triglava so že nekaj let nazaj v vrhu jugoslovanskega skakalnega §porta in že skoraj celo desetletje dajejo reprezentančne skakalce. Naš današnji sobesednik Jože Javornik je tehnični vodja sekcije za skoke pri SK Triglav že dvanajst let. Je predsednik mladinske komisije za skoke pri SZS in zvezni sodnik za vse tri discipline. Vsekakor pa je eden najzaslužnejših za uspehe kranjskih skakalcev. Kako ocenjujete sezono? »Reprezentančna vrsta je dosegla nekaj izredno lepih uspehov. Delo prizadevnega zveznega trenerja Zdeneka Remse se vsako leto kaže v kvalitetnejših rezultatih. Najboljše uspehe so dosegli Mesec, Prelovšek in Norčič. Vsi ti so kvalitetno precej napredovali. Največji uspeh pa je imel nedvomno Marjan Mesec, ki je bil na mednarodnih tekmovanjih skoraj vedno razred za sebe. To je bila zanj najuspešnejša sezona, čeprav so ga nekateri hoteli že odpisati, ne da bi se pozanimali pri njem ali pri klubu, zakaj se ni mogel udeležiti dveh skupnih treningov v pripravljalni dobi.« Kaj menite o zveznem trenerju? »Zdenek Remsa je odličen trener, ki zna poleg ostalega tekmovalce tudi psihično pripraviti za tekmo. Pri nas je zdaj zelo dober kader članov in je za kvaliteten napredek nujno, da pri nas ostane vsaj še eno leto. V prihodnjem letu nas čaka svetovno prvenstvo na Švedskem in bo uspeh naših tekmovalcev odvisen, ali bo Remsa pri nas še eno leto ali ne.« Kako kot tehnični vodja skakalne sekcije SK Triglav ocenjujete uspehe skakalcev vašega kluba? »Uspehi so bili približno enaki kot v zadnjih letih. Imeli smo dokaj nesrečno sezono. Priprave so bile slabe, saj so bili tekmovalci močno zavzeti pri gradnji plastične skakalnice v Kranju, poleg tega pa smo imeli toliko poškodb, kot jih nismo imeli v desetih letih skupaj. Poškodovani so bili namreč najboljši mladinci.« Najboljši skakalci sezone? »Vrstni red: 1. Mesec, 2. Prelovšek, 3. Norčič, 4. Štefančič, 5. Loštrek. Zanimivo je, da je bil Norčič praktično skoraj v vseh medsebojnih srečanjih pred Prelovškom. Ljubljančan, ima dve odlični uvrstitvi na dveh zelo vodilnih tekmovanjih (Kongsberg in Hollmenkollen). Ce Norčič ne bi imel zelo veliko smolo na tekmovanju za Kongsberg, bi bil zanesljivo na lestvici pred Prelovškom.« Kaj pričakujete od nove sezone? »V zimi 1973/74 sta na sporedu predvsem dve veliki mednarodni tekmovanji, predvsem pa je pred nami svetovno prvenstvo v Falunu. V Planici bodo spet poleti na Goriškovi. velikanki. Ce se bodo skakalci pripravili tako, kot je predvidel Zdenek Remsa, potem lahko pričakujemo v novi zimi razveseljive novice z mednarodnih smučarskih tekmovanj. Hkrati pa menim, da bo predvidena reorganizacija smučarske zveze pripeljala do bolj smotrnega dela.« D. Humer Slovenska moška kegljaška liga Triglav: Jesenice 7856:7150 Kepljači kranjskega Triglava so v zadnjem kolu republiške moške keg-1 jaške lige na domačem asfaltu premagali Jesenice in tako že devetnajstič zapored osvojili naslov najboljšega v Sloveniji. Brez dvoma je devetnajsti republiški naslov nekaj izjemnega, saj se malokatera ekipa lahko pohvali s takimi rezultati. Kegljači Kordež, Ambrožič, Stare, Jereb, Vehovec, Martelanc, Prion, Jenkole in Turk so v letošnjem tekmovanju dali vse od sebe in dosegli nekaj odličnih rezultatov. V dveh srečanjih so podrli nad 8 tisoč kegljev ali v poprečju nad tisoč na posameznika. Letošnje prvenstvo je potekalo po ligaškem sistemu, saj so se ekipe srečale med seboj na domačem in na tujem igrišču. Letošnji prvak je izgubil, le dva dvoboja, in to s Konstruktorjem in z Gradisom in v 18 srečanjih zbral 32 točk. Drugi gorenjski predstavnik Jesenice so precej razočarale, saj se bodo morale za obstanek v ligi pomeriti še na nevtralnem terenu v Kočevju s kegljači Celja. Rezultat zadnjega srečanja: Triglav : Jesenice 7856:7150. Triglav (Kordež 960, Ambrožič 945, Stare 981, Vehovec 961, Martelanc 1011, Prion 960, Jenkole 973, Turk 1056) : Jesenice (Hafner 913, Zeleznikar 878, Šlibar 946, Oblak 942, Langus 891, Šmid 803, Jekler 873, Šavnik 904). Končna lestvica: Triglav Gradiš Branik SI. ceste Konstruktor Lj. Center Rudar Celje Jesenice Saturnus 18 16 0 2 + 6810 32 18 14 0 4 + 4194 28 18 10 0 8 — 613 20 18 9 0 9 + 714 18 18 9 0 9 — 706 18 18 8 0 10 -l- 1518 16 18 8 0 10 — 7002 16 18 7 0 11 —2736 14 18 7 0 11 —3518 14 18 2 0 16 —3916 4 -dh Po gorenjskih krajih ŠKOFJA LOKA (M. G.) — Tudi šahisti so® se spomnili 1000-letnice Loke. Tu je bilo preteklo nedeljo šahovsko prvenstvo Gorenjske, na katerem je sodelovalo devet ekip. Boji so bili zanimivi. Prvo mesto so osvojili šahisti Lesc s točko prednosti pred Kranjem. Vrstni red: I. Lesce 33,5, 2. Kranj 32,5, 3. Jesenice 31, 4. Skofja Loka 29, 5. Kamnik 27, 6. Javornik 26,5, 7. Komenda 17,5, 8. Železniki 16,5, 9. Ziri 6,5. BLED (M. H.) — Danes ob 15. uri bo po enoletnem premoru spet kolesarska dirka okoli Blejskega jezera. Nastopili bodo mladinci, ki bodo vozili 10 krogov, t. j. okoli 66 km. Nastopili bodo naši najboljši mladi kolesarji. Blejsko ekipo bodo zastopali. Mirko Rakuš, Milan Rejc, Stanko Knaflič, Branko Terglav in Jože Gre-gorc, kranjsko Savo pa Miro Gril, Darko Reven, Bojan Ropret, Janko Stare, Franc Štirn in Lado Virtnik. MEDVODE (F. R.) — Te dni so začeli delavci podjetja Gradles z zaključnimi deli pri ureditvi nogometnega igrišča ob Sori v Medvodah. Če bo vreme lepo, bo igrišče nared že prve dni maja. KRANJ (J. J.) — Končano je tekmovanje v II. republiški kegljaški ligi. Prvo mesto je osvojil Koper, na tretje mesto pa se je uvrstil kranjski Elektro, ki je na ljubljanskih dveh kegljiščih ppdrl 6974 oziroma 6866 kegljev, v Kranju 7270, na Jesenicah 6925, v Portorožu 7304 in v Piranu 7137. Šesto mesto je osvojil Ljubelj iz Tržiča, ki je najboljši -ezultat dosegel v Portorožu (7804). Kranjjska gora pa je bila deveta, ki je imela tudi najboljši dosežek na portoroškem kegljišču (7129). Mladinci Triglava branijo pokal Zimski bazen v Kranju bo od 29. aprila do 1. maja spet prizorišče petega prvomajskega mladinskega vaterpolskega turnirja. Pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS Kranj in tovarne Save bodo nastopili mladi vaterpolisti Partizana in Crvene zvezde (Beograd), Medveščaka ter Mladosti (Zagreb), Primorja (Reka), POŠK (Split), Kopra, mladinske reprezentance Gorenjske in domaČega Triglava. V vseh dosedanjih štirih srečanjih so mladinci Triglava, ki branijo tudi pokal, zmagali že trikrat, enkrat pa je prvo mesto osvojila zagrebška Mladost. Kljub veliki izenačenosti vseh ekip od mladih vaterpoli-stov Triglava pričakujemo, da bodo tudi letos posegli po najvišji lovoriki. Lep dokaz je to, da so letos osvojili odlično drugo mesto na zimskem državnem prvenstvu. Tekme bodo sodili Kranjčani Pičulin, Maržič in Chvatal ter Koprčan Oman. Igralni čas pa bo v vseh treh dneh ob 8. in 17. uri. -dh Devete športne igre Iskre v Škofji Loki Priprave za letošnje že devete letne športne igre združenega podjetja Iskra so v polnem teku. Kot kaže, bo udeležba letos še močnejša kot v preteklih letih. Organizacijo so poverili tovarni Iskra v Retečah in bodo na sporedu 23. in 24. junija na igriščih v Škofji Loki. Letos bodo tekmovali v vseh dosedanjih disciplinah, dodali pa bodo še košarko, ki si pri nas vse bolj utira pot v množičnost. Moški bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: nogomet, rokomet, odbojka, košarka, namizni tenis, kegljanje, balinanje, streljanje in šah, ženske pa v naslednjih panogah: rokomet, odbojka, košarka, kegljanje, namizni tenis in streljanje. V nogometu bodo tudi letos predtekmovanja. V finalnih srečanjih pa se bodo nogometne ekipe pomerile 23. in 24. junija na igrišču v Puštalu v Škofji Loki, Predtekmovanja bodo potekala v nogometu v štirih skupinah in jih bodo izvedli do 25. maja, ko bodo znani vsi štirje finalisti. Tekmovanja v kegljanju moških in žensk bodo tudi letos zaradi velikega števila tekmovalcev ločena; na kegljišču v Škofji Loki bodo tekmovale ženske, na kegljišču Triglava v Kranju pa se bodo zvrstili moški. J. J. €11-1 % C& ia PREBIVALKA PALESTINE RAZTEGO VANJE DEL RIMSKE LEGIJE NAZNANILO ► STAROSPAN SKI PLES RISANJE GEOMETRIC NIH TELES 1 V RAVNIN) KOZMO NAVT PANIČNO DVIGANJE • HRAN. VLOG NAJVIŠJI EGIPČANSKI BOG LETOPIS ALKALOID V TOBAKU NAVEDBA DATUMA TURSKI VELIKA« ZEMELJSKI PLIN JUTRANJA PADAVINA IVAN TAVČAR \ JEDRO. OBSEG : TELESA NOVI DINAR STAR ZLATNIK V ZDA GOSPODARSKA PANOGA OTOK PRI SANGHAJU VULKAN NA SICILUI PRAOČE BOGOV NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA SOGLASJE. PRIVOLITEV MESTO NA NIZOZEM SKEM NARODNA OBRAMBA NIZEK Z. GLAS OSKAR ZORNIK RODA RODA RDEČE BARVILO IZ KATRANA IGRALEC VENTURA FRAN MILCINSKI REKA V ROMUNIJI RIMSKI BOG LJUBEZNI MALA GAJBA TUJA ŽENSKA POGONSKA SILA FRANC. TERORISTIČNA ORGAN OSEBNI ZAIMEK POLIT. STRANKA FR. KNJIŽEVNIK, ANDRE GRADBENI MATERIAL KAR JE IZROJENO KURT EISNER NOVO ME8TO LETNA VZDRZ. VLAD HISE PIANIST IBERTONCELJI RASA. PLEME ANTENSKI DRŽAVNIK KRAJ PRI ZADRU RUSKE ŽENSKE SLOVENSKI BIOLOG IZDELEK KOLINSKE DEL % HAMBURGA 2ILA ODVODNICA KAR SE ODŽENE FINSKI KNJIŽEVNIK LEINO JEZERO V SSSR IVO DANEU RUSKO Z. IME SALICILNA KISLINA VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE KOPIRNI PAPIR ITAL TISK. AGENCIJA SPODNJE PERILO GL. STEVNIK VODNA ŽIVAL IVAN LEVAR TV NAPOVED RAHONC ZMAGA PRI SAHU SRBSKO IJUBK M IME PREBIVALEC KATALONIJE PRVI MITOLOŠKI LETALEC ROBERT G KIRCHHOF SLOVNIČNO ŠTEVILO OKROGLA CEPICA GL MESTO UKRAJINE ANGLEŠKO SVETLO PIVO INKOVSKI VLADAR REPNATO JABOLKO ...CE TUNG STAR SLOVAN OTOK V PRESP. JEZERU NASI RAZGLEDI PREBIVALCI OGLEJA ZIMSKI SPORT PREBIVALKA ANTEN AMERICAN AIRLINES INC DOLOČENA VISINA KAKE TOČKE ZADNJA CRKA ABECEDE MATIJA. MATEVŽ Nagradni kupon Rešitev teksta k sliki: Ime in priimek: Naslov: Za reševalce križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2.—3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din Rešitve pošljite v uredništvo Glasa, Kranj, Moše Pi-jadeja 1, do vključno 9. maja 1973, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako: NAGRADNA KRIŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 12. maja. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju. V četrtek je praznoval 70. rojstn' dan. Rodil se je v Bohinjski Bistrici* potem pa se s starši preselil v Kropo, kjer se je izučil za ključavničarja. Mnogi, ne le v radovljiški občini; predvsem borci širom po Gorenjski pa tudi Sloveniji ga poznajo. Pet let je bil namreč upravnik Partizanskega doma na Vodiški planini na Jelovici. Da, to je Janez Strgovšek, ki je že deseto leto predsednik občinske organizacije zveze združenj borcev NOV v Radovljici. »1930. leta sem se iz Krope preseli' v Lesce, kjer živim še danes. Moraj sem iz Krope, ker sem tamkaj dobil preveč Črnih pik zaradi političnega dela. Pravzaprav sem se že s 17. letom začel politično udejstvovati in imel zato že v stari Jugoslaviji precej težav, kmalu po začetku vojne pa so me zaprli. Kasneje sem delal na terenu, osvoboditev pa dočakal v gorenjskem vojnem področju. P° vojni sem se zaposlil v Verigi, kjer sem 1960. leta dočakal pokojnino.« Pravi, da skoraj nima prostega časa. Edini konjiček mu je lov. Lovec je že 50 let in ima kar lepo število trofej. Za delo med vojno in P° njej pa je dobil več odlikovanj. Preden smo mu čestitali in zaželeli vrsto zdravih let, .nam je v Šali p°" vedal: »Zdravnik Štangl z Golnika mi Je večkrat rekel, da bo vsako leto, ki ga bom dočakal čez 60 let šenkano. Res» da ne pijem in ne kadim, vendar §e še kar dobro počutim.« A. Z. Naslednja številka bo izšla v soboto, 5. maja Cena gospodinje Dva ameriška profesorja za ekoli gijo sta izračunala, da bi morali piačati gospodinjam za njihovo enoletno delo doma tudi do 8000 dolarjev. Vsa opravila bi seveda obračunali po tržnih cenah. Gospodinja z dvema majhnima otrokoma dela vsaj po osem ur na dan, mati s štirimi otroki najmanj devet ur na dan. Zaposlene žene pa se ukvarjajo z gospodinjstvom poprečno dve uri manj na dan kot pa nezaposlene gospodinje. Če cene rastejo Ker so cene mesa poskočile tudi v ZDA, se je povečalo tudi število kraj govedi s farm, vsaj v ameriški zvezni državi Nevadi je tako. Lani so v tej državi ukradli okoli 2000 glav govedi, leto prej pa trikrat manj. Tatovi se pripeljejo s kamioni in najpogo-leie lovijo n, iki še niso zaznamovali. Univerzalno cepivo Znanstveniki Pasteurjevega zavoda v Parizu so uspeli sestaviti cepivo, ki bo ščitilo ljudi pred vsemi šteje lovijo mlada teleta, ki jih lastnik' " vrstami gripe, celo pred tistimi, katerih povzročitelji se bodo razvili v naslednjih petih letih. Sedanja cepiva proti gripi so postala neučinkovita kakor hitro se je virus, proti kateremu je bilo cepivo izdelano, spremenil in tako postal odporen. Manj škodljiv tobak? Dva britanska znanstvenika trdita, da je kajenje cigaret, ki so izdelane iz naravno sušenega tobaka in fermentiranega, manj škodljivo od umetno sušenega in fermentiranega tobaka. Zato je tudi bolj razumljiv podatek, da v SZ in Poljski oboleva za rakom na pljučih le 6 odstotkov vseh obolelih za rakom, medtem ko je v Veliki Britaniji ta odstotek 26. Tudi v DR Nemčiji uporabljajo sovjetski sistem obdelave tobaka, na kar najbolj naraven način. Zagrebški botri Zagrebški preprodajalci in tihotapci vseh vrst so ob premieri ameriškega filma Boter, ki ga vrte kar v sedmih kinematografih, prišli na svoja »delovna mesta« pred kinema- tografi oblečeni po modnih zapovedih mafije: temne obleke, pološčeni čevlji, klobuki z obliko prvih povojnih let in z nageljni v gumbnicah. Zelena milica V Nišu bodo začele delovati posebne ekipe, ki bodo skrbele, da bo mesto videti kar najbolj čisto in urejeno. Več deset prebivalcev Niša se je vključilo v odrede, ki se jih je prijelo ime zelena milica. Skrbeli bodo za parke, drevorede, travnike in cvetlične nasade, za videz ulic in pločnikov. Imeli bodo tudi pravico kaznovati brezobzirneže, ki uničujejo mestno zelenje. Lunohod 2 raziskuje Sovjetski samohod lunohod 2 še vedno potuje po Luni. Prav sedaj raziskuje globok tektonski prelom mesečeve skorje dolg kakih 16 km. Prepad, ob katerem je samohod opravil že kake tri kilometre poti, je globok 30 do 50 metrov. 15 let zapora Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo Draga Božičnika, petkratnega ubijalca iz Jareninskega dola, na 15 let strogega zapora. Kazen za uboje znaša 14 let strogega zapora, poleg tega pa je bil Božičnik obsojen še zaradi šestih velikih in ene navadne tatvine ter dveh podtaknjenih požarov še na 12 let in 6 mesecev strogega zapora. Ker pa je bil Božičnik v času zločina mlajši polno-letnik, mlajši od 21 let, mu je sodišče po določilih kazenskega zakonika lahko izreklo največ enotno kazen 15 let strogega zapora. Mrtvi med prazniki Med velikonočnimi prazniki se je ubilo na cestah v Mehiki 193 ljudi, več sto pa je bilo hudo ranjenih. V Mehiki so praznovali štiri dni. V navadi je, da te praznike preživijo na izletih, zato se je samo iz glavnega mesta odpeljalo na pot okoli dva milijona ljudi. Daljše velikonočne praznike imajo tudi v Italiji. Predvidevajo, da je do četrtka, kolikor časa trajajo prazniki, zapustilo italijanska mesta okoli 15 milijonov ljudi v najmanj 5 milijonih avtomobilih. Lani se je med prazniki ubilo na italijanskih cestah 150 ljudi, ranjenih pa je bilo 3700. Presaditve organov pri nas Med razpravo o zakonu, ki bi do\ ločal, kdaj je moč vzeti in presadi& dele človeškega telesa v zdravstveni namene, so v zvezni skupščini s ogl a' šali, da ne bi smeli jemati organov za presaditev pri mladoletnikih. Po' slanci so se strinjali, naj bi zakon prepovedal sleherno odškodnino odstopljene organe bodisi pri živih ali mrtvih. Ni pa še enotnega mnenja o tem, da bi zdravstvene ustanove lahko uporabile organe iz telenf1 umrlega, ne da bi pri tem zahtevale soglasje družine. , .......