URN_NBN_SI_DOC-DW0I1RS7

DELEŽ IN MESTO BIBLIOTEKARSTVA V UCNOVZGOJNEM PROCESU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Ignac K am enik višji bibliotekar specialist, vodja bibliotekarskega raziskovalnega centra, Narodna in univerzitetna knjižnica, L jubljana UDK 021.2:37.014.3:371.385.1 KAMENIK Ignac: Delež in mesto bibliotekarstva v učnovzgoj- nem procesu usm erjenega izobraževanja. Knjižnica, Ljubljana, 22(1978) 1-2, str. 26—34. Avtor naglaša, da terja vse hitrejši razvoj znanosti preobrazbo dosedanjega šolstva v u sm erjeno izobraževanje. Učnovzgojni proces ne more več sloneti na trp an ju v neskončnost rastoče množice podat­ kov v učenčev spomin, am pak se m ora usm eriti v usposabljanje m ladih za dojem anje bistvenega, posplošenega in odm išljenega od posameznosti. Pri tem gnozeološkem procesu postane bibliotekarstvo, katerega sredstvo sta d ok u m en t in inform acija, pom em ben dejavnik. Velika teoretična in praktična naloga bibliotekarstva v zdajšnjem tren u tk u je razčlenjevati m etode in postopke, ki so v tej smeri možni. UDC 021.2:37.014.3:371.385.1 KAMENIK Ignac: Role and Place of L ibrarianship in the Process of Career-Oriented Education. Knjižnica, L jubljana, 22(1978)1-2, p. 26—34. The au th o r points out th a t the ever faster developm ent of the science calls for a transform ation of the conventional school system to career-oriented education. The education process can no longer be based on filling th e le a rn e r’s m em ory with an ever increasing m ultitude of data ad infinitum , b u t has to be oriented into training of young people to com prehend the essential, the generalized and the abstracted. In this gnoseological process th e librarianship, the m eans of w hich are the docum ent and the inform ation,becomes an im ­ portant factor. The m ajo rtheoretical and practical task of the librarianship at the present m o m en t is to analyse them ethods and procedures th at are feasible along these lines. V povojnem času, zlasti v zadnjih desetletjih smo priče mnogim pomembnim družbenim pojavom, ki segajo v samo srčiko človeko­ vega bivanja in sam ouresničevanja, se pravi, v njegov celostni in osebnostno pogojeni odnos do realitet, ki h k ra ti pogojuje njihovo obvladanje in sprem injanje. Zato govorimo o znanstveno-tehnični revoluciji, pa o kopičenju in poplavi inform acij, ki da povzročajo pravo nasprotje od svoje prvotne nam em bnosti in človeka bolj od­ 26 K n již n ic a 22(1978)1-2