Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UCHOJSId TOVARIŠ Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima a članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Seja širjega sosveta UJU Poverjeništvo Ljubljana dne 10. januarja 1926. V nedeljo, dne 10. januarja 1926 se vrši seja širjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani ob 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Otvoritev seje in poročilo poverjenika Luke Jelenca. 2. Poročilo funkcionarjev: a) tajni-kovo; b) blagajnikovo. 3. Poročilo o seji širjega glavnega odbora UJU v Beogradu. Poroča poverjenik Luka Jelene. 4. Temeljne zahteve od zastopnikov učiteljstva pri namestilnih in disciplinskih komisijah. Poroča član ožjega sosveta Josip Lapajne. 5. Smernice naše stanovske prosvetne politike. Poroča član ožjega sosveta Ludovik Potočnik. 6. Zadeva logaškega okrajnega učiteljskega društva. Poroča strokovni tajnik Rudolf Dostal. 7. Predlogi in nasveti. UJU poverjeništvo Ljubljana. Luka Jelene, poverjenik. Mirko Fegic, Rudolf Dostal, blagajnik. tajnik. Opomba: Eventualne predloge in nasvete nai pošljejo okrajna društva poverjeništvu najmanj 3 dni pred sejo. ker se na kasneje poslane ali na seji oddane predloge ne bo oziralo. — Po čl. 14. pravil UJU so člani širjega sosveta člani ožjega sosveta in vsi predsedniki okrajnih društev. Prisotnost vseh članov na seji je obvezna. Ako se kak član ne more udeležiti seje, lahko pooblasti namestnika, ki se mora izkazati na seji s pismenim pooblastilom. Zastopana morajo biti vsa društva! — Po čl. 40. a) poslovnika plačajo predsednikom oziroma namestnikom stroške okrajna društva. — Seja širjega sosveta ie javna, ako se na seji sami javnost ne izključi. Vendar imajo vstop v dvorano samo člani širjega sosveta, prostor za poslušalce ie na galeriji. SLAVKO MROVLJE: Pedagoški institut -učiteljska Dovoljujem si podati svoje borno mnenje k mislim tov. Pibrovca: »O pedagoškem institutu«. Izrazil bi samo svoje veselje, da je našlo to za nas tako važno vprašanje javno razpravo, četudi ni mogoče mero-dajna. a vendar bo našla zanimanje in povzročala pri tovariših(icah) razmišljanje o tem! Uvodoma naj podam nar pripomb k negaciji VI. letnika učiteljišča. Iz nekaterih razlogov ima tovariš P. mogoče prav, da se mora človek v bolj zreli dobi odločiti za učiteljski poklic — to ie po absolviranju gimnazije (realka pri tem ne pride v poštev). K besedam, da nesrečen slučaj žene dijake na učiteljišče — naslednje: Za vstop na učiteljišče nai. se zahteva mala matura (meščanske šole ali 4 razrede srednjih šol) in učiteljišče se logično ne bo smatralo za »refugius peccatorum«, kakor so ga smatrali mnogi po pravici pred prevratom. Matura na učiteljišču ie in mora biti enakopravna z ostalimi srednjimi šolami. abiturijente učiteljišč se mora brez nadaljnega sprejeti kot redne slušatelje na filozofsko fakulteto s pravico, da morejo polagati tudi doktorat! Nadalje morajo imeti abiturijent: učiteljišča isto pravico do vstopa v vsako državno službo 11. kat. kakor abituri-jenti ostalih srednjih šol. Na učiteljišče naj se uvede kot obvezen predmet učenje modernega jezika (francoščina), kakor ie na realnih gimnazijah in neobvezen predmet slovanskih jezikov (ruščine, češčine) kakor je bilo neobvezen predmet na gimnazijah petje in risanje. Matura bi se polagala po absolviranju 4 letnikov. Oni abiturijenti učiteljišč, ki bi imeli veselje do učiteljskega poklica, bi obiskovali še pedagoško akademijo v dvoletni dobi na sedežih učiteljišč. Študijska doba bi odgovarjala oni na ostalih srednjih šolah (4 1. meščanske šole ali srednje šole + 4 1. na učiteljišču = 8 let. kakor na drugih srednjih šolah). - pedagoški krožki, izobrazba. Učitelji, to je absolventi dveletne pedagoške akademije (ali V. in VI. 1. učiteljišča) bi imeli logično pravico, da se jih uvrsti v večjo plačilno stopnjo, kot abiturijente srednjih šol. Sai imajo 2 1. več študija; v obratnem slučaju bi gotovo moje izvajanje po vsej pravici naletelo pri naših učiteljskih kandidatih na odpor, češ, zakaj povečati študijsko dobo za 2 leti. Kakor rečeno, s tem bi dvignili izobrazbo učitelja in tudi materijalni po-ložai učitelja. Učiteljski naraščaj bo gotovo po treznih pomislekih umirjen! K reorganizaciji učiteljišča bi pripomnil še to. da naj se uvedejo tudi obvezna predavanja prosvetnega in pedagoškega značaja in k aktualnim predavanjem višjih letnikov, nai se pritegnejo nižji letniki; s tem bi bile zvezane istočasno vaje v govorništvu, kar učitelj najbolj potrebuje in da naša učiteljska in kulturna društva ne bodo v zadregi. Dovolim si pri tem tudi par besed k vprašanju nadzornikov. Ponovno je treba povdariti. da morajo biti sreski referenti iz vrst ljudskošolskih učiteljev (kar se ie po vsej pravici energično zahtevalo na letošnjem učiteljskem kongresu v Subotici), oblastni inšpektorji za meščanske šole iz vrst meščanskošol-skih učiteljev in analogno oblastni inšpektorji za srednje šole iz vrst srednješolskih učiteljev. Preostane nam še vprašanje, kako bi pospešili reorganizacijo? Tovariš P. predlaga »Pedagoški institut«. Da si ga izvojujeiuo, bi bil jaz misli, da bi oživo-tvorili »Pedagoške krožke« pri učiteljskih društvih, kj bi bili enotno organizirani tako. kakor »Narodno-prosvetni odsek« s svojim programom! Na sedežu Pokrajinskega odbora pedagoških krožkov nai bi bila ločena pedagoška knjižnica (najbolje na učiteljišču), dostopna tudi učiteljiščnikom. H koncu: Da si osnujemo »Pedagoške krožke« in »Pedagoški institut«, je odvisno v prvi vrsti od nas samih; glede reorganizacije učiteljišč pa od kompe-tentnih državnih faktorjev! Pevski zbor slovenskega učiteljstva. V drugo že so se razletele naše plohe po vsei Sloveniji, v drugo že so se vozili naši pevci po slovenskih livadah, potem, ko so se v dvo in tridnevnem resnem delu žrtvovali službi lepe pevske umetnosti. Obstoj ie zboru danes zagotovljen, zato nai sledi nekaj poročila. Prvi pevski tečaj, ki se je vršil 1. in 2. novembra je zadel na težave: veliko pevk in pevcev ie bilo zadržanih vsled praznika, nekaj jih ie vodilo doma na grObeh petje, drugi so morali na grobove domačih. Kljub temu se je zbralo 52 pevk in pevcev, ki so zelo vneto in točno sledili vsem predmetom. Na dnevnem redu ie bilo zanimivo predavanje dvornega svetnika dr. Mantuanija. ki nam je na izredno jasen, prozoren način orisal v vseh značilnih potezah naša slavna glasbenika Gallusa in Slatkonjo. O prvem smo že tu in tam kai slišali, o drugem so nam bile pa še vse knjige zaprte. Poleg tega predavanja ie predaval še E. Adamič o petju v osnovnih šolah, kakšno je in kakšno naj bi bilo. Nabral je vse napake, ki zavirajo pravilni pouk petja, naštel vse ovire in podal tudi smernice. ki vodijo smotreno do izboljšanja pevskega pouka. Zelo zanimivo, plodo-nosno je bilo povsem novo vežbanie glasu. ki sta ga vodila za pevce A. Grob-m i n g , za pevke !Pa Angela T r o s t o -v a. Praktično vežbanje določenega programa se je vršilo podrobno, vsak glas zase. po dva skupaj in sklepno po več-urnih skupnih vajah. Pri tem so sodelovali učitelji glasbe: V e d r a 1. Kumar, B a j u k i. dr. Pri skuipnem pogovoru so bile določene glavne smernice, po katerih naj bo osnovan novi zbor in določeno tudi njegovo ime: »Pevski zbor slovenskega učiteljstva«. Članarina znaša tudi za člane zbora kot za učitelje glasbe mesečno 10 Din. Ko je ob pol 11. uri (1. nov.) otvo-ril predsednik prof. B a j u k ustanovni občni zbor in ugotovil, d^ ie zbor slovenskega učiteljstva po predhodnih pripravah definitivno ustanovljen, so se P® vrsti oglasili k besedi zastopniki, da so pozdravili novi zbor in mu želeli lepega razvoja in najboljših uspehov: ravnatelj F» J u v a n e c v imenu prosvetnega oddelka. poverjenik L. Jelene v imenu UJU. šolski upravitelj Štrukelj v imenu Slomškove zveze. dr. A. Š v i -g e 1 j v imenu Zveze slovenskih pevskih zborov, oziroma v imenu ljubljanske žu-pe jugoslovenskega pevskega saveza. v imenu pevske zveze pa ie poslal zboru pismene čestitke predsednik D o 1 i n a r, ki ie bil po poklicu zadržan. Temu ustanovnemu slavlju so prisostvovali vsi pevci in vse pevke in večina članov dru štva učiteljev glasbe, ki je vzelo v roke ustanovitev tega zbora. Kljub neprimernemu času ie bil obisk dober, zadovoljiv in je pokazal veliko smisla za novo idejo in trdno voljo pri vseh udeležencih. Drugi sestanek se je pa vršil 6.. 7. in 8. decembra. Udeležencev je bilo po glasovih: 24 sopranistk. 22 altov. 9 tenorjev in 19 basov. Ženski glasov, s» LISTEK. DR. TljRIČ: Radom gojeni elementi čovještva. (Druga knjiga knjižnice praktične pe-dagogije.) Zagreb. Tvornička ul. 10. »Najpogibelniji neprijatelji pojedin-" ca, države i naroda« je Turičeva uvodna misel, ob kateri se človek nehote zadrži malo dalje. Človek-pedagog, saj je knjiga »rada i uzgoja« njegova. In glej, on sam je med njimi, ki jim veljajo trpki očitki — on, učitelj, vzgojitelj bodočnosti. ker pomaga sistematično cerkvi in državi vzgajati »gomile« — pokorne ljudske mase — mesto ljudi, ki nosijo vsak v sebi zavest svojega lastnega jaz. V marsičem ima Turič prav! Mislim pa, da namenoma ostro podčrtava in tako malo pretirava pogreške današnje šole, vsaj osnovne, ki nam vendar edina vzgaja najširše sloje našega naroda. Kar dobi otrok tu, je podlaga samo- stojnemu od družbe neodvisnemu človeku. saj to je cilj, ki mu sledimo že par decenij. Vsekakor iskati ie treba novih poti. po katerih bo lahko stopala tudi najjačja individualnost — a snov, ki jo daje mladini šola, je niti danes ne zasužnji in ne sme zasužnjiti. Jadne šole in jadna deca. kjer io še — kakor jo je srednji vek s formulami in teorijami, s pravili in zakoni. Za današnje meščanske in srednje - a predvsem za višje šole pač velja marsikatera Turičeva beseda, ker velja za marsikaterega strokovnega učitelja in profesorja njegov očitek »čuvar znanosti«. Jasno izraža pisec zahtevo »škole rada«, ki jo on tako goreče zastopa v besedah«: »Učenik radi tjelesni i duševni rad, pa time izgradnje sam sebi kulturni duh i čovječanstvo«. Razliko med staro šolo verbalizma in novo lastnega dela in ustvarjanja pa nam dobro karakterizira »razlika izmedu naučnog gradiva kojeg učenik uči, da ga zaboravi. i subjektiv-nog rezultata u njegovom duhu. što osta-je njegovo vlast«. V 11 poglavjih polnih pestrih problemov razmatra knjiga »Pomanjkljivost današnje osebne kulture«. Navaja vzgojitelja k opažanju kulture in navad v narodu. na razvoj elementov, ki sestavljajo kolektivno njegovo dušo in osebnost po-edinca in stavi čitatelju mnogo vprašanj globokega ¡pomena, ki jih deloma odgovarja Turič sam iz svojega izkustva katerega mu moramo priznati — deloma pa prepušča iskanje odgovorov njemu, ki ga ie vprašanje zainteresiralo. Da navedemo par pisčevih misli iz I. dela! »Čovjek i učenost« nam kaže formalno in materijalno stran izobraženosti in pravi, prodirajmo v bit, v globino, ne plavajmo po površini v brez-brižje. Pridobivajmo sebi in v delovni šoli pomagajmo mladini, da si pridobi kolikor največ mogoče forma!, znanja, ki postane človekova najintimnejša last, del njega samega, dočim je materijalno znanje balast, ki ga radi vržemo s pleč. »Učiteli je realiziran cilj školskog rada«, povdarja. ko govori o učiteljevi osebnosti in razpravlja, kakšen mora in kakšen ne sme biti dober učiteli »Svag-dje iskače čovjek, ne knjiga i struka«. Da, Turič trdi: »nastavniku direktno smeta skolska učenost, što je daje da- našnja učiteljska škola i knjiga«, ki se boječe drže »nastavne osnove«. Vprašanje: »Kdo naj določa cilj šol. dela« — rešuje knjiga takole: »Čovjek i žena, ko j i imaju djecu. jesu glavni drža-vutvorci« — zato je za »državnu škol-sku organizaciju roditelja«. Lepo govori Turič o nacionalni zavesti, o kateri povdarja, da je del »čov-jekova »ja«, koja čini pojedinca živim djelom narodnog organizma«. Brezdvom-no je nacionalnost nekaj, kar mora preiti v meso in kri, nekaj, kar ne živi le v besedi, temveč v najintimnejšem kotičku naše duše. in človek — brezdomovinec tega ne more vzgojiti v mladini, ker je vsaka beseda — izgovorjena a neobču-tena — laž, ki ne vzgaja značajev. Turič naglasuje pomen socialno-moralnega patrijotizma nad poetičnim in zgodovinskim, ker le ta krepi v nas vseh razpoloženje »za medusobno spoštljivost i lju-bav, te pretvara političku borbu u poli-tički rad«, pozna in hvali pa razven teh še »razumni ili razboriti patri.iotizam«, ki daje grudi dobre gospodarje. (Dalje prih.) P»** Naročajte dr. Rusovo knjigo „Prva pomoč!" zbrani, polni, prožni in zvočni, da je upravičena trditev, da takih pevk Slovenci nismo imeli združenih še v nobenem zboru. Moški glasovi še nekoliko zaostajajo: prav bi prišlo še zlasti nekaj orožnih tenorjev, zato vabimo ob tej priliki vse tenoriste, ki iih je dobra volja in bi želeli sodelovati, naj se še zglasijo. in sicer čimprej, da jim moremo postali note, ker bo prihodnji pevski tečaj že 2. in 3. januarja. Basi so polni, mladeniško sveži; prenesli bi le še nekaj polnih fun-damentalnih glasov. Ce kani kdo še sodelovati, naj se takoj javi. S prihodnjim sestankom v januarju sklenemo prijave in ne bo mogoče več upoštevati p.igla-sov. Začel se ie tečaj že v nedeljo 6. decembra ob 10. dopoldne z vežbanjem glasu. Sledile so podrobne in skupne va-•e: priprava vzporeda za I. društveni koncert. Popoldne (6. decembra) je bilo na sporedu predavanje o fonetiki. Predaval ie strokovnjak ravnatelj Grm. ki le v nadurnem razmotrivanju obrazložil vse podrobnosti tega poglavja, razbral posebno jasno vse črite. pokazal na modelu in praktično njih genezo "n izreko in sklepno poudaril nekatere važne stva-ri iz naše slovenske fonetike. Tečaj se ie zaključil v najlepšem redu. v izrednem navdušenju vseh udeležencev šele v torek 8. decembra opoldne. Splošne vesti. — Vesel Božič želimo vsem dopisnikom in čitateljem— Uredništvo in unrava »Učiteljskega Tovariša«. — Izročitev častnih diplom tovarišema predsedniku Josipu Rajšpu in ravnatelju Antonu Kosiju na zboru Ormoškega učiteljskega društva 7. decembra 1925. Društveni podpredsednik Jakob Preindl otvori zborovanje ter našteva v svojem slavnostnem govoru uspehe in zasluge dolgoletnega delovanja dveh najnovejših naših častnih članov ter jima izroči častni diplomi z željo in prošnjo, da bi ostala kakor dozdaj še vnaprej naša delujoča društvenika. V imenu tovarišev in tova-rišic je čestital še društveni tajnik Rosi-na, ki je opisal izvenšolsko delovanje obeh odlikovancev, naglašal posebno or-ganizatorično delo Rajšpovo in slovstveno delovanje Kosijevo, ki ga lahko razvrstimo v tri skupine: a) vzgojno in poučno polje; tukaj imamo mladinsko slovstvo, pedagoško-didaktične in druge poučne spise; b) gospodarsko in c) glasbeno polje. Oba slavljenca sta se za odlikovanje ter tople tovariške besede in čestitke gi-njena zahvaljevala povdarjajoč, da ie priznanje tovarišev iskrenejŠe ko drugih oblasti; obljubila sta ostati kot društvenika taka, kakršna sta bila dozdaj. Častni diplomi je umetniško izdelal tovariš Rikard Papst. Kosijeva diploma je okusna ročna risba, izvršena s tušom in peresom; nad besedilom proslavljajo alegorične figure najglavnejša slovstvena dela pisateljeva. Rajšpova diploma kaže v živih harmoničnih barvah najožjo službeno okolico z imponujočim šolskim poslopjem ormoške okolice sredi slike. — Trbovlje. Odhodnica tovarišice Marte Plavšakove Dne 14. decembra 1925 je priredila dekliška šola v Trbovljah svoji tovarišici Marti Plavšakovi. ki odhaja po 32-letnem vestnem službovanju v pokoj, prisrčno odhodnico. Mladina ie pozdravila svojo ljubljeno učiteljico s pesmijo: »Zadoni mi!« V slavnostnem govoru je upraviteljica šole, tova-risica Lapornikova. povdarjala predvsem tovarištvo in odkritosrčnost slavljenke ter njeno veliko ljubezen in požrtvovalnost do mladine Ljubkemu dvoeovoru dveh malih učenk, ki skleneta, da bodi zadnji utis njune dobre učiteljice pri odhodu iz šole, prijeten, sledi rajalni nastop deklic s kraguljoki. Zastopnice vseh razredov se pa poslovijo od svoie prve učiteljice, ki jim je položila temelj vsemu poznejšemu znanju, s cvetjem in prisrčno željo, da bi ostala še dolgo tako zdrava in krepka ter gledala, kako dozoreva sad njenega dolgoletnega truda. Da zna tudi občinstvo v Trbovljah ceniti zaslužne učitelje, je pokazala navzočnost članov krajnega šolskega sveta. Njegov načelnik g. ravnatelj G. Vodušek ie slavil vzorno delovanje tovarišice Plavšakove ter ji izroči v znak priznanja in zahvale lokalnih činiteljev lepo. v narodnih motivih izdelano diplomo, predstavljajoč učenca in učenko, začetnico, hiteč v šolo. Od tov. Marte se je poslovil tudi tovariš Kuhar v imenu deške šole. Z narodno pesmijo se ie zaključila slavnost. ki je privabila solzo ganienosti tudi v moško oko. ko je videlo tako prisrčno slovo mladine od svoje ljubljene učiteljice. — Resolucije Mariborskega učiteljskega društva. 1. Osnovnošolsko učitelj-stvo polaga na svojih letnih pokrajinskih in glavnih skupščinah temelje svojemu poklicnemu in izvenšolskemu prosvetnemu delu. ki je največjega ipomena za razvoj in dobrobit države. — Teh svojih skupščin pa ne more posečati v zadostnem številu, ker ne zmaga visokih prevoznih stroškov v oddaljene dele države. — Zato prosimo, da država ne podcenjuje našega dela s tem, da priznava ob sličnih prilikah gmotno bolje podprtim članom drugih organizacij Vi prevozni-no, dočim io nam odvzema. — Poživljamo poverjeništvo v Ljubljani, da ukrene vse potrebno, da se udeležencem prihodnjih skupščin zopet prizna Vi vožnja. 2. Z ozirom na pojave na glavni učiteljski Skupščini v Subotici zahtevamo močno in složno udruženje, kjer imajo prostora vsi brez razlike političnega prepričanja, ki žele proč vi t stanu, ugleti šole in dobrobit naroda ter povdariamo, da poznamo le eno politiko: stanovsko prosvetno in le eno korist: korist stanu in ne posameznih oseb. — Učiteljska Samopomoč ne sprejema več nad 45 let starih. Društvena uprava dobiva še vedno prijave za sprejem v U. S. od prijavljencev. ki so stari nad 45 let. Občni zbor U. S. ie dne 9. julija 1924 pooblastil društveni odbor, da skozi eno leto sprejema za člane tudi starejše prijavljence v neomejeni starosti. To se je vršilo od 1. septembra 1924 do 31. avgusta 1925. Društvena uprava ie razposlala v septembru, oktobru in novembru 1924 nad 700 pisem, s katerimi je obvestila vse večje osnovne, meščanske. strokovne in srednje šole o sklepu z občnega zbora ter obenem vse ¡povabila za pristop. Od 1. septembra 1925 dalje društveni odbor n e s 111 e sprejemati nad 45 let starih origlašencev, zato jih tudi vse odklanja. Toliko v vednost našim posredovalcem po okrajih in pa onim prijavljencem. ki so se priglasili v zadnjih mesecih, pa so bili odklonjeni. — Vabimo pa vse mlajše učne moči z csnovnih, meščanskih, obrtnih, sred-njili in drugih šol, da se priglase za sprejem v U. S., ki ima danes 1710 članov ter 8550 Din posmrtnine. — Popravek. V zadnji številki je bila pomotoma izkazana tudi šola v Špita-liču, ki je točno poslala izkaz prosvetnih društev. Morda je bila še katera šola omenjena, ker ie bil izkaz prej postavljen hi je prišel pozneje v list, pa je med tem došlo še nekaj poročil. — Prosimo še ostale, da pošljejo izkaze, ker manjka le malo še do popolnosti seznama. — Pozor čitajte! Vsa upraviteljstva osnovnih in ravnateljstva meščanskih šol Ljubljanske oblasti odnosno poverjenike prosim prav lepo, naj mi takoj javijo po dopisnici imena vsega učiteljstva na svoji šoli, da morem poslati zadostno število potrebnih tiskovin za plačevanje redne članarine Učiteljskemu konviktu. Opustite vse predsodke in pokažite ob prvem pozivu svojo zavednost in solidarnost, da venčamo čimprej naš tridesetletni trud! Blagajništvo Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Jos. Kobal, blagajnik. — Dr. Mavricij Rus: »Prva pomoč«. One šole. ki nimajo te knjige v zbirki, naj io naroče takoj in priporoče tudi gasilnim in reševalnim društvom, za katere je posebne važnosti. — Odobrena učna knjiga. iVlinister prosvete ie odobril, da se rabi Stihoslov-je( metrika) drja. Nikola Omerse kot pomožna učna knjiga na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Knjiga se dobiva v založništvu Ooričar Leskov-šek v Celju. — Šolskim upraviteljem in upravite-liicam. Na vprašanja, kaj ie misliti pod drž. proračunskim letom glede poročila o zapalih povišicah učiteljstva posameznih šol pojasnjujemo, da se prične bodoče drž. proračunsko leto s 1. majem 1926 in konča s 30. aprilom 1927 ter je poročati o vseh v te i dobi zapalih povišicah. — Kulturnim društvom! Po sklepu zadnje odborove seje Slovenske Šolske Matice dobijo društva večji popust, ako naročijo publikacije SŠM sploSno zani-majoče vsebine (Zrakoplovstvo. Zgodovina Slovencev. O radioaktivnosti itd.) potom zvez, pri katerih so včlanjena (Zveza kulturnih društev in Prosvetna zveza) Poslužite se ugodne prilike! — »Zvona« in »Planinskega Vest-nika« celi letniki in posamezne številke pa tudi pole na prodaj po primerni ceni. Natančneje pri upravi »Učit. T ov.« — Pred ljubljansko državno komisijo sta napravila strokovni izpit za poučevanje gluhonemcev gospodična Jor-danič in gosp. Kuzmanovič. oba iz Zagreba. Čestitamo! — Priporočamo najboljše PFAFF šivalne stroje posebno za šolski poduk. Ugodne cene. Za šolska vodstva pose- ben popust. Poduk v umetnem vezenju brezplačen. — Ign Vok. Ljubljana, Novo mesto. Slovenska Šolska Matica. Odborova seja Slov. Šolske Matice se .ie vršila 12. decembra 1925 popoldne v I- deški osnovni šoli na Ledini v Ljubljani. Navzoči so bili skoro vsi odborniki in odboru, namestniki, predsednik dr. L j u d. P i v k o pa se ie pripeljal nalašč radi seje iz Beograda Ko se je ugotovilo, da so bili izvršeni vsi sklepi in sprejeti predlogi občnega zbora, a da je na podlagi tega izdalo le veliko županstvo ljubljansko odlok, d a m o r a j o šolska vodstva naročeVat i knjige SŠM. je poročal društveni blagajnik P1 e s n i č a r. Iz poročila je bilo razvidno, da so publikacije za leto 1925. v tisku, da pa bo pretekel še najmanj mesec, predno se bo moglo začeti z ekspeditom_ Natisnejo se publikacije v 2500 izvodih in bodo stale predvidno krog 45.000 Din, pri čemer pa niso vračunani honorarji pisateljem. Poleg- II. dela Johna Lockea in Pedag. Zbornika se natisne tudi kratko blagajniško in tajniško poročilo ter sumarični pregled članstva. katerega ie bilo za leto 1925. priglašenega do dneva seje le 1761 (napram 2425 članom v letu 1924.). Prejemkov je bilo od 1. januarja 1925 do dneva seie 75.830.04 Din. izdatkov 44.898.36 Din. kar daje prebitek 30.931.68 Din. Društvo momentano ne dolguje ničesar: knjige za leto 1924. so popolnoma poplačane, društvena soba pa ie dobila novo pohištvo, med njim knjižnico za vezane društvene publikacije. — Urednik Pedag. Zbornika Šilih je poročal, da je Zbornik za tekoče leto razdeljen v 3 dele: prvi del obsega kratek jubilejni spis ob priliki društvene 25-letnice: drugi del osvetljuje šolsko reformo od vseh strani, tretji pa ima poročila o sodobnem pedagoškem gibanju. Po sklepu odbora se doda tudi literatura o reformi šole ter o pedagoškem gibanju. — Za leto 1926. izidejo te-le knjige: 1. Pedagoški Zbornik, ki bo imel kot vsebino mladinoslov-je, pregled novejše mladinske literature in zopet poročila o pedagoškem gibanju s pregledom tekom leta izišle pedagoške literature. 2. Kot lil. zvezek Pedag. klasikov izide prevod Spencerjeve »Edu-cation« (Vzgoja). ki ie mnogo lažje čtivo nego »Človeški razum« J. Lockea. 3. Kot tretja knjiga se izda »Učno snov iz rastlinstva« izpod peresa prof. Alf. Valesa. Literarni program za nadaljn.*a leta. Po predlogu Zborn. urednika Š i 1 i h a se bode od 1. 1927. najprej menjavala s knjižno vrsto »Pedagoški klasiki« knjižna vrsta po načinu nemške zbirke »Paedago-gium« v priročni obliki. Knjige te vrste bodo lahko rabile za usposobljenosti!i izpit, pa tudi za vsakdanje učno in vzgojno delo. Leta 1927. izide predvidno v tej zbirki »Mladinoslovje« dr. Zgeča. 1. 1928. še tudi publikacija iz te vrste, leta 1929. pa zopet IV. zvezek »Pedag. klasikov«. Kot prvi pride sedaj na vrsto Ko-mensky. Sicer pa sta naprošena G. Š i -lih in dr. Lah. da sestavita do prihodnje odborove seie za ti dve vrsti publikacij načrt za dobo kakih 10 let. — Za leto 1928. se izda predvidno »Učila snov Ročni zemljevid. Ljubljanskega o k r o ž-j a: I. K a raniš ¡k e planine.. Gorenjska ravnina. Ljubljansko polje. Merilo 1 : 1 5 0. 0 0 0. Ker nismo priobčili o tem zemljevidu doslej še nobene obširne, stvarne in strokovne ocene, bi bila škoda, ako bi ne objavili one. ki jo je spisal naš priznani geograf prof. Anton M e 1 i k. O11 piše v oceni za aprObacijo: Čestitati je avtorju, da ie tako dobro uspel z navedenim zemljevidom. Predvsem ie pohvalno naglasiti, da daje karta izredno plastično sliko pokrajine; to velja o velegorskem alpskem svetu, kjer so kakor v reliefu pregledne ne le glavne doline, marveč tudi stranske grape in dolinice, grebeni ter obronki, kakor o hribovju in gričevju okrog Kamniških Alp ležega predela. Zemljevid ima obilo imen za hribe in gore, prav tako obilo krajev oziroma krajevnih imen. kar ga vsposablja oso-bito tudi za lokalno porabo. V tem pogledu je gotovo pohvalno, da ima tudi imena oziroma znake za gradove, razvaline, tvornice ter razna druga gospodarska podjetja. Zemljevid je tedaj kakor nalašč, da služi za pouk v lo- ka 111 i geografiji, pa tudi na izletih itd. Nomenklatura je skrbno sestavljena, opaziti je le malo pogrešk, kakor n. pr. Šinkovi turen, namesto Šinkov turen. Kljub obilici imen zemljevid vendar ni prenatrpan z njimi; vidi se. da zna avtor že jako ekonomsko razpolagati s prostorom. Zemljevid obsega ves kompleks Kamniških planin in prav tako vso geografsko enoto ravnin med Kranjem. Škofjo Loko in Kamnikom ter Ljubljano in Zalogom, kar mu daje značaj neke enotnosti in zaokroženosti. Z imeni za ravnine je pač križ; naziv Gorenjska ravnina, ki stoji v naslovu karte, ni točen, ker se kot geografska označba ni upeljal in se tudi ne rabi v ljudski govorici. Lokalne označbe kakor Mengeško polje so težko porabne za označbo ravnine v geografskem smislu. V geografski literaturi so se udomačili nazivi Kranjska, Kamniška ravan ter Ljubljansko polje, po najimenitnejših krajih. Da se avtor ni odločil zanje — razen za Ljubljansko polje — more biti v precejšnji meri upravičeno, ker se ta imena v ljudski govorici ne rabijo in ker ležijo kraji, po katerih naj se imenujejo, periferno. Vendar se je v tem pogledu odločiti za enotno imenovanje. Zemljevid ima točno očrtano novo državno mejo in prav tako tudi mejo med Ljubljansko in Mariborsko oblastjo, kar je še posebej pohvaliti. Pohvalno je tudi. da obsega zemljevid tudi še obmejen pas Avstrije, tako da ie prikladen za šolske izlete na obmejne vrhove, s katerih ima učenec razgled na avstrijsko slovensko ozemlje. Zemljevid Slavoja Dimnika je tedaj v vseh ozirih zelo dobro in skrbno sestavljen in ga moremo vsakomur priporočiti. Tovariši in tovarišice zlasti onih šol, ki so zaznamovane na zemljevidu, sezite po njem in uvedite ga brezpogojno pri zemljepisnem pouku! Z njim si lajšate pouk ter obenem koristite Učiteljskemu konviktu. ki ga je založil. DR. TOMAŽ ROMIH: Boj za slovenske šole pred več kot štiridesetimi leti. (Dalje.) Pri glasovanju je bil sicer moj predlog odklonjen, a vzdignilo se ie zanj toliko slovenskih tovarišev, da sem bil prijetno iznenaden. posebno še radi tega. ker se ni nikdo upal med debato povzeti besede za predlog. Dasi sem bitko izgubil, nisem se čutil premaganega. Odpeljal sem se takoj v Ptuj in se nisem udeleževal nadaljnih razprav, kakor tudi ne komerza, ki ga je mesto Maribor pripravilo učiteljskim delegatom. Na kome rzu ie mariborski župan povpraševal po meni in me hotel videti. Drugo jutro me dobi moi ravnatelj Jakob Ferk. drugače dober človek, v prejšnjih časih ie bil celo pevovodja v čitalnici, a nemška sapa ie močno nanj vplivala. Pokaže mi »Abendblatt« »Ta-gespošte«. kjer ie stalo črno na belem: »Nemško učiteljstvo je stalo danes na straži, odbilo ie drzen napad na nemško šolstvo na Spodnjem Štajerskem itd.« Berem in mu odgovorim: »Kar sem govoril v učiteljskem društvu, kar sem zastopal pri okrajni konferenci, to sem zastopal tudi v Mariboru. Ko me ie še začel pomilovati in spravljati na pravo pot, sem mu kratko odgovoril; »Kaj pa se mi naj zgodi? definitiven sem. imam že tudi tneščanskošolski izpit, v šoli storim svojo dolžnost, ničesar se ne bojim.« (Dalje prih.) iz živalstva«, kar spiše zopet prof. A. Vales. — V najbližji dobi pa založi SŠM »Zbirko n a r e d b >i n odlokov« V. zvezek prof. Fr. Finka, ki dopolni ta zvezek še z odloki do 31. decembra 1925 in prevede eventualne srbohrvat-ske odloke v slovenščino Prof. H. Dr u-z o v i č pa pripravi, ker že pohaja naklada njegovega »Posebnega ukoslovja petja«. II. natis te knjige. — Končno se je prečital pri slučajnostih dopis g. upok. nadučitelja Jakoba Knapica v Vidmu, s katerim odlaga P o v e r j e n i -š t v O SŠM za brežiški okraj Odbor je Sklenil da se mu pošlje za njegovo 2 5 -letno trudapoluo opravljanje tega posla zahvala in priznanje in da se stavi tudi javno v stanovskem glasilu učiteljstvu za v z g 1! e d nesebičnega delovanja za stanovsko organizacijo. Učiteljski pravnik. —§ Razglas o podaljfše vanju veljavnosti legitimacij za državne uslužbence. (»Uradni list« štev. 107.. leta 1925.) Po členu 90. pravilnika o voznih olajšavah na državnih železnicah, objavljenega v »Uradnem listu« z dne 17. novembra 1924, štev. 336 105. podaljšuje veljavnost legitimacij državnih uslužbencev, upokojencev in njih rodbinskih članov ono oblastvo. pri katerem ie uslužbenec dne 1.. januarja naslednjega leta v službi ali od katerega prejema pokojnino. — Pri podaljševanju je treba upoštevati zlasti odredbe člena 92. pravilnika. — Do legitimacij za polovično vožnjo imajo pravico vsi aktivni državni uslužbenci, ki so po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923., nadalje častniki in vojaški uslužbenci, ki so po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923. postavljeni za državne uslužbence. — Kontrak-tualni uslužbenci, s katerimi je sklenjen formalni dogovor po poslednjem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, imajo pravico do legitimacj s a m o zase, ne pa tudi za rodbinske člane. — Dnev-ničarji in honorarni uslužbenci nimajo pravice do legitimacij. — Upokojeni državni uslužbenci in častniki, nadalje njih vdove in sirote imajo pravico do legitimacij. dokler prejemajo pokojnino in draginjske doklade. — Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev, častnikov in upokojencev, t. j. žene in zakoniti otroci, imajo pravico do legitimacij, dokler prejema uslužbenec ali upokojenec zanje rodbinske doklade. — Veljavnost modrih legitimacij za aktivne državne uslužbence in častnike se podaljša tako, da se overovi na 3. strani legitimacije z žigom in s podpisom uradnega starejši-ne zgornja rubrika; v sivih legitimacijah za upokojence in rodbinske člane aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev pa je treba na 7. strani na isti način overoviti dve rubriki, in sicer zgornjo in spodnjo. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 27. novembra 1925. —§ Razsodba Državnega sveta. Rodbini umrlega aktivnega državnega uradnika gre penzija po novem zakonu. N. Ql. piše: Glavna kotrola se je pritožila, ker je finančno ministrstvo naklonilo vdovi po umrlem P. Mišiču, bivšemu inšpektorju gen. direkcije direktnih davkov, penzijo oziroma vdovnino po novem uradniškem zakonu. Državni svet je pritožbo odbil iz sledečih razlogov: Po čl. 239. uradniškega zakona ie predvideno, da dobe vsi uslužbenci, ki so upokojeni po uživotvorenju novega zakona, in v dobi treh let (t. j. do 31. julija 1926). penzijo po dosedanjih zakonskih propisih. Ker ie pa v tem konkretnem primeru, kot. dokazano po spisih, umrl Mišic v službi, kot aktivno služeči uradnik — torej ni bil penzijoniran, pač pa ie nastopila vis maior — zato je treba smatrati, da ima soproga umrlega pravico do vdovnine ne samo po poslednji plači nje-1 nega pokojnega moža, ampak se ji mora prisoditi tudi procent po določilih novega uradniškega zakona. Ker zakon tozadevno ne pozna ekspresnih odredb, tedaj je treba določila čl. 239., kot sestavnega dela prehodnih določil uradniškega zakona tolmačiti v najožjem zmislu zakona. t. j. določila tega člena veljajo samo za one uslužbence, ki se penzijoni-rajo v odrejenem roku, ne velja pa za one. ki umro v tem obdobju kot aktivno služeči. V vseh sličnih primerih je treba tolmačiti zakon uradništvu in njihovim rodbinam v dobro, tako v zmislu duha. »ratio legis«. kakor tudi po njegovem zakonodajalno-političnem cilju, »oceasio legis«. (Iz te razsodbe sklepamo, da dobi penzijo po novem zakonu samo ona rodbina, katere družinski oče umre v zakonitem obdobju 3 let kot aktivni uradnik, rodbine v označenem obdobju pen-zijoniranih in umrlih uslužbencev pa ne). »Naš Glas«. Naša gospodarska organizacija. NARODNO-PROSVETNI SKLAD. Blagajniško stanje po zadnjem izkazu..... 182.50 Din Šolsko vodstvo Tržišče ■ • 20.— » Šolsko vodstvo Št. Ilj . . 25.— » Šolsko vodstvo Gornjigrad . 50.— » Šolsko vodstvo Svibno . . 17— » Državna šola Metlika . . • 8.— » Uprav, šole v Kranjski gori 5.— » Upraviteljstvo šole v Sorici 5.— » Kocijančič Iva Trzin . . . 10.— » Prosvetno društvo v Ljutomeru ........20.— » Uprav, šole Grobelno . . . 5.— » Drž. osnovna šola Sv. Križ . 5.— » Drž. osnovna šola Reteče . 5.— » Učiteljstvo v Žireh . . . 20,— » Osnovna šola Zalog pri Ljubljani............10L— » 387.50 Din. skupaj Tovariši! Spomnite se pri vseh prosvetnih prireditvah narodno-prosvetnega sklada! Blagajnik. TISKOVNI FOND. Blaga iniško stanje dne 1. januarja 1925 ...'.. 122:70 Din Volilo hranilnice in posojilnice Učit. konvikta • . . 250.— » skupaj . 372.70 Din. Blagajnik. REZERVNI SKLAD UJU poverjeniš.vo Ljubljana. Prostovoljni o r g a n i z a č n i davek. Blagajniško stanje po IV. izkazu..............6282,— Din Brežiško - sevniško učit. društvo"..............370.— » Kamniško učit društvo . . 450. skupaj . 7102.—Din. Na naš poziv sta se odzvali samo dve društvi. Pričakujemo, da se ob priliki zaključka letnih računov spomnijo tudi še ostala društva. Kot vzgled naj služita Brežiško