'. W. W The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 15, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 165 VAŽNE UGOTOVITVE ANGLEŠKEGA PREMIERJA WINSTONA CHURCHILLA njegovih besed zveni samozavest in uverjenje o končni angleški zmagi. — Anglija pričakuje brez vsakega strahu nemške invazije. LONDON, 14. julija. — Da- orožjem tri milijone mož, katerim prihajajo še neprestana oja-čenja. Angleži se ne bodo udali Jes govoril po radiu angleški Premier Winston Churchill, ki ? rne<^ drugim dejal, da se bori JCer Anglija sama, toda ne sama pZasei temveč tudi za druge. remier je dejal, da Angleži rez. s^ra-hu čakajo nemške in-r^e; "Toda vse, kar morem c 1'' *0' morajo Nemci v ^e°ti izpremeniti svoje načrte, ^So jih naredili pred dvema ecema ali celo pred mesecem Ve'' a^° nam hočejo priti do ži-eSa v naših novih pozicijah," 3erekel Churchill. "p *zPremeba položaja red dvema mesecema, se pred naša da, enim mesecem, so šla "V slučaju, da pridejo nasil-niki v Anglijo, ne bo angleško ljudstvo položilo pred njimi svojega orožja, kot ga je položilo ljudstvo drugih zavojevanih držav. Mi bomo branili vsako ped naše zemlje in London sam more zadržati armado. V Londonu se bomo, če treba, borili od ulice do ulice, od hiše do hiše in raje vidimo, da gre London v razvaline, kakor da se uda sovražniku. "Naša zračna sila je imela obd v.^rizadevanja za tem, da jo rz'm° svojo najboljšo arma-a v ^anciji. Danes pa je ta sil ada. Vv Angliji, kjer je bila pjačena ter je izborno o- Premi m Jena. Z regularno armado Nacistom se ni posrečilo "omehčati" angleškega naroda Angleži razbijajo italijanske postojanke od Libije do Sueškega pre kopa. — Bombardiranje Gibraltarja. LONDON, 14. julija. — Angleški letalci se sestrelili včeraj nad Kanalom šest nemških bombnikov, ki so treščili v morje, dočim so istočasno angleški voditelji izjavili, da so se izkazala obrambna sredstva Anglije silno učinkovita in smrtonosna za sovražnika. Vsega skupaj so sestrelili angleški letalci včeraj dvanajst nemških letal, in sicer šest bombnikov in šest lovskih letal. Koncem drugega tedna inten-svoj zmagoslavni teden, ker za dvnihnacijskih napadov na An-vsako angleško letalo, M so ga ^ samozavestno po- navljajo, da Nemcem ni uspelo "omehčati" Angležev, kakor so pričakovali, da jih bodo omeh uničili Nemci, so uničili naši letalci pet nemških letal. "Mi zremo z zaupanjem v bo dočnost in smo trdno uverjeni, ^ s svojim zračnim bombar- dornobranstvom imamo pod vojne." da bomo izšli zmagoviti iz te umjski seji je bilo odločeno, da se konča stavko v Precision tovarni Dela Vci imajo danes pričeti z delom, toda superintendent tovarne pravi, da ne ve ničesar o sporazumu med delavci in vodstvom tovarne. daEdward T. Cheyflitz iz Tole-■ eksekutivni tajnik zveze As-Cla-tion of Die Casting Work- tiiža •• Pridružena CIO orga-^ ClJi> je izjavil v soboto, da f>r Odložil na seji delavcev te^e'S'on Casting tovarne, ka-h„, Se ima vršiti v nedeljo do-ldtle ob diranjem, da bi bili Angleži potem pripravljeni, skleniti mir. Angleške statistike izkazujejo, da so vsega skupaj izgubili Nemci od 4. julija pa do snoči 91 letal. Medtem pa angleški letalci neprestano bombardirajo nemške baze in koncentracije v vseh deželah, ki so jih zavojeva-li Nemci, kakor tudi nemške sPrei desetih, da slednji katero stavkarje "brez diskriminacije" kraje globoko v sami Nemčiji. nazaj na delo, je Smotyer odgovoril: "Jaz ne razumem popolnoma, kaj mislite z izrazom "brez diskriminacije." — "Na kompa- Jutri bo govoril po radiu Winston Churchill, angleško premier, čigar govor, ki se ga bo slišalo tudi v Ameriki, bo trajal nijskih uradnikih je ležeče, da: petnajst minut. Govoril bo ob odločijo, katero delo je potreb- i treh popoldne po clevelandskem no in koliko delavcev bo potreb-! času. nih zo dovršitev dela." Konec stavke? CLEVELAND. — (Ponedeljek). — Stavku joči delavci Precision Casting tovarne imajo o-diti v ponedeljek zjutraj k tovarni, kjer naj prično delati, če mogoče. Tako je bilo odločeno na seji, ki se je vršila včeraj v Highland restavraciji na W. 117. cesti. Iz uradnega obvestila, ki ga je podal včeraj A. D. Weigolt, superintendent tovarne; pa je raz- nobenega tozadevnega sporazuma z delavci in unijo. Unijski uradniki pravijo, da so delavci pripravljeni zopet pričeti z delom, in če se ne bo pričelo, bo publika vedela, ko- je Jernaj° poravnavo, župa Amos I. Kauffman, 11 v Lakewoodu, in da pri-tov V Ponedeljek (danes) pred m Oo, pripravljeni za delo. eyflitz je izjavil, da v slu-sp kompanija ne bi hotela delavcev nazaj na delo Žil0 a jih odslovila, se bo vlo-^r°ti nji tožbo pri Narod-Cjj delavskem odboru. Sprejem it,e . ltz°vega predloga pa bi po- k°nec stavke. VetnVe Henry Smoyer, od-flit kompanije, slišal o Chey-b0 na. NJEGOVA KANDIDATURA MORA BITI BREZ OPOZICIJE se Rooseveltovo ime vdelo v nominacijo. (Smisel tega stavka ni NEW YORK, 14. julija. — povsem jasen. Op. uredništva). | Francoski verniki v francoski j Podpredsedniški kandidat,je katoliški cerkvi v New Yorku | Mr. Roosevelt si pridržuje CHICAGO, 14. julija. — Pri-* staši Novega deala so danes napeli vse svoje sile, da odpravijo zadnje sledove opozicije proti ponovnemu imenovanju predsednika Roosevelta ter so pridobili na svojo stran Farleyjevo j delegacijo države Massachusetts in delegacijo iz države Texas, ki ie bila obvezana glasovati za Garnerja. Predsednikovi pogoji CHICAGO, 14. julija. — Voditelji Novega deala na demokratski konvenciji v Chicagu so sprejeli danes iz Bele hiše kon-čnoveljavne pogoje, pod katerimi je Roosevelt pripravljen, sprejeti nominacijo za tretji termin. Ti pogoji so sledeči: Njegova nominacija mora biti brez opozicije. Boji med Angleži in Italijani v Libiji in Egiptu Angleži vračajo Nemcem šilo za ognjilo in vsak napad na Anglijo jim vrnejo z napadom na Nemčijo. CAS POGREBA BERLIN, 14. julija. — Vrhovni poveljnik angleških armad na Bližnjem vzhodu je predložil francoskemu vojaškemu poveljstvu v Siriji ultimat, s katerim zahteva predajo ondotne francoske zračne sileJ Ako Francozje ne izroče v teku določenega roka svoje zračne sile Uveljaviti se mora, ne da bi Angležem, bodo slednji podvzeli potrebne korake, da se polaste francoskih letal. Francoski poveljnik v Siriji doslej še ni ugodil tej angleški zahtevi, i KAIRO, Egipt, 14. julija. — Pogreb Ludwiga Kovacha se vrši jutri v torek,. zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in ob 9:00 v cerkev Marije Vnebovzetje in potem na Calvary pokopališče. Žalostna vest Mrs. Ivanka Renko, soproga našega zastopnika Mr. Johna Renkota, je prejela iz domovine žalostno vest, da ji je v vasi Bač pri Knežaku na Pivki dne 9. ju- ... , lija umrla njena mati Jožefina !!* Kalčič, po domače Jožefova, in sicer v visoki starosti 84 let. Bolna je bila samo devet dni. V stari domovini zapušča sina Ma- jel od bana Banovine Hrvaške g. drja Ivana šubašiča in svojega iskrenega prijatelja, uglednega našega rojaka iz Garyja, Ind., g. Mihajla Dučica. tijo in hčere Mary, Tono in Franco, v Argentini hčer Justino, tukaj v Ameriki pa poleg hčere Mrs. Renko še sina Antona v New Mexico ter več sorodnikov. Naj ji bo rahla domača zemlja! Prizadetim ostalim naše iskreno sožalje! Seja Redna seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., se vrši v torek 16. julija, namesto v sredo, ker se so danes jokali, ko je trobentač pravico, imenovati svojega tova- j Angleške kolonijalne čete se bo- riša za nominacijo podpredsed-1re za ohranitev svoje egipčanske nika. Za nominacijo daje pred-1 Somalije in Kenya okrajev, ka- med cerkvenim opravilom zatrobil "Aux Champs," najvišjo vojaško čast mrtvim. Poleg francoskega poslanika grofa Reneja de Saint-Quentina je bilo v cerkvi 1,200 članov francoske kolonije v New Yorku. SEJA BULLITT PRIDE V Zveza kulturnih društev Slo- AMERIKO venskega delavskega doma bo i- Portugalska. - Wil- mela redno sejo v sredo 17. juh- Bullitt, ameriški poslanik v ja v SWenskem delavskem do-1^^. je Včeraj naročil sedež mu na Waterloo Rd. Pncetekobl^ ^^skem transoceanskem 8:00 zvečer. Navzoči naj bodo ^alu, ki odleti iz Lizbone v to-zastopmki sledecoh društev: pevskega zbora Jadran, dramskega društva Anton Verovšek, Mladinskega zbora Waterloo Rd. Progresivnih Slovenk krožek št. 1, Statuettes Cluba, Čitalnice Slovenskega delavskega doma in Ženskega odseka S. D. Doma. I-stotako so tudi direktorji SDD vabljeni, da se te seje udeležijo, ker je več važnih zadev za rešiti. Prosim, da ste vsi gotovo navzoči, ker od vas je odvisno, kaj se bo naredilo in kakšna navodila boste dali. — Tajnica. rek. IZ JU Ž. AMERIKE Kakor je znano, je bil Nikola Tesla rojen dne 11. julija 1. jv sre(j0 vrgj koncert na vrtu do 1856. v skaloviti in ponosni Li- ma> je že poročano. — Odborniki so prošeni, da so navzoči vsi. Bodite točni. Pričetek ki v vasi Smiljanih pri Gospiču v Banovini Hrvaški v Jugoslaviji. Odpotovali na obisk Odpotovali so Mr. Martin Kožar in soproga Rozina, iz 1049 E. 185 St., Mrs. Rose Zdešar iz E. 200 St. in Mrs. Barica Radel-la iz 10402 Reno Ave., ter se u-stavijo v Detroit, Mich., v Chicago, 111. in v La Salle, 111., kjer bodo obiskali sorodnike in prijatelje. Srečno pot, obilo zabave in srečen povratek! Darilo Jakob švigel je daroval $1.00 za soc. klub št. 27, ker se ni mo-X^jih sorodnikov najbolj j gel udeležiti piknika 7. julija. — eSelili čtstitki, ki ju je pre- Hvala! ob navadnem času. — Tajnik. Slovenski Sokol Na redni seji društva "Slovenski Sokol" je bil sprejet sklep, da se suspendira redno mesečno sejo v mesecu avgustu in mesecu septembru 1940. Prva redna mesečna seja se bo vršila dne 14. oktobra. Na obisk Iz Kansas City, Kansas so prišli na obisk k Tony Maroltu na 1128 East 71st St. Mrs. Ann Knaus, Mrs. Antonia Kosmerl, Mr. Joseph in John Yuratovich. Pravijo, da jim v Clevelandu zelo ugaja. — Dobrološli! SEJA SLAVČKOV Redna seja Slavčkov se vrši v torek večer ob 8. uri v starem poslopju S. N. Doma, v sobi št. 4. Starši ste prošeni, da se pol-noštevilno udeležite te seje, ker je važna. Podani bodo tudi 6-mesečni računi. — Tajnica. Buenos Aires, Arg. — "Slovenski list," ki izhaja v Buenos Airesu, agitira za novo slovensko naselbino v okolici Macasa v republiki Ekvador. List piše, če organizatorji spavijo tja sto slovenskih družin, jim bo ekvadorska vlada dala večji kos sveta na razpolago. Ekvador leži na ravniku (ekvatorju) in vsled tega je tamkaj večno poletje oziroma tropična vročina. sednik Roosevelt prednost Wil liamu O. Douglasu, članu vrhov tere napadajo italijanske čete. Po enotedenskih neprestanih nega sodišča, toda sprejel bi tu-! italijanskih napadih se angleška di vsakega izmed sledečih petih: garnizija v Moyale, v Ken> ji, Poslanec Sam Raybunr iz Te-lše vedno drži ter kljubuje vsem xasa, demokratski voditelj po- italijanskem napadom. slanske zbornice. Corledd Hull, državni tajnik. Louis C. Stark, governer države Missouri. William B. Bankhead, speaker v poslanski zbornici. Senator James F. Byrnes iz South Caroline. Tozadevne informacije je prejel iz Bele hiše Harry Hopkins, trgovinski tajnik, ki je genera-lismus draftarjev za tretji termin. Nov grob Danes zjutraj je preminil Frank Mullec, slovenski groce-rist na 16811 Waterloo Rd. Pogreb ima v oskrbi August F. Sve-tek. Več poročamo jutri. Angleži obdelujejo italijansko armado ter italijanske morna-' riške in zračne baze od Libije do Sueškega prekopa. La Linea, Španija, 14. julija. — Italijanska letala so danes i trikrat bombardirala Gibraltar, kjer so njih bombe po sej priliki zadele angleško bojno ladjo Hood, največjo bojno ladjo na svetu, in matično ladjo letal Ark Royal. GIBRALTAR, 14. julija. — Neka verodostojna oseba je danes izjavila: "Jaz podam lahko definitivno zagotovilo, da ni bila angleška bojna ladja Hood še . , nikoli zadeta niti ne poškodova-lizabeth Stone Goodndge je n& „ (Q tej ^ ter Q ladj. Ark VRNITEV ITALIJANSKEGA ODLIKOVANJA WOODSTOCK, Vt. — Mrs. E- CANKARJEV PIKNIK: KAJ TAKEGA PA ŠE NE! Včerajšnji Cankarjev piknik, vim spretnim in neustrašnim na katerem je nastopil slavni cirkus Fumagali, je bil posebnost, ki ne bo izlepa pozabljena. Cirkuški direktor Eppich je imel sicer polne roke dela in polno glavo skrbi, toda izplačajo se je, ker je bila predstava imenitna. in ljudski naval ogromen. Dresura živali je bila imenitna; slon in konj sta dokazala svojo izredno inteligenco, ki je pri teh dveh živalih v pregovoru, žirafa pa je bila že kar cela balerina. Rudy Vidmar je sijajno opravil svoj nevarni posel s štirimi renčečimi zvermi, z dvema levoma in dvema tigroma, ki so ju krotiteljstvom so zverine izva jale najčudovitejše trike. včeraj naznanila, da je vrnila preko italijanskega poslanika v Washingtonu italijansko odlikovanje, katerega je prejel njen pokojni oče Melville E. Stone od otalijanskega kralja. "Čutim, da bi bila to želja mojega očeta, či bi še živel, ker je vrnil tekom svetovne vojne tudi nemško odlikovanje, katero je prejel," je izjavila Mrs. Stone Goodridge. Pokojni odlikovanec je bil poslovodja Associated Pressa. Najdeni ključi Včeraj so bili na Cankarje- Klovni pa so tvorili poglavje ivem pikniku na S. N. P. J. far zase. Občinstvo je kar sapo pri- jmi najdeni ključi od hišnih rvat drževalo, ko so se ti umetniki lovili na tenki žici, razpeti v vrtoglavi višini preko arene, loveč ravnotežje samo s svojimi para-zoli in marelami. Gorje onemu, ki bi bil padel, zakaj pod žico ni bilo običajne mreže, kar si morejo špogati le najboljši akrobatje, sigurni svoje umetnosti! Ljudi je bilo ko listja in trave, zabava imenitna, otroci so doživeli svoja deveta nebesa, direktor Eppich, vulgo signor Fu- Kdor jih je izgubil, jih dobi v uradu tega lista. Seja V torek, 16. julija se vrši seja j so že Nemci neštetokrat poročali, da so ju poškodovali ali potopili. — Op. uredništva). V bolnišnici V petek je bila odpeljana v Huron Rd. bolnišnici Mrs. Paulina Stare, 1564 Ansel, kjer je bila operirana. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnje "bkreVanje. Velika tatvina avtnih delov Tatovi so ukradli snoči tovarni United Motors Service, Inc., 4712 Chester Ave., dva polna truka raznih avtnih delov, med temi 8,000 "spark plugs." Oba truka, toda prazna, so našli zgodaj danes zjutraj na Bessemer Ave., v bližini W. 75th St. pripeljali na vozu v železni klet- .magali, pa si je stekel s to svo-ki v cirkuško areno. Pod njego-ljo predstavo svetovni sloves. IZ MINNESOTE Chisholm, Minn. — Rojakinja direktorija Slov. društ. doma na Josipina Hren, doma od Ribni-Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer. ce> je 4- julija bila na družin-Vsi so prošeni, da so gotovo na- skem pikpiku ob jezeru, ko se vzoči. j je pa zvečer vrnila domov, se je Konvencija templarjev .zgrudila na tla in obležala mr-V Clevelandu se vrši konven- ;tva. Podrobnosti nam še niso cija organizacije Knight Tem-; znane. — V bolnišnicah v Du-plar, verske zveze čestilcev onih! luthu se nahaja več naših mla-vitezov in bojevnikov, ki so se j dih fantov, ki so se 4. julija po-borili za časa križarskih vojska 1 nesrečili pri vožnjah z avtomo-za poset svoje dežele. bili. fsitim 2. ENAKOPRAVNOSTI 15. julija, 1940. i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 ^ žili nacijem enostavno iz raz- sramno izvajala na najvišjih »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by rMB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 1331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6811-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays fo raznatelcu t Clevelandu, ea celo leto.................................$5.50 la 6 mesecev....................#3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po poeti v Cleveland«, t Kanadi in Merici sa celo leto.................$6.0u m e mesecev....................$3.36; *a 3 mesece......................$2.00 6a Zedlnjene drtave u celo leto ........................................$*-50 ea I mesecev....................$2.50; ea 3 mesece......................$1.60 Za Evropo, Jutne Ameriko ln druge lnoaemske drčavs: m celo leto.......................$8.00 sa 8 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, ±818 at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1870. Zanimive vesti iz stare domovine j RUSIJA VE, KAJ HOČE Pretekli teden je bila največja novica to, da Nemčija ie vedno ni vdrla v Anglijo. V zvezi s to novico je okoliščina, da se je pred leti neki ruski proletarec, po imenu Aleksander Škvarčev, potrudil naučiti se nemščine. Ta Aleksander Škvarčev je zdaj sovjetski poslanik v Berlinu. Preteklo zimo sta on in nemški minister zunanjih zadev Ribbentrop prebila marsikateri prijeten večer skupaj v kinogledišču v Berlinu. Hodeč v gledišče ip vračajoč se iz njega, sta seveda kramljala o prijateljskih od-nošajih, ki so zavladali med obema njunima državama. Toda zadnji poldrugi mesec pa si je poslanik škvarčev najbrže želel, da ne bi znal tako gladko nemščine, kajti moral je poslušati Ribbentropove tirade, katerih se Ribbentrop ne bi drznil zaupati papirju. Pozno v maju je pričel Ribbentrop siliti v ruskega poslanika, naj mu navede vzrok, zakaj ne dobavlja Rusija Nemčiji skoro nobenih surovin, ki jih ji je obljubila v trgovinski pogodbi meseca februarja. Rezultat tega je, mu je dejal Ribbentrop, da itiora Nemčija kupovati olj6, živila in bombaž na Balkanu, kjer plačuje te dobave z nemško mašinerijo. Zato Nemčija ne bo mogla zadostiti svoji obveznosti napram Rusiji, kateri ima dobavljati mašinerijo. In dalje, kako je to, da je rusko časopisje posvetilo tako malo pozornosti in hvale nemškim zmagam v Holandiji, Belgiji in Franciji? In kakšne naklepe snuje angleški poslanik Stafford Cripps v Moskvi? Ali hoče naščuvati Rusijo proti Nemčiji? Sicer pa je že skrajni čas, da si Nemčija in Rusija jasno začrtata sfere svojih interesov v vzhodni Evropi, zakaj Nemčija bo zdaj zaposlena na zapadu. Ko je šef poslanika škvarčeva, sovjetski premier Molotov, doznal za te konverzacije, je šel od svoje strani naglo na delo. Josip Stalin je smatral te Ribbentropove konverzacije popolnoma pravilno za to, kar so: za tipično Hitlerjevo overture pritožbam, predlogom, zahtevam, grožnjam in akciji. Stalin se sicer boji Hitlerja, toda njemu je znana ena resnica, katero so ostali evropski državniki šele prepozno spoznali: namreč da Hitler respektira samo moč in ničesar drugega. Zato je sklenil, da mu da demonstracijo ruske moči. Silni nalivi Konci maja so nad Ljubljano in okolico, po Gorenjskem in tudi po Zasavju razsajale silne nevihte z močnimi nalivi, bliskom in gromom ter ponekod tudi s točo. Nevihte so napravile mnogo škode po travnikih, njivah in sadovnjakih. Mnogo sadnjega drevja je polomljenega, trava in žito sta povaljana in marsikje je voda nanesla blata in peska na travnike in polja. V maju je bilo vsega skupaj 19 deževnih dni, najhuje pa je deževalo zadnje tri dni v mesecu. loga, ker raje vidijo, da zmaga fašizem kot pa da bi bil poražen, pa četudi gre za usodo njih povprečno 30 odstotkov, so pri-j lastnega naroda. Pokazalo se je, zadeti vsi sloji, najbolj pa tisti, da reakcija ne pozna nobene doki se morajo preživljati z dolo- nuyvine razen svojih osebnih in- čeno mesečno plačo. Posledica tega je, da rastejo dolgovi. Štiri tisoč slovenskih učiteljev ima nad 20 milijonov dinarjev dolga. Učiteljske plače so bile vedno skromne, v sedanji draginji pa so postale popolnoma nezadostne. Slaba letina Prebivalstvo Slovenskih goric zlasti trudijo, se boji slabe letine. Tekom izredno dolge in hude zime je po-zeblo mnogo sadnega drevja in vinske trte. V maju je bilo vre- Za izvoz v Rusijo Trgovinska pogodba z Rusijo je v različnih gospodarskih krogih Jugoslavije sprožila pobudo za živahno razmišljanje, kaj vse bi se dalo izvažati v Rusijo. Dalmatinski vinogradniki se da bi našli v Sovjetski Rusiji novo tržišče za vino in druge svoje pridelke. Neka splitska veletrgovina z vi- nom in žganjem je že zaprosila me zelo deževno, da kmetje ni- j pri pristojnih oblastvih za in so mogli posaditi krompirja in j formacije, kdaj bo mogoče v posejati koruze. Sadno drevje, | Rusijo izvažati vino in žganje. | zultatu tudi malodušnost, ki je Iti -iXX nlrt T T V\ z~\ nr /"\1 /~\ 5 e _ „ e imela svoj izvor v raznih drugih teresov V krizi je reakcija postala dekla hitlerizma, ker je razumela, da bi poraz fašizma pomenil razširjenje politične demokracije v ekonomsko in socialno demokracijo, ki bi napravila konec njeni privilegirani poziciji. Dovolj je znanega Kaj vse se je godilo v Franciji zadnjih par let in odkar je vojna v teku, ne bo najbrže svetu nikdar znano, ampak znanega je dovolj, da je odveč vsak dvom glede pravih vzrokov njenega sesula. Hitler je stri francosko demokracijo prav toliko s peto kolono kot z oboroženo silo, ki je v mnogih slučajih prišla na pozorišče le, da završi delo, ki ga je peta kolona že začela. Pomagala je h končnemu re- ki je cvetelo v dežju, bo zelo slabo obrodilo. Poželjenje mesa V Jugoslaviji so že nekaj časa postavno uvedeni nekateri brezmesni dnevi na teden, in Velik želodec V Beogradu menda ni poseb- vzrokih — skoro konični paci fizem radikalnih in liberalnih nega pomanjkanja, ker tam se elementov, ki je vztrajal skoro skoro dnevno vrše tekme med raznimi mnogojedci. Nedavno se je neki Danilo Bjelič, ki ve- teh se je baje prebivalstvo ne-jlja za odličnega jedca, odločil, kako lahko privadilo. Toda j da poseka vse dosedanje rekor-Ljubljančani se zadnje čase pri-1 de. Ob navzočnosti številnega tožujejo, da mesa tudi druge j občinstva je pospravil dva kilo- dneve ni mogoče kupiti, ker nekaterih mesnih vrst enostavno ni na trgu. Baje so temu vzrok postavno določene cene mesa, grama kuhanega fižola, dva velika golaža, kilogram kruha in še 28 turških slaščic, popil pa je steklenico vina s sifonom. ki ne odgovarjajo cenam živi- Po tej silni pojedini se ni mo ne. i Finančne težkoče Zaradi vedno rastoče draginje, ki je v Sloveniji dvignila cene življenjskih potrebščin za do trenotka krize, je bil eden, podcenjevanje nemške oborožene sile je bil drugi—ampak vse to bi najbrže ne bilo usodno, ako bi ne bile takozvane višje plasti francoske družbe gnile z direktnim in indirektnim izdajstvom. Priče pripovedujejo Oglašajo se ameriški časnikarji in drugi ljudje, ki so jim gel ganiti in je nekaj ur nepre- kile dobro znane razmere v mično ždel na svojem sedežu. Franciji pred začetkom vojne, Ljudje pa so zaman pričakova- ki so se nahajali tam med voj-li, kdaj mu bo trebuh razgnalo. i no> prihoda Hitlerjeve ar-Stavo je moral plačati neki na- made in ki imajo sedaj prvič takar. Poštni promet z Jugoslavijo in ostalo Evropo Dn£ 6. julija, 1940. — Ka-jneje kakor navadna pisma, kor obvešča čikaška direkcija Vsekakor pa je radi sigurno- ameriške državne pošte, bo opravljala posebno pooblaščena ameriška plovbna družba redno vsak teden plovbni obrat med sti in brzega prometa priporoč ljivo, da se pisma, ki imajo iti na letalih iz Združenih držav ameriških do Portugalske in po tugalskem. S Portugalskem se Tekom šestih tednov je Rusija okupirala in socializi- bo pošta odpravljala tudi v o-rala tri baltiške republike: Litvo, Letvo in Estonijo, iz Rumunije pa si je izrezala Besarabijo in Bukovino. Pretekli teden se je hitela ruska armada zakopavati v svoje nove postojanke ob Prutu, dočim je premier Molotovo držal jugovzhodno Evropo pod paro treh ventilov: Od Rumunije zahteva Rusija kontrolo nad reko Prut in nad krajem Reni ob Donavi ter Kačji otok v ustju Donave, s čemer bi dobila Rusija absolutno kontrolo nad glavno vodno cesto centralne Evrope. Bolgarija, podpirana po Rusiji, zahteva od Rumunije ! brez odloga južno Dobrudžo. Ocl Turčije pa zahteva Rusija vsaj skupno kontrolo Idaj0 taklh pistm' Dardanel, ki tvorijo vrata v Črno morje. I Vsa takšna pisma ;navadna To je pa bila take vrste grožnja, katere Adolf Hitler1 m zračna, ^"'"ajo biti označena * < . , • • i • j Ai ii* t i i n ovitku. V i a J o i tu g d 1 % mmogelenostavnopotisnitinastran.AkodobisIovanska! Natehparnikihseboodprav- Bolgarija celotno Dobrudžo, bi s tem dobila skupno > ]jaja tudi pošta, ki je opremljena z zračnimi znamkami le za plačano tarifo Zdr. dr. Z drugimi besadami povedano, navadno pismo navadne teže, ki ima poštno znamko od 5 centov in dodatno ameriško zračno znamko od 6 centov,' poj de iz kraja oddaje do New Yorka z New Yorkom in Lizbono na Por- tem od tamkaj preko Italije naprej v Jugoslavijo takisto na letalih, frankirajo z zračnimi stale evropske dežele uključiv-J znamkami v polni meri. Tarifa ši tudi Jugoslavijo. | za takšna pisma je 30 centov za V Chicagu morajo biti na- vsako polunčo teže, a označena vadna pisma za odpravo s to naj bodo "Via American Clip-ladjo na glavni pošti naj kasne-i per, Air Mail-Via Portugal." je opolnoči vsak torek. Zračna | Uporaba tankega papirja bo pisma (Air Mail) morajo bitr pridržala težo v najcenejši stop-na isti pošti najkasneje vsako! nji poštne tarife, d očim bo po- sredo do enajstih dopoldne. —j služitev tudi za to, posebnih pošW lahko preprečilo, in na umiku Glede drugih krajev v Združe-, ni Ji znamk olajšala hitrejše poni h državah ameriških morajo slovanje in s tem tudi naglejšo prizadete stranke povprašati odpravo tistih pisem. pri krajevnih poštnih uradih,' —- priliko povedati svetu, kar so videli na lastne oči ali pa zvedeli od drugih, ki so imeli iz-vanredno priložnost opazovati in presojati položaj. Rdgar Ansel Mowrer je poslal iz Lisbona več daljših poročil, v katerih opisuje skoro neverjetno zanikrnost in nesposobnost mnogih francoskih generalov, spore med francosko in angleško komando tekom najbolj kritičnih dni nemške ofenzive in kako so padale pokraji ne druga da drugo Nemcem v roke, katere bi se bila lahko rešilo, dokler bi ne bila prišla nadaljna pomoč. Vloga gen. C or a pa Francoska armada v Belgiji, kateri je poveljeval general Cora p, je prišla prepozno na po-zorišče, dasiravno bi se bilo to kaj je najkasnejši čas za pre* mejo z Rusijo v Besarabiji. Ruska hegemonija nad Bolgarijo pa bi omogočila Rusiji napredovanje v dveh smereh: 1. južno proti Dardanelam in skozi Trakijo proti Egejskemu morju, katerega zahteva Italija zase, in, 2. zapadno skozi nadaljno slovansko deželo Jugoslavijo proti Albaniji in Jadranu. Uresničenje samo prvega smotra bi ustavilo prodiranje osišča proti vzhodu. Uresničenje obeh smotrov pa bi izpremenilo balkanski polotok v i letalom, a iz Portugalske naprej i matično demoraliziran, prodan rusko provinco j pa z navadno pošto. Takšna pis-[in izdan od svojih lastnih fa- .' . i . ... . .. r. .. , i I ma se lahko oddajajo, n. pr. na! šistično usmerjenih voditeljev, Hltlei ja je to, kai je piicela počenjati Rusija, tak 1 j čikaški pošti, tudi v sredo do ki so bili ali v direktni službi lesno zadelo, da je odložil svojo dolgo pričakovano, in- ! enajstih dopoldne, pol dne kas- Hitlerjeve vlade, ali pa so slu- Franči j i je skopala grob domača reakcija Ker se je doslej glede vzrokov, ki so doveli do skahiranja francoske vojske, le domnevalo, postaja z vsakim dnem bolj jasno. Francija je padla kot zrel sadež .v naročje nemškim nacijem v prvi vrsti radi izdajstev in sabotaže, ki se je godila na fronti m za fronto. V Sistematična demoralizacija vsega naroda Francoski narod je bil siste- vazijo Anglije ter poklical v Berlin italijanskega ministra ; zunanjih zadev, da se ž njim pogovori o pereči balkanski j Proti vsem dokazom dejstev, ki govore sama zase, pa situaciji. Rumunija se je vrgla pred osišče na kolena ter vse rusko časopisje dosledno trdi, da so vse te ruske po-zaprosila, naj se jo reši. Toda vse, kar sta mogli Nemčija teze naperjene proti Veliki Britaniji in ne proti Nemčiji. in Italija storiti in doseči, je bilo to, da sta zadrža i! Stalin ima Hitlerja nedvomno v precepu, in sicer v tako Madžarsko pred vmarširanjem v Transilvanijo, dočim ^ tesnem precepu, da bo Hitler po vsej priliki dovolil Rusiji, sta naleteli pri Rusiji na gluha ušesa. In tedaj se je pričelo ! da si slednja vzame Dardanele, samo da 'dobi od Rusije Nemčiji in Italiji daniti, da si Rusija namenoma priza-, v zameno obljubo, da bo slednja nehala vsaj začasno podaja v "Nation-u" podrobno akcijonar, ga je enostavno od deva, razburkati Balkan. razburjati Balkan. sliko sabotaže, ki se se ne- klonil. Rekel je, da ako bi Pran- je "pozabila" razstreliti mostove, kar je zelo pospešilo tempo nemškega napredovanja. Oficirji so se obnašali naravnost škandalozno. Mowrer je srečal preproste vojake od Seine do Rene, ki so preklinjali svoje oficirje, ki so pri prvi priložnosti zapustili moštvo ter zbežali daleč od fronte. . "Romantični Poljaki" Morala francoske armade je bila zdrobljena že več dni, pred-no je bilo podpisano premirje s Hitlerjem. Vojaki so dezertira-li v masah in bežali domov. Ko je mala grupa Poljakov, broječa okrog 2,000 mož, blizu švicarske meje sklenila, da raje umre kot pa da bi se podala, so Francozi njih sklep smatrali za nekaj romantičnega in'izrednega, piše Mowrer. Delovanje "Cagoulardov'' Heinz Pol, politični begunec iz Nemčije, ki je bil ob izbruhu vojne v Franciji interniran, je bil pošiljan iz enega koncentracijskega tabora v drugega kot delavec in je imel priliko opazovati položaj v raznih delih Francije. Pred kratkim se mu uradnih mestih. Tako navaja slučaj generala Michelina, čigar družina lastu-je največjo industrijo kavčuka v Franciji. On je bil eden izmed organizatorjev "Cagoulardov" (Kutarjev), kateri so bili sicer pred par leti uradno razpuščeni, ampak aktivnost voditeljev ni nikdar prenehala. Gen. Miche-lin je bil poveljnik petega vojaškega okrožja s sedežem v Orleansu in je kot tak nadziral izdelovanje težkih topov in tankov. Tanki, ki niso nikdar videli fronte Francozi so takoj v začetku vojne morali prenehati z ofenzivo ob reki Moselli, ker težka artilerija ni dospela pravočas no na fronto. V istem času so se topovi nahajali na vlakih v centralni Franciji in se iz neznanega vzroka niso nikamor premaknili. V okrožju gen. Migalina so se nahajale tri tovarne, ki so izdelovale naravnost sijajne tanke, mnogo boljše od nemških. Ti tanki sploh niso nikdar dosegli fronte. Ko so naciji v začetku junija okupirali Orleans, je nemška poročevalska služba javila, da so tam prvič videli te čudežne francoske tanke, katerih so se seveda navdušeno polastili ter jih rabili proti umikajočim se francoskim četam. Kdo so bili voditelji pete kolone Bivši premijer Laval, prijatelj Mussolini ja, in Bonnet, vnanji minister za časa mona-kovske konference, nista samo ves čas vojne odkrito kazala simpatije za Nemce, temveč na svojo stran sta dobila tudi mnogo generalov. Vlada premier j a Raynauda je bila vsled tega skoro brez moči. Laval je že dobil nagrado za svojo izdajalsko delo. On je pravi vodja "korpo-rativne države," ki se sedaj snuje v Franciji pod Hitlerjevim nadzorstvom. Stari maršal Petain, ki je ti-tularni načelnik vlade, ki je podpisala premirje s Hitlerjem, je bil med voditelji Cagoulardov. Je tudi znan kot velik pri jatelj Frankovega fašističnega režima v Španiji. Propaganda proti Angležem v armadi Odnošaji med francoskimi in angleškimi vojaki so bili tako slabi, da slabši skoro niso mogli biti, pravi Heinz Pol. Francoskim vojakom je bilo ukazano, da ne sal utiraj o angleškim oficirjem. Angleška komanda v Franciji je bila v stanu kupiti le živež najslabše vrste, ki so ga končno morali dobivati od doma, če niso hoteli stradati. Dokler je bil gen. Gamelin v poveljstvu, se je sicer trudil, da bi zatrl propagando proti Angležem v armadi, ampak je bil brez uspeha. Njegov naslednik gen. Weygand je bil strupeno proti-anglešld. Reakcija ni hotela zmage Pred par dnevi je dospel v New York neki Amerikanec, ki je 15 let živel v Franciji, časnikarju Wm. L. VVhite-u je povedal, da francoski bogatini in reakcij onar j i faktično niso hoteli, da bi Francija zmagala. Ko je izbruhnila vojna, se je začel intenziven lov na komuniste, medtem ko se znanih fašistov ni samo nihče dotaknil, temveč poverjena so jim bila visoka mesta pri vladi in v armadi in so končno imeli deželo v popolni oblasti. Odklonjen prostovoljec Ko so Nemci vdrli v Holand-sko, je neki njegov prijatelj, tudi Amerikanec, ki je že deset let živel v Franciji, navdušeno hitel k županu manjšega mesta, kjer je bival ter se javil za prostovoljca. župan, p r eplašen f V v t HIJ.UUU ŠKRAT Edini izhod. — Žena: "Moži si čedalje bolj siten. Kaj če odpotoval za nekaj tednov na F čitnice?" Mož: "Saj bi, če bi ne bil°^ kmetih tako dolgočasno." Žena: "Bom pa še jaz šla teboj". Mož: "To bi bilo predrag1* Žena: "No, pa odpotujem ma . . . " Miha: "Spri sem se z nft prisolil sem mu eno in takoj1,1 to še tretjo ..." Gašper: "Hotel si reči go." Miha: "Ne, drugo mi je P1 lil on." Pri zobozdravniku. — Zdr8 nik: "Zakaj se pa še zmerom ko derete, saj sem vam izdrl?" Melhijor: "Tisto že, amp8*1 ves čas stojite na mojih kut očesih." Ona: "Kaj pa je dejal1 papa, ko si mu povedal, da same ljubezni do mene ne ®o11 več spati?" On: "Ponudil mi je v svoji varni službo nočnega čuvaja' NESREČA V MONT Mr. John Težak, naš prijat' in zvesti naročnik, nam spor iz Butte, Mont., da je zadela sreča rojaka Markota Go^ rojenega v Malih Laščah, obc Suhor, in njegovo hčerko, k° se peljala z avtomobilom mov. Avtomobil je zadel v}8 njemu je bol v nesreči zloiw rebro, hčerki pa rama, avto1" bil pa je bil tako poškodo' da ni več za rabo. Mr. Te nam tudi naznanja, da so d° vsi samski WPA delavci off." AKTIVEN ČLOVEK BREZ ROK IN NOG Linden, Ala. — Charles ^ je čudovit človek. Rojen Je brez rok in nog, — od Iaktov nima rok in pod koleni ne pa zna kljub temu voziti ® mobil, igra na piano, piše I8 salni stroj in si sam zvija cii te. VDOVA TOŽI ZA ... TRUPLO MOŽA Fremont, O. — Mrs. MoH'1 Berry iz Gibsonburga toži S' občino za $6,000 odškodnin6' je slednja ukazala prek0' truplo njenega, pred dva dvajsetimi leti umrlega 1111 katero truplo so potem dr zakopali. Truplo je tilo Vx& pano lani, tekom konstru^ neke nove privatne poti. je posrečilo priti v Ameriko in majhen možic in zagrizen re- ci ja zmagala v tej vojni, ne pomenilo nič drugega k" bi prišlo na vlado vse polfl® cialistov in delavskih ljev, posledice česar bi bil8 bi v Franciji zavladal 9 vizem. Gre naj torej Ameriko, je svetoval Amcrikancu, in se briga %% 6, posle, Francijo pa naj PuS^ miru. Oglašajte v — "Enakopravno 15. julija, 1940. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. JANEZ JALEN: 33 CYETKOYA CILKA ZGODBA 8 "Janez! Janez! Lepo te pro- studencu, čeprav je vedela, da je s'm> nikar me ne zmerjaj!" Oil- j drugod več brusnic. Upala je, ka je dvignila roke. "Saj si še da naleti na Janeza, saj se že več Predstavljati ne moreš, koliko 1 dni nista videla. Še nikoli si ni sem jaz pri Viktorju prestala. Samo skrivala sem." Cilka je jokala kakor po nedolžnem tepen otrok. Janez je imel dosti oprali, preden jo je utolažil. Dogovorila sta se pa, da že tako ure-ita, da bo prav. V Vodnikovo očio sta se že oba prismejala. atija je dal za vino. Jesti so pa ■meli dovolj s seboj. Janez in Matija se kar nista j^ogla odtrgati z Velega polja. e P°d noč je šel Matija še v ovsko kočo, da popravi pokvarjeno okno. Minca ga je spremila. Ua se je ploha, da se nista ^ogla o pravem času vrniti. Ja- tako želela govoriti z njim. Hotela mu je povedati, da — . Na več krajih je naletela na vrtince polnih brusnic, pa se kar ni mogla dolgo zadržati pri njih. Gnalo jo je naprej: "Moram videti Janeza, četudi grem prav pod Javornik za njim!" Tako se je bila zaverovala v svoje misli, da ni nič pazila, kje hodi. Zašla je in ni več poznala kraja. Povzpela se je na posekano višino, da se razgleda, toda vzpetina je bila prenizka. Premalo daleč je mogla videti. O-krog in okrog je rasel gozd, nepregledne planjave črnega lesa, Rez 'n Cilka sta ostala sama v Kar nič ni mogla vedeti, kam s anu. Cilko je skrbelo. Nič se ne boj," jo je miril anez. "Poznam Matija." samemu sebi ne more člo- Vek vselej zaupati." Kaj se mar zase bojiš?" "Ne. Cilki saj sem tvoja. Sicer pa," ^ so se pričele besede zatika-L Janez jo je prijel za roko. naj se obrne, da čimprej pride k ljudem, ki bi ji pokazali pravo pot, če že ne k Mrzlemu studencu, pa vsaj nazaj na Jelje. Šla bi po soncu, pa jo je zaskrbelo, če ni morebiti zašla že na Mrzli studenec. Vsa j v krogih bi se ne vrtela. Cilki je postalo tesno da premisli, v katero ! stran bi odšla kar na slepo srečo. "Hoj!" se je oglasilo Cilki blizu za hrbtom. Cilka je strepeta-la in se vsa prestrašena hitro o-zrla. Iz gozda je prihajal mladi 'gozdar Burnik s puško na ra-jmi. "Kako sem se prestrašila!" "Zakaj pa tako kričiš ?" "Zgubila sem se." "Kam pa si namenjena?" "K Mrzlemu studencu." "Jaz tudi. Kar z mano pojdi, bo vsaj krajši čas." Cilki se je odvalil kamen od srca. Do gozdne uprave pri Mrzlem studencu pa ni prišla, je med potjo povedala gozdarju Burniku, da prav za prav išče le Bajtnikovega Janeza. Gozdar se je hudomušno nasmejal in zavil s steze naravnost po preseki. Kaj kmalu je Cilka zaslišala hreščanje žage. Janez je s svojimi delavci prežagoval posekan les. Dokaj pa je že bilo zmerjenega in ob poti navaljenega na kupe. Janez se je začudil, nekoliko mu je bilo pa tudi nerodno. Vedel je, da ga bodo odslej naprej še pogosteje dražili z mlado vdovo. Ta ali oni bi pa utegnil celo misliti, da sta bila s Cilko skrivaj prijatelja tudi že prej, ko je Viktor še živel. Ljudje tako radi napačno sodijo. Janez je Cilki ponudil jesti, pa je imela tudi s seboj. Drug drugemu sta postregla. In kakor drugi nevestam razkazujejo svoje domačije, kadar pridejo na ogledi, tako je Janez Cilki v_ r.„v__________ kakor že davno ne. Sedla je na Yeč kakor okroglo uro se je visok štor in prisluhnila, da mo-'jal dež. Trda tema je že bila,; rebiti po glasovih ugane, kje bi 0 sta se vrnila Minca in Matija, naletela na pot ali vsaj obhoje- razkazoval in razložil delo, ki ga . 'Oci se je čudno zdelo, kako da no stezo, potem bi si že skušala 'je opravil če% poletje. Cilka je ^ °?enj pošel na ognjišču. Po- pomagati s sledovi. A naj je še bila kar ponosna na Janeza. Ne Sledaia vdovo, je starejšo sestro, mlado tako napenjala ušesa, od niko- rekla pa ni nič. der ni mogla ujeti ne pozvanja- bo manjkalo družini kruha, je pomislila. Nad najdebelejšimi Janez in Matija sta šele dru- nja zvoncev, ne udarcev sekire, hlodi je pa z glavo zmajevala, še manj seveda pesmi kake ža- Kako so jih vendar spravili k go iut^ „ J" " še manj seveda pesmi kake ža- Kako so jih vendar spravili k domu navsezgodaj odšla proti naokrog je bilo pogrez-, poti! Tako težo. "Prav je treba „ U1U- Vračala sta se skozi Ci- 6. . . ,.v. - r..t. ^ Me m Praprotnico in čez Za- njeno v gluho tišino, še ptiči so poprijeti," je pojasnil Janez. 1 ^ bil nekam zamišljen. Brusnice zore Cilka se je hotela odpraviti nazaj proti Jelju, pa je Janez ni Mttihiv~ A j .. , . molčali, kakor bi se bili nalasc "nike. čudovito lepo je po- , : .... . , v, Svetiin , v . . v d . pred njo poskrili. Cilko je obšla He vrhn,Z TJ?C6L S°nCe ^aS groza: "Oteplje se mi, ker sem j pustil. Da spet lahko zaide, je kip _ e skalnih gora. Matija se greha veselila. Nekako poldne rekel in ji pokazal blizu poseke Pa je hi]ri®^J neZ,mora biti, pa še angelovega če-[vse polno brusnic, naj jih nabi- ščenga nisem zmolila." Vstala jejra. Proti večeru jo pa sam po-in se pokrižala. j spremi naravnost skozi gozde. "Morebiti pa koga prikličem." k0 0 senožetih na Jelju je za v a^i trava lepo odgnala. Do-fto Zras'° Paše za živino. Sta-^ 'so od spravljanja sena sa- kaevali, sedaj so spet oživeli. Do- ot nv FajaivM, "IHČ VAW VUUPACS'— U£ CAk, -n2fv.ee OUR. Gkcv. To -ike Tme of • /"D^P nzuczl THE eoousH — rW . Z1 \ 6% NX- QftMiO6MH.02.-. BtNGO1. A F An LN Tccec - A F I'D CATueR. SOCK. IHC'.C 6«U>S THAAJ