NAS CASOPIS Naslednja, 407., številka bo izšla v ponedeljek, 26. avgusta 2013. Prispevke sprejemamo do torka, 13. avgusta. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika va^t Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XL, 406. številka 3. julij 2013 Siliko odprl vrata Poklon domovini Enaindvajseti Argonavtski dnevi 130 let gasilstva Prihaja Dan borovnic Za varno pot v gore Mavrah velikan Borovniščica na ekranih m Petnajst let občine 130 let boja proti požarom Pomladanska razprodaja T Jake babe nepremagljive Občinski praznik Gradnja mrliških vežic Veselo pod Lovrencem Srečanje Gabrčanov Matija Nik - častni občan Grabili in kosili so Večer z Zdravkom Pečanom Aktivni kosci stran od 2 do 17 stran od 18 do 21 stran od 22 do 26 stran od 27 do 35 stran od 36 do 42 Občina Log - Dragomer je letos dobila osem novih prejemnikov priznanj, na slovesnosti ob občinskem prazniku pa so prvič podelili laskavi naziv častnega občana. Tega je prejel Matija Nik z Loga za dolgoletno in izjemno družbeno in društveno aktivnost v nekdanji KS Log in Občini Log - Dragomer. Horjul, 21. junij - Vrhunec pisanega šopka prireditev v sklopu občinskega praznika je bila petkova občinska prireditev na Občinskem trgu, na kateri je bilo mogoče slišati, kaj vse je mlada Občina Horjul že dosegla in kaj vse si še želi. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim občanom, v uporabo so predali defibrilatorje in odprli slikarsko razstavo. Tisto nekaj Spoštovani! Končuje se še eno šolsko leto, ki je prineslo veliko novega in lepega. Verjetno tudi kakšno manj prijetno izkušnjo, ki pa bo, verjamem, nekoč dragocena. Iskrene čestitke vsem za uspešno zaključeno šolsko leto, in sicer učencem, dijakom in študentom pa tudi staršem, učiteljskemu zboru ter drugim. Pred vami so zaslužene počitnice, ki so nagrada za dobro in marljivo delo, pa tudi potreben počitek za spoprijemanje z novimi izzivi. Želim vam veliko poletnega veselja, veliko sonca in morja ali planin, prijateljskega druženja in zanimivih doživetij. Jeseni pa srečno naprej po začrtani poti. Želim vam, da dosežete vse, kar je mogoče in še več. Še enkrat torej veliko lepega v tem poletju in srečno! Franc Setnikar, Župan Ko se pomlad zlije v poletje, se spremenijo človekova pričakovanja. Za njim je »nekaj«, prihaja »nekaj« novega. Navadno tisto »nekaj« enačimo z letnim dopustom, odhodom na morje, v hribe ali kam drugam. Vse skupaj je na dosegu roke, a brez odštevanja, sploh če so pri hiši otroci, ne gre. Zame osebno so to najlepši trenutki, kajti živim v pričakovanju, veselju. Vse to se stopnjuje do dne, ko naložimo sedemnajst »kufrov« v avto in hajdi na avtocesto proti Obali. Tisto »nekaj« je takrat na vrhuncu, nato pa začne plahneti z vsakim kilometrom bliže obali. Seveda je veselje, optimizem, radost in ne vem, kaj bi še naštel, tudi na morju, a nekako se ne more meriti s pričakovanjem pred odhodom, ko te kot magični eliksir zavija v vato otroške nestrpnosti. Če smo že v tistem »nekaj«, potem to začne zopet naraščati zadnja dva dni - a tokrat v obratni smeri: treba bo domov, v vsakdan težav. Najraje bi opravil s tem kar takrat, magari že dva dni prej, misleč: pa naj se že začne delovni vsakdan, če se že mora. Blagor tistim, ki znajo uživati do zadnje minute dopusta, meni to namreč nikoli ne uspe. In ko bom nekoč opravil menedžerski prevzem sedmih firm - ah, saj verjetno bo dovolj že ene same - verjetno o tem ne bo treba razmišljati, kajti hiška tam ob obali otoka ter polna denarnica bosta zagotovila, da ne bo »jutrišnjega delovnega dne«. No, mogoče se ne bi vsi strinjali z mano, toda prijetno je verjeti v to in se zopet predajati tistemu »nekaj«. Lepe počitnice, »se beremo« konec avgusta. Gašper Tominc, urednik Tokratna številka je bila po obsegu preobilna, zato bodo nekateri prispevki objavljeni v avgustovski izdaji. Da bi se izognili tovrstnim težavam, avtorje prosimo, naj bodo prispevki kratki - pol strani A4 oziroma naj bo dolžina primerna pomembnosti dogodka. Naš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si Vrhnika, 28. junij - Firma Siliko, ki zaposluje več kot 230 ljudi, na Vrhniki obratuje že od maja, tokrat pa so poskrbeli še za »uradno odprtje«, ki se ga je udeležil tudi minister za gospodarstvo in razvoj Stanko Stepišnik. Več o Siliku na naslednji strani, o slovesnem dogodku pa v naslednji številki. 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na mestu nekdanje IUV zrasel nov objekt Siliko že v novih prostorih Vrhnika - Družba gumi-tehničnih izdelkov Siliko iz Brezij pri Dobrovi je od maja letos v novih prostorih, ki jih je zgradila na mestu nekdanje IUV. Iz stare lokacije so na novo preselili razvojni center, orodjarno in del proizvodnje. Novi objekt je nedvomno arhitekturno in tudi dejavnostno popestril ta konec Vrhnike, ki je s stečajem usnjarne začel propadati. Kot pravi direktor družbe Janez Koprivec, so se preselili 6. maja. »Zemljišče s starim objektom smo kupili lani februarja, nakar so spomladi stekla rušilna dela, kasneje pa gradnja novega objekta. V Brezjah je bilo namreč že kar tesno in se nismo mogli razvijati, kot smo želeli, pa tudi sam objekt ni bil najbolj reprezentativen, zato smo iskali nove lokacije. Vrhnika je s prodajo IUV-ja čisto slučajno padla na naš seznam možnih lokacij in danes smo tu.« Stare rjave zidove usnjarne je zamenjala nova »steklena palača«, kjer so prostori uprave in razvoja ter nova hala orodjarne v obstoječi hali, ki so jo prenovili in posodobili ter postavili del pro- izvodnje. »Obrat v Sevnici ostaja še naprej,« pravi Koprivec in zanika, da bi ga zaprl, kot so se pojavili nekateri namigi v medijih. Investicija na Vrhniki še ni končana, vključno z nakupom jo ocenjuje na od 13 do 14 milijonov. Gre za velik finančni zalogaj, pravi, za katerega vse banke nimajo posluha. Zdi se, da še najmanj na »nacionalni« banki - NLB, kjer je komitent že od 84. leta, pa za to investicijo, kot pravi, ni dobil niti evra posojila, zato je moral poiskati financiranje pri drugih bankah. »Uspelo pa nam je na razpisu ministrstva za gospodarstvo pridobiti 1,4 milijona razvojnih sredstev.« Firma, ki se ukvarja z izdelavo gumi-tehnič- nih izdelkov, ima z obratom v Sevnici redno zaposlenih več kot 230 ljudi, od tega jih je na Vrhniki 84. Tako velikega podjetja si Koprivec verjetno tudi v sanjah ni predstavljal, kajti še leta 1998 je imel zaposlenih samo devet ljudi. »Nikoli ni bil moj cilj tako velika firma. Rasla je vzporedno z željami kupcev, katerim smo želeli ustreči, poleg tega pa smo ves dobiček vlagali nazaj v razvoj firme.« Razvoj je nasploh izredno pomembna dejavnost firme, kajti tujim trgom je mogoče konkurirati le z dovršenimi razvojnimi idejami in zanesljivo proizvodnjo. »Izvažamo praktično na vse konce sveta, na primer tudi v Mehiko in na Kitajsko, a primarni trg ostaja evropski. Delamo predvsem za nemško avtomobilsko industrijo, lahko bi rekel, da je temu namenjenih skoraj 60 % našega programa.« Znano je, da so zahodni trgi izredno zahtevni, zato mora biti izdelek, ki zapusti tovarno, brezhiben. »Napak si ne moremo privoščiti. Ne samo da nas lahko denarno stanejo, marveč lahko zapravimo tudi zaupanje zunanjega partnerja.« Iskanje novih partnerjev v zahodni Evropi pa je v teh časih zelo težko. »Ker našo državo vedno pogosteje omenjajo kot eno tistih, ki ji grozi gospodarski zlom, so vsi novi partnerji zelo previdni in se kljub našim dobrim referencam težje odločajo za začetek poslovanja s podjetjem, ki prihaja iz države, ki ni stabilna in lahko zato pričakuje težave pri poslovanju v prihodnosti. Siliko je z nakupom zemljišča kupil tudi nekdanjo čistilno napravo z močjo kar 83 tisoč populacijskih enot. Odkar so pridobili okolje-varstveno dovoljenje za čiščenje industrijskih odpadnih voda, te usluge že ponujajo na trgu. »Toda ne se bati, to ni naša primarna dejavnost. Ne bomo šli v enormne količine, ker to ni naš namen. Škoda je le, to je pač moje osebno razmišljanje, da te čistilne naprave ni pred leti od IUV-ja kupila Vrhnika, ker bi lahko na tak način prišla z nižjo investicijo do čistilne, kot bo verjetno sedaj.« Da gre za pomembno firmo, dokazuje tudi obisk gospodarskega ministra, ki se je pridružil svečanemu odprtju 28. junija, o čemer pa bomo več pisali v naslednji številki Našega časopisa. Za občane so 1. julia pripravili še dan odprtih vrat. Gašper Tominc, foto: GT Neurje s točo prizadelo p v« Smrečje Bilo je v nedeljo, 26. 5. 2013, v popoldanskem času, ko se ljudje odpravijo na obiskih, sprehode ali kam drugam. V tistem dnevu se je vreme spreminjalo iz ure v uro. Proti tretji uri popoldne so se začeli na severozahodnem delu Občine Vrhnika, v okolici Smrečja, kopičiti nevihtni oblaki. Sivina neba se je stopnjevala, legla med gričevje in se spustila vse do tal. Postalo je grozeče temno. Nastala je tišina, sem ter tja je švignila strela, med hribi pa se je razlegalo grmenje. V daljavi, tam v tistem temnem kotu Potoka se je zaslišalo šumenje, ki je prihajalo čedalje bliže. Že so priletele prve kaplje dežja, med njimi za dober grah debela toča. Nato pa se je usulo. Toča je klestila vsepovsod. Severni veter je upogibal drevesa in neurje si je utiralo pot proti Podlipi, kjer je začelo počasi pojemati. Za seboj je puščalo pravo opustošenje. Trave in rože so polegle, toča jih je poteptala, povrtnine oklestila, pod drevesi se je kopičilo odpadlo listje. Iznad razmočene zemlje, prekrite s točo, so štrlela obtolčena stebla krompirja, čebule, fižolajn jagod, ki so jih otroci tako težko čakali. Češnje, ki so letos dobro kazale, so ležale med točo, jabolka, debela za lešnik, prav tako in tisto listje, ki je ostalo na vrhovih dreves, je bilo videti, kot bi ga obgrizle gosenice. Sprva se je zdelo, da ni ostalo skoraj ničesar. Te nakopičena toča, ledena in bela, ki je ponekod ostala do večernih ur naslednjega dne. Trud pomladnega dela je bil razvrednoten v dobrih desetih minutah. Sedaj, teden po ujmi, kažejo njive kaj klavrno podobo. Nekaj se bo obraslo, nekaj je bilo treba posaditi na novo, pridelki sadnega drevja, trte in jagodičevja pa so za letos izgubljeni. Sonja Malovrh KS Vrhnika - center Prenavljali tudi g VI • • v v otroška igrišča Lani smo večkrat pisali, kako tri krajevne skupnosti urejajo skupni objekt na Tržaški 11, malo manj pa, da so aktivnosti usmerjale tudi drugam. V KS Vrhnika - center so tako lani pod drobnogled vzeli tudi otroška igrišča, ki so na njenem območju. Tako so na Gradišču zgradili klančino in stopnice do igrišča, postavili klopi, koše in obvestilni pano z »opozorili in pravili« primernega obnašanja na igrišču. Na Klisu so dodali pesek, na Lošci pa nekaj novih igral ter tlakovali površine okoli njih. Kot je dejal Peter Sečnik, predsednik krajevne skupnosti, je sicer T' kii^feti m želja še veliko, a jih je težko uresničiti v luči finančnih danosti. Zato še dodaja, da bodo v prihajajočem letu igrišča zaenkrat deležna le vzdrževalnih del, manj pa investicijskih. Gašper Tominc, foto: GT Proslava ob dnevu državnosti »Z sedanje stanje smo vsi odgovorni, a ne enako« Vrhnika, 25. junij - V Parku samostojnosti je potekala proslava ob dnevu državnosti, na katerem je bil slavnostni govornik častni občan dr. Boštjan Žekš. Med drugim je dejal, da smo za sedanje stanje v državi odgovorni vsi, a ne enako. Kljub pesimizmu nekaterih, pa so po njegovem na obzorju boljši časi. Dr. Žekš je dejal, da je pesimizem številnih do dejal, da je Vrhnika ena redkih slovenskih ob- neke mere upravičen, kajti mnogi so razočara- čin, kjer ni koalicije in opozicije, pač pa se za ni, da nam v nasprotju z velikimi pričakovanji razliko od državne politike, vsi pomembni ob osamosvojitvi ni uspelo. Delno je to kriv- odloki sprejemajo s konsenzom vseh. »Ravno da gospodarske krize v Evropi, delno pa smo to pa smo si ob osamosvajanju tudi želeli,« je si krivi tudi sami. Kot je dejal, smo za stanje zaključil svoj govor. odgovorni vsi, vendar ne enako. »Toda obup Proslava se je začela s simbolnim veteranskim Prireditev se je začela s simbolnim veteranskim dejanjem. Si pa je letos prireditvi prisostvovalo zelo veliko ljudi. Sicer Slavnostni govornik dr. Boštjan Žekš ni rešitev,« je menil. Po njegovem je potrebno ugotoviti, kaj je šlo v tem času narobe in to v duhu medsebojnega konsenza popraviti. Dr. Žekš optimistično meni, da se pomembne spremembe že dogajajo, čeprav se na zunaj še ne vidijo, njihove posledice pa se bodo videle šele čez čas. Govornik je bil tudi župan Stojan Jakin, ki je dejanjem, na prizorišču so bili prisotni tudi prapori nekaterih vrhniških združenj, duhovni pomočnik Janez Novak pa je izvedel še blagoslov domovine. Kulturni program so oblikovali Oktet Raskovec, Aljaž Nagode na harmoniki, Pihalni orkester Vrhnika, prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik. Gašper Tominc, foto: GT Po obnovi še ureditev lastništva Vrhnika, 10. junij - Sokolski dom ali zdajšnji Dom krajanov Vrhnike imajo za svojega tri krajevne skupnosti: Vrhnika - center, Vrhnika - vas in Vrhnika - Breg. O tem, da so ga obnavljale, smo že pisali, tokrat pa so do konca uredili tudi lastniške težave. Najprej so z vsemi najemniki sklenili nove najemne pogodbe, zdaj pa so predsedniki krajevnih skupnosti (Peter Sečnik, Karol Jurjevčič in Jure Jakopič) na občini podpisali še pogodbo o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, po katerem so vse tri krajevne skupnosti enakovredne (tretinjske) lastnice nepremičnine na Tržaški 11. Prav tako so zemljiško-pravno uredili še lastništvo dela pokopališča ter dorekli lastništvo nad igriščem na Lošci, ki glede na dosedanja vlaganja KS Vrhnika - center pripada zgolj njej. (gt) 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina peS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Začenja se gradnja čistilne naprave Podpisali večmilijonsko pogodbo Vrhnika, 28. maj - Župan Stojan Jakin in direktor družbe Gorenje projekt Uroš Razdevšek sta v sejni sobi podpisala pogodbo o projektiranju in izgradnji centralne čistilne naprave v Občini Vrhnika. Gre za 6,9 milijonov evrov vreden pod-projekt, ki je del krovnega projekta Čista Ljubljanica. Kot je ob podpisu dejal župan Jakin, Vrhnika s podpisom te pogodbe stopa na pot čistejše Ljubljanice. »Začeli smo se približevati tistemu, kar sem imel tudi v svojem volilnem program: da Ljubljanica zopet postane kopalna reka.« Gorenje projekt (gre za konzorcij z družbo Hidroinženiring) bo čistilno napravo na Tojnicah za petnajst tisoč enot gradil letos in prihodnje leto, nakar bo leto trajajoče testno obdobje, jeseni 2015 pa mora biti vse stoodstotno. Projekt je vreden skoraj 5,8 milijona evrov brez DDV oziroma z davkom 6,9 milijona. Po načrtu naj bi 85 % stroškov poravnali država in Evropska unija, 15 % pa občina. Zamisel o centralni čistilni napravi na Vrhni- ki ima že dolgo brado. Prvi projekti so nastali že konec sedemdesetih let, načrt pa je predvideval skupni nastop občine in IUV. To naj bi bila čistilna s 150 tisočimi enotami, od katerih bi jih desetino porabila občina, 120 tisoč enot usnjarna, razliko pa preostale vrhniške firme. No, nato so stvari šle svojo pot in us-njarna je na svojem dvorišču zgradila lastno čistilno napravo, mesto pa je zgradilo samo mehansko čistilno, ki ima skoraj zanemarljiv čistilni učinek. »Šele leta 2007 je nastopilo resnejše obdobje, saj so se župani začeli pogovarjati o medobčinskem projektu Čista Ljubljanica, h kateremu smo pristopili tudi mi. Vrhnika je v njem udeležena s približ- Uroš Razdevšek iz družbe Gorenje projekt in župan Stojan Jakin med podpisovanjem pogodbe no 11 milijoni evrov projektov, to je gradnjo kanalizacije, vodovoda in čistilne naprave. Kanalizacijo smo delno že zgradili, trenutno jo dokončujemo na Verdu. Sledila bodo območja Stare Vrhnike, Mirk, Gabrč in druga,« je pojasnil župan. V načrtu je tudi, da bo pozneje potekala gradnja čistilne naprave v Bev-kah in Blatni Brezovici ter povezava slednje s centralno čistilno napravo na Tojnicah. Navkljub napredku ima ekologija tudi svojo ceno - pa ne samo v sami gradnji, marveč tudi v času po izgradnji. Cena na položnici je namreč sestavljena iz komunalne storitve in omrežnine. Omrežje se bo z razvejanostjo in nadgradnjo sistema povečalo, zato bo omrež-nina postala dražja, položnice pa bodo posledično višje. Po županovem mnenju gre za posledico, ki ji ni mogoče ubežati. Zanimalo nas je še, kaj bi se zgodilo po najbolj črnem scenariju - propad podjetja -, o kakršnih zadnje čase vedno pogosteje beremo v časopisih. Župan Jakin je dejal, da zaupa močnim referencam podjetja, podkrepljenimi z dolgoletno kontinuiteto neprekinjenega delovanja. Razdevšek iz Gorenja projekti pa je dejal, da uspešno izvedbo projekta zagotavlja že njihov uspeh, da so bili izbrani na razpisu, saj je bilo sito zelo ozko. »Predložiti smo morali ogromno dokumentacije, ki potrjuje naš status v preteklosti in naš položaj v prihodnosti.« Po Razdevškovem mnenju resnost podjetja dokazuje tudi dejstvo, da Gorenje v vsem svojem obstoju ni še nikoli potopilo hčerinske firme. Gašper Tominc, foto: GT Kemis praznuje 30 let Direktor Nanut: »Vrhničani, hvala vam!« Sinjegoriška družba Kemis je aprila stopila v tretje desetletje. Družba, ki je začela svojo pot kot družinsko podjetje, je zdaj v stoodstotni lasti Gorenja. Je eno najboljših v Slovenji in v soseščini v skupini zbiranja in predelave nevarnih in nenevarnih odpadkov. Direktor Emil Nanut pri tem ne pozabi, da velja uspeh v veliki meri pripisati tudi Vrhničanom. Družba Kemis je od leta 2003 v stoodstotni lasti Gorenja, d. d., a je bila prisotna na trgu zbiranja nevarnih odpadkov že dve desetletji pred tem. Svoje prostore je imela v Radomljah, , dokler ni leta 1998 kupila 5000 m2 veliko parcelo na Vrhniki. Kot se dandanes spominja Nanut, je bilo sprva med občani kar nekaj pomislekov nad prišlekom, a so se dvomi kmalu večinoma razblinili, saj je leta 2004 družbo prevzelo Gorenje, ki je kot ugledno podjetje odvrnilo še zadnje dvome, da »... se bomo samo nekaj šli, zapac-kali okolje in nato popokali.« Velik jeziček na tehtnici je bila tudi razvojna vizija občine, ki je sprevidela pomembnost razvoja tega območja in zgradila novo široko dovozno pot ter na tak način razbremenila Sinjo Gorico tovornega prometa. Leta 2009 je Kemis v Sinji Gorici zgradil sodoben predelovalni in skladiščni center, ki je v naslednjih letih pridobil še potrebne certifikate, vse skupaj pa kronal letos s krovnim oko-ljevarstvenim dovoljenjem, imenovanim IPPC. Glavna dejavnost podjetja je zbiranje, posredovanje, trgovanje, skladiščenje in obdelava odpadkov. Imajo strokovno znanje za čiščenje v industriji - bili so »čistilci« številnih podjetij, ki so zašla v stečaj, a za seboj pustila nevarne odpadke. Ukvarjajo se tudi s prevozi nevarnih odpadkov, svetovanji, sodelujejo na intervencijah pri onesnaženjih, ozaveščajo in izobražujejo ter podobno. Da ima družba kakovostno znanje in dobre storitve, dokazuje več kot 800 kupcev, ki jim zaupa. V tridesetih letih je družba predelala 3500 ton organskih topil, zbrala več kot 29 tisoč ton avtomobilskih plaščev, posredovala več kot 60 tisoč ton nevarnih odpadkov v predelavo in več kot 220 tisoč ton odpadkov pripravila za predelavo oziroma odstranitev. Kot je dejal Nanut, je pot odpadkov različna: neka- teri počakajo na zadostno količino v Sinji Gorici, nekaj jih tam tudi predelajo, številni (približno polovica) pa omenjenega centra sploh ne vidijo, ker romajo iz tovarne do končnega predelovalca, ki je največkrat kar v tujini. »Slovenski trg je premajhen, da bi lahko imel več končnih predelovalcev nevarnih odpadkov, zato večino odpadkov vozimo v tujino - predvsem v Avstrijo in Nemčijo.« Kljub vsem odpadkom, ki jih skladiščijo v Kemisu, pa je povsem varen in okolju nenevaren objekt, saj je grajen z vsemi potrebnimi gradbenimi in okoljevarstvenimi standardi, ki pritičejo tovrstni panogi. »Upam si trditi, da je naš center najsodobnejši center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Slovenji in celo v soseščini naše države,« pravi Nanut in dodaja, da so pred nedavnim dobili še enega najbolj »zahtevnih« okoljevarstvenih dovoljenj. To je IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control), ki je skladen z zahtevami zakonodaje Evropske unije na področju varovanja okolja in kot krovni dokument daje celotni njihovi dejavnosti piko na I. »Za vse občane je pomembno tudi dejstvo, da je iz leta v leto manj nevarnih odpadkov iz proizvodnje ter da so tisti, ki še vedno nastajajo, manj nevarni kot pred leti. To je posledica okoljevarstvene politike podjeti zamenjave nevarnih snovi z manj nevarnimi.« Skladiščno-predelovalni poslovni center Ke-mis - kot se uradno imenuje objekt v Sinji Gorici - ima še 15 tisoč m2 nepozidanih površin. Nanut pravi, da so v postopku spremembe OPPN, s katerim si bodo zagotovili širitev. Katere dejavnosti bodo širili ali uvajali na novo, se še niso odločili, vsekakor pa na tej lokaciji ne bo, kot pravi, sežigalnice, kompostarne ali bioplinarne. Vrhnika je v slovenskem prostoru redka izjema, meni Nanut, kajti že zelo zgodaj je sprevidela pomen ločenega zbiranja odpadkov ter v ravnanju z odpadki prepoznala poslovno priložnost. »Pri realizaciji projekta Kemis ima nedvomne zasluge današnji župan in tedanji direktor komunale Stojan Jakin, ki je omogočil, da je Kemis v času pridobivanja dovoljenj lahko trdne odpadke pripravljal na najetih površinah KP Vrhnika. Tekoče odpadke pa smo pripravljali v Heliosu. Tudi bivši župana dr. Marjana Rihar je projekt podpiral in zagotovil, da je bila pravočasno (pred gradnjo objekta Kemis) zgrajena obvozna cesta mimo Sinje Gorice.« Kot pravi, je Jakin z ločevanjem odpadkov tlakoval Vrhniki pot miselnosti o pomembnosti ravnanja z odpadki, kar je pozneje odprlo vrata več družbam na Vrhniki - tudi Kemisu. »Zahvala pa gre seveda tudi Sinjegoričanom in nasploh Vrhničanom, ki so nas kljub morebitnim začetnim pomislekom vzeli za svoje.« Dodaja, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo zgledno: so tako sponzorji številnih lokalnih prireditev kot organizacij, tudi na področju varnosti veliko sodelujejo z lokalnimi gasilci. No, piko na i pa je Kemis na področju sodelovanja z lokalnim okoljem dal v teh dneh: doniral bo namreč nakup računalniške opreme za novo knjižnico v IUV-jevi šivalnici v višini deset tisoč evrov. »Mislim, da je prav, da če smo del tega okolja, tudi nekaj sredstev vložimo v okolje, v katerem delujemo. Ker gre za jubilejno leto, smo se odločili, da damo nekoliko zajetnejši znesek in upam, da bo Vrhničanom, obiskovalcem knjižnice, nova oprema čim bolje služila.« Kako je videti center »od blizu«, si boste lahko ogledali že to jesen, ko Kemis pripravlja gasilsko reševalno vajo v sodelovanju z lokalnimi gasilci in dan odprtih vrat. Gašper Tominc Cvetličarna Karmen praznuje Petindvajset let lepšanja trenutkov s cvetjem in darili Vrhnika, 25. maj - Letos mineva petindvajset let od tedaj, ko je na Sodnijskem trgu odprlo svoja vrata podjetje Cvetje - darila Karmen, ki ga večina ljudi pozna kar pod imenom cvetličarna Karmen. Njena lastnica Karmen Zupančič se je za to dejavnost odločila zelo kmalu, komaj nekaj let po šolanju, a kot kaže, ji ni žal. »Pravzaprav smo obrtno dovoljenje dobili 23. maja 1988, z možem Stanetom pa sva lokal odprla dva dni kasneje,« pravi Karmen, ki pravi, da je v njenih mislih že od nekdaj tlela želja po lastni cvetličarni. Izučila se je v eni od ljubljanskih cvetličarn, nato pa že zelo mlada stopila na samostojno podjetniško pot. »Če ne bi imela take opore v možu, verjetno tega ne bi zmogla.« Tako pa že petindvajset let razveseljuje Vrhničane in okoličane s svežim rezanim cvetje, žalno in poročno floristiko, darilnim programom, porcelanom, steklom, sladkimi izdelki in aranžiranjem daril. »Na vrhuncu smo imeli štiri zaposlene, z možem pa sva se celo poigravala z mislimi, da bi odprla še eno cvetličarno. A po tehtnejšem premisleku sva namero opustila, kajti ne nazadnje v tem delu uživam, ker mi dopušča ustvarjalnost, od katere pa bi se kot vodja dveh cvetličarn verjetno morala posloviti.« Četrt stoletja je obdobje, ko se lahko spremeni marsikaj, med drugim tudi nakupovalne navade. Karmen pravi, da beleži vedno manj zanimanja za uporabo »plastike«, pa naj bo od celofana do rož iz umetnih mas. »Ljudje vedno bolj prisegajo na naravne materiale.« Cvetličarna ima danes zaposlene tri ljudi, še vedno pa ostaja prioritetni program prodaja rezanega cvetja. Letos si je podjetje prislužilo tudi najvišjo mogočo bonitetno oceno odličnosti, ki je rezultat odličnega sodelovanja s poslovnimi partnerji, obenem pa zagotavlja tudi kakovost ponudbe. Cvetličarna Karmen je »srebrni« jubilej proslavila na poseben način - obiskovalce je postregla z omamno kavo vrhniške pražarnice kave Escobar. »Ne samo, da lahko kavo tudi kupijo pri nas, marveč po novem ponujamo tudi sadike kave,« pravi Karmen, ki si je eno od njih že posadila na vrtu in sedaj z zanimanjem opazuje rast rastline, o kateri smo največkrat samo slišali, kaj šele, da bi jo videli v živo. »Sonce je za cvetje, nasmeh za človeškost. Radi smo v družbi naših kupcev, veselimo se vsakega srečanja z njimi. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem za zaupanje in jih z nasmehom na obrazu vabim, naj nas še obiskujejo! Vsaj do 'zlatega jubileja',« zaključuje naša sogovornica. Cvetličarna Karmen je med delavniki odprta od 9. do 20. ure, v soboto od 9. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih pa ima zaprta vrata. Po želji dostavi cvetje tudi na dom. Gašper Tominc, foto: GT NAŠ ČASOPIS Občina Letos nam je bilo naklonjeno tudi vreme Je že tako, da se programa Argonavtskih dni rado drži slabo vreme oziroma vsaj izkušnje so take. No, letos temu ni bilo tako, saj je festival potekal vse dni v sončnem vremenu. Vrhnika 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Direktor ZIC-a Boštjan Koprivec na pozdravnem govoru ob odprtju festivala Argonavtski dnevi. Vse prireditve so tako lahko zasijale v vsem sijaju. »Končno smo lahko pokazali in dokazali, česa smo z ekipo zavoda v sodelovanju z društvi, organizacijami, prostovoljci in sponzorji na Vrhniki sposobni narediti. Odprtje pod režisersko taktirko g. Matija Mil-činskega je ponovno pokazalo, kakšne vrhunske umetnike imamo na Vrhniki. Noč na Vrhniki je po končno minila v sončnem in suhem vremenu ter je privabila številne obiskovalce od blizu in daleč. Argonavtski kolesarski maraton, Čarobni dan s Čuki ter vsi ostali dogodki so bili blagoslovljeni s čudovitim vremenom. Zato ne čudi navdušenje naših gostov iz Grčije (Volos) in Italije (Gonars) nad organizacjo, izvedbo in vzdušjem na festivalu, kjer je lahko vsakdo našel prireditev po svojem okusu,« je za Naš časopis povedal Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ki skrbi za organizacjo festivala. Kot pravi, gre zaslugo za letošnji program pripisati tudi uspešni kandidaturi za sredstva Evropske unje (program Evropa za državljane) in pa dobremu odzivu sponzorjev, saj je zaradi vsem znanih razmer Občina Vrhnika letos lahko pomagala z 20.000 €. »Vsem se iskreno zahvaljujemo. Stroški celotnih Argonavtskih dni (brez Noči na Vrhniki in Ar-gonavtskega kolesarskega maratona) znašajo okoli 45.000 €. Zaradi sodelovanja številnih društev, prostovoljcev in simboličnih honorarjev sodelujočih so ti stroški pol manjši kot znašajo stroški podobnih festivalov v Slovenji. Tudi na ta način vsem dokazujemo, da na Vrhniki znamo stopiti skupaj in narediti dogodek, ki odmeva daleč izven mej naše občine in na katerega smo lahko ponosni. Hvala še enkrat vsem za vso pomoč.« Gašper Tominc, foto: GT Humor, ogenj in glasba Vrhnika, 15. junij - Slavnostno odprtje Argonavtskih dni je še enkrat potrdilo svoj sloves največjega kulturnega spektakla, če mu lahko tako rečemo, na Vrhniki. Uro dolg program je bil prežet s humorjem, glasbo simfonikov, pevskimi nastopi, igro luči in ognjenimi vložki. Petsto stolov je bilo na prizorišču v športnem parku premalo, zato so se številni obiskovalci posedli kar po tleh, kar spričo prve letošnje poletne vročice sploh ni bilo nič nenavadnega. Režiser Matija Mlčinski je letos posegel po nekoliko drugačnem konceptu kot smo ga bili vajeni v preteklih letih. Resda je ohranil večino igralskega zbora, a tokrat je popustil na resnobnosti in v zgodbo vtkal humorno popotovanje dveh turistov po Vrhniki. Za glasbeno podlago je skrbel Orkester Simfonika Vrhnika, solo izvajalci pa so bili Janis Vagennas, Nana Milčinski in »turista« Juš Milčinski ter Urška Mlakar. Nastopil je še prilagojen zbor članov MePZ Mavrica in plesna skupina Karamela. Prireditev je bila zaključena z ognjem - na odru s spektakularno artistično točko, zraven njega pa s prižigom argonavtskega ognja. Edini govorec je bil direktor Zavoda Ivana Cankarja, organizatorja B v i .r w L 4 V jt ■■ Dh cfl^V1H za Argonavtskih dni, Boštjan Koprivec, ki je zbranim zaželel prijeten začetek festivala ter jih povabil na »županovo pivo«. Prireditve so se poleg številnih občanov in vabljenih gostov med drugim udeležili tudi predstavniki grške ambasade v Sloveniji, župan Gonarsa in njegova ekipa, poslanka Alenka Bikar, župani sosednjih občin ter drugi. Gašper Tominc, foto: GT Argonavtski dnevi Noč na Vrhniki znova privabila tisoče Vrhnika, 15. junij - Noč na Vrhniki je letos potekala v znamenju slovenske glasbe. V zgodnjih večernih urah so poslušalce ogrevali Eva Boto in Žan Serčič, Manca Špik in Dadi Daz, pravo vročico poletne noči pa je zakuhal šele Jan Plestenjak. Ljubljenec ženski src je na velikem odru dve uri neprekinjeno navduševal staro in mlado, dokler ni ob izteku dneva zaključil, gledalci pa so se ozrli v nebo, ki ga je osvetlil ognjemet. Kar prehitro je minilo tistih nekaj minut, ko je razsvetljeval Cankarjevo mesto, a za druge še prepočasi, kajti na oder so prišli za mnoge največje zvezde večera - člani skupine Big Foot Mama. Prve vrste publike so zamenja- le tako starostno kot spolno strukturo, nato pa je Grega Skočir v svojem slogu dvignil na noge še zadnjega rokerja v športnem parku. Noč na Vrhniki je zaključila domača skupina Rockart. »Veseli smo, da nam je letos služilo vreme, kar je osnovna podlaga za dobro izvedbo koncerta. Izvajalci so bili nad publiko izjemno navdušeni, sploh Jan Plestenjak, ki je dejal, da je to bil eden njegovih boljših koncertov,« je pojasnil Tomaž Šušteršič iz Prireditvene agencije Interplan. Pojasnil je tudi, zakaj so bili letos samo slovenski izvajalci: »Po nekaj letih koncertov glasbenih skupin iz bivše skupne države smo se letos odločili, da poskusimo samo s slovensko glasbo. No, tudi jaz sem po koncertu dobil pripombe, da je »jugo glasbo« marsikdo pogrešal, tako da bomo o tem prihodnje leto zagotovo še razmislili.« Tako kot pretekla leta je bila organizator večera Prireditvena agencija Interplan v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Noč je obiskalo več tisoč ljudi, ki so bili priča osemurni zabavi, izbirali pa so lahko celo med dvema odroma. Letos je namreč »svoj« oder prvič imel tudi Klub vrhniških študentov, kjer so predvajali DJ glasbo (Sams, DJ Balboa), osrednji dogodek večera pa je bil nastop reaggy skupine Makako Jump. Gašper Tominc Srce za italijanskega župana Vrhnika, 14. junij - Župan Stojan Jakin je sprejel italijansko delegacijo iz pobratene občine Gonars, ki jo je vodil tamkajšnji župan Marino del Frate. Kot dobrodošlico mu je izročil veliko pleteno srce, ki so ga skrbno zamesili, pripravili ter spekli v ŽITOVI Pekarni na Vrhniki. Za še trdnejše prjatelj-stvo pa mu je izročil še vrhniški velikonočni pirh Franceta Groma s Stare Vrhnike, na katerem stotine luknjic ustvarjalo podobo vrhniškega grba. Marino del Frate Vrhniko obišče skoraj vsako leto, navadno v času festivala Argonavtskih dni. Kot pravi, se med Vrhničani dobro počuti, z marsikom pa je v teh letih stkal tudi pristno prijateljstvo. Naj še spomnimo, da je del Frate tisti župan Gonarsa, ki ima veliko zaslugo za dobro vzdrževanje spomenika - kostnice internirancev, med katerimi so, na žalost, tudi nekateri z vrhniških koncev. Gašper Tominc, foto: GT XT • V • V • I 1 , • V «1 M t V • Največje srečanje električnih vozil v državi Vrhnika, 16. junij - Pred Cankarjevo knjižnico na Vrhniki se je zbralo preko trideset električnih vozil, s čimer je srečanje, čeravno šele drugo po vrsti, že dobilo status »največjega« v državi. Zbralo se je 24 električnih avtomobilov, 5 električnih koles ter celo »čoper« na elektriko. »Večina od teh je bila doma predelanih, samo sedem je bilo tovarniških,« je pojasnil organizator srečanja Peter Pikl, ki je obenem predstavil tudi novo knjigo kako lahko sami izdelate električno vozilo. Veliko ljudi si je ogledalo ta vozila, ki v številnih primerih na zunaj delujejo čisto običajno, pod pokrovom motorja pa skrivajo baterije. »Zanimanja je bilo zelo veliko, še najbolj pa me veseli, da so se številni ljudje tudi dejansko zanimali kako izvesti predelavo. Če so lani samo še malce dvomljivo kimali, letos tega nikakor ne morem reči. Res jih je zanimalo marsikaj, predvsem pa, kot sem dejal, kako bi sami predelali obstoječe vozilo.« Draž predelave je v teh kriznih časih gotovo zelo velika, kajti kot pravi Pikl, stane 100 km vožnje z električnim vozilom 1 evro, kar je desetkrat ceneje kot z bencinskim ali dizelskim motorjem. »Presenečen sem tudi, da si je ta vozila ogledalo tukaj na Vrhniki več ljudi kot v ljubljanskem BTC, kjer smo nedavno imeli srečanje. Zato lahko upravičeno rečem, da gre za največje tovrstno srečanje - ne samo po številu vozil, marveč tudi po številu obiska.« Sicer pa kot pravi še sogovornik, je znanje v Slovenji na tem področju zelo dobro razvito, spadamo celo v sam svetovni vrh. »Že pred tridesetimi leti smo v Slovenji imeli električni avto, a na žalost je na svetu tako, da so naftni lobiji tako močni, da bo še kar nekaj časa trajalo, preden se bo avtomobilska industrija preusmerila v električna vozila.« Gašper Tominc, foto: GT Peter Pikel (levo) ob svojem vozilu na električni pogon ter električno skiro za odrasle. 4 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina peS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Tek očkov je že znani dogodek, ki se ga otroci in starši zelo udeležijo. Argonavtski dnevi v Čarobna nedelja Vrhnika, 16. junij - Drugo leto zapored je v Športnem parku Vrhnika potekal Čarobni argonavtski dan, ki je namenjen predvsem najmlajšim. V Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki je organizator prireditve, namreč menijo, da je prav, da na svoj račun pridejo tudi otroci - tako kot njihovi starši noč poprej z Nočjo na Vrhniki. Tako kot lani je tudi letos žgala močna sončna pripeka, a za razliko od lani, je letos potekalo dogajanje zgolj popoldne. Na stojnicah so se predstavljala domača dru- radi Obiskovalci so lahko ves dan spremljali tudi predstavitvene nastope plesnih skupin iz vse Slovenije, ki jih je na oder pripeljal organizator Plesnega festivala Zmigaj se! štva, otroci so se lahko preskušali na poligonu v spretnosti vožnji s kolesom, tekli z očki tako imenovani »Tek očkov«, se zabavali na napihljivih igralih, občudovali plesalce plesnega festivala Zmigaj se! ter se družili s Čuki. Ti so pripravili kar nekaj programa posebej zanje, vse skupaj pa je popestrila še Anita iz Plesnega mesta, ki je skrbela za plesne animacije. Ob bok prireditvi je potekalo tudi drugo srečanje vozil na električni pogon in njihovih lastnikov, ki se je izkazala za največji tovrstni dogodek v Slovenji, zgodaj dopoldne pa še 3. Argonavtski kolesarski maraton v organizaciji ŠD Agonija. (gt, foto: gt) Čuki so zabavali staro in mlado.3 Predstavljala so se različna društva, med drugim tudi Društvo rejcev drobnice Notranjska. Matjaž Javšnik se je na humoren način sprehodil skozi našo zgodovino. Nula Kelvina skupaj z nekaterimi člani orkestra Big Band Vrhnika. Stand-up komedija in koncert Večer smeha in glasbe Vrhnika, 19. junij - Vsakoletna stand-up komedija, ki jo organizira Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, in na katero je vstop brezplačen, napolni Sodnijski trg do zadnjega kotička. Nič drugače ni bilo letos, mogoče še toliko bolj, ker je nastopal tudi Matjaž Javšnik. Sicer pa so se mu na odru v uri in pol dolgem programu pridružili sedaj že stari znanec Vrhnike Ranko Babič in malo manj znana Janez Trontelj in Mirza Tvrtkovič. Večer je z glasbenim nastopom sklenil koncert skupine Nula Kelvina in big Ban-da Vrhnika, ki sta na edinstven način povezala različne glasbene zvrsti. (gt, foto: gt) Tia in Izza sta gledalcem pokazali izdelan brezalkoholni napitek 15. tekmovanje barmanov Mešali tudi otroci V okviru 21. Argonavtskih dni je tudi letos potekalo tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskih dni Fructal Selection Trophy 2013. Na tekmovanju so sodelovali priznani slovenski in tuji barmanski mojstri, Vrhničanom pa se je predstavila tudi otroška barmanska šola, ki jo je v Osnovni šoli Ivana Cankarja vodi večletni barmanski svetovni prvak Aleš Ogrin. 15. med- Otroška barmanska šola s svojim mentorjem Alešem Ogrinom narodno tekmovanje barmanov je potekalo na odru vrta hotela Mantova, v četrtek 20. junija Prvo se je občinstvu predstavilo 12 mladih barmanov. S zagnanostjo in natančnostjo so navdušili prisotne ter prejemali velike aplavze. Tako so bili na koncu vsi zmagovalci, prejeli pa so posebna priznanja in prave »šejkerje« (ročne mešalce). Za mladimi barmani pa se je festival nadaljeval s tekmovanjem profesionalnih mojstrov mešanja tako imenovanih dolgih alkoholnih koktajlov. Predstavilo se je šestindvajset barmanov iz šestih evropskih držav: Avstrije, Finske, Poljske, Madžarske, Luksemburga in Slovenje. Seveda je bilo največ Zmagovalcu Tomažu Farteku iz Mengša je pokal podelil župan Stojan Jakin barmanov iz Slovenije, prvič pa, mislim, da ni bilo nobenega tekmovalca z Vrhnike. Tekmovalce je ocenjevala trojna žirija, ki je ocenjevala od priprave koktajlov do okusa in njihove okrasitve. Po ocenah vseh žirij je najboljšo pijačo po okusu, izgledu in aromi zmešal Tomaž Fartek iz Mengša. Prehodni pokal 15. mednarodnega tekmovanja barmanov pa mu je izročil župan Vrhnike Stojan Jakin. Pokrovitelji dogodka so bili: ZIC Vrhnika, Fructal d.d., Hotel Mantova, Gostilna pri Kranjc, Novi kolektiv d.o.o. - Firest Call in Cvetličarna Jana Vrhnika, VIP prevozi in Tope - Diamanti H2O. S.S. Okrogla miza o naravni in kulturni dediščini Grki predstavili svoje izkušnje Bistra, 22. junij - V prostorih Tehniškega muzeja Slovenje v Bistri je v organizaciji ZIC Vrhnika potekala okrogla miza na temo, kako ohranjati naravo in kulturno dediščino, ki sta pogoj za razvoj turizma. K predstavitvi sta bila povabljena omenjeni tehniški muzej, ki se lahko pohvali že z dolgoletno tradicijo ohranjanja tehniške kulture, in Krajinski park Ljubljansko barje, ki zaobjema barjanske znamenitosti kar sedmih občin. Sicer pa so svoje izkušnje predstavili tudi predstavniki grške občine Volos, ki so se te dni mudili na Vrhniki kot gostje Argonavtskih dni. Skupni imenovalec vsem je bil, da se lahko vsaka občina pohvali s številnimi naravnimi in kulturnimi danostmi, ki pa jih mora za »svoje« sprejeti bodisi lokalna skupnost bodisi država. Šele potem je mogoče iz njih narediti turistične bisere, ki bodo nanizani na ogrlico postali zanimivi tudi za širšo javnost in nenazadnje povrnili tudi vloženi denar. (gt) Delitev dobrih praks ravnanja z odpadki Vrhnika, 21. junij - Vemo da je vrhniška občina ena najboljših na področju ravnanja z odpadki, zato so se povezali Občina Vrhnika, ZIC Vrhnika, OŠ AMS Vrhnika, OŠ IC Vrhnika, vrhniška komunala in Vrtec Vrhnika ter primere te dobre prakse predstavili grškim gostom iz pobratene občine Volos. V OŠ Antona Martina Slomška je Jernej Fefer iz vrhniške komunale predstavil uspehe na področju ločevanja odpadkov, kar Vrhniko uvršča med najboljše slovenske občine. Spomnimo, da je ravno zato pred časom prejela naziv »zelene občine«. Kot je dejal Fefer, dandanes ločijo že več kot 72 % odpadkov, kar je rezultat dolgoletnega načrtnega dela ozaveščanja občanov. Vinko Bizjak, pomočnik ravnateljice OŠ Ivana Cankarja, je omenjeno prakso predstavil na primeru učencev, ki smeti ločujejo že kar v razredu. Zeleno oza- veščenost je predstavila tudi Elizabeta Žust, ki kot organizatorka prehrane in zdravstveno-higienskega režima skrbi za več kot 700 otrok v vrhniških javnih vrtcih. Ne samo, da skrbno ločujejo odpadke, marveč je mogoče pri tako veliki številki otrok že zgolj z malenkostnimi premiki žeti velikanske spremembe. Tako so na primer v vrtcu namesto »navadnih« plenic začeli uvajati okolju prijaznejše, predvsem pa so začelj načrtno stremeti k temu, da so otroci čim prej »suhi«. Žustova je navedla vrsto primerov iz vrtca, ko so imeli zato manjše stroške in manj odpadkov. Sicer pa so goste popeljali tudi na terenu, kjer so si ogledali OŠ AMS, Vrtec Vrhnika staro Cankarjevo šolo in pa vrhniško komunalo. Bili so zelo presenečeni nad čistočo, pa ne samo v vrhniški občini, marveč nasploh v Slovenji. GT 6 NAŠ ČASOPIS 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Grški ritmi v izvedbi skupine Melisses Na Stari cesti se je trlo obiskovalcev mrm Nekateri so poskrbeli tudi za opravo, ki pritiče jedi: ciganski golaž. Gostje iz Grčije: župan Volosa in grški veleposlanik Staro cesto Gostje iz Gonarsa so kuhali ribo in polento. preplavili plesi in omamni vonji fit MESARSTVO BLATNIK Vrhnika, 22. junij - Verjetno na Stari cesti v središču Vrhnike nikoli ne diši tako močno kot ravno ob Argonavtskih dnevih, ko ZIC Vrhnika organizira kulinarično razvajanje, sejem domače obrti in preplet pesmi ter plesov. Gre za že znan projekt petkovega sejma domače in umetnostne obrti, ki mu je organizator že pred leti dodal še tkanje vezi s prijateljskimi mesti in pa kuhanje kulinaričnih dobrot. Če gremo po vrsti: celotno Staro cesto je zasedlo rekordno število stojničarjev s ponudbo domače umetnostne obrti, prav tako pa se je vzdolž nje vil omamen vonj po različnih jedeh. Pred leti so se preskušali v kuhanju golaža, lani v pripravi vrhniških tradicionalnih jedi, letos pa je vsak, ki se je prijavil, pripravljal eno od lokalnih jedi. Tako je bilo mogoče okusiti od ričeta do močnika, pa tudi različne »eksote«, kot na primer ciganski golaž ali pa ribjo obaro. V goste so prišli tudi predstavniki iz Grčije, pri katerih ni bilo mogoče zgrešiti tzizikija ter Italije, ki so kuhali polento in ribe. Obiskovalci so lahko poskusili prav vsako jed, če je bila seveda še na voljo, tako okrepčani pa so zlahka počakali na večerne ure, ko je po Stari cesti začela odmevati živa glasba. Poleg tega so se lahko obiskovalci nabirali tudi znanje tujih jezikov, saj so bili organizirani »mini ulični tečaji« italijanščine in grščine. Preko celega popoldneva je pred barom Medeja potekala še kulturna prireditev, in sicer so se na odru predstavljale različne pevske in plesne skupine z Vrhnike in okoliških krajev. Prireditev si je ogledala štiričlanska grška občinska delegacija z županom Volosa na čelu, grški veleposlanik in sodelavci z veleposlaništva ter župan Gonarsa z delegacijo. Potrebno je omeniti, da je to bila edina prireditev, na kateri so se srečali vsi trije župani hkrati. Seveda so na svoj račun prišli tudi tuji gostje, saj je bilo mogoče slišati tako grške ritme (folklora) kot italijansko peto besedo (zbor iz Gonarsa). (GT, foto: GT) ***** Evropa za A 0 A * LJ^lJ državljane Sl^^l^SI^I Program sofinancira Evropska Unija Noe na Vrhntkt 2013 Z vašo pomočjo nam je uspelo! ft ZIC aMM/MM) PRIREDITVENA AGENCIJA NAS ČASOPIS ZJC j AVTO VLEKA C EPON ^iTBfff^ msleic.si ^^^^^^^^^^^^^ MltUMALHlfilVO P IERVII AdriaticSlovenica Avto Lev GORDEJA Qomka Vr h n i ka Gradbeno podjetje Tri Rjunjcu i® msA üü igmpamnm jPKpvd.o.o. ^^ -s- ivi 0 ua^varirl Hotel Mancovs Birosistemi MKERŠMANC J.C.C. '\ /V PARTNER V./GRAF S. (jft w<9ol«*) Svoje izdelke so prodajali tudi fantje in dekleta iz Varstveno delovnega centra Vrhnika. AVTO MERLAK VRHNIKA * UPRAVNA ENOTA VRHNIKA * MATIJA MILČINSKI * ORKESTER SIMFONIKA * MEŠANI PEVSKI ZBOR MAVRICA * KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV * DRUŠTVO ZMIGAJ SE! * TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA * HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« * CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA * ŠPORTNO DRUŠTVO AGONIJA * OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA * OŠ IVANA CANKARJA * VRTEC VRHNIKA * TENIŠKI MUZEJ SLOVENIJE * JP KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA * ZAVOD KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE * SKUPINA NULA KELVINA * BIG BAND VRHNIKA * PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STARA VRHNIKA * PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SINJA GORICA * PEVSKA ZBORA IZ GONARSA * UPRAVA ZA OBRAMBO RS (SINE TEMPORE IN TITE GRISON) * DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELJSKIH ŽENA VRHNIKA * FOLKLORNA SKUPINA KUD LIGOJNA - TRL'CE * DRUŠTVO REJCEV DROBNICE NOTRANJSKE * FOLKLORNA SKUPINA KUD LIGOJNA - CEPCI * ČEBELARSKO DRUŠTVO VRHNIKA * FOLKLORNA SKUPINA KLAS HORJUL * DRUŠTVO PODEŽELJSKE MLADINE BOBRI * PEVSKO DRUŠTVO LOGATEC * ZVEZA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VRHNIKA * FOLKLORNA SKUPINA MELISSES * MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA * GLASBENA SKUPINA COKLARJI BOROVNICA * FOTO KLUB OKULAR * PEVSKI ZBOR DRENOV GRIČ * KAVA BAR MEDEJA * FOLKLORNA SKUPINA ŠUMNIK BOROVNICA * KAVA BAR URŠKA * FOLKLORNA SKUPINA POLHOV GRADEC * DNEVNI BAR JERNEJEV KOT * ŠPORTNO DRUŠTVO SENT * ELEMENT PUB * NOGOMETNI KLUB VRHNIKA * HOTEL MANTOVA * KOŠARKARSKI KLUB VRHNIKA * ALEXBAR ADVISE ALEŠ OGRIN S.P. * NAVIJAŠKA SKUPINA »ŽABICE«, LOG-DRAGOMER * STUDIO ZENIT * ŠPORTNO DRUŠTVO ROKOMETNA ŠOLA VRHNIKA * MALA MESTNA GALERIJA * ŠPORTNO DRUŠTVO VUČKO * PETER PIKEL IN MITJA LAMPIČ * MODELARSKI KLUB VRHNIKA * NINA KLAKOČAR * TENIŠKI KLUB VRHNIKA * TJAŠA KOGOVŠEK * KLUB LETALCEV VRHNIKA * SAVATE KLUB VRHNIKA TER VSEM OSTALIM SODELUJOČIM PRI PRIPRAVI IN * CITROEN KLUB SLOVENIJE IZVEDBI 21. ARGONAVTSKIH DNEVOV! Brez tzizikija seveda na grški stojnici ni šlo. 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS PGD Verd praznovalo 130 let Prostovoljno gasilsko društvo Verd ima bogato zgodovino svojega delovanja. Ustanovljeno je bilo na Jožefovo, 19. marca 1883. Na ta dan se je ob 14. uri v Bir-tovi gostilni sredi Verda zbralo nekaj mož. Na pobudo takratnih veleposestnikov, Frana Kotnika in Karla Jelovška, so ustanovili prvo požarno četo. Tako so se po petih letih sodelovanja odcepili od Požarne brambe Vrhnika, ki je bila ustanovljena leta 1878, devet let za prvo prostovoljno požarno četo na Slovenskem, v Metliki. Karel Jelovšek je ob ustanovitvi postal načelnik gasilcev, Kotnik gospodar, preostali člani so bili večinoma kmetje: Štefin, Miklč, Markovc, Martinovc, Krnc, Hrenc, Lukc, Jakl, Japl ter še nekaj mladih fantov, ki so delali pri kmetih in veleposestnikih. V nekaj desetletjih so se ob izdatni podpori družine Kotnik in Karla Jelovška gasilske vrste Verda izpopolnjevale v opremi in tudi v znanju gašenja in reševanja. V prvi gasilski dom so se po štirih letih gradnje vselili že leta 1887. Gasilce je nekoč in danes združeval pogum in volja do pomoči sočloveku, saj so bile podivjane sile narave mnogokrat usodne. Iz zgodovine je znano, da so 19. stoletje zaznamovali hudi požari. Gasilci so v Verdu vedno sode- nov Padeža, Pokojišča in Zavrha dana pobuda o ustanovitvi gasilske enote na tej planoti. Ideja je od besed prešla k dejanjem in 3. junija 2010 sta takratna: predsednik tov. Benjamin Svenšek in poveljnik tov. Franjo Čretnik slavnostno predala listino o ustanovitvi enote Padež -Pokojišče - Zavrh na Pokojiški planoti. V uporabo so prevzeli vozilo TAM 150 GVC 16/25, ki je do predaje zvesto služilo v matični enoti na Verdu. Enota šteje šestnajst članic in članov. Operativno dobro opremljenih in usposobljenih je trinajst gasilk in gasilcev. Tako smo vsi skupaj storili velik korak pri zagotavljanju ustrezne požarne varnosti v tem predelu Občine Vrhnika. Uresničile pa so se tudi dolgoletne želje o gasilski enoti na lovali pri reševanju vseh nesreč, ki so se zgodile v bližnji in daljni okolici Verda in Vrhnike. Da je v Verjanih tekmovalni duh, pričajo tudi odličja s tekmovanj. Do danes se je ohranilo nekaj odličij, ki so jih prejeli naši člani še med časom Avstro-Ogrske in Kraljevine Jugoslavije. Gasilsko društvo Verd je s preostalo domovino doživljalo tudi nesrečne čase. Številne žrtve in požig arhiva jim ni vzel zavesti, da so kljub vsemu pomagali po najboljših močeh do boljših, novih dni. Rasti gospodarstva in razvoju industrie, po koncu druge svetovne vojne, je sledila potrebna posodobitev gasilske opreme. Ob pomoči Gasilske zveze, članov, krajanov, posameznih podjeti in obrtnikov se je društvo posodabljalo ves ta čas. Slavnostne predaje so tako nekoč združevali s praznovanjem obletnic: ob 90. obletnici delovanja so kupili nov kombi IMV Novo mesto, ob 100. obletnici motorno črpalka Rosenbauer s prikolico. Istega leta so na občnem zboru sklenili, da začnejograditi zdajšnji gasilski dom. V teh letih je bilo darovanih veliko ur prostovoljnega dela. Kazali sta marljivost in požrtvovalnost članov in nečlanov društva. Nov, današnji gasilski dom je bil odprt 10. maja leta 1990. Ob 110. obletnici, leta 1993, je društvo dobilo prvo avtocisterno, naslednje leto pa še drugo. Leta 1998 so kupili kombi Iveco, ki je zdaj v lasti PGD Ligojna. V garaži društva je še chevrolet, ki je namenjen gozdnim in slabo vzdrževanim cestam. Najnovejšo pridobitev, MAN GVC 16/25, smo v garažo pripeljali leta 2010. Nakup vozila ob pomoči Občine Vrhnika, PGD Verd in dobrih ljudi se je obrestoval. Nadgradnja je bila izdelana v podjetju Varkar Maribor. Slavnostno smo vozilo predali v uporabo, 3. junija 2010. Kot prvo udarno vozilo je svojo uporabnost ob izurjenem moštvu pokazalo že velikokrat. Leta 2009 je bila s strani kraja- prelepi Pokojiški planoti. Ni se delalo le na operativnem področju; postorjenega je bilo veliko tudi okoli gasilskega doma. Nemalo dela je bilo na strehi. Zob časa je načel kritino in zamenjava strešnikov je bila nujna; obnovljena je bila leta 2008. V tem času se je uredilo kanalizacijsko in komunikacijsko omrežje v domu. Svojemu namenu je začela služiti tudi operativna soba. Ob pomoči verjanskih kmetov- donatorjev v lesu, GZ Vrhnika, KS Verd in prostovoljnemu delu članov društva smo letos uspešno končali obnovo dotrajane lope. Na tem mestu se še enkrat zahvaljujemo darovalcem lesa: gospodu Majdi-ču, Janezu Kernu, Antonu Žnidaršiču, Gabrielu Hladniku, Meti in Bari Turšič, Simonu Stržinar-ju, Avguštinu Pirnatu, Ladu Kordi in Tomažu ter Juretu Cundru, ki sta dala tudi obliko lesu. Dosedanja lopa je nekoč stala na Zadružni žagi nad Verdom. Tovariš Urban Žirovnik jo je z ekipo gasilcev uspešno pridobil za potrebe gasilstva ter jo preselil na staro lokacijo gasilskega doma ob cesti Verd-Bistra pri viaduktu. Ob izgradnji zdajšnjega gasilskega doma, so takrat preselili tudi lopo. Gasilke in gasilci z Verda smo ponosni tudi na nov simbol našega društva. V znaku je simbol slovenstva, Triglav, in naš krajevni simbol, znameniti most v Retovju. V spodnjem delu znaka je predstavljena specialnost enote s simbolom gasilstva in letnico ustanovitve društva. V znaku smo združili pripadnost državi, gasilstvu in domačemu kraju. Dušo novemu simbolu sta dala tov. Marko Jeraj in tov. Edvin Bradač, oblikovno pa oblikovalski studio Fabrka- g. Matic Senjur. Ob jubileju smo pripravili razglednico z vabilom, osebno poštno znamko in priložnostnim poštnim žigom. To nas bo za vedno spominjalo na praznovanje ob 130-letnici društva. Idejo je podal tov. Franjo Čretnik. Pri ob- likovanju razglednice in zahval so sodelovali s podobo Florjana slikar g. Franc Petrič iz Cerkelj na Gorenjskem, podobo mostu v Retovju, ki krasi naš prapor, je oblikovala ga. Tatjana Oblak Milčinski, obliko vabilu in zahvalam je dala ga. Barbara Železnik v sodelovanju s studiom Fabrka. Vsem še enkrat iskrena hvala. Možnost žigosanja spominske kartice s spominskim žigom je potekala na dan slavnostne parade 1. junija. Z nami je bila domača poštna uslužbenka, ga. Sonja Kočevar. V počastitev našega jubileja je hkrati potekala razstava znamk na temo gasilstva v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstavo je pripravil znani slovenski numizmatik g. Andrej Alujevič. Zahvala velja tudi Zavodu Ivana Cankarja in Cankarjevemu domu za postavitev razstave. Ponosni smo, da verjansko gasilsko društvo sodi med bolje opremljena društva z dobro izurjenimi in usposobljenimi operativci. Poleg posredovanja ob požarih je društvo opremljeno in usposobljeno za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi v okviru Gasilske zveze Vrhnika. Operativni del društva deluje tudi zunaj meja naše občine; pomagali so v Železnikih, Ita-lii in na Krasu. Nanizani podatki pričajo, da so člani v preteklosti in tudi danes skrbjo za varnost, hkrati so krojili tudi družbeno in kulturno življenje v kraju. Društvo pripravlja srečanja občanov, prireditve ob dnevu žena, DedkuMrazu, organizirani športni vadbi. Prostori so vedno odprti tudi za druge priložnosti. Vse to so in predstavljajo gasilke in gasilci z Verda. Zaslužijo si vse naše spoštovanje, saj dandanes ohranjati prostovoljstvo in se nenehno izobraževati, hkrati pa prevzemati veliko odgovornost za družbeno dobro, ni vrlina, ki bi nas spremljala na vsakem koraku. Praznovanje ob 130-letnici PGD Verd se je začelo s slavnostno sejo ob okroglem jubileju 24. maja 2013 v dvorani gasilskega doma. Program so s himno začeli člani MePZ Mavrica, ki so tudi v nadaljevanju poskrbeli za veselo vzdušje. V nadaljevanju smo predstavili kroniko društva, sledil je nagovor povabljenih gostov, podelili smo priznanja Gasilske zveze Vrhnika in zahvale PGD Verd organizacijam in posameznikom za dosedanje sodelovanje, delo in pomoč. Na koncu seje se je druženje nadaljevalo v sproščenem vzdušju v garaži društva. Ob jedači in pijači smo izmenjali mnenja in ura je hitro minila. Slavnostna parada ob 130-letnici je potekala 1. junija 2013 pred gasilskim domom. Parada vozil in ešalona je krenila iz centra Verda in se je počasi pomikala proti osrednjemu prireditvenemu prostoru. V paradi smo lahko občudovali različna gasilska vozila domačega in sosednjih prostovoljnih društev, v škotski noši je na dude igral g. Sebastjan Gantar iz Podsmreke pri Ljubljani, sledil je Pihalni orkester Vrhnika, ki ga vodi g. Milan Matičič, znak gasilcev sta nosila Jošt Čretnik in Klara Bulajic. Za znakom gasilcev v vozilu Gasilske brigade Ljubljana je bil poveljnik parade tov. Marko Jeraj z dvema pomočnikoma, tov. Edvinom Bradačem in tov. Martinom Bizjakom. Voznik je bil tov. Bruno Govekar. Za njimi je sledil ešalon praporščakov, ki jih je vodil poveljnik poveljstva Gasilske zveze Vrhnika tov. Peter Jelovšek. Prapor Gasilske zveze Vrhnika je bil zaupan praporščaku tov. Borisu Bizjanu ter spremljevalcema, poveljniku poveljstva Log Dragomer tov. Pavletu Remškarju in poveljniku poveljstva Borovnica tov. Jožetu Palčiču. Za njimi je bil prapor Prostovoljnega gasilskega društva Verd s praporščakom tov. Petarom Radakom in spremljevalcema, tov. Markom Pre-glejem in tov. Lukom Riharjem. Sledili so prapori sosednjih in prijateljskih gasilskih društev. Na čelu domačega ešalona je bil tov. Franc Ži-bert, ki je vodil verjansko gasilsko mladino, članice in člane PGD Verd. Drugi ešalon gasilske zveze Vrhnika in prijateljskih društev je vodil podpoveljnik Gasilske zveze Vrhnika tov. Zvone Bastarda. Na čelu motoriziranega ešalona je bilo vozilo SCANIA z voznikom tov. Francijem Drašlerjem in tov. Robertom Penkom. Sledil šti-rikolesnik ATV za posredovanje ob železnici z voznikoma tov. Mitjo Goriškom in tov. Tomažem Goriškom. Sledila so gasilska vozila društev. Poveljnik parade, tov. Marko Jeraj, je s postrojil enoto, sledila je himna in pozdrav predsednika društva, tov. Jožeta Telbana. Zbrane je nagovoril član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenje in predsednik Gasilske zveze Vrhnika, tov. Vinko Keržmanc. Slavnostni govornik prireditve je bil g. Stojan Jakin, župan Občine Vrhnika. Sledilo je podeljevanje priznanj in odlikovanj Gasilske zveze Slovenje. Iz rok Darka Buta, generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenje, je PGD Verd, prejelo plaketo za življenjsko delo. Čakalo nas je tudi odkritje spominskega obeležja, ki je na pročelju stavbe gasilskega doma. Po sklepu Upravnega odbora PGD Verd in Upravnega odbora Krajevne skupnosti Verd so izdelali in vgradili spominsko ploščo. Spominska plošča je izdelana v spomin zaslužnima članoma našega društva, Francu Kotniku in Urbanu Žirovniku. FRA.N KOI MIK uRUAJj ifROVNlK Ircu iBßu rt-rii K^ hh h«* » b—4-* iT t Slavnostni dogodek je potekal v posebnem vzdušju, ki ga je popestril prelet petdesetih golobov, ki so ponazarjali posebno predanost skupnosti, čistoči, miroljubnosti in pripravljenosti pomagati. Zahvalo na tem mestu namenjamo Kamnoseštvu Avsec iz Pivke za izdelano spominsko ploščo in g. Avguštinu Pirnatu za prelet golobov. Kot se za vsak jubilej spodobi, smo po končani paradi rajali na veselici, ki je bila na Stari žagi nad Verdom. Navihanke so kljub vremenskim nevšečnostim razgrele ozračje, pokrit prostor pa je bil dobra rešitev v nevihtnem večeru. Za strežbo, jedačo, pjačo in srečelov so skrbela verjanska dekleta, fantje, možje in žene. Brez pomoči gasilk in gasilcev, sovoditelja g. Matjaža Žirovnika na tovrstnih prireditvah ne gre. Brez pomoči sponzorjev, donatorjev in ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati, prireditve ne bi izpeljali uspešno, zato vsem še enkrat iskrena hvala, ki ste kakor koli pomagali in vas nismo poimensko imenovali. Anita Čretnik Slikovno gradivo Matjaž Cunder. Viri: arhiv PGD Verd, besedilo o Francu Kotniku je posredovala ga. Nataša Oblak Japelj. 7 A-ENTER, AHV PRODAJA VOZIL, AKVA NEPREMIČNINE, ALTEA Sinja Gorica, ARMIČ, d.o.o., Log, ANVINA, d.o.o., Vrhnika, AVR, d.o.o., AVTODELI POTOKAR Vrhnika, AVTOELEKTRIČARSTVO ROBI TRČEK, AVTOLIQARSTVP NOVAK, AVTOMERKUR Samova, Ljubljana, AVTOPREVOZNIŠTVO OBLAK Vrhnika, AVTOHISA SELISKAR Vrhnika, BAR LEV, BAR TONKA, BAR KRNICA, BAR MLINČEK Log, BEL-LISIMA POROČNE OBLEKE, B.J. FIT Vrhnika, BLAGO MIX, BLATNIK MESARSTVO, CANKARJEV HRAM & GODEC, COPY - LINE, CVETLIČARNA JANA, ČEBELARSTVO APIS, DARKO VRABEC, s.p., DEKOR SENČILA, DELMAR, d.o.o., Promet z ribo, DEŽELNA BANKA SLOVENIJE Vrhnika, DOM-OPREMA Vrhnika, ELAS frizerski salon, EVENISE, d.o.o., EXPERT Lesno Brdo, FIRST&OJ finance, računovodstvo Verd, FRIZERSKE STORITVE MIHEVC VANJA, s.p., FRIZERSKI STUDIO VESNA, FRIZERSTVO VANJA, FURLAN DANE, s.p., G3 SPIRITS, d.o.o., GOSTILNA TURŠIČ, GOSTIŠČE BAJC Sinja Gorica, HOTEL MANTOVA, IRENA PETRIČ, JAJCA ISTENIČ, JERAJ BOŽIDAR, s.p., JUST prodaja krem, KAMNOLOM Verd, KARA-KO, d.o.o., KGZ Krpan, KER-ING salon keramike, KMETIJA PR* JAKL, KMETIJA PR' KRNC, KMETIJA PR' MIKLČ, KOCKA, KOMUNALNO PODJETJE Vrhnika, KZ CERKNICA trgovina Verd, LIDO, d.o.o., LIKO ERLES, MAAR, d.o.o., Trzin, LKM, d.o.o., Vrhnika, MARMOR-JEZERŠEK MARKO, s.p., MAVRICA, d.d., KROVSTVO MIKLAVČIČ, s.p., MIZARSTVO JAMNIK Lesno Brdo, MIZARSTVO KRŽE FRANC, MIZARSTVO VIDMAR, MLADINSKA KNJIGA, MODEST, d.o.o., Vrhnika, MODNI DEŽNIK Drenov Grič, MODNI SALON MIRJAM, MODNO ŠIVILJSTVO GORIŠEK Verd, MV ŠPORT, d.o.o., Verd, NOVA PANORAMA Ljubljana, ODEJA Škofo Loka, OKREPČEVALNICA TONER, OPEL SEVER Sinja Gorica, OPTIKA JELOV- ČAN BRANKA, s.p., OREL, d.o.o., PAPATEK Sinja Gorica, P&A TORKAR, d.o.o., PEKARNA ADAMIČ, PEKARNA VRHNIKA, PLASTIT KOVINOPLASTIKA Sinja Gorica, PLURI FILTER Logatec, PLUS1, d.o.o., Trzin, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE VOZIL BRANIMIR MLINAR, s.p., PREGLEJ - MIKUŽ iz Verda, PR' FRIZERJU Vrhnika, PRIGO, d.o.o., Brezovica, PRO SAF, d.o.o., RAČUNALNIŠTVO MOLEK, RDO rezervni deli, RESNIK iz Verda, RIBIŠKA DRUŽINA Vrhnika, SANDI ZAKRAJŠEK, s.p., SANIKER d.o.o., SEČNIK, d.o.o., SERVIS OGREVALNIH NAPRAV - MARKO TRČEK Brezovica, SLAŠČIČARNA BREZA, SPAR VRHNIKA, STEKLARSTVO KRALJ, STEKLARSTVO SELIŠKAR Dragomer, JANEZ STRŽINAR, s.p., svečarstvo in plastika, ŠIVILSTVO SABINA MATTIAS, s.p., TEHNIČNI MUZEJ SLOVENJE Bistra, TKANINA Ljubljana, TOSKANA, d.o.o., TRGO SODČEK, s.p., TRGOVINA DG 69, TRGOVINA KARA, TRGOVINA ŠTIRN, URH, sedežne blazine Preserje, VARNOST VIČ, VESNA VIDRIH, frizerski salon, VRTNARSTVO KRŽIČ Drenov Grič, VULKAPLAST Stara Vrhnika, YUVI avtokozmetika Ljubljana, ZAVAROVALNICA ADRIATIC SLOVENI-CA, ZAVAROVALNICA GENERALI Vrhnika, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., ZAVAS osebna varovalna oprema, ZE-GO, gobe Lesno Brdo, ZORAN BULAJIČ, s.p., ŽGANJEKUHA KRŽIČ. GLAVNI DOBITEK ZA SREČELOV JE DAROVALO PODJETJE FORTRADE, d.o.o. NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Trak so prerezali poveljnik društva Franci Jaz-bar, župan Stojan Jakin in predsednik društva Pavel Bizjan ml. Po uradnem delu so si obiskovalci novo lepotico lahko ogledali tudi »od blizu«. 40 let PGD Zaplana Jubilej začinili z novo avtocisterno Zaplana, 17. junij - Uradno je zaplaninsko prostovoljno gasilsko društvo štirideseti jubilej praznovalo v februarju, a prva »uradna« veselica gasilskega društva pa je bila pred natanko štiridesetimi leti. Tedaj sicer pri Gostilni Mesec, kajti društvo še ni imelo svojega gasilskega doma, tokrat pa seveda na njegovem dvorišču. Jubileju je poseben pečat dal še svečani sprejem nove avtocisterne. no. Toda nova avtocisterna je komaj nekaj dni pred uradnim sprejemom že doživela ognjeni krst. »Na žalost je bilo vozilo že uporabljeno, toda kot so mi povedali gasilci, se je zelo dobro obneslo. Vsekakor pa čestitke PGD Zaplana ob njegovem jubileju,« je pokomentiral novo vozilo in društveni jubilej vrhniški župan Stojan Jakin. »Zaplaninski gasilci imajo sedaj odlične pogoje za nadaljnje delo,« pa je dejal predsednik Gasilske zveze Vrhnika in član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenje Vinko Kerš-manc. Na slavnosti prireditvi, ki jo je zaznamovala parada gasilskih vozil, mimohod gasilcev, konjenikov, mažoretk, narodnih noš in godbe na pihala, so, kot omenjeno, sprejeli tudi novo gasilsko avtocisterno. Slavnostni trak so prerezali predsednik društva Pavel Bizjan ml., župan Stojan Jakin in poveljnik društva Franci Jazbar. Vozilo je blagoslovil vrhniški župnik Blaž Gregorc. Sicer so podelili tudi številna priznanja društva in Gasilske zveze Slovenje in pa zahvale donatorjem za novo avtocisterno. Po uradnem delu se je dogajanje preselilo na travnik pod gasilski dom, kjer se je v vročici poletne noči plesalo, jedlo in pelo ... Tako kot se spodobi za tako velik lokalni praznik. Gašper Tominc Svečani mimohod gasilske parade Tako kot v drugih krajih je gasilska zavest tudi na Zaplani starejša kot štirideset let, a kljub temu je morala dozoreti. Tako je 3. februar 1973 tisti datum, ko se je z ustanovitvjo društva začela pisati njegova kronika. Da je namen padel na plodna tla, dokazuje sedemindvajset tečajnikov, ki so se še isto leto odločili za opravljanje izpita za vstop v gasilske vrste. Prva motorna brizgalna je »prišla« iz Logatca, svoje mesto pa je imela pri Bizjanu. A ne za dolgo, kajti leto po ustanovitvi društva so začeli graditi gasilski dom, kjer je poleg nje kma- lu našel prostor še Iemvejev kombi. Sredi osemdesetih so kupili boljšo izvedenko našega mariborskega avtomobilskega tovarnarja, v devetdesetih pa še avtocisterno. Pred časom je »tamčka« nadomestilo novo vozilo GVV1, zadnja pridobitev pa je nova avtocisterna AC16/50 na Mercedesovem podvozju. »Na današnji dan smo lahko ponosni. Dragi krajani, izkazali ste veliko pomoč za nakup avtocisterne, celo večjo kot smo pričakovali,« je na slavnostni prireditvi dejal predsednik društva Pavel Bizjan mlajši. Njegovo misel je dopolnil še Viktor Razdrh, načelnik občinske Civilne zaščite, ki je dejal, da je potrebno to pomoč gledati tudi v luči, da so ti ljudje dali gasilcem pravzaprav dvakrat: prvič že iz obstoječih davkov, drugič pa prostovolj- _ MSKD Verd predal bon za donacijo OS Ivana Cankarja Na enem od sestankov smo se člani upravnega odbora MŠKD Verd pogovarjali in zbirali ideje, komu bomo letos podarili prostovoljne prispevke, zbrane na Kresovanju 2013. Skupna odločitev je bila, da letos del zbranega denarja namenimo učencem OS Ivana Cankarja za dneve dejav- Člani upravnega odbora MŠKD Verd z ga. Polonco Surca Gerdina, ravnateljico OS Ivana Cankarja ob predaji donacje nosti (športni, kulturni in naravoslovni dnevi), del pa delovanju našega Mladin-sko-športno-kulturnega društva Verd. Prostovoljne prispevke smo zbirali na prireditvi Kresovanje na Stari žagi na Verdu ob vstopu na prireditveni prostor. Ob naši MSKD-žogi se je ustavilo veliko obiskovalcev, ki so na plakatu lahko prebrali, za kakšen namen letos zbiramo denar. Velika večina obiskovalec je že pro letakov, ki so jih dobili na dom, izvedela, komu bomo letos podarili zbrani denar. Odziv je bil res nad pričakovanji, ker so bili obiskovalci zelo navdušeni nad našimi dobrodelnimi dejanji. Povedali so, da je lepo, da denar, zbran s pomočjo prostovoljnih prispevkov, vsako leto namenimo eni od ustanov v naši občini. Z Jernejem sva obiskovalcem še dodatno razložila, da bo denar prišel v prave roke in za pravi namen - pomoč otrokom pri športnih, kulturnih in naravoslovnih dnevih. Večkrat sem slišala: »Če je pa za otroke, pa dam z velikim veseljem in tako je tudi prav.« Po končani prireditvi smo prešteli prostovoljne prispevke in bili zelo veseli, da je še vedno toliko dobrih ljudi, ki so pripravljeni denar nameniti v dobrodelni namen. V petek, 17. 5. 2013, smo se člani upravnega odbora zbrali pred Osnovno šolo Ivana Cankarja ter predali bon za donaj cijo v višini 412,06 evra ravnateljici OS Ivana Cankarja. Ga. Polonca Surca Gerdina je bila zelo vesela in se nam je prav lepo zahvalila za odločitev, da pomagamo otrokom pri dnevih dejavnosti. Deževni petek smo nato prijetno zaključili z ga. Polonco ob pijači v enem od vrhniških lokalov. Tako je MSKD Verd že tretjič zapored na kresovanju zbrane denarne prispevke namenil za dobrodelni namen. Leta 2012 smo zbrana sredstva podarili CSD Vrhnika za eno od socialno ogroženih družin, leta 2011 pa smo donacijo predali ZD Vrhnika za pomoč pri nakupu defibrila-torja. Vsem obiskovalcem prireditve Kresova-nje na Stari žagi na Verdu 2013, ki ste se ustavili pri naši MŠKD-žogi, se najlepše zahvaljujemo za vsak podarjeni evro, ki bo v šolskem letu 2013/2014 prišel prav učencem OŠ Ivana Cankarja ob spoznavanju naše domovine ali pa za kakšen športni dan. Se vidmo . Barbara Železnik Zahvala za donacijo Sem vesela, da je naša šola še vedno v vaših mislih. Hvaležna sem vam za vsa posredovana sredstva, ki ste jih namenili naši šoli ter našim učenkam in učencem. Vaša sredstva bodo namenjena za sofinanciranje kulturnih, tehničnih in naravoslovnih dni. Odkar obstaja devetletka, naj bi v vsakem razredu organizirali 15 dni dejavnosti (športnih, kulturnih, naravoslovni in tehničnih dni). Dnevi dejavnosti sodijo med obvezen program osnovne šole, kar pomeni, da se jih morajo učenci in učenke obvezno udeležiti. Žal pa morajo prevoze, vstopnine in vodenje plačati starši. Na šoli se trudimo, da organiziramo čim bolj ugodne dejavnosti, veliko jih izvedemo kar na šoli z našim strokovnim kadrom, vseeno pa je prav, da naši učenci in učenke vidijo še kaj drugega (npr. Posočje, Idrija, Dolenjska gledališča v Ljubljani .). Se še sama spominjam svojih šolskih dni, ko sem v petem razredu obiskala Postojnsko jamo. Zdaj si tega ne moremo več privoščiti, saj je vstopnina precej zasoljena, dodati pa je potrebno še stroške prevoze, ki pa se z dvigom naftnih derivatov tudi povečujejo. Dneve dejavnosti torej v celoti plačajo starši sami in se že dogaja, da preprosto otrok na dan, ko naj bi imel kulturni, naravoslovni-,tehnični dan ali športni dan, »zboli«. Že zdaj nekaterim otrokom namenjamo sredstva v ta namen iz šolskega sklada. Ugotavljam pa, da je socialno šibkih družin vedno več in da se plačilna disciplina poslabšuje. Prav zato so donacje, kot je vaša, za nas zelo pomembne, saj želimo pomagati tem družinam ter vsem našim učenkam in učencem omogočiti enake možnosti izobraževanja. Se enkrat hvala in še čim več tako uspešnih akcij, ki jih pripravljate v vašem društvu. Polonca Surca Gerdina, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Plamenica harmonije tudi na Vrhniki Vrhnika, 3. junij - Ekipa tekačev iz organizacije Tek svetovne harmonije (World Harmony Run) se je ustavila pred OŠ Antona Martina Slomška, kjer so jih navdušeno sprejeli učenci. Skupaj z njimi so obtekli šolo, sprejeli pa so jih tudi župan, ravnateljica in direktor ZlC-a. To je globalni štafetni tek, ki ga je ustanovil mirovni voditelj Sri Činmoj, poskuša pa promovirati mednarodno prijateljstvo in razumevanje. Tekači s seboj nesejo plamenico kot simbol harmonije, ki roma v roke številnih otrok in odraslih v več kot sto državah sveta. Tek Svetovne harmonije ne zbira denarja ali podpira katere koli politične usmeritve, marveč želi samo promovirati prijateljstvo med vsemi narodi. Mednarodna karavana tekačev je na dvorišču Slomškove šole otrokom predstavila namen obiska, nato pa so si otroci, ki so pred tem vzpostavili velikanski krog, podajali plamenico iz rok v roke. Na koncu so skupaj s tekači okoli šole odtekli en krog, gostje pa so ravnateljici Darji Guzelj in županu Stojanu Jakinu izročili certifikata o obisku Teka svetovne harmonije in risbi Sri Činmoja. (gt, foto: gt) Stilska preobrazba Triperesna deteljica dobrih vil tokrat osrečila Nikolino Vrhnika, 13. junij - Nič kaj nesrečen ni bil 13. junij za devetošolko Nikolini Jagodič z Vrhnike, ki je ta dan imela v Cankarjevi šoli valeto. Tri dobre vile, kot bi lahko poimenovali Bebo, Tanjo in Luny, so namreč prostovoljno poskrbele, da se je učenka Cankarjeve šole na parketu valete zavrtela v vsem svojem najlepšem sijaju. Pred časom smo že pisali kako so omenjena tri dekleta v sodelovanju z Matejo Lamberger kot organizatorko in Našim časopisom poskrbele za brezplačno stilsko preobrazbo gospe Marije z Raskovca. Ekipa deklet seje tokrat odločila, da ob prihajajočem zaključku šolskega leta pomaga uresničiti sanje enemu od deklet -biti »princesa« valete. Izbrale so deve-tošolko Nikolino, skromno, a pozitivno notranjo energijo, kje prevzela vse, ki so sodelovale pri projektu. Beba iz Frizerskega salona Beba je prevzela urejanje pričeske, kjer je še enkrat dokazala, da je mojstrica svojega poklica. Nasmehi in zahvale Nikoline so zgovorno pričali, daje preobrazba Nikolina Jagodič v Modnem ateljeju Luna - zagotovo si bo to izkušnjo zapomnila do konca življenja. na pravi poti. Naslednja jo je prevzela Tanja Volk iz Lepotnega salona Lupo, ki je poskrbela za manikuro in ličenje obraza. Lep obraz je tako postal še lepši, nohti pa vedno bolj sijoči. Nazadnje seje Nikolina pomudila v Modnem ateljeju Luna, kjer jo je sprejela Luny, s katero sta skupaj našli oblekico in čevlje, ki so vsemu skupaj dodala še piko na i. »Hvala, hvala,« seje zahvaljevala Nikolina. »Res, nikoli si nisem predstavljala, da bom deležna takšne pozornosti. Nocojšnjega večer bo tako zagotovo nekaj posebnega in mi bo še dolgo ostal v spominu,« je dejala devetošolka, ki je, kot nam je zaupala, še brez fanta. No, kdo ve, mogoče pa je po tem večeru na duri njenega srca potrkal tudi kakšen princ ... Gašper Tominc, foto: GT Preobrazbo so omogočili: Frizerski salon Beba (Cankarjev trg 9 - nasproti sodišča) Lepotni salon Lupo (Cankarjev trg 5 - pri Cankarjevem spomeniku) Modni atelje Luna (Cankarjev trg 9 - tudi nasproti sodišča). Osvežitev pa ne bi bilo tudi brez Mateje Lamberger iz agencije Okusi ki je poskrbela za j organizacijo celotnega dogodka. 8 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS » BREZPLAČEN VODEN OGLED IZVIROV LJUBLJANICE Sobota, 6. julij, ob 9. uri pred TIC-em Vrhnika. Ogledali si bomo kopico naravnih čudes, ki v podobi Male in Velike Ljubljanice privrejo na dan na kraškem robu za Vrhniko. Sprehodili se bomo skozi starodavno naselje Verd, kjer se je mudil že kamenodobni lovec in kjer je pod zvonom sv. Antona Puščavnika ustvarjal znani slikar Petkovšek, svoj ekonomski imperij pa sta zgradili mogočni rodbini Kotnikov in Lenarčičev. Pot nas bo vodila tudi mimo impresivnih vodnih izvirov Re-tovja: Pod orehom, Pod ta visoko skalo, Malega in Velikega okna ter Velikega in Malega Močilnika, ki so nekdaj dajali kruh generacijam Žagarjev in mlinarjev ter naznanjajo zadnjo etapo poti reke sedmerih imen, katere skrivnosti je preučeval že Janez Vajkard Valvasor. Izvedeli bomo še, kje je svojo ladjo na suho potegnil grški junak Jazon in kod so trudne noge namakali zmagoviti rimski legionarji ter še več. Ogled traja dobri dve uri, primeren je za vse starosti. Turističnoinformacijski center Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, tel.: 01 755 10 54, mob.: 051 661 063. Občina Vrhnika prisluhnila prošnji MojaObcina.si vedno bolj priljubljena Vrhnika, 12. junii - Veliko občanov že pozna spletni projekt MojaObdna.si/Vrhnika, ki podobno kot uradna spletna stran Občine Vrhnika.si prinaša lokalne novice. Občina Vrhnika je s posluhom sprejela ponudbo, da člani podjetja PriMS, ki so razvili projekt MojaObcina.si, v Cankarjevi osnovni šoli izobraziio zainteresirane člane vrhniških društev in organizacii za uporabo strani. Mojaobcina.si je nov mediski kanal, ki združuje splet (spletna stran), mobilne telefone (spletna stran prilagojena pametnim mobilnim telefonom), družabna omrežja (facebook, tweeter) in še marsikaj. Ima prost dostop, kar pomeni, da lahko nanj pišejo novice vsi, ki se brezplačno registrirajo, obenem pa njihovi članki romajo še v Naš časopis, saj je tudi orodje uredništvu za sestavljanje časopisa. Tako zasnovana spletna stran je odlično brezplačno orodje za društva, da obveščajo svoje člane in preostalo širšo javnost o svojih aktivnostih. Na delavnici so se udeleženci naučili, kako lahko sami prek platforme Local Press objavljajo prispevke na spletu. Udeleženci delavnice so pozdravili pridobitev, prek katere lahko obveščamo občane še hitreje in na zanimivejši način. Na spletnem mediskem portalu se poleg društev, javnih ustanov in posameznikov lahko predstavljajo tudi podjetniki in obrtniki. Mogoče je tudi oglaševanje. Dogovori z občino že potekajo v smeri, da bi novice s spletne strani www.mojaobcina.si/vrhnika vgradili v zelo obiskano spletno stran vrhnika.si, s čimer bi se branost objavljenih novic na mojiobcini še bolj povečala, vrhnika.si pa bo deležna več svežih lokalnih vsebin. Gašper Tominc, foto: GT Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Vrhnika Gojitelji na razstavi v Welsu V društvu nas je 40 članov iz devetih občin, člani se ljubiteljsko ukvarjajo z gojenjem malih pasemskih živali. Podatki o pasmah in barvah živali se spreminjajo saj se v društvu pridobivajo novi člani in s tem nove pasme, v preteklem letu smo gojili 22 pasem kuncev v tridesetih barvah, devet pasem golobov v sedemnajstih barvah, sedem pasem kokoši v dvanajstih barvah. Društvo je bilo skozi leto aktivno kar seje le dalo. Prva raz- 7Wi stava, ki smo se je udeležili v mesecu marcu je bila razstava v Gorici, z rejci iz sosednje Italie že kar nekaj let sodelujemo tako da se udeležujemo njihove razstave in oni naše društvene razstave. Ravno tako sodelujemo z rejci iz Avstriie, tako smo se udeležili razstave v Celovcu. V mesecu novembru pa smo organizirali društveno razstavo na Vrhniki, vzporedno z društveno razstavo smo organizirali tekmovanje kunčjih parov. Prostor za našo razstavo so nam odstopili gasilci PGD Vrhnika, ki pa smo jim še posebej hvaležni za vse usluge, ki so nam jih naredili. Za naš velik projekt je bilo potrebno veliko dela in priprav. Za tekmovanje kunčjih parov je bilo prravljenih 122 kuncev v 27-ih pasmah. Na društveno razstavo je bilo prravljenih 61 kuncev v 16-ih pasmah, 74 golobov v sedmih pasmah ter osem kokošjih družin. S svojimi živalmi so sodelovali gojitelji našega društva, gojitelji drugih društev iz Slovenj ter gojitelji iz Av-striie in Italiie. (MP) Nasa športnika - brata Hadalin Šport imata zapisan v genih Brata Hadalin sta izvrsten dokaz, kako geni skupnega »gnezda« pripomorejo k podobnim interesom, zagnanosti in nenazadnje celo uspehom. Petnajstletni Tjaž je v dobrih dveh do treh letih po začetku treniranja košarke pristal v državni reprezentanci, osemnajstletni Štefan pa kot starejši mladinski reprezentant uspešno zastopa barve Slovenije na največjih evropskih smučarskih tekmovanjih. Štefan (zadaj) in Tjaž Hadalin Mlajši Tjaž se je sprva pri izbiri športov še nekoliko lovil: preskušal se je v judu, tenisu, smučanju, medtem ko mu je Domen košarko odsvetoval. A kot bi mu hotel kljubovati, se je ustalil ravno v njej. Začel je v Košarkarskem klubu Vrhnika in nato lani zaradi večje perspektive prestopil v domžalski KK Helios. Trenerji so ga opazili, zato je po uspešno prestanem regijskem izboru dobil povabilo v državno reprezentanco - zahod. »Igram za kadete in mladince, tretjo pozicijo oziroma drugače povedano - sem branilec,« je pojasnil Tjaž, ki se je ob prestopu v drugi klub tudi preselil v Domžale. »Treningi namreč potekajo po dvakrat na dan, zato je bila edina pametna rešitev selitev.« Tudi srednjo šolo si je izbral v Domžalah, zaradi česar lahko optimalno kombinira urnik šole in treninge. Tjaževa posebnost je, da je v komaj dveh do treh letih, odkar je začel trenirati košarko, že pristal v državni reprezentanci. Razlog temu so delo, vztrajnost, trma in pozitiven pristop do treningov. »Kaj pa vem, stvari sem se lotil zelo motivirano, resno in rezultati so tu,« pojasnjuje Tjaž. Njegov cilj je dobiti vabilo za sodelovanje v članski ekipi Kk Helios, ki igra v prvi slovenski ligi, pozneje bi rad oblekel dres katerega od tujih klubov in zaigral v Evroligi in rad bi zaigral v prvi postavi slovenske članske reprezentance. O njegovem bratu Štefanu smo v eni od prejšnjih številk že pisali. Ima osemnajst let, obiskuje gimnazijo Franceta Prešerna v Uspeh Strelskega društva Vrhnika - Dolomiti Tekmovanje v strelstvu s puško šibrenico Na Pragerskem in v Novi Gorici je 1. junija 2013 potekalo tekmovanje 3. kroga trap lige. Tekmovanja na zahodu so se udeležili tudi člani Strelskega društva Vrhnika - Dolomiti. Čeprav nimajo svojega strelišča, ampak se voziio trenirat v Ilirsko Bistrico, so dosegli odlične rezultate. V okviru 1. lige - zahod se je Savo Strmole uvrstil na srebrno drugo mesto, Anže Macur je bil osmi, Ferdo Škof je zasedel 18. mesto. Še boljši so bili rezultati v 2. ligi - zahod: Igor Macur je osvojil zlato medaljo, Štefan Pleško bronasto, Aleš Hozjan se je uvrstil na deveto mesto. Ekipno so si tekmovalci v zasedbi Anže Macur, Štefan Pleško in Igor Macur pri-streljali še eno odličje, in sicer bronasto tretje mesto. Simon Japelj Četrta salamijada na Drenovem Griču Tudi letos sta Darja in Andrej Gutnik pripravila salamiado, že četrto po vrsti. Pri- javljenih je bilo doslej rekordnih petindvajset salam. Vsaka je izstopala po svoje, vendar prvo mesto je lahko zasedla samo ena. Ocenjevalna komisia v sestavi Janez Podboj (predsednik), Jože Podboj, Izidor Smrtnik in Milan Velkavrh zato ni imela lahkega dela. Priprave na ocenjevanje so se začele že dopoldan, ko sta Jože Podboj in Tone Mi-hevc začela pripravljati meso za golaž, ki postaja tradicionalen spremljevalec srečanja izdelovalcev salam. Ob golažu so postregli tudi prilogo iz Smukovih šampinjonov, pripravljeno na način »a la Tone Mihevc«. Ker je bilo vreme malce muhasto, so gasilci domačega PGD posodili šotor, pod katerim se je zbrala vsa druščina. Z obiskom nas je presenetil tudi podžupan Občine Vrnika Janko Skodlar. Dejan je z zvoki iz svoje harmonike popestril čakanje na razglasitev najboljših treh. Najpogumnejši pari so prikazali svoje plesno znanje in tako naredili srečanje še zanimivejše. Zmagovalci salamijade Po vnosu v računalnik so na dan prišli naslednji rezultati: prvi Miloš Gabršek, drugi Igor Oblak in tretji Martin Sedej. Kot se spodobi, so vsi dobili priznanja o uvrstitvi, ki jih je - tako kot lani - izdelala in pripravila Urša Jelovšek, najboljši trie pa so prejeli tudi praktične nagrade v obliki »gajbice presenečenja«. Podjetje Šivmont, Danica Gutnik, s. p., je z izdelavo unikatnih predpasnikov »Ka-zincove salamiiade« poskrbelo, da so se prireditelji že na daleč ločili od povabljenih. Ob dobri hrani in piači je prav tako kot lani druženje potekalo do zgodnjih jutranjih ur. V imenu vseh »salamarjev«, Aleš Hribar Kranju in je član ajdovskega smučarskega kluba Asa. Tretjo sezono zapored je mladinski reprezentant, minula sezona pa je bila velika prelomnica - predvsem glede rezultatov in števila osvojenih medalj. Pripravljalno obdobje je začel na švicarskih ledenikih, nadaljeval v Avstrii in nato na Norveškem, kjer je začel s prvim tekmovalnim delom sezone in odpeljal prve tekme. Začel je dobro, saj je osvojil šesto in sedmo mesto na mednarodnih tekmah FIS ter izboljšal točke FIS. Zaradi bolečin v križu je večji del decembra izpustil priprave, a še pred koncem koledarskega leta je s četrtim mestom na mednarodni mladinski tekmi vnovič popravil točke FIS v slalomu. V nemškem Garmisch Partenkirchnu je v superveleslalomu osvojil dve zlati medalji in obenem postal »nemški mladinski državni prvak«, kmalu zatem je enak naslov slovenskega državnega prvaka osvojil še na Krvavcu v slalomu. Posebno mesto ima srebrna medalja iz članskega državnega prvenstva v smuku na Kopah (hitrejši je bil le B. Kline), peto v veleslalomu in prvo mesto v slalomu na olimpiskem festivalu mladih v Romunii. Sezono je kronal z veleslalomom za svetovni pokal v Kranjski Gori, kjer je nastopil kot predtekmo-valec na pokalu Vitranc, kar si šteje v veliko čast. »Za mano je najuspešnejša tekmovalna sezona doslej,« pravi Štefan, ki glede na osvojene točke FIS sodi med deset najboljših mladinskih smučarjev na svetu v vseh disciplinah. Če bo tako nadaljeval, mu v prihodnji sezoni zagotovo ne bo spolzela iz rok vstopnica za evropski pokal. »Upam samo, da bo zdržalo zdravje, ker imam težave s križem. A mislim, da bo s premišljeno in vrhunsko fizično pripravo tudi to mogoče uspešno zaobiti.« Želje so tudi, da bi v prihajajoči sezoni osvojil katero od medalj na državnem prvenstvu ter da bi še izboljšal izhodišče na svetovni lestvici FIS. Pred večino diakov so sedaj počitnice, kar pa ne velja za Tjaža in Štefana. Kot pravita, ju čakajo aktivne kondiciske priprave, športno kolesje pa se bo zavrtelo za prvega že v avgustu, za drugega pa malce pozneje. A z veliko dela in trmastim vztrajanjem utegneta doseči lanske cilje in jih celo nadgraditi. Če jima bo uspelo, potem res ne bosta daleč od uresničitve sanj, da bi pristala med člansko peščico najboljših v državi ... Gašper Tominc VAVfiUSTU OD 18. URE IALJ Pravljice, ulične predstave & koncerti Petek, 2. in 9. avgust - Park samostojnosti Petek, 23. avgust - Mantova Petek, 30. avgust - Park samostojnosti Nočni tek ^«^k Sobota, 24. avgust - Stara cesta ^ IOLETJE S A ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novo vTurističnoinformacijskem centru Vrhnika Več o ponudbi spominkov in drugih prodajnih artiklov, ki so naprodaj vTIC-u Vrhnika: www.zavod-cankar.si. )v ZIC Zavcd Ivana Cankarja za kulturo, Sport in turizem Vrhnika Vse, ki vas zanima več o zgodovini kartuzije BISTRA je knjiga na voljo za samo: 12,00 €. Ponatis prvenca Tatjane Oblak Milčinski, romana v pismih BREZ SLADKORJA, PROSIM (19,66 C) in nadaljevanje z dnevniškim romanom TO NI BILA NAVADNA KAVA (25,05 €). Aerozaprega Vrhnika Ligojna, 25. junij - Modelarski klub Vrhnika je na modelarskem letališču v Ligojni zopet organiziral srečanje modelarjev ljubiteljev aero-zaprege. To je ena zahtevnejših panog v letalskem modelarstvu. Gre za sodelovanje dveh modelarjev pilotov. Prvi upravlja z maketo motornega vlečnega letala, drugi pa upravlja z maketo jadralnega letala. Oba morata leteti kar se da previdno, da ne pride do neljubih situacij v letu. Maketa jadralnega letala je s pomočjo vrvice priključeno na maketo vlečnega letala. Vlečno letalo s pomočjo močnega motorja povleče jadralno letalo v zrak. Pri doseženi višini okoli 300m se pilot jadralnega letala odklopi z vrvice vlečnega letala in preostanek letenja prosto jadra in poskuša izkoristiti naravo za čim daljši čas leta. Pilot vlečnega motornega letala po opravljeni aero-zapregi maketo usmeri nazaj na letališče, kjer ga že v vrsti čaka pilot druge makete jadralnega letala. Dogodka se je v udeležilo približno 35 modelarjev s prav toliko maketami motornih in jadralnih letal. Večina jih je prihajala iz Slovenje, imeli pa smo tudi goste iz sosednje Italije. Letos nas je obiskal tudi mladi talent Nik Oblak in ekipa Kanala A, ki je na letališču posnela prispevek, ki je bil predvajan še istega dne na televiziji. (MKV) Tu smo doma Letošnjo prireditev Turističnega društva Blagajana Vrhnika »Tu smo doma«, ki je bila 25. junija, je nekoliko pokvarilo slabo vreme, kar se je poznalo na številu udeležencev. Ne glede na to, pa so se odvili vsi pripravljeni dogodki. Srečanje, že šesto po vrsti, je letos bilo na Cankarjevi Sv. Trojici. Osnovni namen in smisel prireditve je v srečanju povabljenih občanov z domačini ter jim pokazati, kako se mesto razvija, kaj ljudje počnejo ter jih tudi pozvati v športno, kulturno in turistično življenje na Vrhniki. Tako so se na številnih stojnicah predstavljali s svojimi izdelki in delovanjem številna vrhniška društva, ustanove, podjetniki in posamezniki. Obiskovalci so prvič spoznali tudi vrhniško kavo in vrhniško pivo. Več v besedi in sliki v naslednji številki glasila. S.S. Taborniki in katoliški skavti na Vrhniki Fotoorientacija in scoutball Sobota 18. maj je bil za vrhniške tabornike iz Rodu Enajsta šola poseben dan. Prvič smo v sodelovanju s skavti iz stega Vrhnika 1 pripravili skupno akcijo za naše člane. Mlajši so se z zanosom odpravili raziskovat naravne in druge znamenitosti Vrhnike s pomočjo slik ter se nato kot muhice izmikali žogam vodnikov, za dodatne točke. Starejši člani so se najprej pomerili v scoutball-u, taborniški različici ameriškega nogometa, nato pa še oni pohiteli na pot, ki so jim jo odkrivale fotografije. Vse ekipe so za nagrado prejele priznanje in sladko nagrado. V skupinah so bili skavti in taborniki med sabo pomešani. Njihova razigranost, dobra volja ter medsebojno sodelovanje so dokazali, daje rivalstvo med taborniki in skavti, vsaj na Vrhniki, le mit. Taborniki iz rodu Enajsta Sola se skavtom še enkrat zahvaljujemo za vso pomoč in nepozaben dan. Petra Jelovšek - Teta Gugl S sekcijo narodnih noš TD Blagajana tudi letos v Beljak dediščino, starimi običaji, sodelujejo v godbah, folklornih skupinah in podobnih društvih. Tako je mogoče videti predstavnike avstrjskih skupin, veliko slovenskih skupin in društev ter številne evropske folklorne skupine: od italijanskih, madžarskih, poljskih, litvanskih pa vse do bližnjevzhodnih predstavnikov. Na tematskih odrih pa si že pred povorko lahko ogledate tudi njihove nastope. Povorka bo letos v soboto, 3. avgusta 2013, naši skupini, v kateri prevladujejo gorenjske narodne noše, pa se bodo ponovno pridružili tudi člani Otroške folklorne skupine Stara Vrhnika, ligojnske Trlice in Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca. K udeležbi na dogodku pa vabimo tudi vas, dragi interesenti, saj bo tudi letos organiziran avtobusni prevoz za vse tiste, ki bi si želeli veselo vzdušje, živo glasbo in okusno kulinariko doživeti v živo. Dobro volje nam zagotovo ne bo zmanjkalo, zato vljudno vabljeni na izlet, ki ga še dolgo ne boste pozabili. Se vidimo? T.H. Člani sekcije narodnih noš, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Blagajana Vrhnika, se že več let udeležujejo beljaške po-vorke. Villacher Kirchtag oziroma Semenj v Beljaku, kot se imenuje prireditev, ki bo letos potekala že sedemdesetič, bo trajala od 28. julia do 4. avgusta, del prireditve pa je tudi tradicionalna povorka narodnih noš in kostumov z vseh strani Evrope. Semenj v Beljaku združuje regionalno tradicijo, ljudske šege in navade, hkrati pa povezuje tudi različne narode. Prvobitnost festivala z značilno regionalno kulinarično ponudbo in ljudskim izročilom na številnih mestnih prizoriščih vsako leto popestri dogajanje, seveda pa ne manjka tudi raznovrstne žive glasbe. Povorka narodnih noš je tradicionalno prvo soboto v avgustu, v njej pa sodeluje približno sto skupin, ki se ukvarjajo z oblačilno Turistično društvo Blagajana Vrhnika vse zainteresirane VABI na ogled beljaške povorke narodnih noš, ki bo v soboto, 3. avgusta 2013, v Beljaku. Za celodnevni obisk bo organiziran avtobusni prevoz, za malico in pijačo bo poskrbljeno. Odhod z Vrhnike bo predvidoma ob 10. uri, vrnitev v večernih urah. Za več informacj glede izleta se obrnite na Mirjam Su-hadolnik, predsednico TD Blagajana, ali Tino Hajdinjak, predstavnico sekcije narodnih noš. Veselimo se vaše udeležbe! Letni koncert MePZ KUD Drenov Grič-Lesno Brdo Drugo soboto v mesecu juniju smo člani MePZ KUD Drenov Grič-Lesno Brdo pripravili letni koncert v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. V goste smo povabili pevce Pevskega oddelka glasbene šole Postojna, ki se učijo solo petja pod mentorstvom Helene Maurič Jelovšek. Predstavili so se Tjaša Smrdel, Nina Bužanin, Matej Lenarčič, Teja Škodič Zakšek, Doroteja Rebec in Vanja Kočevar. Sopranistka Helena Maurič Jelovšek živi na Drenovem Griču in je že večkrat prepevala na tem odru. Tokrat pa je poslušalcem predstavila svoje učence, ki sodelujejo še v drugih pevskih sestavih, s petjem pa se ukvarjajo ljubiteljsko. Pevce je na klavirju spremljal Edvard Popit. Člani domačega pevskega zbora smo zapeli pod vodstvom zborovodje Gorazda Jana. Povezovalka programa Katarina Lenarčič je obudila spomin na Jožeta Glaviča, ki seje konec aprila za vedno poslovil iz tega sveta. Jože je več let prepeval v zboru, posvetili smo mu prve tri pesmi. Program smo zaključili vsi nastopajoči z Gobčevo in Menartovo Zapojmo pesem. Po koncertu smo ob prigrizku in kapljici veselo pokramljali in zapeli. Ocenjevanje hiš, obnovljenih objektov starejšega datuma , javnih objektov... Komisija za lepše okolje, ki deluje v okviru TD Blagajana Vrhnika, vsako leto ocenjuje videz kraja -hiš, balkonov, kmetij. Člani komisije za lepše okolje bomo tako kot vsako leto opazovali in ocenili najlepše hiše, stare obnovljene objekte in najlepše javne objekte (šole, vrtci, različni javni zavodi, objekti državnih in lokalnih inštitucj, muzeji, knjižnice, galerije in drugi objekti javnega značaja), pri katerih bomo opazovali zunanjo urejenost, dostopnost^objektov in notranjo urejenost, seveda v delu za obiskovalce. Če po vašem mnenju kateri od javnih objektov izstopa po svojem videzu in urejenosti nas obvestite in glasujte za najlepši javni objekt v naši občini. Ocenjevali bomo urejenost javne stavbe (fasada, cvetličenje, vhod, dostop, čistoča notranjih prostorov, parkirišče..) in čistočo javne površine (smeti na zelenicah in drugih površinah, vzdrževano drevje, cvetlične grede, urejene poti). Prosimo, da nam do 10.7.2013 pošljete vaša opažanja s terena. Vaše predloge si bomo ogledali in jih ocenili. V avgustu na seji upravnega odbora TD Blagajana, bomo izbrali ter nagradili najlepše. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem, ki ga najdete v Našem časopisu ali po elektronski pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. Na elektronski naslov nam lahko pošljete tudi fotografijo objekta, za katerega menite, da si zasluži priznanje. Tako letos iščemo: najlepše urejene hiše, najlepše obnovljene objekte starejšega datuma - kmetje, domačije, hiše ali ohranjene starejše portale, najlepši javni objekt v naši občini. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in prijaznega okolja. TD Blagajana 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Bevški mladi gasilci Gasilsko občinsko tekmovanje v orientaciji Pikiji, Pikice, Triperesna deteljica, Najdrznejši, Najhitrejši in Super gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Bevke so se v soboto, 11. maja, podali proti Lazam na občinsko orientacijsko tekmovanje. Vse ekipe so brez večjih težav pretekle progo. Premagovali so vse zastavljene naloge in kljub slabemu vremenu pokazale, da so iz pravega testa. Tako sta se dve ekipi uvrstili dalje na regijsko tekmovanje. Najmlajši pionirji so osvojili 2. in 6. mesto. Mladinci so bili drugi in četrti. Pripravniki pa so si priborili 3. mesto. Vse ekipe so se odlično odrezale. Do regijskega tekmovanje pa ekipi sedaj pričakujeti še veliko vaj in treningov. Fotografije si lahko ogledate na www.mojaobcina.si/vrhnika. Nika Dolinar Kvalifikacijsko tekmovanje kaj veš o prometu V četrtek, 9. maja 2013, je na Vrhniki pri OŠ Ivana Cankarja v sproščenem in športnem duhu in v lepem vremenu potekalo kvalifikacijsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanja se je udeležilo štiriindvajset tekmovalcev iz ekip OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in OŠ Log - Dragomer. Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: v spretnosti vožnji na poligonu, ocenjevalni vožnji na prometnem poligonu ter prek spletne aplikacije preverili svoje znanje o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in vedenju v prometu. Potegovali so se za uvrstitev med prva tri mesta v svoji kategoriji. Vsi tekmovalci so pokazali veliko mero znanja in spretnosti, naziv absolutne zmagovalke pa si je letos prislužila Doroteja Košir. Najbolje uvrščeni so za svoje dosežke prejeli praktične nagrade, ki jih je letos podarila Občina Borovnica. Zmagovalcem čestitamo in želimo uspešno udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo 1.junija 2013 v Ljubljani. Pohvale si zaslužijo tudi mentorji, ki so zelo dobro pripravili svoje tekmovalce. Tekmovalce je nagovoril in pohvalil predsednik sveta za preventivo Nikolaj Bogdan Stražišar, ki je tekmovanje sklenil s sporočilom, naj svoje znanje ponesejo v vsakodnevno rabo in naj na vedenje v prometu opozarjajo tudi starejše, ki dostikrat nevede kršijo pravila. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Vrhnika se zahvaljuje vsem sodelujočim za pomoč pri organizaciji: ZŠAM, JP KPV, d. o. o., Občini Vrhnika, Občini Log - Dragomer, Občini Borovnica, OŠ Ivana Cankarja. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem: Ljubljanskim mlekarnam za jogurte in družbi Janeja, d. o. o., za slaščice in torto, ki so poskrbeli za okrepčilo naših tekmovalcev. Rezultati tekmovanja: Mlajša skupina, letnik rojstva 2000, 2001 1. mesto Žan Korošec OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 2. mesto Ana Frank Bogataj OŠ Ivana Cankarja Vrhnika 3. mesto Urban Kržič OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Starejša skupina, letnik rojstva 1998, 1999 1. mesto Doroteja Košir OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 2. mesto Peter Urh OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 3. mesto Meta Mramor OŠ Log - Dragomer Ekipno tekmovanje 1. mesto OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Vrhnika Zaključni koncert orkestrov Vrhnika, 5. junij - Vrhniški osrednji kulturni hram je bil še enkrat nabito poln, kajti verjetno ni bilo starša ali ožjega sorodnika, ki si ne bi prišel ogledat nastop sina ali hčere, ki igra v katerem od orkestrov Glasbene šole Vrhnika. V poldrugi uri dolgem programu so se predstavili trie orkestri. Prvi aplavz publike je prejel mladinski pihalni orkester pod taktirko dirigenta Jake Jerina, ki ga vodi od lanske jeseni. Orkester se je od tedaj predstavil že na decembrskem prazničnem koncertu, na nastopu za učence OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, pred kratkim pa tudi v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Vrhnika. Orkester je na Cankarjevem odru nastopil s štirimi skladbami in si si prislužil velik aplavz občinstva. Drugi so oder zasedli najmlajši člani skupnega muzici-ranja - učenci Godalnega orkestra Glasbene šole Vrhnika. Ob koncertih v glasbeni šoli se vsako leto predstavijo še na odru Cankarjevega doma v okviru festivala Rima raja, obiskali so tudi publiko rakovniške glasbene šole in učence OŠ Log - Dragomer. Mali glasbeniki, ki so v glasbeni šoli komaj šele drugo ali tretje leto, so zaigrali 4 slovenske ljudske pesmi v priredbah Dušana Vodiška, Tomaža Zorka in Jake Jerina . Eno od skladb so popestrili še z vključitvijo drugih inštrumentov: kitar, piana, pihal, tolkal in solo pevke (Tjaša Rus). Orkester je vodila Nastja Caj-hen Rode. Kot zadnji pa se je na velikem odru predstavil simfonični orkester, ki ga prav tako vodi Jerina. Za orkestrom je obisk Nizozemske, kjer so sodelovali na Festivalu Helikon ter osvojili prvo mesto. Kvaliteto orkestra so prepoznali tudi organizatorji Festinic, v okviru katerih je orkester nastopil v Veliki dvorani Slovenske Filharmonije in navdušil vse prisotne. Na Can- karjevem odru je pečat nastopu orkestra dala še njegova članica Janja Janša s solo pevskim nastopom. Koncert je bil sklenjen s presenečenjem - nastopom mešanega pevskega zbora, ki ga je pripravil Jerina v sodelovanju z učitelji Heleno Grbac, Kristino Smrke in Antonom Puciharjem. Kot je dejala ravnateljica šole Dominika Naverš-nik, tako množičen obisk koncerta priča o kvaliteti glasbene šole, obenem pa vse sodelujoče - tako učitelje kot učence - navdihuje in jim daje moč za nove izzive. Gašper Tominc, foto: GT * ' n ' ■W 1 - JE* žfr | Ti1 iT . ^ Dan varne vožnje v r-w v t • v Ze šestič V • t • • osvežili znanje motoristom Vrhnika, 1. junij - Na prvo junijsko soboto je Moto-klub Nauportus z Vrhnike v sodelovanju z organizacijo Motoristi za motoriste organiziral že šesti dan varne vožnje, na katerem so si motoristi lahko osvežili znanje v vožnji z motorjem. Kot je povedal Danilo Leskovec, predsednik motokluba, je ena od temeljnih vodil kluba tudi izvajanje aktivnosti na področju varnosti motoristov v prometu. Zato že vrsto let konec maja organizirajo dan varne vožnje, ki se je, sodeč po številu sodelujočih motoristov, prijel. »Želimo, da imajo motoristi možnost osvežitve svojega znanja pod budnim očesom policijskih inštruktorjev.« Motoristi se tako preskušajo na poligonu, njihovo vožnjo pa spremlja policijski inštruktor, ki komentira oziroma svetuje, kako izboljšati vožnjo. Odziv motoristov je bil glede na jutranje kislo vreme skoraj nad pričakovanji. Poleg osrednjega dogajanja - to je vožnje na poligonu - so v klubu poskrbeli še za predstavitve lokalnih in drugih organizaci ter služb, ki imajo med drugim vključujejo tudi promet. Tako so se predstavljali vrhniška policija in njihovi kolegi iz Ljubljane (s pro-vido), vrhniška upravna enota, Medobčinsko redarstvo ter Zveza šoferjev in avtomehanikov Vrhnika. Poleg tega je v dopoldanskem času potekal prikaz tehničnega reševanja voznika, ukleščenega v karambolirano vozilo. Reševalne postopke so opravili sta-rovrhniški in vrhniški gasilci. Poseben poligon pa je bil namenjen kolesarjem, kjer so se preskušali predvsem najmlajši. Prireditev se je začela ob devetih zjutraj, ko sta zbrane med drugim nagovorila župan Stojan Jakin in Pavle Hočevar iz organizacije Motoristi za motoriste, in se končala zgodaj popoldne. Gašper Tominc, foto: Blaž Uršič 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Izlet na avstrijsko Koroško Klub seniork in seniorjev OO SDS Vrhnika je v soboto, 25. 5. 2013, popeljal člane in simpatizerje slovenske demokratske stranke na spomladanski izlet na avstrijsko Koroško. Z avtobusom smo se odpravili prek Ljubelja ogledat najpomembnejše zgodovinske točke naše nekdanje Karantanije. Na Gosposvetskem polju smo si ogledali cerkev Marijinega vnebovzetja, vojvodski prestol in grad Plešivec oz. Krnski grad. Pot nas je nato vodila naprej na Štalensko goro na kosilo v Katoliško-prosvetni dom Sodalitas v Tinje. Ustavili smo se še v kraju Globasnica, kjer smo si ogledali romarski muzej pod sv. Hemmo ter iz Rozalijinega vrelca pod skalo pili čudodelno vodo. OO SDS Vrhnika ITI ••• pi •••• <1 Tranzicija v Slovenji ni uspela I Svet Slovenske Demokratske Stran- H^H^^k ke je 15. Junija 2013 soglasno spre-A^P jel resolucijo o neuspeli tranziciji: »So trenutki v zgodovini naroda, ko se mora Slovenska demokratska stranka odzvati z vso resnostjo in odločnostjo, javnosti povedati tudi neprijetno resnico ter izraziti svojo zavezo v skrbi za bodočnost Slovenje. SDS je na 10. kongresu maja letos opozorila na problem, ki se pojavlja v Slovenji in drugih tranzicjskih državah, katere niso na ustrezen način prekinile popkovine s svojo totalitarno preteklostjo. Resolucija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1096 o nujnosti razgradnje dediščine totalitarnih komunističnih sistemov iz leta 1996 opozarja: "Nevarnosti v primeru neuspešnega prehodnega procesa je veliko. V najboljšem primeru bodo vladali oligarhija namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic. V najslabšem primeru bi bila posledica lahko žametna obnovitev totalitarnega režima, če ne celo strmoglavljenje porajajoče se demokracije." V slabem mesecu dni po kongresu SDS so se razmere v Slovenji drastično spremenile na slabše. Nekatera opozorila, izrečena v naših kongresnih dokumentih še v pogojnikih, so se izkazala za dokončno potrjena. Tranzicija v Slovenji ni uspela. V Slovenji vladajo oligarhija namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic. To stanje pa se celo dnevno spreminja na slabše. Preko dominantnih medijev in ostalega propagandnega aparata se ponuja koncept t.i. demokratičnega socializma, kar vodi v skrajno fazo, na katero opozarja Resolucija sveta Evrope: strmoglavljenje demokracije in obnovitev totalitarnega režima. „.V Slovenji predstavlja danes največjo grožnjo demokraciji nereformiran pravosodni sistem, ki ga obvladujejo sile bivšega totalitarnega režima in različni koristoljubni lobiji in ki pod krinko samostojnosti in neodvisnosti razgrajuje zametke demokratične in pravične družbe ter vladavino prava. ... Zgodovinski spomin nam ob tem nehote ponuja primerjavo s prakso totalitarnih sodišč po vzoru Dachavskih procesov. A celo takrat so se potrudili vsaj podtakniti lažne dokaze, izsiliti lažno pričevanje ali pa obdolženca mučiti, dokler ni sam priznal izmišljenega kriminalnega dejanja. Danes, leta 2013, pa v samostojni, formalno svobodni in demokratični Slovenji sodišče brez najmanjšega zadržka obsodi človeka brez enega samega dokaza in brez enega samega obremenilnega pričevanja. Na Dachavske procese neposredno spominja tudi besedni konstrukt v sodbi, češ da se je obtoženi zavedal svojega zločinskega početja, zato ga je skrival in za seboj zato ni pustil dokazov. ...« In na koncu resolucija zaključuje: »Pred članstvom SDS in pred slovensko javnostjo se zavezujemo, da ne bomo nikoli dovolili obnovitve trdega totalitarnega režima. Vedno bomo spoštovali vse domoljubne tradicije slovenskega odporništva, hkrati pa bomo dosledno zavračali posiljevanje državnih slovesnosti s simboli agresorske JLA in nedemokratičnega režima. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se slovenska država in vsi njeni podsistemi osvobodijo ujetosti v dediščino mračne preteklosti.« Okrogla miza Predelovalna industrija: prednost ali cokla? Vrhnika, 1. junij - V Cankarjevem domu so se za isto mizo zbrali štirje direktorji vrhniških največjih firm, katerih glavna dejavnost je povezana z zbiranjem ali predelavo odpadkov. Sogovornikom se je pridružila še dr. Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje, govorili pa so predvsem o firmah samih in o morebitnem vplivu le-teh na okolje. Okroglo mizo je sklicala vrhniška SDS, potem ko je izvedela, da želi Kemis graditi dodaten »prostor« in da utegne - sodeč po naslovu dokumentacije - ta precej vplivati na okolje. Pozneje se je izkazalo, da gre bolj zgolj za birokratski jezik in da vse skupaj praktično nima nobenega vpliva na okolje. Da bi se izognili takšnim in podobnim zmotam. so se v stranki odločili za organizacijo okrogle mize, na kateri so se predstavili Kemis, Kompostarna Rosa, CRO Vrhnika Saubermacher in Komunalno podjetje Vrhnika, občani pa so jim lahko postavili tudi vprašanja. Kot je dejal Emil Nanut, direktor Kemisa, katerega glavna dejavnost je zbiranje nevarnih odpadkov, se občanom ni treba bati, saj naj bi bilo njihovo skladišče v radiu 500 km eno najvarnejših. Objekt kot tak ima vse potrebne filtre za izpust plinov, čiščenje odpadnih vod (izliv v vodotok je mogoče v nekaj sekundah blokirati), potrebne podložne zaščite v tleh, nenehno sodelujejo z lokalnimi gasilci . Sicer je Kemis na Vrhniki od leta 2009, obstaja pa že trideset let. V tem času si je zagotovil visoko strokovnost, kar nenazadnje dokazuje tudi več kot osemsto kupcev in za skoraj vsakega od njih morajo zagotavljati posebne obdelave - posebna znanja. Nanut se je tudi zahvalil Vrhničanom in Sinjegoričanom, da so dovolili gradnjo na njihovih tleh in izrazil upanje, da so v tem času s svojim korektnim delovanjem razblinili morebitne dvome o njihovem namenu. Matjaž Rus, direktor Roks recikliranje, ki upravlja s Kompostarno Rosa na Stari Vrhniki, je prav tako predstavil dejavnost kompostarne. Dejal je, da so v letu 2011 zaradi smradu zaustavili sprejem vseh odpadkov in sanirali biofilter, od takrat naprej so razmere boljše. Pojasnil je še, da je v hali, kjer je kompost, podtlak, zato je uhajanje smradu skoraj nemogoče. Šibka točka je le vhod v halo, torej trenutek, ko se vrata odprejo in vanjo zapelje stroj. Sicer pa je kompostarna v zadnjem času na trg ponudila nov izdelek - v vreče zapakiran tako imenovani »vrhniški kompost«, ki so ga stranke, po Rusovih besedah, zelo dobro sprejele. S težavami smradu so se veliko ukvarjali tudi na Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika, ki ga ima zadnja leta v lasti avstrijski Saubermacher. Direktor Marko Kocjančič je dejal, da imajo po ukinitvi zbirnega centra tri glavne dejavnosti: kompostiranje, sortiranje odpadne plastične embalaže in prevoze. Glede kompostiranja je dejal, da so tudi pri njih imeli težave s filtrom, a da so sedaj odpravljene in le še redko prejmejo pritožbo zaradi smradu. Tudi on je potrdil, da je šibka točka (ko lahko uhaja smrad iz kompostarne) odpiranje in zapiranje vrat ob vhodu v kompostarno. Sicer pa je dejal, da v kompostarni načrtujejo še tehnološke posodobitve, na mestu sedanje sortirnice pa naj bi zrasel sodoben obrat. Trenutno še bijejo bitko s papirji, zato računa, naj bi slavnostni trak prerezali v letu 2015. Brigita Šen Kreže iz komunalnega podjetja je povedala, da je Vrhnika praktično že dosegla raven ločevanja odpadkov, ki ga je EU predpisala šele za leto 2020 - to je 75 %. Zmanjšuje se tudi količina odloženih organskih odpadkov, saj je komunala izvedla več akcij, s katerimi je občane ozaveščala o prednostih kompostiranja. Lani so prek Humane začeli zbirati obleko - v devetih mesecih so je zbrali kar 84 ton, skoraj ravno toliko pa tudi odpadne električne in elektronske opreme. A vsi ljudje še vedno ne znajo ločevati, kajti nadzornik je lani izdal več kot štiri tisoč opozoril lastnikom zabojnikov. Kot je dejala Šen Krežetova, ne z namenom kaznovanja, marveč z namenom ozaveščanja. Večina sogovornikov se je strinjala, da je naša okoljska in prostorska zakonodaja zelo okostenela. Kocjančič je na primer dejal, da morajo zavoljo načrtovanega novega obrata dobiti celo študijo vpliva le-tega na ptice. Dodal je še, da bi v tujini takšne obrate gradili nekje daleč zunaj urbanih naselij, pri nas pa kaj takega ni mogoče, saj bi bilo tam bodisi prvovrstno kmetijsko zemljišče bodisi krajinski park bodisi kaj tretjega. Kocjančič, Nanut in Rus so se tudi strinjali, da so njihovi obrati lahko zrasli na Vrhniki zato, ker je bila med ljudmi velika ozaveščenost o ločevanju odpadkov, glede česar velja zahvala vrhniški komunali. Dr. Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje je v sklepnem govoru dejala, da v zgodovini človeštva še ni bila nikoli večja potrošnja surovin. Če bo šlo tako naprej, bomo potrebovali kar devet Zemelj, da bomo zadostili vsem surovinskim apetitom. »Zato je ločevanje nujno,« je menila in dodala, da predelovalna industrija igra zelo pomembno vlogo - nosi veliko družbeno odgovornost. »Seveda pa moramo mi, kot povzročitelji odpadkov, in industrija najti skupno točko za sobivanje v dobro vseh nas,« je še dejala. Gašper Tominc, foto: gt Iz Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika Članice in člane Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika obveščamo, da bo zaradi dopustov pisarna združenja od 22. julija do 18. avgusta zaprta, preostale srede v mesecih juliju in avgustu pa bo obratovala le v popoldanskem času. Uradne ure pisarne združenja so vsako sredo dopoldne od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Dobite nas tudi na tel. št. 755-20-01, lahko pa nam pišete na elektronski naslov: zbnob.vrhnika@gmail.com. Člane združenja obveščamo, da smo ob izrednih primerih zunaj uradnih ur dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696-818, kjer se vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika. Člane združenja in občane Vrhnike tudi obveščamo, da je pred glavnim vhodom v pisarno združenja nameščena oglasna omarica, kjer so objavljene vse naše aktivnosti in druga sporočila. N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občni zbor OONSI Vrhnika Občinski odbor Nove Slovenje Vrhnika se je zaradi varčevanja tudi letos odločil, da občinski zbor stranke organizira na Vrhniki. Člani in simpatizerji smo se zbrali v petek, 7. 8. 6. 2013, na Vrhniki. Na občnem zboru sta se nam pridružila tudi poslanka Nove Slovenje, ga. Iva Dimic, in g. Peter Stavanja, predsednik OONSi Logatec. Predsednik odbora OONSi Vrhnika, Jure Zimšek, je po pozdravu vsem prisotnim poročal o delu odbora v minulem letu. Odbor se je lani sestal na eni korespondenčni seji in trinajstih rednih. Na sejah so obravnavali gradivo za seje občinskega sveta in aktualne dogodke v stranki in državnem zboru. G. Vinko Keršmanc je na zboru predstavil delo v Občinskem svetu Vrhnika oziroma teme, ki so jih obravnavali na sejah občinskega sveta. Gospa poslanka Iva Dimic je predstavila svoje delo v Državnem zboru in dejala, da so odnosi v skupini zelo dobri in predvsem delavni. Člane je seznanila z nekaterimi predlogi zakonov, ki jih želi stranka vložiti v parlamentarno proceduro. Gospod Stavanja se je v svojem nagovoru predvsem spregovoril o aktualnih dogodkih v politiki in družbi. Z njegovimi mislimi in predlogi se je strinjala večina članov. Po uradnem zaključku zbora se je nadaljevalo prijetno druženje na pikniku v lepi naravi v bližini Vrhnike. 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina peS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Člani ZŠAM Vrhnika uspešni v prometnih preventivnih akcijah Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Vrhnika smo uspešno zaključili prvo polovico letošnjega leta. Naloge na področju preventivnega dela smo končali v začrtanih ciljih. V sodelovanju z Vrtcem Vrhnika, enota Ko-marček, smo 14. marca 2013 izpeljali preventivno akcijo Pasavček. Otrokom v starostni skupini od 5 do 6 let, pri vzgojiteljici Zdenki in pomočnici Aniti, smo predstavili pravilne postopke privezovanja v otroških avto-sede-žih. Zapletanje drobcenih ročic med pasove in sponke kaže, da morajo starši obvezno preveriti, če so bili res opravljeni vsi postopki za varno pripenjanje. V sproščeni urici druženja smo najmlajše seznanili tudi z obnašanjem v vozilu, kadar smo na cesti. Vzgoja v prometu za najmlajše je ena od pomembnejših ciljev našega združenja. Zavedamo se pozitivnega učinka na najmlajše. Z dobro prakso bomo nadaljevali. V sodelovanju s PP Vrhnika smo izpeljali nenapovedano akcijo ugotavljanja privezanosti otrok v avtomobilih. Namen akcije je bil ugotoviti stanje privezanosti otrok ob prihodu v vrtec. Akcija je potekala 22. 5. 2013 v zgodnjih jutranjih urah na sedmih lokacijah v občinah: Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Preventivni nadzor s strani članov ZŠAM Vrhnika in Policije Vrhnika je pokazal, da je stanje privezanosti problematično. Jutranja naglica jasno kaže, koliko si resnično vzamemo čas za naše najmlajše. Ugotavljamo, da starši, ki imajo vrtec v bližini doma, le stežka priveže-jo otroke in sebe. Prav tako je slaba prometna Projekt Pasavček v vrtcu kultura tam, kjer policija izvaja le občasne redne nadzore. Starostna skupina voznikov, ki kršijo predpise, je mlajša. Ugotavljamo, da je največ kršitev zaradi nepri-vezanosti enega ali več otrok, neprivezanosti voznikov, otroci so v vozilu brez primernih otroških sedežev in nekateri otroci so v prednjem sedežu - ob vozniku. Izgovorov in zgodb je mnogo. V prihodnosti je lahko slab izgovor tragičen za vašega otroka in vas. V tokratni akciji smo udeležence opozarjali, v naslednjih akcijah bo Policija zakonsko ukrepala. Zahvala vsem sodelujočim v preventivni akciji. V soboto, 1. junija, smo sodelovali pri izved- Udeleženci kolesarskega poligona ob Dnevu varne vožnje bi prireditve v Športnem parku na Vrhniki. Tradicionalna prireditev Dan varne vožnje za motoriste je potekala pod okriljem Moto kluba Nauportus in sodelujočih. ZŠAM Vrhnika smo predstavili aktivnosti, povezane s prometno varnostjo. Člani smo zagotavljali dostop in usmerjanje s Tržaške ceste na prireditveni prostor. Na košarkarskem igrišču pa smo pripravili poligon varne vožnje za kolesarje, kjer so otroci pokazali svojo spretnost .pri vožnji s kolesom. Na samem prireditvenem prostoru so se obiskovalci seznanili z našimi aktivnostmi na področju vzgoje najmlajših v prometu. Otroci so spoznavali prometno signalizacijo, znake in osnovne predpise v prometu. Motoristi so ta dan na poligonu varne vožnje prikazali vse svoje spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za varno vožnjo v cestnem prometu. Svojo strokovnost so nam prikazali reševalci, policisti in gasilci. Spoznali smo, da lahko vedno računamo nanje ob najtežjih trenutkih, s katerimi se vsak dan srečujemo na cestah. Aktivno smo se pridružili tudi k izvedbi in predstavitvi našega združenja na Argonavtskih dnevih na Vrhniki v nedeljo, 16. junija 2013. Prelepo vreme nam je omogočalo postavitev kolesarskega poligona in stojnice s predstavitvenim gradivom. Čez dan se je zvrstilo kar nekaj nadebudnih otrok, ki so preizkusili kolesarski poligon in se preizkusili v spretnosti med stožci. Poznavanje prometnih znakov je bil trd oreh za odrasle in otroke. Še naprej se bomo trudili v dobro večje varnosti v prometu. Najmlajše smo za trud nagradili z odsevnimi trakovi in promocijskim gradivom. Starši, vzgojitelji, učitelji in odrasli udeleženci v prometu: bodimo dober zgled najmlajšim udeležencem v prometu. Zahvala še enkrat vsem članom ZŠAM Vrhnika, ki ste aktivno sodelovali v preventivnih akcijah. Srečno vožnjo vsem občanom. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Zaključna prireditev Jubilejno, trideseto tekmovanje za čiste zobe V dvorani Kodeljevo (dvorana Tivoli je bila predvidena za obnovo pred evropskim košarkarskim prvenstvom) smo 30. maja letos zaključili jubilejnih trideset let preventivno naravnanega tekmovanja Na sicer deževen četrtek smo v dvorani Kode-ljevo pričakali več kot 1600 otrok in njihovih učiteljev iz zmagovalnih razredov Slovenje. Obiskali so nas tudi visoki gosti -predsednik RS g. Borut Pahor, predsednik Stomatološke sekcje SZD g. Gorazd Sajko, dr. dent. med., direktor Zdavstvenega doma Ljubljana g. Rudi Dolšak, mag. posl. ved in MBA, direktor ZD Vrhnika g. Tomaž Glažar, univ. dipl. ekon., predsednik SZD g. prof. dr. Pavle Poredoš, ga. predsednica RSK za stomatologijo prof. dr. Martina Dreven-šek in drugi. Letos je tekmovanje uspešno končalo 730 slovenskih osnovnih šol (med njimi je bilo 48 šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami). Letošnji NAJ razred Slovenje je kombinirani 4., 5. razred osnovne šole z italijanskim učnim jezikom iz Pirana (Scuola elementare Vicenzo e Diego de Castro unita di Pirano) z razredničarko ga. Ornello Kunst. Regijski zmagovalec za^ širšo ljubljansko regijo pa je bil "naš" 5. a OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike z razredničarko ga.Tinkaro Kristan. Otroci ne marajo dolgih govorov, zato smo program podredili njihovi želji: učenka OŠ Ketteja Murna, devetošolka Vida, je najprej učiteljem v zahvalo, saj so naši zvesti pomočniki, zapela pesem Whitney Houston, žur pa so uprizorili člani skupine ČUKI. Verjeli ali ne, sam naš predsednik Pahor jim je dal vetra v jadra igranja. Vrhniški Cankarjev peti A-razred ima najčistejše zobe v regiji. Na fotografiji so v majčkah, za katere je poskrbela občina. Množica navdušenih otrok Ob letošnjem jubileju nam je uspelo izdati Zbornik (hvala ZD Vrhnika za finančno pomoč) - že četrti po vrsti -, v katerem smo zobozdrav- stveni delavci Slovenje, ki delamo z otroki, povzeli naš vztrajen in učinkovit trud za dobro naših šolarjev. Prizadevanja zobozdravnic in zobozdravnikov ter sester, ki delamo z otroki, so v dolgih letih le prinesla otipljive rezultate - ustna higiena osnovnošolcev je veliko boljša kot je bila pred desetletji in zobne gnilobe je pri njih občutno manj. Seveda je tekmovanje le eden od kamnov v mozaiku preventivnih dejavnosti med osnovnošolci, je pa res, da našemu tekmovanju ni para ne v evropskem ne v svetovnem merilu. Stomatološka sekcija SZD, ki organizacijsko in strokovno bdi nad tekmovanjem že trideset let, je ta preventivno naravnani projekt vzela za svojega in vsa ta leta (trie predsedniki sek-cje so se medtem že zamenjali - od prof. dr. Matjaža Rodeta prek prim. Janeza Vrboška do sedanjega Gorazda Sajka, dr. stom.) »diha« s tekmovanjem. To vsekakor daje čvrsto oporo nam izvajalcem, ki se lahko pohvalimo s: • skoraj 98 %udeležbo slovenskih osnovnih šol v tekmovanju, • 100 % udeležbo otrok s posebnimi potrebami, • veliko naklonjenostjo šolskih vodstev in učiteljskega kadra, • razumevanjem s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenje (ZZZS), ki je že pred dolgimi leti uvidel daljnosežnost preventive in plačuje delo izvajalcev pri kontrolah plaka med tekmovalci, • vsestransko podporo naših matičnih zdravstvenih zavodov, • zobozdravstvenimi delavci, ki vestno, vztrajno, srčno in učinkovito vodjo tekmovanje na svojih področjih in organizirajo tudi lokalne prireditve • in v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki jo je že tretjič zapored izvedel Inštitut za varovanje zdravja, se je med drugim izkazalo, da si mladi bolj umivajo zobe, kot so si jih. Seveda pa smo se soočili tudi z dejstvi, ki ne vzbujajo optimizma: • zadnjih nekaj let opažamo v prestolnici in na območju vse Slovenje, da se stanje ustne higiene naših varovancev po malem slabša, • KEP-indeks pri 12-letnikih se je dvignil na 1,9, • pogrešamo nadaljevanje dela z otroki po prehodu iz osnovne v srednjo šolo, • vse manj je kolegic in kolegov zobozdravnikov, ki se odločijo za delo z otroki. Menim, da bo vsem nam zaključna prireditev ostala v najlepšem spominu - šolarji so si »prisvojili« našega predsednika, pel je na odru skupaj s Čuki in otroki, se rokoval, se podpisoval, tudi na roke, ljubeznivo kramljal z učitelji in namenil nam je debelo uro svojega časa. Pred odhodom je obljubil, da nam bo pomagal pri iskanju sponzorjev - tega pa smo bili najbolj veseli prav prireditelji, saj bi nam tako odpadla praktično največja skrb. Naj spodnje fotografije pričarajo vzdušje na naši osrednji zaključni prireditvi. Matej Leskošek, dr. dent. med. Prijateljstvo združuje Ob koncu šolskega leta smo učenci in učiteljice 1. triade v avli OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika pripravili prireditev za starše. Tudi to šolsko leto smo ustvarjali skupaj - učenci in učitelji. Skozi pesem, ples in igro smo predstavili, kaj je prijateljstvo. 1. a razred je pripovedoval rime o prijateljstvu in zapel pesem Ti moj prijatelj. Pesem sta na harmoniko in trobento spremljala Jurij in Jošt Cankar. Učenci 1. b razreda so predstavili nekaj misli o prijateljstvu, nato pa zapeli pesem To smo mi prijatelji. Učenci 2. a razreda so s plesom in petjem prikazali ples prijateljstva. Ker je za sklepanje prijateljstva pomembna tudi igra, nam je 2. b razred predstavil igre, ki se jih učenci igrajo med odmori. Del prijateljstva pa so tudi prepiri. Pomembno je, da se po prepiru pobotamo in pogovorimo. Kako, so nam z igro prikazali učenci 3. razredov. V nadaljevanju so »zarepali« rime o prijateljstvu. Učenca Lana Bogunič in Jan Starman, ki sta povezovala program, sta odlično opravila svojo nalogo. Starši so učence nagradili z aplavzom, domov so odšli nasmejani in zadovoljni, zato smo prepričani, da jim je bila naša prireditev všeč. učenci in učiteljice 1. triade OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Prvenstvo osnovnih šol v akvatlonu V Ljubljani na letnem kopališču Kodeljevo je 28. 5. 2013 potekalo prvenstvo OŠ v akvatlo-nu - kombinaciji plavanja in teka. Tekmovanja seje udeležila tudi 17-članska ekipa z naše šole. Učenci in učenke 1. 2000 in 2001 so tekmovali na razdalji 75 m plavanja in 1000 m teka, učenci in učenke 1. 2002 in mlajši pa so premagovali 50 m plavalne razdalje in 500 m teka. Vsi so na tovrstnem tekmovanju nastopili prvič, brez predhodnih izkušenj, a so se v novih okoliščinah zelo dobro znašli, solidno tekmovali, nekateri dosegli celo zelo dobre rezultate. Najbolj pomembno pa je, da so imeli učenci dovolj poguma, da so se soočili z novim športnim izzivom in ga tudi uspešno premagali. Matjaž Bajec, učitelj športne vzgoje OS Antona Martina Slomška Vrhnika 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Maratonu treh src V soboto, 18. maja, je bil v Radencih že triintrideseti Maraton treh src. Tradicionalnim udeležencem se je pridružila tudi večja skupina Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika. Razpotegnjeno mestno naselje Radenci (207 m) je pomembno turistično središče; leži na Radenskem polju med Radenskim potokom, levim pritokom Boračevskega potoka in vznožju Kapelskih goric, jugovzhodno od Gornje Radgone. Staro jedro naselja je ob cesti na Kapelo (312m), med Boračevskim potokom in železniško progo Ljutomer-Gornja Radgona na severu in severovzhodu ter mešanim gozdom Gajem na jugu. Kraj je kot zdravilišče zaslovel leta 1824, ko je zdravnik Karel Henn tod našel več zdravilnih vrelcev. Za razvoj zdravilišča je bilo pomembno leto 1890, ko je bila zgrajena železniška proga. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je podjetje Radenska zgradilo hotel Radin, v katerem je 430 ležišč, zdraviliški dom in nove prostore za terapijo. K njegovi dejavnosti sodi tudi proizvodnja brezalkoholnih in osvežilnih pijač, pripravljenih iz mineralne vode iz številnih bližnjih vrelcev. Izkoriščajo jih več kot trideset, nekatere tudi v Petanjcih onstran reke Mure. Radenci so eden izmed naših najpomembnejših turističnih krajev. Večina prebivalcev tako ali drugače živi od turizma in mineralne vode. Naši člani so se razdelili v tri skupine. Prva se je udeležila daljšega pohoda na Kapelski vrh, druga skupina prav tako na Kapelski vrh, vendar po krajši poti. Tretja skupina se je po ogledu startov tekačev odpravila na kopanje v termalne bazene. V maratonskih disciplinah je tekmovalo več kot deset tisoč tekačev z mednarodno udeležbo, ki so se pomerili na 42-kilometrskih, 21-kilometrskih in krajših, 10- in 5,5-kilome-trskih razdaljah. Nastopili so tudi paraplegiki na posebnih tekmovalnih vozičkih. Med tradicionalnimi udeleženci je bil tudi predsednik države Borut Pahor. Po opravljenih pohodih sta se prva in druga skupina pridružili prijetnemu razvajanju v termalnih kopališčih. Kljub malo vetrovnemu vremenu nas je v zatišju prijetno grelo spomladansko sonce. Po obveznem okrepčilu smo se z avtobusom Frelih zadovoljni odpravili proti domu. Udeležba na Maratonu treh src spada v sklop načrtovanih aktivnosti našega društva. Udeležujemo se ga tradicionalno več let in doslej nas tudi vreme ni izdalo. Kljub rahli utrujenosti je na avtobusu vladalo prešerno vzdušje in slovesno smo si obljubili, da se bomo naslednje leto spet udeležili maratona. Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika Malčki so pripravili nepozaben večer. Župnijski vrtec Vrtčevski pozdrav poletju Vrhnika, 31. maj - Na predvečer meteorološkega poletja so malčki Župnijskega vrtca Vrhnika in njihove vzgojiteljice pripravile uro dolg kulturni program za njihove starše. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Pozdrav poletju, se je vsak oddelek predstavil z eno od točk, starejši letniki pa na koncu še s skupno pesmijo. Kot že leta pred tem je Cankarjev dom pokal po šivih, saj verjetno ni bilo staršev, ki ne bi obiskali prireditve. Posebnost tega otroškega popoldneva pa je bila nova zgoščenka z naslovom Pesem meseca, na kateri je zbranih dvanajst »pesmi meseca«, ki so jih prepevali otroci med letom. Kot so dejali v vrtcu: »Veliko je zgoščenk, a malo takšnih, na katerih nastopajo vaši otroci ...« Gašper Tominc, foto: GT v Maj v Župnijskem vrtcu Vrhnika Na polju rožice cveto, na drevju pa ptički pojo, z neba nam sveti sonček zlat, že prišla je k nam pomlad.... Maj v Župnijskem vrtcu Vrhnika (Janez Bitenc) No, pomlad smo priklicali kar sami! Rožice pa posejali na Marijino obleko v avli vrtca in Kaplanji, katere podoba nas je vsak dan spominjala na šmamično pobožnost. Marija nas je z majhnimi nalogami spodbujala k dobrim delom in zahvalje-vanju za vse, za kar smo lahko hvaležni. Kako tudi majhen dar človeka razveseli, smo si dokazale sodelavke med seboj, ko smo se ves mesec maj igrale - »skriti prijatelji« - ti so ves ta praznični čas hodili po vrtcu in razveseljevali celoten kolektiv. Pogledat pa smo šli tudi na morje - najstarejši otroci so tako preživeli čudovite in igrive dni na Debelem rtiču, kjer so se vsak dan kopali v bazenu, se sladkali s sladoledom, ob obali izdelovali ogrlice in zapestnice, se peljali z ladjico, imeli »pižama party«... Glas »Prijaznega robotka« in »Lepe Anke« je odmeval tudi daleč stran od vrtca - tam na morju - saj so se na Debelem rtiču tudi intenzivno pripravljali na zaključek vrt-čevskega leta. Ta se je zgodil v petek, 31. maja, ko smo vse vrtčevske skupine poslale »Pozdrav poletju«, ki ga že nestrpno pričakujemo. Staršem smo prikazali pestrost otroške domišljije, ki seže od igre ob potoku in na travniku, poslušanja pravljic, pa do morja, kamor smo se podali kar s plesom. Za- ključna pesem nas je zopet povezala - vse otroke in vzgojiteljice v vrtcu - podali smo si roko in s pesmijo podarili nasmeh drug drugemu. Spela Avšič Srečanje - 45. obletnica valete Kaj je res minilo že toliko let, ko smo skupaj drgnili šolske klopi? Tudi letos smo se zbrali v Gostišču Kranjc. Veseli, da se spet vidimo, smo se pozdravljali, včasih ugibali, kdo je kdo, a na koncu ugotovili, da je v nas še vedno živa zavest: to smo mi, Mrakovci. Našega srečanja sta se udeležili tudi obe razredničarki, gospa Matilda Lenarčič in gospa Irena Čepon. Ko se je vzdušje umirilo, sta Sonja in Mojca začeli uradni del srečanja, Tone, ki je bil tudi del organizacijskega tima, pa je vse spremljal iz ozadja. Vsi trie so namreč zaslužni, da smo se nekdanji sošolci zopet srečali. Mojca nam je izrekla dobrodoš- lico in veselje, da smo se zbrali v tako velikem številu. Potem smo se z minuto molka spomnili tudi tistih, ki jih žal ni več med nami. Mojca je prebrala tudi del pisma, ki ga je sošolec Srbo poslal iz Aleksinca, kjer sedaj živi. Marsikomu so prišle solze v oči, ko je poslušal njegovo žalostno izpoved. Veseli smo bili, da smo zanj zbrali denar, ki mu bo vsaj malo olajšal pomanjkanje. Po okusni večerji pa se je vzdušje razživelo. Kot bi se čas pomaknil nazaj in bi se ponovno znašli v šolskih klopeh. A se spomniš takrat, ko . Mnogo takih smešnih zgodb s podobnim začetkom, ki si jih najstniki tudi danes pripovedujejo o sošolcih in učiteljih. Tisti večer smo bili za nekaj ur tudi mi takšni najstniki, povezani v 8. a in 8. b pod budnim očesom obeh razredničark. Čas je hitro mineval ob smehu, gledanju starih fotografij in obujanju spominov. Na koncu smo se še fotografirali in si obljubili, da se bomo naslednjič srečali že čez dve leti. O. M. Obiskali so nas prijatelji iz različnih evropskih držav Naša šola sodeluje v programu Comenius šolska partnerstva, ki združuje šole iz celotne Evrope, hkrati pa jih spodbuja k ekološkemu ozaveščanju svojih učencev in trajnostnemu razvoju. Naslov našega projekta je namreč Indikatorji trajnostnega razvoja. Tako se je v aprilu na Vrhniki zbralo 23 tujih učencev in 20 učiteljev iz šol v Bolgariji, Turčiji, Romuniji, Islandiji, Grčiji in Spanji. Več o samem obisku boste lahko izvedeli tukaj. V ponedeljek, 15. aprila, so nas za en teden obiskali naši gostje. Nekateri so prišli že dopoldne, nekateri pa precej pozno zvečer. Zaradi utrujenosti od potovanja in zahtevne organizacije prvega dne ni bilo organiziranih posebnih aktivnosti, gostje so se le nastanili pri svojih gostiteljih (družinah). Naslednji dan so odšli z učenci v šolo in tudi delno sodelovali pri pouku. Prav tako so si ogledali našo šolo, pozneje pa so v večnamenskem prostoru na šoli sledile še predstavitve posameznih držav in tedenskega urnika. Gostje so se imeli priložnost naučiti nekaj slovenskih besed na posebnih delavnicah, ki so jih pripravili učenci. Po delavnicah so sledile družabne igre in odhod domov. Zvečer so si gostje lahko ogledali prireditev v večnamenskem prostoru, ki smo jo organizirali učenci skupaj z učitelji, naš gostpaje bil tudi vrhniški župan gospod StojanJakin. V sredo so bili učenci razdeljeni po posameznih delavnicah, odvisno, kako so se dogovorili s svojimi učitelji. Večji del grške delegacije je npr. sodeloval na mednarodnem debatnem turnirju, kjer se nam je pridružila tudi pobratena šola iz Zagreba. Poleg debatnega turnirja so učenci lahko sodelovali na umetniški delavnici (Petkovškova kolonija), na igri odbojke ali pa na videodelavnici, kjer so čez teden pripravljali predstavitveni video za projekt Comenius. Po koncu pouka, delavnic in kosila smo si skupaj ogledali odprtje Petkovškove kolonije in se skupaj odpravili v Ljubljano, kjer smo si ogledali glavne znamenitosti. Poleg tujih gostov iz projekta Comenius so se nam tam pridružili tudi učenci iz Zagreba. V Ljubljani smo imeli pozneje tudi orientacijo in nekaj prostega časa. V četrtek smo se odpravili v Celje, kjer smo si ogledali predstavo v angleškem jeziku - Gulliverjeva potovanja - in pa mesto Celje. Po vrnitvi na Vrhniko smo popoldne imeli še skupni piknik, kjer smo lahko jedli in se igrali družabne igre. V petek so se tuji učenci odpravili skupaj z nekaj učenci iz naše šole na Primorsko. Tam so si lahko ogledali Piran in soline. Po vrnitvi je sledil šolski ples, ki se je zavlekel pozno v večer. Sobota je bila za večino učencev zadnji dan v Slovenji, tako da smo imeli prosto. Veliko se nas je skupaj odpravilo v Ljubljano in tam ostalo pozno v noč, nekateri pa so se raje odpravili na "družinski izlet". Starši učencev gostiteljev so naše goste na primer odpeljali na Bled, na ogled Postojnske jame itn. Tuji učitelji so imeli organiziran ogled Gorenjske. Nedelja je bila za večino tujih učencev zadnji dan v Slovenji, tako da je bila precej čustvena. Veliko se jih je zelo navezalo na svoje gostitelje in obratno. Tako je bilo poslavljanje polno solz, a seveda tudi smeha in menjanja naslovov in stikov. Projekt je bil za vse edinstven, saj se redko zgodi, da je na Vrhniki toliko tujcev in v našem vsakdanjem življenju tolikšna mešanica različnih običajev, kultur in seveda jezikov. Poleg ekološkega ozaveščanja ipd. smo učenci tako lahko od projekta odnesli tudi veliko kulturno vsebino. Če ne drugega, pa smo lahko navezali stike s tujimi učenci. Luka Volk, OS Ivana Cankarja Vrhnika 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina peS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Društvo invalidov Vrhnika Kaj smo delali v maju in prvi polovici junija? Bili smo na izletu v neznano. Težji invalidi so obiskali Planico. Pevski zbor se je spet izkazal na Reviji pevskih zborov društev invalidov ZDIS. Športniki pa so bili najbolj dejavni na baliniščih. Pa pojdimo lepo po vrsti. 23. maja smo se odpeljali na letošnji prvi izlet, ki že tradicionalno vodi v neznano. No, izletniki so že kmalu ugotovili, da smo na poti proti Štajerski. A kam? Ugibanj je bilo veliko, tudi želja ni bilo malo. Ko pa smo zavili v Slovensko Bistrico, so mnogi ugotovili, kako so se tod mimo velikokrat vozili in nikdar ustavili. Mesto smo si sicer ogledali iz avtobusa. Ustavili pa smo se pri gradu, kjer nas je sprejela vodička in nas popeljala skozi grajske prostore. V vsakem je bilo kaj zanimivega. Navdušila nas je bogato poslikana slavnostna dvorana z lepo ohranjenimi originalnimi freskami slikarja Flurerja iz 1721, ki jih je izdelal za Attemsa, takratnega lastnika gradu. V zgornjih prostorih smo našli bogato zbirko fosilov, morskih školjk, molitvenikov in kopij Valvasorjevih litografij slovenskih krajev. Ena od soban je predstavljala staro učilnico. Urejena je tudi spominska soba s fotografijami in predmeti izseljenih izobražencev, ki so jih Nemci pregnali s tega območja v začetku 2. svetovne vojne. Pot smo nadaljevali proti Mariboru in pri Hočah zavili proti Botaničnemu vrtu, ki leži ob vznožju Pohorja. K sreči si je dež premislil in ni zavil na štajersko stran, zato smo se lahko v miru pod strokovnim vodstvom sprehodili med grmiči cvetočih aza-lej in drugimi grmovnicami, iskali ideje za ureditev skalnjaka, občudovali vodne rastline, spoznavali zelišča in dišavnice ter se čudili nad raznovrstnimi iglavci, med katerimi so bili primerki orjaškega kleka in orjaške sekvoje. Pohorje pa je bilo naš zadnji cilj. V Hotelu Jasna smo si postregli z jedmi, pripravljenimi na žaru, ki smo jih seveda zalili z žlahtno kapljico. Po jedi smo lahko zaplesali ob glasbi "one man ban-da" ali pa samo poklepetali in prerešetali najnovejše dogodke. Zadovoljni s pestrim dnevom, v katerem je vsakdo našel nekaj za svojo dušo in telo, smo se odpeljali s "tote" Štajerske proti Vrhniki. Na jasen in vroč 13. junij smo na izlet povabili težke invalide. Društvo namreč vsako leto organizira izlet tudi za težko bolne in invalidne člane. Prijavilo se jih je 90 in z dvema avtobusoma smo se odpeljali v Planico. Preden smo pristali na cilju, smo zavili še k izviru Save Dolinke, k Zelencem, ki jih je precej naših članov obiskalo prvič. V Domu v Planici smo si najprej postregli s kosilom, nato pa smo se razdelili v skupine. Nekateri so si ogledali Muzej o skakalnem športu, drugi so odšli do skakalnic, spet tretji so posedli v senci na terasi in poslušali naš Ansambel Detlca, ki je igral znane viže, ob katerih je nekaj parov celo zaplesalo. Majhna skupina članov pa je odšla na pohod do 4 km oddaljene Koče v Tamarju. Že čez dva dni se je poln avtobus članov odpravil na srečanje pobratenih društev v Dornberk, kjer smo se srečali z našimi starimi znanci iz društev invalidov Dornberka in Slovenj Gradca ter Ajdovščine. Pevski zbor je 18. maja sodeloval na petnajsti reviji pevskih zborov društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenje (ZDIS). Letos jo je organiziralo DI Brežice v okviru proslave v čast 660-letnice mesta Brežice. Organizatorji so se zelo potrudili in pripravili brezplačen ogled mesta, ob koncu programa pa tudi bogato zakusko. V reviji je sodelovalo enaindvajset pevskih zborov različnih se- stav in kakovosti. Žal vsako leto ugotavljamo, da zbori ne upoštevajo pravil in izbirajo predolge pesmi. Tri ure dolg program je vsekakor predolg celo za zdrave pevce. ZDIS pa bo morala v prihodnje razmisliti tudi o novih pogojih za prijavo na revijo, kajti med enaindvajsetimi zbori so le redki, ki si zaslužijo naziv invalidski. V torek, 28. maja, je zbor gostoval v Centru starejših v Notranjih Goricah, kjer je v okviru mesečnega praznovanja rojstnih dni varovancev priredil koncert v veselje vseh, še posebno pa mame ene od naših pevk. Naj še omenimo, da je naš zbor sodeloval na skupnem prepevanju pesmi Dan Ljubezni, kar se je 23. maja dogajalo na Trgu Karla Grabeljška in, na katerem je poleg našega sodelovalo še nekaj zborov iz naše občine. Šport Balinarji so z obema ekipama 13. maja sodelovali na otvoritvenem turnirju, ki ga vsako leto v okviru občinskega praznika organizira Društvo upokojencev Vrhnika. Dosegli so zelo dobre rezultate: Ženska ekipa se je uvrstila na drugo mesto, moška ekipa pa na prvo. Takoj>opravljamo napako pri objavi rezultatov iz prejšne številke NČ . V soboto, 18. maja, je ženska ekipa sodelovala v Lovranu. 1. junija pa na balinarskem turnirju v počastitev občinskega praznika v Pivki. Vsak teden potekajo tekmovanja v medobčinski ligi. Štirje naši ribiči so tudi letos sodelovali na območnem tekmovanju v ribolovu, ki je letos za spremembo potekalo v Postojni. Obvestila V soboto, 3. avgusta, se bomo spet udeležili prireditve Dan invalida planinca na Kopah. Cena izleta je 20,00 evrov. Kopalni dan bo letos v četrtek, 22. avgusta. Združili ga bomo s koncertom našega pevskega zbora, ki bo prepeval v Domu starejših v Izoli. Prijave in plačila sprejemamo v pisarni društva v času uradnih ur. Od 1. julija do 10. septembra bodo uradne ure vsako sredo od 8. do 13. ure. Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Počasi zaključujemo prvo polletje naših raznovrstnih dejavnosti, o katerih smo vas sproti obveščali tudi preko Našega časopisa. Upamo, da z veseljem prebirate kratka poročilca, ki jih pišejo naše članice in kak član. Ker pa imamo omejen prostor, se za krajše tekste opravičujem in vas obenem vabim, da si celotne zapise ogledate na seniorji.info, seveda na računalniku. Vsem aktivnim članicam in članom, ki kakorkoli sodelujejo in sooblikujejo naše dejavnosti, se prav lepo zahvaljujem in želim, da tako sodelujemo še naprej za dobro vseh upokojencev. Za vesel uvod v bolj počitniške dneve pripravljamo še družabno srečanje pri Kranjcu 4. julija ob 16.00. Posebej pa že zdaj vabimo na srečanje starejših od 75 let 29. avgusta na vrt pri Kranjcu. Socialna komisija se že pripravlja zdaj, da bo takrat zanimivo in lepo. Prijavite se v društveni pisarni kak teden prej. Vabljeni. Sicer pa bo pisarna delala vsako sredo in petek od 9.00 do 12.00. Če je še kdo, ki je pozabil plačati članarino, ga prosimo, da se oglasi v pisarni in poravna svoje obveznosti do društva. Tako nam boste prihranili kar nekaj časa in denarja, če ni treba pošiljati prijaznih obvestil, ki vas spomnijo na članarino. Že zdaj lahko zapišem, da glede na veliko zanimanje za dvodnevni izlet v Sarajevo in Mostar, se dogovarjamo za 18. In 19. september. Cca 125 € bo možno plačati v dveh obrokih. Obvestilo bo v kratkem na oglasnih deskah. Vsem članicam in članom želim prijetno poletje, čim več zdravja in jeseni na aktivnostih nasvidenje! Za Upravni odbor: Elica Brelih Izlet na Ptujsko Program izleta je bil v kraje med Slovenskimi goricami in Halozami. Prvi postanek je bil za ogled Ptujske Gore. Z ogledom cer- Maja 2013 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Rado Šturm, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1920) Cvetko Carli, Brigadirska c., Vrhnika (1922) Stanislav Kogoj, Krožna pot, Vrhnika (1922) Franc Malovrh, Verd, Vrhnika (1922) Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika, (1923) Marija Jurca, Cankarjev trg, Vrhnika (1923) Anton Pečar, Prečna pot, Vrhnika (1933) Angelca Lenarčič, Sinja Gorica, Vrhnika (1933) Marija Seljak, Notranjska cesta, Vrhnika (1933) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali maja rojstni dan. kve in multivizije smo se seznanili z nastankom in zgodovino te mogočne romarske cerkve Matere božje na vrhu vzpetine. Nekaj posebnega je kamniti relief Marie zavetnice s plaščem. Na predstavitvi Ptujskih toplic smo začutili pridih starega Rima. Zaradi razkošja pravijo, da tu izpuhtijo vse napetosti, nam pa bi hitro izpuhtelo vse iz naših denarnic. Za ogled starega mestnega jedra Ptuj bi lahko porabili cel dan, a mi smo se sprehodili le del poti, kajti čakalo nas je že kosilo in ogled izdelovanja kurentovih oblačil. Ob vrnitvi domov pa ni šlo brez postanka na Trojanah. Zapis: Ivanka Sluga (le izvleček, celoten zapis na DU Vrhnika seniorji.info) Zimzeleni na Kopitniku Kako lepa je naša Slovenia! Njene lepote smo opazovali tudi, ko smo se odpravili na Gore in Kopitnik. Od avtobusne postaje nas je na začetku pot vodila po ulicah in med hišami mesta, kmalu pa smo bili sredi prebujene narave, ki nam je obsijana s soncem vso pot ponujala prečudovite vonje cvetočih dreves v gozdu in sadovnjakih, oči pa smo si spočili tudi na barvito pisanih travnikih. Na nekaterih delih poti se nam je ponujal čudovit pogled na okoliške hribe, celo tja daleč do Boča in Donačke. Pod skalnim previsom Kopitnika pa se je z nami spogledoval prelep Clussi-jev svišč. Presenetila nas je tudi opojna zlatica. Po oddihu in malici na Kopitniku smo se odpravili proti planinskemu domu na Gorah, kjer nas je pričakala prijazna in nasmejana gospa Branka. Okrepčali smo se z bogračem in slastnim jabolčnim zavitkom, ki se je kar stopil v ustih. Zapis: Ana Potočnik Fotografija: Joža Miklavčič S Kop do Ribniškega jezera in nazaj Tako lepo smo Zimzeleni načrtovali naš naslednji pohod, vremenska napoved za torek pa je bila »spet dež«. Kam zdaj? Na SV, na Slovenjgraško Pohorje. Med potjo smo se spomnili znamenitosti Hude luknje, Mislinjske doline in Slovenjgraške kotline. Ustavili smo se pred Grmovškovim domom pod Veliko Kopo, kjer je močno pihalo, sneg je komaj skopnel, nekatera drevesa še niso ozelenela; o cvetju, ki smo ga pričakovali, ni bilo ne duha ne sluha, razen kakšna kronca. Naš prvi cilj je bil najvišji vrh Pohorja, Črni vrh. Pot nas je vodila skozi smrekove gozdove, po tratah in bornih pašnikih malo navzgor in navzdol. Z vrha smo se hitro pobrali, ker je neusmiljeno pihalo. Razgledi so se vseeno lepo odpirali. S Črnega vrha smo nadaljevali pot do Jezerskega vrha in se spustili do Ribniškega jezera, ki leži med nizkim ruševjem. Po urejeni leseni sprehajalni poti smo prišli do vode in ko je posijalo sonce, se je voda zasvetila, kot bi pogledal v zemeljsko oko. Ustavili smo se v Ribniški koči na malici in odpočili noge. Na koncu nam je Elica obudila spomin na leto 2004, ko smo se prav tu na Pohorju dogovorili za ime Zimzeleni, kar mi še danes lepo zveni. Pomeni mi prijateljstvo, vedoželjnost in raziskovanje naše čudovite dežele ob pomoči velikega znanja Elice, Sonje in Milana. Na Kopah nas je čakal topel avtobus in v dremežu so se nam prikazovala bajeslovna bitja iz pohorskih pravljic. Zapis: Marinka Stular Fotografije: Joža Miklavčič Pohod Barjanov po Dolenjskem krasu Barjani smo se v četrtek zbrali pred šolo Ivana Cankarja na Vrhniki z namenom, da se odpravimo na Kršičevec. Ker je bilo jutro deževno in napoved vremena slaba, so se vodje izleta odločili, da spremenimo planirano pot in se odpravimo na ogled Taborske oziroma Zupanove jame in protiturškega tabora nad Cero- BVJ ll ^^ fifdiiL. ^ # ftjnr j j i A j ■ 'bl j, ( Si - J1 ^rffli: r t » T/ * 1 1 ijL ji r r \ 16 NAŠ ČASOPIS Občina v h 'k 3. julij 2013 V rhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • vim. Ker smo imeli še precej časa, nam je Elica pripovedovala o značilnostih dolenjskega krasa, ogledali pa smo si tudi nekaj rastlin, ki rastejo v okolici. Najbolj smo si zapomnili rastlino, ki jo je pohodnik Milan preimenoval v brstični ohrovt, njeno pravo ime pa je brstična konopnica. Po ogledu jame smo se malo okrepčali. Naši pohodnici Metki smo zapeli za rojstni dan in se sprehodili po prijetni gozdni poti mimo kapelice Antona Puščavnika do protiturškega tabora nad Cerovim. Po ogledu tabora smo se odpeljali do Turjaka, kje smo spili težko pričakovano kavico in še malo poklepetali. Kljub slabemu vremenu smo preživeli prav prijeten dan. Pohodniki cenimo delo naših vodij izletov, saj porabijo veliko časa, da pripravijo plan pohodov in ga znajo tudi zelo hitro in spretno prilagoditi v primeru slabega vremena. Hvala vam Elica, Sonja, Milan in Jože. Zapisala: pohodnica Andreja (to je povzetek, več na info seniorji) Fotografije: Andreja Mole, Milan Jerman Barjančki na Medvedjem Brdu Jutro 12. junija. Kislo, kot že mnoga druga v teh zapoznelo »aprilsko« pomladnih dneh. Slaba vremenska napoved sta tako spremenila načrtovano pot Barjančkov na Vodiško planino. Ko smo se pohodniki nekoliko negotovi, kam se bomo odpravili, zbrali ob določeni uri, sta nas optimistično pozdravila vodji pohoda Sonja in Vojko. Povedala sta, da gremo na Medvedje Brdo, kjer je polno zanimivosti. Na obrazih Barjančkov ni bilo pretiranega navdušenja, češ, saj itak poznamo ta kraj, ki je v naši bližini. Prvi dvomi o tem, kaj naj bi bilo zanimivega na Medvedjem Brdu so se razblinili že v Žibršah, ko nam je Vojko pokazal ohra- Slikali smo se nad breznom, v katerega odteka potok Pikeljščica. njen kamniti obok z izvirom, kamor so domačini hodili napajat živino in prat perilo. Nad izvirom stoji ob cesti kapelica, v kateri je vzidana kamnita plošča z latinskim napisom, ki označuje polovico poti med Idrijo in Vrhniko. Pot so poimenovali srebrna cesta, ker so po njej tovorili živosrebrno rudo in oskrbovali rudnik z lesom, hrano in opremo. Pot nas je vodila po razgibani pokrajini, mimo nekdaj mogočnih kmetij, po stiku dolomitnega in kraškega sveta, kjer smo v dolini Pikelca videli brezno, ki požira vodo, ki se podzemno pre- taka tja do Divjega jezera. Vojko dobro pozna te kraje, njihove posebnosti in zgodovino njenih prebivalcev. Pokazal nam tudi je v skalno ploščo vtisnjene okamnele stopinje izumrlega dvo-nogega kuščarja. Na še nepokošenih travnikih, pisanih od nešteto rožic, nas je Sonja poučevala o rožah. Vsepovsod kozja brada, materina dušica, navadno korenje, različne drobnocvetne orhideje, navadni ga-dovec ..., tako, da sploh nismo čutili utrujenih nog, čeprav smo hodili že skoraj štiri ure. Okrepljeni z gobovo juho in žganci smo odšli še do razgledne točke na Šinkovcovem griču, nato pa do bližnje cerkve Sv. Katarine, v kateri je ohranjen del freske iz 15. stoletja. Po ogledu cerkvice smo se mimo smreke, pod katero so počivali pogrebci, kadar so nosili mrliča na pokopališče, spustili nazaj na Trate. Tu je po prvi svetovni vojni potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, na kar opominja mejni kamen iz leta 1920, postavljen po Rapalski pogodbi. Na konec potepanja nas je opozorilo grmenje, debele kaplje dežja in tudi nekaj zrn toče, ker pa ni skalilo naše dobre volje in prijetnega druženja. Besedilo: Miran in Irena Fotografije: Sonja Z.B. Vrhniški upokojenci na Brionih Kako dobro poznamo kraje po Slovenji in tudi zunaj nje, se izkaže ob strokovnem vodenju ekskurzije, ko je za nas vedno še kaj novega in zanimivega. Že do mejnega prehoda v Sečovljah in vse tja proti Vodnjanu in Fažani so nam predstavili zanimivosti krajev, mimo katerih vodi avtocestni levi krak »ipsilona«. Takoj po priključku so se odprli lepi pogledi nazaj na Sečoveljske soline in letališko stezo, občudovali smo Limsko drago s šeststo metrov dolgega viadukta in kmalu prispeli v Fažano. Vkrcali smo se na ladjo in prepeljali na otok Veliki Brion. Izmed štirinajstih otokov in otočkov je največji, skupaj pa sestavljajo 730 ha površine in je eden najlepših arhipelagov v Sredozemlju. S turističnim vlakcem smo se popeljali po otoku in občudovali rimski kamnolom, safari park, brionski sredozemski vrt, drevored itn. Na otoku so tudi arheološka najdišča. Zgodovinska znamenitost je cerkvica sv. Germana iz 15. stoletja, v kateri so freske, pa rimska rezidenčna vila, prirodoslovna zbirka in foto-razstava Tito na Brionih, ki prikazuje močno politično aktivnost vse od l. 1947 naprej. Številni turisti obiskujejo Brione in tako je dobra tržna niša za hrvaški turizem skozi vso sezono. Naš naslednji postanek že ob vrnitvi je bil Vodnjan. To je majhno istrsko mestece z zanimivo cerkvijo sv. Blaža, katere zvonik je samostoječ in z 62 m najvišji v Istri. V cerkvi smo si ogledali mumificirana telesa in relikviarij. To so najbolj skrivnostne mumije v Evropi. Nekoliko nerazumljiv je bil tudi cerkveni predstavnik in želeli bi si boljši prikaz. Proti Pazinu in Buzetu smo se vračali mimo Roča in Huma ob poteh skrivnostne staroslovanske pisave glagolice. Od Roča do najmanjšega mesta na svetu, Huma, je postavljenih enajst spominskih obeležij z imenom Avenija glagoljašev. Dobra organizacija, vodenje in lepa vožnja ob skoraj stotniji izletnikov je prispevala k dobremu razpoloženju, prvi lep poletni dan letos pa je bil pravšnji za izlet na morje. Zapisala: Ivanka Sluga Sončki na Jelenku Jutranje megle so še pokrivale bregove nad dolino Idrijce, ko smo v zgodnjem jutru izstopili iz avtobusa v Travniku ob Idrijci. Prečkali smo reko in takoj »zagrizli« v strmino pobočja Maso-re. Na strmih slemenih med grapami še stojijo kmetje, kjer so s trdim delom vztrajale generacije, ki pa nimajo več naslednikov, ker jih je zvabilo lažje življenje v dolini. Kako je živeti v Maso-rah, smo videli pri edini kmetiji, mimo katere smo šli. Iz doline do tja vodi le kolovoz, z vrha slemena pa cesta, vendar ne do hiše. Je prestrmo. Pod gozdnatim Galekom smo dosegli sleme, ki se od Straže vleče proti 1107 metrov visokemu Jelenku. Odprli so se nam pogledi čez Otuško grapo proti Vrhovcu, malo višje pa proti Jagrščam in kmalu smo občudovali zasneženo Kaninsko pogorje in Krn. Sončki nad kmetijo Grapar Skoraj smo že obžalovali, da le nismo šli v dolino Tolminke, vendar se je pozneje izkazali, da je bila odločitev prava. Sonce je še prijetno grelo, ko smo se vzpenjali po cesti proti Jelenku. Uživali smo ob pogledu na pisano cvetoče travnike, opazovali staro in novo - obnovljeno arhitekturo domačij, ki so našla prostor na slemenu ali pa v pobočjih pod njim. V gozdu pod vrhom so nas na čas, ko so ti kraji pripadali Kraljevini Italiji, spomnili ostanki vojaških objektov, ki še kljubujejo času. Dosegli smo cilj, vrh Jelenka, in ugotovili, da so se čez nebo od SV razvlekli sivi oblaki in v kratkem času prekrili nebo. Kranjski jeglič, ki množično uspeva na vršnih travnikih, je že odcvetel, razgleda zaradi drevja ni bilo veliko in ko so padle prve kaplje dežja, smo hitro zapustili vrh in se odpravili proti Spodnji Idriji. Zaradi nočnega dežja je bila steza blatna in ponekod spolzka, zato smo previdno sestopali. Sem ter tja je malo deževalo, vendar so večino kapelj prestregle krošnje dreves. Nad kmetijo Grapar smo se fotografirali in se razgledali po Idrijskem hribovju, nato pa se skozi gozd spustili v Trepališe nad Spodnjo Idrijo, do katere smo odkorakali po cesti. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak Fotografija: Tatjana Rodošek Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZTO-1B, 108/09, 80/10-ZU-PUDPP, (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl. US: U-I-43/13-8; ZPNačrt) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o spremembi in dopolnitvi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za center za ravnanje z odpadki CeRO Vrhnika - Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1) 1. člen (ime prostorskega akta) Ime občinskega podrobnega prostorskega načrta se spremeni v: Občinski podrobni prostorski načrt za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice (del območja urejanja V3M/2 in morfološke enote 7E/1). 2. člen (območje OPPN) Drugi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »Predlagana prostorska ureditev centra za ravnanje z odpadki obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parc. št.: 2715/13, 2715/18, 2718/22, 2718/23, 2718/24, 2722/5, 2722/7, 2722/11 in 2722/12, vse k.o. Vrhnika, s skupno površino 40.627 m2.«. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Prvi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »Strokovne rešitve za OPPN pripravi načrtovalec LUZ d.d., Verovškova 64, 1000 Ljubljana.«. 4. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. do 61. člena ZPNačrt in sicer v naslednjih fazah in okvirnih rokih: 1. Osnutek OPPN: julij 2010 2. Pridobitev smernic, pridobitev odločbe o CPVO: juli - september 2010, 60 dni 3. Dopolnitev osnutka OPPN in priprava osnutka programa opremljanja: september 2013 4. Javno naznanilo: september 2013, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve 5. Javna razgrnitev in javna obravnava: september - oktober 2013, 40 dni 6. Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: november 2013, 29 dni 7. Priprava predloga OPPN: december 2013, 45 dni 8. Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora: januar-februar 2014, 45 dni 9. Priprava usklajenega predloga OPPN in končnega programa opremljanja: februar-marec 2014, 40 dni 10. Predložitev usklajenega predloga OPPN Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo, Predložitev usklajenega predloga OPPN občinskemu svetu v sprejem: april 2014 11. Sprejem OPPN z odlokom in objava v uradnem glasilu: april 2014.«. 5. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-13/2010 (5-08) Vrhnika, 3. 6. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 3521-1/2013 Datum: 12.06.2013 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06) objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Tržaška cesta 23 na Vrhniki, površine 49,71 m2 , ki obsega sobo, površine 20,37 m2, sobo, površine 10,85 m2, hodnik, površine 13,67 m2 in sanitarije, površine 4,82 m2. Poslovni prostor je primeren za opravljanje storitvene ali pisarniške dejavnosti. Najemno razmerje se sklepa za določen čas - po dogovoru (predvidena je možnost prodaje). Poslovni prostor bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z plačilom varščine na TRR št.: 013400100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211, Občina Vrhnika. Varščino, ki znaša 380,28 EUR, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, če pa izbrani po- nudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - vloga za javni razpis za oddajo poslovnega prostora« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji strani oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 19. 7. 2013. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 19. 7. 2013. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte. Pisna ponudba mora vsebovati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • številko transakcijskega računa ponudnika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju po- nudnika: izkaz prometa na trans-akcijskem računu, potrdilo o plačilni sposobnosti, potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov trans-akcijski račun, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino: • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost s katero se interesent ukvarja, • rok naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. Ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/755-54-21 (E. Čer-vek). Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r. Številka: 3521-2/2013 Datum: 18. 6. 2013 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, skupne površine 116,57, in sicer prostor s površino 13,52 m2, prostor s površino 28,05 m2, prostor s površino 39,96 m2, prostor s površino 35,04 m2. Najem vključuje souporabo sanitari ter skupnih prostorov. Pri poslovnem prostoru je mogoč tudi najem posameznih prostorov. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas - po dogovoru in bo izbranemu ponudniku oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 013400100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 973,36 EUR oz. 333,67 EUR, če ponudnik kandidira za najem posameznih prostorov, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 17. 7. 2013. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 17. 7. 2013. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • navedbo ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora za katerega kandidirajo; • številko transakcjskega računa ponudnika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcjski račun, da le ta v prejšnjih šestih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino; • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (E. Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r. Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 304/2004 in 338/2007), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2013 (Naš časopis, št. 400/2012) ter Mnenja Ministrstva za finance, objavlja Občina Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA ZA LETO 2013 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika, za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2013. II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Skupna višina razpisanih sredstev je 22.000,00 EUR. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 Razpis - gospodarstvo. III. UPRAVIČENCI Upravičenci do sredstev iz tega razpisa so mala podjetja in samostojni podjetniki oziroma upravičenci določeni pri posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja. Sedež fizične oz. pravne osebe ter kraj investicije morata biti na območju Občine Vrhnika. Ne glede na določila prejšnjih odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom. Sredstva se ne dodeljujejo : • podjetjem, ki delujejo na področju ribištva in ribogojstva, • podjetjem, ki delujejo na področju sektorja premogovništva, • podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, • podjetjem v težavah, • za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, ki delujejo v cestno-prometnem sektorju. IV. UKREPI IN POGOJI 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ a) Namen in pogoji financiranja Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dolgoročne kredite, ki so bili ali bodo pridobljeni za naslednje upravičene stroške investicij: • stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • stroške nakupa, graditev ali preureditev poslovnih prostorov, • stroške nakupa ali posodobitve opreme • stroške posodobitve obstoječe proizvodnje in storitev in • stroške nematerialnih investici (nakup patentov, licenc, know-hov-a, nepatentnega tehničnega znanja). Med upravičene stroške investici ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v kolikor gre za prejemnike subvencij, ki so registrirani za opravljanje transportne dejavnosti. Subvencijo je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investici v stalna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (racionalizacja, diverzifikacja ali modernizacija). Subvencijo je dovoljeno dodeliti le v primerih, če predstavlja spodbudo za izvedbo predvidenih in-vestici oziroma je za njihovo izvedbo nujno potrebna. b. Upravičenci Za subvencijo dela obrestne mere kredita lahko zaprosijo samostojni podjetniki posamezniki, mala podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrtno ali podjetniško dejavnost in so pri pristojnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa samostojnega podjetnika in podjetja, ki so pri pristojnem organu vložila zahtevo za vpis v sodni register. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati • kreditno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročni kredit, za katerega se prosi subvencija, • amortizacijski načrt kredita, • dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, za kakšne namene je bil ali bo odobren kredit (predračun, računi, pogodbe, izjava banke...), • predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v pisni obliki, • potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenje oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), • pisno izjavo, da prosilec subvencije za namen, za katerega je oz. bo dobil odobren kredit, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov. Skupna višina sredstev ne sme preseči 15 % upravičenih stroškov investicije. • pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Subvencija se podeljuje za kreditne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obdobju od 1. 11. 2012 do 30.10.2013. Subvencja se dodeli za kredite z najdaljšo dobo vračanja do 10 let. Subvencionira se do višine 1,5 odstotne točke do višine kredita 42.000,00 EUR. Delež subvencje ne sme presegati 50 % obresti kredita. 2. SPODBUJANJE UDELEŽBE NA SEJMIH IN RAZSTAVAH a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se namenijo za udeležbo na določenem sejmu ali predstavitev na določeni razstavi. Sredstva se dodelijo za naslednje upravičene stroške: • stroške najetja sejemskega prostora/ stojnice • stroške postavitve sejemskega prostora/stojnice • stroške delovanja sejemskega prostora /stojnice b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, mala podjetja, ki so ali bodo nastopili na določenem sejmu in razstavi kot aktivni udeleženec. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati • predstavitev prosilca z navedbo namena udeležbe na sejmu/razstavi ter kratkim opisom posameznega sejma/razstave, • pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstavnega prostora/stojnice, • potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenje oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), • pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov, • račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V. • pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelijo za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 1. 11. 2012 do 30. 10. 2013. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 20% upravičenih sredstev. 3. POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV a. Namen in pogoji financiranja Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebni pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenijo za naslednje stroške: • stroške kotizacije seminarjev • stroške inštruktorja • potne stroške inštruktorja in drugih, ki se usposabljajo • ostale tekoče stroške • stroške udeležencev usposabljanja b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, mala podjetja, ki so se ali bodo usposabljali sebe (gre za samostojne podjetnike) ali zaposlene, za pridobitev dodatnih znanj za potrebe dela. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati • podatke o prosilcu (naziv podjetja ali samostojnega podjetnika), • podatke o udeležencu (ime in priimek, status - zaposlen, samostojni podjetnik), • dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili, • račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V, • izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu, • potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenje oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), • pisno izjavo, da prosilec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nikakršne pomoči oz če jo je, kakšen delež in iz katerih virov •obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz Statističnega urada RS, • pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Pomoč za pridobitev katere koli izobrazbe po veljavnih pravilih osnovnega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2013/2014, za ostala usposabljanja pa za tista, ki so se ali se bodo izvajala v obdobju od 1. 11. 2012 do 30. 10. 2013. Pomoč se dodeli samostojnim podjetnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju občine Vrhnika. Pomoč se dodeljuje tudi za zaposlene delavce. Posameznemu prosilcu se dodeli 17,5 % upravičenih stroškov. 4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za nove zaposlitve se namenijo za zaposlovanje ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve zaradi poslovnih razlogov na strani delodajalca. Sredstva se nameni za naslednje upravičene stroške: • strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ, prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo) Med stroške plače ne spadajo: davek na izplačane plače, nadomestila za prehrano in prevoz na delo, regres za letni dopust in drugi dodatki ter bonitete zaposlenega. b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na novo zaposlovala. Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se dodatno pridobi celo ali več zaposlitev glede na povprečje preteklih dvanajst mesecev. Nova zaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti pomoči, sicer je potrebno sredstva vrniti Do sredstev so upravičeni delodajalci za delavce s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem na območju Občine Vrhnika. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati • pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlitvi, • obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, razen za tiste, ki šele bodo zaposlovali, • fotokopijo prve. plačilne liste. V kolikor le - te na dan prijave na razpis ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V, • dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu, • dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejše od 14 dni: - potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali - izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas, • pisno izjavo o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih, • pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelijo delodajalcem za zaposlitve, sklenjene v obdobju 1.11. 2012 do 30. 10. 2013. Sredstva se dodelijo za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini do 7,5 % upravičenih stroškov. Sredstva se dodeli v letu 2013 v enkratnem znesku, in sicer v skupni višini 24 plač, ki so enake prvi izplačani plači. Če prva izplačana plača ni izplačana za obdobje enega meseca, se le-ta preračuna za obdobje enega meseca (preračunana plača). V primeru, da se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih zniža, mora prejemnik sredstev razliko med prvo izplačano plačo oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi plačami vrniti dajalcu sredstev - Občini Vrhnika. V primeru, da se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih poviša, prejemnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med prvo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredstva v naprej. V. RAZPISNI ROK TER POSTOPEK PRIJAVE 1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK Prijava na javni razpis se začne 1. 7. 2013 in zaključi 1. 10. 2013. Vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a Vrhnika ali osebno na sedežu Območne obrtne zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO 2013« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji strani. 2. KOMISIJA Komisija, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju. Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njihovo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog, predloži vse dokumente, ki jih je potrebno predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Odpiranje prispelih vlog ne bo javno. V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste vloge, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet javnega razpisa. Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacje,bo komisija izločila. Komisija bo v 5 dneh od odpiranja vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih najkasneje v roku 8 dni dopolnijo. Komisija za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o dodelitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po sprejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba, v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti. VI. KONČNE DOLOČBE V primeru, da do zaključka javnega razpisa prispe več vlog, kot je na razpolago sredstev, se razpis zaključi, ko so porabljena vsa proračunska sredstva Občine Vrhnika za namene javnega razpisa. Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Območne zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-7740 ali po e-pošti adela.cankar@ozs.si. Številka: 430-12/2013 (3-03) Datum: 18. 6. 2013 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r. OOZ VRHNIKA PREDSEDNIK Marko POPIT, l.r. Številka: 3521-3/2013 Datum: 18. 6. 2013 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 55,00 m2, in sicer prostor v površini 19,14 m2, prostor v površini 22,04 m2 ter souporabo prostora v površini 13,82 m2. Najem vključuje souporabo sanitarij. Poslovni prostor je primeren za opravljanje pisarniške ali storitvene dejavnosti. Prostor se oddaja v najem za določen čas - po dogovoru in bo izbranemu ponudniku oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju po- slovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 013400100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 459,25 EUR, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovični znesek položene Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 17. 7. 2013. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 17. 7. 2013. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; •š tevilko transakcjskega računa ponudnika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcjski račun, da le-ta v prejšnjih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino; • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost tisti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (E. Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l.r. 18 NAŠ ČASOPIS Borovnica Pešcem prijazno, divjakom v napoto 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Ukrepe za umirjanje cestnega prometa na osrednjih borovniških cestah sta v zadnjih tednih podkrepili dve novi občinski pridobitvi. V križišču Zalarjeve ceste in Cerkove ulice po novem stoji merilnik hitrosti vožnje, pred telovadnico TVD Partizan Borovnica pa konkretna cestna grbina oziroma t. i. "ležeči policaj". Za vse, ki jih pot vodi po Ramovševi ulici, še posebno pa za uporabnike telovadnice, med katerimi je veliko otrok in mladih, je bistveno varnejši cestni prehod prek Zalarjeve ceste (v delu, kjer so se v preteklosti dogajale hude prometne nesreče) še kako dobrodošla novica. Damjan Debevec Ve>i\ nrasinDC rHi mri 6 * n fc. »I v r'wJacitboaiL.can ■ danbaavnic ^KTUAL Edinstvena železniška tabla gre na razstavo Edinstvena železniška opozorilna tabla, ki so jo odkrili med lanskimi preiskavami temeljev železniške čuvajnice št. 666 na stari progi nad Borovnico, bo že v kratkem svoje mesto dobila v stalni razstavi Železniške- v nekdanji podobi. Železniški strokovnjaki domnevajo, da gre za eno najstarejših železniških tabel na Slovenskem, verjetno iz druge polovice 19. stoletja, in kot kaže, za sploh edino ohranjeno tovrstno tablo. M"J M Železniška tabla v gotici, ki je nekoč stala ob železniški čuvajnici št. 666. I, i r -. ; " , ■ ■ i' ''i i : i ■ i r 1 J T' I i 1.1 i" I ilHff n : - r 'iV^ i 1 ■ 1 "■m'i ^v ■ I ■ -r ■ 1 ' i i. i i i i - .■ ■ ■ i 1 . n , ' _ 'i' i ■■ T-' ii š I nBl ™ ' i:M- -a^r r-fä l"'! . i " i taSUK Slovenska različica^ opozorilne table, ki se hrani v Železniškem muzeju. ga muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani. Deli nepopolne železniške table iz cinkove zlitine, z napisom v gotici, ki prepoveduje odpiranje železniških zapornic, poškodovanje železniških nasadov itd., so se nahajali v sloju nasutega gradbenega materiala v delu kleti, ki je nekoč verjetno služil za skladišče premoga. Po temeljitem konser-vatorskem posegu, ki ga je opravil naš so-vaščan Bogo Troha, je tabla (v tolikšnem delu, kot je pač ohranjena) znova zasijala Zavržena je bila najverjetneje ob propadu Avstro-Ogrske in podržavljenju lastnine družbe "Južna železnica". Svojevrstna posebnost pa je tudi zato, ker dvojezičnih opozorilnih tabel tako globoko na slovenskem ozemlju menda naj ne bi postavljali. Izvirnik bo zdaj sicer romal v varni depo, v stalno razstavo v muzeju pa bodo poleg drugih slovenskih tabel uvrstili njegov natančen odlitek. Damjan Debevec HUD Karel Barjanski ima osem sekcij, poleg umetnosti in kulture pa posveča veliko pozornosti čistemu okolju. S prireditvijo Praznik moje reke vsako leto 22. marca počastimo svetovni dan voda, prizorišče praznovanja pa je sotočje Ljubljanice in Borovniščice pri Kaminu. Opozarjamo in oza-veščamo, da veliko odgovornost za čisto vodo nosi prav vsak posameznik. Dober glas seže v deveto vas in tako nas je našla tudi ekipa, ki ustvarja Vodni krog; poprosila nas je, naj ji pomagamo pri snemanju te oddaje. V soboto, 15., in v nedeljo, 16. junija, smo HUD-ovci v Borovnici gostili ekipo CV Koncept, d. o. o., ki v sodelovanju z RTV Slovenja in pod vodstvom režiserja, scenarista in producenta Matjaža Mihelčiča snema dokumentarno-izob-raževalno mladinsko oddajo Vodni krog. Borovnico smo prečesali in posneli po dolgem in počez, Borovniščico pa od izvira v Menišiji do izliva pri Kaminu. Zvezda ene izmed naslednjih mladinskih oddaj Vodni krog bo tako naša reka z glavnima pritokoma Ota-vščico in Prušnico. Poleg voda smo posneli tudi druge borovniške zgodovinske in naravne znamenitosti. Kot vodič ekipe sem spoznal, da posneti oddajo, ki v končni obliki traja 25 minut, ni mačji kašelj, ampak pomeni najmanj dva dni trdega terenskega in strokovnega dela sedemčlanske televizijske ekipe. Za vsak del snemanja je bilo treba peš prinesti snemalno opremo, težko več deset kilogramov. Voditelja oziroma glavna akterja oddaje, Ana (gledališka igralka Tina Potočnik) in Rok (glasbenik Gušti - Miha Gu-štin), nista na snemanju prav nič zvezdniška. Tako kot vsi v ekipi sta plezala kot gamsa po soteski Pekel in se plazila kot močerada po močvirjih, skozi grmovje, koprive in trnje ter se otepala komarjev, klopov in drugega mrčesa. Vodni krog o Borovniščici in Borovnici bo zanesljivo najlepši in najboljši televizijski izdelek o Občini Borovnica. Oddajo si bomo lahko na 1. programu RTV Slovenija ogledali jeseni, oktobra ali novembra. Vodni krog si sicer ogleda 150.000 gledalcev, finančni strošek snemanja takšne oddaje pa ni zanemarljiv. Zato še ni prepozno prijazno povabilo v imenu snemalne ekipe CV Koncept, d. o. o., da vsi zainteresirani oddajo finančno podprete. Fizične osebe, podjetniki in uprava Občine Borovnica si tako zagotovite ekskluzivno pravico samo-promocije s čudovitimi motivi Borovnice v odjavni špici oddaje in svojim logotipom ter v obliki DVD-ja. Za dodatne informacije sem dosegljiv na naslovu leples@-siol.net in tel. številki 041 548 926. Predsednik HUD Karel Barjanski: Jože Zorman Foto: Katarina Mihelčič Obletna maša in spominska slovesnost Obletna sveta maša in slovesnost v spomin na žrtve vseh vojn, medvojnega in povojnega nasilja ter vseh totalirizmov s krajšim kulturnim programom bosta v nedeljo, 7. julija 2013, ob 10. uri v cerkvi svete Marjete in pri spomeniku zamolčanim žrtvam v Borovnici. Gost bo profesor Janez Juhant. Lepo vabljeni. 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 Mavrah velikan Gospa Frančiška Štembal s Pokojišča je letošnjo pomlad v bližnji okolici vasi naletela na orjaškega črnega mavraha, ki je v višino meril kar 28 centimetrov in tehtal 235 gramov. Kaj je velikana med gobani, ki spada v družino smrčkov (Morc- hella), spodbudilo k tako impresivni rasti, nam ni uspelo povsem ugotoviti, saj merilnika radioaktivnega sevanja nismo imeli s seboj, zato smo se na koncu, ob pomanjkanju drugih indicev, zedinili, da je naši gozdni speciali-teti pač moralo neznansko goditi dolgotrajno pomladansko deževje v kombinaciji s čistim hribovskim zrakom in kakovostno pokojiško prstjo. Kakorkoli že, precej lažja je bila odločitev o gobanovi nadaljnji usodi. "Z jajcem je najboljši. Najprej ga narežeš na drobno, daš na olj-ček, potem pa šmor'n gor in spečeš palačinko," nas je poučila gospa Štembal. Pa dober tek. . Damjan Debevec HUD-ovci smo izdelovali vitraž v tehniki tiffany HUD Karel Barjanski je dve junijski soboti organiziral tečaj izdelave vitraža v tehniki tiffany pod mentorstvom dipl. restavratorke Saše Snoj in predsednice likovne sekcije, dipl. slikarke Natalije Ambrožič. Tečajniki so po šestnajstih urah intenzivnega dela, ki je vključevalo risanje, rezanje, lomljenje, brušenje in lotanje stekla, svoje izdelke navdušeno postavili pred fotografski objektiv Jožeta Pristavca. Poleg navodil za izdelavo so dobili tudi različne nasvete, kako olajšati izdelovanje vitraža. Za pomoč pri izvedbi tečaja se najlepše zahvaljujemo Steklarstvu Kralj, Lošca 33, Vrhnika, Društvu dolanskih fantov in Birosiste- mom. Za HUD Karel Barjanski: Jože Zorman, foto: Jože Pristavec PP Vrhnika in PD Borovnica za varno pot skozi sotesko Pekel Akcija je imela precejšen odmev - vse do borovniške doline, kjer se je zanjo ogrelo vodstvo borovniškega planinskega društva. Specifika zahtevne planinske poti skozi sotesko Pekel pri Borovnici, ki je obenem ena žariščnih točk množičnega turizma, borovniške planince postavlja pred podobne izzive kot gorenjske. Glede na pomanjkljivo opremljenost marsikaterega obiskovalca Pekla se morda spoprijemajo s celo bolj kritičnimi razmerami. Zato je PD Borovnica k omenjeni akciji pristopilo z veliko mero entuziazma ter je v luči hudih državnih rezov S skupnimi močmi za varno pot v gore Prihod pomladi, daljših in toplejših dni, poletnih počitnic in dopustov v slovenske gore že tradicionalno zvabi množice pohodnikov. Veliko pa se jih na pot v sicer romantični, a nemalokrat smrtonosni objem sivih očakov poda povsem nepripravljenih. Ravno zato so gorenjski policisti, ki se s tovrstno problematiko srečujejo skorajda vsak dan, spomladi sprožili odmevno akcijo Varno v gore, v kateri z nameščanjem opozorilnih plakatov na izhodišča planinskih poti obiskovalce gora opozarjajo na nevarnosti, ki nanje prežijo v gorskem svetu. Akciji ob rob slovenska policija sporoča: "Hoja v gore poleg dobre volje, dobre opremljenosti in ustreznega načrtovanja ture zahteva tudi poznavanje osnovnih pravil gorništva, torej poznavanje samega sebe, lastnih zmožnosti in tehnik gibanja v gorskem svetu ali njegovi okolici. Pomembno je tudi zavedanje, da možnosti nesreče včasih ni mogoče izključiti, čeprav je storjeno mnogo, da se ta ne bi zgodila. V gore navsezadnje hodimo zato, da bi tam živeli in se ne poškodovali ali celo umrli. Pod-cenjevalen odnos do gora je nevaren! Aktivnosti policije za zagotavljanje varnosti v gorah se bodo nadaljevale. Načrtovane so tudi preventivne akcije na terenu, v katerih bomo policisti po-hodnikom svetovali o varnem gibanju v gorskem svetu. Pozorni pa bomo še na odnos pohodnikov do okolja ter do zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, kar je tudi ena od nalog policije. v preventivno delovanje policije tudi financiralo izdelavo opozorilne table. V začetku junija sta jo na vidnem mestu, pred vhodom v sotesko, slovesno odkrila predsednik PD Bogomir Celarc ter v imenu PP Vrhnika rajonski policist Viljem Jereb. Oba sta ob tem izrazila upanje, da bo nova tabla prispevala k večji ozaveščenosti pohodnikov in zmanjšanju števila nesreč na planinskih poteh. Lično izdelana tabla s promocijskim geslom "Državljani in policisti - skupaj za varnost" poleg naštevanja nevarnosti v gorah (zdrs, padec, podhladitev, padajoče kamenje, udar strele, sonce ...) predvsem svetuje, naj pohodniki pri izbiri poti upoštevajo telesno in duševno pripravljenost, vremenske razmere ter zahtevnost in dolžino planinske poti, obenem pa naj pot načrtujejo in se primerno opremijo. Med osnovno opremo spadajo visoka planinska obutev, nahrbtnik s toplimi oblačili in rezervnim perilom, vetrovka in vetrne hlače, kapa in rokavice ter zaščitna sončna očala. S seboj je treba imeti tudi brezalkoholne napitke, komplet prve pomoči, baterijsko svetilko in vžigalice, alpinistično čelado in nepogrešljivi mobilni telefon. V zimskih razmerah pa je priporočljiva tudi uporaba derez in cepina. Vsem planincem in pohodnikom želimo srečno pot in varno vrnitev v dolino. Če pa se vendarle zgodi nesreča ali če potrebujete pomoč, pokličite Center za obveščanje na telefonsko številko 112 oz. policijo na telefonsko številko 113." Damjan Debevec HUD Karel Barjanski vabi na ogled nove razstave V petek, 7. junija, smo člani društva HUD Karel Barjanski v večernih urah pripravili odprtje nove likovne razstave, poimenovane Od črte do telesa. Svoja dela predstavljajo Tanja Žitko, Tatjana Verbič, Jože Stražišar, Mateja Kralj, Marko Lipuš, Vlado Žerjav, Franja Mekinda in Jerneja Lipuš, vsa pa so nastajala v drugem, nadaljevalnem delu tečaja. Razstavo si lahko v Galeriji Barje na Rimski cesti 28 ogledate do 25. julija. V kulturnem programu, ki je spremljal odprtje, smo prisluhnili recitatorki Barbari Bezek Rot ter mladim klarinetistom Petri Če-pon, Matjažu Brlogarju, Luki Novaku in Tadeju Tinti. Predsednik društva Jože Zorman je med nagovorom občinstvu nanizal nekaj dejstev in zanimivosti, ki so spremljale likovni tečaj. Tečajniki so risali kar 308 ur; najprej so se preizkusili v upodabljanju okostnjaka, sledil je kip francoskega pisatelja in filozofa Voltaira, ki ga je ustvarila mentorica Natalia Ambrožič, najzahtevnejše pa je bilo seveda ustvarjanje slike ob poziranju živih modelov. Izkušnje in nova spoznanja so si udeleženci tečaja nabirali tudi ob obiskih drugih razstav. Odpravili so se v ljubljanski Cankarjev dom, v galerijo na ekonomski fakulteti, na Loteriji Slovenije so si ogledali razstavo Marie Strnad, na Gospodarskem razstavišču Leonarda da Vincija, obiskali pa so še Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Pod vodstvom Marije Strnad so se družili tudi na enodnevnem tečaju akvarela. Nagovor je predsednik društva sklenil z besedami: "Galerija Barje je majhna, a ima veliko srce. Nihče še ni uganil, koliko likovnih del smo vanjo obesili tokrat. Kar triintrideset." Sledile so pohvale udeležencem tečaja, seveda pa ni izostala zahvala vsem, ki so likovni tečaj, razstavo in njeno odprtje omogočili. To so: Birosistemi, Društvo dolanskih fantov, Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, klarinetisti Petra Čepon, Luka Novak, Matjaž Brlogar in Tadej Tinta, profesor klarineta Tadej Kenig, Barbara Bezek Rot, Judita Stražišar, Jože Pristavec, Iza Hanžek Šušteršič, Ciril Hrovatin in Sara Piškur Lajh. Hvala vsem, še posebno tistim, ki nam vestno stojijo ob strani ob večini dogodkov in že vse od ustanovitve društva. Svoje vtise o sodelovanju na likovnem tečaju je strnila Tanja Žitko: "Pred dobrim letom se je skupina ljubiteljskih risarjev prvič zbrala na Dolu. Različni motivi in želje so nas pripeljali na tečaj. Prav gotovo je marsikdo menil, da risati pa tako ali tako že zna, tu bo svoje znanje le še malo nadgradil. Potem smo pod skrbnim vodstvom diplomirane slikarke Natalije Ambrožič pričeli oglje pomikati po papirju in ugotovili, da je lahko problem narisati tudi povsem navadno črto, ravno črto, kaj šele kocko, valj ... Pa vendar se nismo ustrašili svojih 'polomij'. Verjetno so nas naprej gnali dobra volja, želja in tudi prijateljstvo, ki se je rodilo med nami. Po prvih osnovnih oblikah se je oglje vztrajno pomikalo v težje oblike in prešlo v dele človeškega telesa. Pozimi smo svoje dotedanje delo prvič pokazali širši množici na razstavi Razmišljanje skozi risalo samo v Galeriji Barje v Borovnici. Odziv obiskovalcev, ki so opazili in cenili naš trud, je bil velika nagrada, prav tako motivacija za nadaljnje ustvarjanje v drugem delu tečaja, ko smo se povsem posvetili človeški figuri in portretu. Voltaire nam je več tednov zapored vztrajno poziral. Nato smo predse dobili žive modele in risanje je zopet dobilo povsem nov čar. Ta je naše oglje in svinčnike po papirju vodil z navdušenjem in zavzetostjo. Kako uspešno, lahko obiskovalci razstave Od črte do telesa, ki je na ogled v Galeriji Barje v Borovnici, presodite sami." HUD Karel Barjanski Foto: Jože Pristavec 20 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si ČEBELE Z OPRAÄEVANJEM POVEČUJEJO > PRIDELEK Čebelarji krepijo svoje vrste Borovniški čebelarji so junija na predlog ravnatelja in učiteljic osnovne šole Borovnica ob šolskem čebelnjaku pripravili poučen dan odprtih vrat, v sklopu katerega so šolarje in vrtčevske otroke popeljali skozi zgodovino čebelarstva in vsakodnevno delo čebelarjev, jim predstavili koristnost čebel in še dosti več. Po besedah predsednika Antona Hrena so se vabilu radi odzvali, saj se tako mladina seznani s pomembno vlogo čebelarstva v vsakdanjem življenju, katerega od mladih pa tudi prepričajo, da se v okviru šolskega krožka pridruži čebelarskim vrstam. Društvo sicer v za- dnjem času opaža povečanje članstva, vse več je tudi društvenih dejavnosti. Tako so spomladi temeljito prenovili šolski čebelnjak, prek propagandnega dela pa javnost ozaveščajo o pravilni rabi škropiv v času cvetenja. Kar se letine tiče, se čebelarjem letos menda obeta dobro leto. Trenutno medijo borovnice in lipa, tako da bodo lastniki večjih panjev prvič točili že junija. Damjan Debevec Gasilski dom Brezovica pri Borovnici poka po šivih Natančneje: v gasilskem domu po šivih pokajo vitrine s pokali. Za "veselo skrb" so prvo soboto v juniju poskrbele štiri ekipe pionirjev in pionirk, ki so že tako prepolne vitrine dodatno obtežile s tremi malimi in enim velikim pokalom. Pa pojdimo lepo po vrsti... Na prvi poletni dan, ki je bil vremensko vse prej kot to, se je na Uncu odvijalo 12. gasilsko tekmovanje Maistrov memorial. Tekmovanje je bilo tako kot prejšnja leta sestavljeno iz treh vaj: iz vaje z vedrovko, vaje v prenosu vode in vaje razvrščanja. Brezovški gasilci so letos v ogenj poslali kar 4 ekipe: 2 ekipi pionirjev in 2 ekipi pionirk (ena od njih z zmanjšano ekipo). Med tekmovalci je bilo kar nekaj malih glavic, ki so doživljale svoj gasilsko-tekmovalni krst. Po izvedenih vajah se je prav tem motala po glavi skrb, kako dobro so jih opravili, tiste starejše, izkušenejše pa je skrbelo predvsem to, ali je malica res tako okusna, kot diši. Kaj hitro se je izkazalo, da so po-njo stekli s takim časom, kot so nastopili na vajah: z najhitrejšim. A tudi glede tega ne prehitevajmo. G. Intihar, predsednik PGD Unec, ki vsako leto organizira to tekmovanje, je na slovesni podelitvi najprej dejal, da so starejše generacije vesele dejstva, da je kolona z zborom pionirjev in pionirk vsako leta daljša (to leto je na Maistrovem pokalu tekmovalo rekordnih 25 ekip iz 5 gasilskih zvez), kar pomeni, da se za nove generacije gasilcev ni bati. Dvema zvezama, ki sta se Maistrovega tekmovanja udeležili že 10. leto zapovrstjo, so podelili tudi posebna priznanja. Malo v šali in malo zares pa so povedali, da pri njih vlada recesija, odkar se tega tekmovanja udeležujejo brezovški gasilci (letos deveto leto). Jasno je, zakaj: poberejo vse pokale in medalje! Tokrat sta obe ekipi deklic domov odnesli medalje in pokal za drugo mesto (mlajša in ob enem manjša ekipa je tekmovala v svoji, zmanjšani ekipi), mlajša ekipa dečkov je sicer ostala brez medalje, saj je dosegla 7. mesto, v njihovi skupini pa se je prvega mesta veselila ekipa starejših dečkov pionirjev. Kot najboljši ekipi na tekmovanju jim je, kot je že običaj, pripadel Maistrov pokal in še čast spuščanja zastave (osmič do sedaj). Ker je treba izgubljeno otroško energijo kaj hitro nadomestiti, brez tradicionalne pice v domačem kraju, kjer se je medalja okoli vratu še bolj lesketala, seveda tudi tokrat ni šlo. Kakemu zavistnežu bi se ob teh vsakoletnih visokih uvrstitvah brezovških gasilcev morda zastavilo vprašanje, ali je slučajno vpletena zloglasna korupcija ... Da niso tiste klobase na tekmovanjih produkt "kačanskih" kmetov, v zameno za medalje in pokale? O, ne, ne - dokler imajo v PGD Brezovica pri Borovnici tako dobre mentorje, gasilce in gasilke, korupcija tu ni potrebna! Karmen Stanovnik Urban Košir - trenutno še simpatizer LD Borovnica Visoka mesta za oponašalce jelenjega ruka V soboto, 18. maja, se je na gradu Gewerkenegg v Idriji odvijalo prvo mednarodno in šesto državno prvenstvo v oponašanju jelenjega ruka, tj. oglašanja jelenov v obdobju paritve. Tekmovanje spada v del lovske kulture. Na tekmovanje so se letos prijavili tudi Urban Košir, trenutni simpatizer LD Borovnica, ter mlada člana LD Begunje Tilen in Anže Nared. V konkurenci štirinajstih rukačev, prijavili so se tudi trije iz Srbije, so se vsi trije uvrstili na visoka mesta. Urban je zasedel vidno četrto mesto na mednarodni ravni in tretje mesto na državni ravni. S tem rezultatom si je zagotovil potovanje na petnajsto evropsko prvenstvo v oponašanju jelenjega ruka, ki se je letos odvijalo na Češkem, v mestu Lysi blizu Prage. Za vaje mu je ostalo zelo malo časa, toda s trenerjem Pavlom Naredom sta kljub temu poskrbela za mali čudež, za katerega se mu Urban iskreno zahvaljuje. Slovenska tričlanska ekipa s selektorjem Jožetom Grilom in mednarodnim sodnikom Ernestom Krčmarjem se je na evropsko prvenstvo odpravila že v petek, 24. maja, v zgodnjih jutranjih urah. Po znanih informacijah se je obetala zelo huda konkurenca desetih držav; iz vsake so prišli trije rukači. Kljub temu si je Urban v petih disciplinah prirukal zelo visoko, 8. mesto, kar je bilo za nekatere že uveljavljene rukače zelo veliko presenečenje. To je bil četrti najboljši rezultat med dosedanjimi slovenskimi uvrstitvami in evropskih tekmovanjih. Upam, da ta odličen rezultat napoveduje še veliko podobnih ali še boljših rezultatov; morda jih bo Urban v prihodnjih letih dosegel že kot član LD Borovnica. Člani LD Borovnica mu za te vidne rezultate na področju lovske kulture čestitamo! Gospodar LD Borovnica, Gabrijel Košir Borovniški planinci na državnem orientacijskem tekmovanju PD Borovnica prvič v državnem finalu, a že s kolajnami Planinsko društvo Borovnica je na letošnjem Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT), ki je potekalo 18. in 19. maja v Zasavju, dobesedno blestelo. Čeprav se je Planinsko društvo (PD) Borovnica prvič doslej udeležilo tega finalnega državnega tekmovanja v planinski orientaciji, je namreč v kategoriji C, v kateri tekmujejo mladi od 1. letnika srednje šole do vključno 18. leta starosti, zasedlo 1. mesto. To je uspelo ekipi, ki si je nadela ime Golaži, njeni člani pa so bili Blaž Koščak, Gregor Klančar, Blaž Suhadolnik, Jernej Suhadolnik in Ana Suhadolnik. V kategoriji za člane nad 40 let pa je ekipa Mladi seniorji, ki so jo sestavljali Primož Pečlin, Tatjana Pečlin, Eva Sicherl, Romana Perhaj in Kristina Suhadolnik, zasedla 3. mesto. Tekmovali sta še dve borovniški ekipi. V družinski kategoriji je ekipa Re-harji, tvorili so jo Luka, Marija in Aljoša Rehar, zasedla 5. mesto, ekipa Slive s članicami Klaro Zrimšek, Tejo Rus in Tinkaro Pečlin pa je v kategoriji za učence od 7. do vključno 9. razreda osnovne šole zasedla 15. mesto. Letošnjo izvedbo tekmovanja so organizirala društva v zasavski planinski orientacijski ligi na čelu s PD Zagorje ob Savi ter v sodelovanju z Mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenje (MK PZS). Dvodnevnega tekmovanja - za manj zahtevne tekmovalne kategorije tekmovanje poteka en dan, za zahtevnejše pa dva dni - se je udeležilo približno 300 tekmovalcev iz vse Slovenje. V ekipah s tremi do pet člani so se pomerili na različnih progah oziroma trasah, ki so potekale na območju Izlak oziroma v bližini ležečih krajev Mlinše in Kandrše. Vreme na letošnjem tekmovanju ni povzročalo večjih preglavic, kar pomeni, da je bilo večinoma sončno in obenem ne prevroče. Ekipe so pri iskanju točk na trasah, speljanih preko zasavskih hribov in dolin, morale pokazati svoje orientacjsko znanje oziroma obvladovanje branja zemljevida in uporabe kompasa. Poleg tega so se na teoretičnih testih in praktičnih nalogah pomerile v različnih planinskih veščinah, kot so vozli, prva po- Ekipa Mladi seniorji med reševanjem testa in nalog za vrisovanje točk na zemljevid. moč ter poznavanje rastlinstva, geografije in zgodovine. Organizatorji so se odrezali, vtis je pokvarilo le neobičajno dolgo čakanje na objavo končnih rezultatov oziroma uvrstitev. Na dan zaključka tekmovanja so tako razglasili le po najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji, vsi ostali pa so informacijo o svoji uvrstitvi prejeli šele čez dva dni. Vendar pa gre tudi ta spodrsljaj spregledati, saj organizacija planinskih orientacijskih tekmovanj poteka na prostovoljni ravni, kar je za tekmovanje takšnega obsega prava in pohvale vredna redkost. Ob zaključku tekmovanja je tekmovalce nagovoril predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je bil pred leti tudi sam dober tekmovalec in organizator planinskih orientacijskih tekmovanj. Tekmovalna vnema ga kljub obilici dela, ki ga prinese vodenje krovne planinske organizacije v Slovenji, še ni čisto zapustila, saj je neuradno omenil možnost vrnitve v tekmovalne vrste. O planinskih orientacijskih tekmovanjih Ekipe se na ligaških planinskih orientacijskih tekmah merijo v različnih zahtevnostnih oziroma starostnih kategorijah, ki segajo od osnovnošolske mladine do »veteranov«, poleg tega pa je mogoče sodelovati tudi v družinski kategoriji in treh različno zahtevnih odprtih kategorijah. V slednjih lahko tekmujejo tudi ekipe, ki ne zastopajo kakšnega planinskega društva, ali pa planinske ekipe iz drugih območnih planinskih orientacj-skih lig. Organizatorji za vsako zahtevnostno skupino kategori pripra-vjo posebno traso, na kateri morajo ekipe čim hitreje poiskati točke, vrisane na karti, ki jo dobijo na startu. Točke v naravi so označene s posebnimi odsevnimi oranžno-belimi zastavicami oziroma t.i. prizmami. Poleg tega morajo rešiti test iz poznavanja različnih planinskih tematik, od planinskega rastlinstva in živalstva do geografije in zgodovine ter prve pomoči. Na nekaterih točkah jih pričaka tudi kontrolor in jim zastavi kakšno praktično nalogo, denimo vozle ipd. Vsaka liga v sezoni izvede okrog štiri tekme, najboljši društvi v vsaki kategoriji v skupnem seštevku pa se nato uvrstita na zaključno, državno tekmovanje, poimenovano Slovensko planinsko orientacjsko tekmovanje (SPOT). To je običajno organizirano v maju, praviloma je dvodnevno, za organizacijo pa poskrbi vsako leto druga območna orientacijska liga. Aljoša Rehar 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si NAŠ ČASOPIS 2i PGD Brezovica pri Borovnici je bilo prvo na kraju dogajanja. Poveljnik Turšič je imel požar hitro pod nadzorom. Reševanje ponesrečencev nikakor ni bilo lahko delo. Skoraj pol kilometra dolga gasilska veriga V Brezovici pri Borovnici je 7. junija na eni najbolj množičnih gasilskih vaj Gasilske zveze Vrhnika v zadnjem času kar 122 gasilcev in gasilk gasilo požar na Kopitovem griču; prišli so iz šestnajstih društev, s kar osemnajstimi vozili. Za potrebe gašenja so od Prušnice do "goreče" Turšičeve domačije speljali verigo, dolgo več kot 450 metrov, ki je vključevala nič manj kot osem motornih črpalk in tri avtocisterne. Čemu tako obsežen logistični podvig za razmeroma majhen požar, nam je pojasnil vodja vaje Jože Palčič: "Prvotni cilj vaje je bil, da preizkusimo znanje vzpostavitve verige motork in v verigo prvič vključimo tudi avtocisterne. Potem pa smo jo razširili še glede na to, da naj bi gorela Kopitova domačija in bi se reševali trije ponesrečenci." Po Pal-čičevih besedah so bili presenečeni nad uspehom vaje in izurjenostjo ekip, saj je bila veriga zelo uspešna. No, čisto brez težav pa vendar ni šlo. Pri premagovanju dobrih 40 metrov višinske razlike ena od cevi ni vzdržala pritiska, na eni od črpalk pa je odletel zobnik. Nič takega, česar gasilci ne bi znali hitro popraviti. Voda je po ceveh resda na vrh prišla šele po skorajda polni uri od sprožitve alarma, a menda zgolj zaradi vključitve kar največjega števila črpalk v verigo. Sicer pa je najbližja gasilska enota, PGD Brezovica pri Borovnici, požar dosegla že v manj kot sedmih minutah po alarmu in pod vodstvom poveljnika Damjana Turšiča povedla v akcijo reševanja ponesrečencev ter gašenja tlečega ostrešja, kar se je v celoti uspešno izvedlo. Damjan Debevec Junak dneva Še ena cev, pa bomo na vrhu. il. Gasilske veteranke že nestrpno čakajo jesen. Naše veteranke pridno vadijo Veteranom PGD Borovnica, ki so v letošnji tekmovalni sezoni v konkurenci z najboljšimi slovenskimi ekipami že osvojili eno peto in eno sedmo mesto, se utegne v vrsti za odličja že letošnjo jesen pridružiti ženska veteranska desetina. "Dekleta so hudo zagnana, delajo z veseljem," je trening lani ustanovljene ekipe na vročem poletnem soncu pokomentiral njen mentor Vili Mevec. Če bi imeli primerne delovne obleke in izkaznice, bi se že udeležili kakega tekmovanja, tako pa se za zdaj le urijo za občinsko gasilsko tekmovanje, ki bo potekalo konec septembra. Uspešna predstava jim utegne odpreti vrata na regijska tekmovanja. "Osnovne veščine smo osvojili, zdaj je treba le pridobivati hitrost, pa se domisliti kakšnega trika, da čim prej dosežemo končni rezultat," je dodal Mevec. Konkurence v vrhniški zvezi jim ne bo manjkalo, to trenutno obvladujejo veteranke z Loga, regijske prvakinje, pa tudi v najbližji soseščini ne. Letos so se namreč zorganizirale tudi veteranke PGD Brezovica pri Borovnici, ki prav tako zavzeto trenirajo pod budnim očesom Draga Stražišarja. Ni kaj, jesensko gasilsko tekmovanje bo vsekakor zanimivo. Damjan Debevec Ko bom velik, bom floorballist! Najmlajšim borovniškim floorballistom manjkajoči prednji zobki sicer onemogočajo, da bi pravilno povedali, da bodo, ko odrastejo, floorballisti. A to še ne pomeni, da floorballa ne bi znali dobro igrati. Prav nasprotno. In to so nam, staršem tudi dokazali. V neposrednem dvoboju. Drugo soboto v juniju bi se sicer morali pomeriti z vrstniki iz Škofie Loke, a so ti tekmo zaradi nezadostnega števila prijavljenih odpovedali. Mentorici najmlajše ekipe borovniških floorballistov, Polona Drašler in Marjetka Pire, ki celotno letošnje šolsko leto dihata s prvošolčki (v ekipi je sicer še nekaj vrtičkarjev in drugošolčkov), sta vedeli, da bo nenadna odpoved njunim malim varovancem na obrazke priklicala razočaranje, saj so se tekme zelo veselili. A se naši mladi dekleti nista vdali v usodo. Iskali sta alternativo in jo kaj hitro našli. Organizirali sta "nadomestno" tekmo: med otroki in njihovimi starši. Sobotnega dopoldneva se je tako zbralo 11 otrok in njihovih staršev. Dobro in hitro smo se "pomešali" - bili smo rdeči in bili smo beli, Marjetka in Polona trenerki, imeli smo pravega sodnika in zapisnikarja. Mešali so se neizmeren ponos, nestrpno pričakovanje, veselje in pozitivna energija - vseh prisotnih. Prva tretjina se je končala z neodločenim rezultatom 1 : 1, druga z rezultatom 2 : 1 za bele, sodnikov končni pisk ob rezultatu 3 : 1 za bele pa nas je vse sodelujoče zbudil iz enkratnega tekmovalnega vzdušja in nas postavil na realna tla. Predvsem starši smo bili dokaj utrujeni, a smo v igri, v katero smo se zlili skupaj z najmlajšimi, neizmerno uživali. In smo se v trenutku zedinili, da želimo igrati na- prej. Tako smo uvedli nov sistem - četrto tretjino. Ta pa se je končala s 3 : 3. Zadovoljni z rezultatom smo menili, da je treba končati tedaj, ko je najlepše. Ko se vsem oči še svetijo od zadovoljstva. Po končani tekmi so starši začutili občudovanje do izvrstne igre najmlajših in vseh za to zaslužnih, otroci pa so se veselili medalj in daril, ki sta jih pripravili Polona in Marjetka. Besedica "hvala" gre najmlajšim kar težko iz ust, zato se starši v imenu vseh otrok, ki trenirajo v Floorball klubu Borovnica, vsem mladim mentorjem zahvaljujejo za njihov trud in jim sporočajo: "Dobro se spočijte čez poletje, kajti jeseni se vrnemo - s še več energije in še malce bolj navihani, kot smo bili!" Karmen Stanovnik Slovenska reprezentanca v floorballu U19 na SP z Borovničani Slovenska reprezentanca v floorballu seje septembra kvalificirala na svetovno prvenstvo, ki je potekalo med 8. in 12. majem v Hamburgu. Med reprezentanti je bilo tudi 5 Borovničanov, Žan Petrič, Robert Košir, Andraž Podržaj, Jan Stražišar in Davor Stražišar, ki so v njej odigrali pomembno vlogo. Fantje so po prihodu kmalu opravili prvi trening in spoznali dvorano, v kateri so že naslednji dan igrali proti domačinom. Na prvi tekmi so prek Lavtarja povedli z 1 : 0, nato pa v igri popustili in izgubili z 8 : 1. Druga tekma, proti Kanadi, je bila zelo napeta in zanimiva. Proti igralcem iz dežele hokeja so dobro igrali, sodnika pa sta dovoljevala igro na telo. To je pomenilo agresivnejšo igro na obeh straneh, zlasti pri Kanadčanih, kar se je odrazilo v visokem številu izključitev. Slovenci so vodili kar trikrat (Lavtar, Košir, Berden), čeprav so jim nasprotniki dobro sledili, dobro pa se je izkazal tudi borovniški vratar Žan Petrič, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov. Slovenska reprezentanca je pokazala visok nivo igre, a so Kanadčani prehitro kaznovali vsako napako v obrambi. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 3 : 3. Na zadnji tekmi rednega dela so se pomerili proti Estoncem. Če bi zmagali, bi napredovali v polfinale in si tako zagotovili obstanek v B-diviziji, v primeru poraza pa je bilo na voljo le še 4. mesto. Slovenja je spet povedla (Lavtar), a se je kasneje znašla v zaostanku. V drugi tretjini so celo dosegli izenačujoči zadetek za 4 : 4 (Bizjak), vendar so se Estonci spet odlepili in tako je bilo konec sanj o pol-finalu. Kljub močnemu pritisku na vrata se Slovenci niso mogli vrniti v igro in so izgubili z 8 : 5. Zadnjo tekmo je Slovenja za 15. mesto odigrala proti Avstralji. Na tej tekmi so priložnost dobili igralci s krajšo minutažo. Ves čas so držali nadzor nad igro in vse do zadnje tretjine je bilo videti, da bo Slovenja zmago dosegla brez težav. Avstralci pa so zadnje tri minute močno pritisnili in dosegli podaljšek. Zlati gol je za Slovenijo dosegel Gašper Egart in tako Slovenji zagotovil prvo zmago na svetovnem prvenstvu v Hamburgu. Fantje so na svetovnem prvenstvu uživali in okusili igro na visoki ravni. Zahvale gredo trenerju Luki Zakonjšku, pomočniku in prav tako Borovničanu Tadeju Bizjaku, menedžerki ekipe Gra-cieli Palomera ter Anžetu Rovtarju za vso pomoč. Fantje so žal izpadli iz B-divizje, vendar so dokazali, da lahko z ekipnim duhom dosežejo veliko. Za nekaj več jih sicer čaka še veliko trdega dela. 22 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si • Občinske novice • Občinske novice • Razpis za sofinanciranje MKČN V prejšnji številki Našega časopisa smo vas že obvestili o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav. V tej številki pa objavljamo razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Sofinanciranje za leto 2013 znaša do 50 % upravičenih stroškov oz. največ 350 € za PE. Za vse upravičence, ki so v letu 2012 pridobili odločbo o sofinanciranju v višini do 30 %, bo občina izdala novo odločbo s povišano stopnjo financiranja. Vlogo za sofinanciranje MKČN lahko občani dobite na sedežu občine ali na spletni strani www.horjul.si. Vse informacije o sofinanciranju pa dobite na telefonski številki 01/759 11 23 (Urška Marolt) ali na elektronskem naslovu urska.marolt@horjul.si. Cesta Ulaka-Grda dolina z novo podobo V sredini junija se je zaključilo asfaltiranje ceste Grda do-lina-Ulaka v dolžini 2,2 kilometra in širini 3,2 metra. Celotna investicija z razširitvijo, utrditvijo in asfaltiranjem ceste je znašala 276.500 € z DDV, kar znaša 18 % primerne porabe občinskega proračuna. Za boljšo predstavo: z 18 % primerne porabe občine bi Mestna občina Ljubljana izvedla investicijo v višini 22 milijonov €, toliko večji so njeni osnovni prihodki. Širjenje neresnic o zadolženosti Občine Horjul V zadnji oddaji Tarča na RTV Slovenja 18. 6. je bilo navedeno, da je Občina Horjul na petem mestu po višini zadolženosti na prebivalca. Te navedbe so popolnoma neresnične, saj Občina Horjul že dolga leta posluje brez dolga in posojil, kakor namerava tudi v prihodnje. Na internetni strani Ministrstva za finance, je objavljena tabela o stanju dolga občin in pravnih oseb na lokalni ravni v letih 2011 in 2010, iz katere je razvidno, da Občina Horjul nima nikakršnega dolga in sicer ne kratkoročnih kreditov, ne dolgoročnih kreditov, ne finančnih najemov kot tudi ne blagovnih kreditov. Poleg tega lahko s ponosom navedemo, da je koeficient razvitosti Občine Horjul 1,29 kar predstavlja kar 30 % večjo razvitost od povprečno razvite občine v Slovenji. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kdo ima interes za širjenje laži o uspešnosti majhnih občin, gotovo pa so v ozadju apetiti po uspešnih malih nezadolženih občinah, s katerimi bi si večje občine lahko zagotovile lažje odplačilo njihovih dolgov. Zagotavljamo vam, da bomo te neresnice raziskali ter zahtevali najmanj njihov preklic ter javno opravičilo. Občina Horjul, Župan Janko Jazbec Razširjeno igrišče pri OŠ Horjul Obstoječe igrišče pri OŠ Horjul je bilo za kakovostno izvajanje športnih aktivnosti osnovne šole premajhno, saj je s svojimi dimenzjami zadoščalo le za igranje košarke. Občina se je zato odločila za razširitev igrišča, ki po novem meri 45 x 22 metrov in je primerno tako za igranje košarke in rokometa kot malega nogometa. Dela so se zaključila konec junija, tako da bodo lahko otroci novo igrišče uporabljali že med počitnicami. V neposredni bližini pa se pri pokopališču končuje gradnja nove ograje, ki bo omogočila izgradnjo pločnika tudi v tem delu ceste. S tem se bo občutno povečala varnost šolskih otrok in obiskovalcev pokopališča. Izgradnja kabelskega omrežja Na območju občine se izvaja gradnja novega, sodobnega Telemachovega kabelskega omrežja, s katerim bodo krajani dobili možnost koriščenja istih širokopasovnih teleko-munikacjskih storitev, kot jih imajo na voljo Telemachovi naročniki v drugih primerljivih omrežjih operaterja po Slovenji. Prva prenova starega omrežja kabelske televizije se je začela na območju Podolnice v okviru celovite prenove komunalnih vodov, in sicer še v lanskem letu, ko so se izvedla potrebna gradbena dela v ta namen. Sama prenova omrežja na preostalem delu Občine Horjul se je začela konec lanskega leta, in sicer na območju med Staro cesto in Ljubljansko cesto v Horjulu, kjer so se gradbeni posegi izvedli še pred novim letom. Letos spomladi so se montažna dela nadaljevala tako v Podolnici kot na območju Stare ceste. Tako je z mesecem junijem na obeh območjih že možen priklop na novo omrežje. Sama gradbena dela so se po koncu zime nadaljevala in so se spomladi izvedla še na območju Lesnega Brda, dela Za-klanca, dela Vrzdenca ter na območju Livade, Ljubljanske ceste, ceste Ob potoku, Vrhniške ceste ter ceste Na Vovčne. V poletnih mesecih se bo gradnja novega omrežja nadaljevala v Zaklancu, Ljubgojni ter na Vrzdencu. Ravno tako je v načrtu nadaljevanje gradnje na ulici Na Vovčne, z vsemi ulicami, ki se navezujejo nanjo (Na Grič, Vrtna ulica, Cvetlična ulica, Mala ulica), ter na območju med Ljubljansko in Šolsko ulico. Sledila bo še gradnja na območju Slovenske ceste, ceste Ob potoku, Lepe poti in Pod hribom. Gradbena dela naj bi se predvidoma zaključila avgusta, razen na Šolski ulici, kjer sta predvideni obnova vodovoda in javne razsvetljave ter preplastitev asfalta s strani občine, zato se bo gradnja prilagodila tej prenovi. V poletnih mesecih se bodo izvajala še montažna dela na območju Livade, Na Vovčnah in na Ljubljanski cesti v Horjulu ter na območju naseli Zaklanec in Lesno Brdo, kjer bodo priklopi na novo omrežje možni že poleti. Na preostalih delih omrežja (Ljubgojna, Vrzdenec, preostali del Horjula) pa bodo montažna dela predvidoma končana v začetku jeseni; priklop na novo omrežje bo torej omogočen takrat. Župan sprejel horjulske odličnjake Horjul, 14. junij - Župan Janko Jazbec je v prostorih Občine Horjul sprejel devetošolce, ki so vseh devet razredov zaključili z odličnim uspehom. Vsak začetek ima konec in tudi osnovna šola se po uspešno zaključenih devetih razredih za učence konča. V teh letih pridobijo določena znanja, ki so se vsa leta ocenjevala in merila z uspehom. Znanj je veliko in šolske snovi tudi, zato ni mačji kašelj z odliko zaključiti vseh devet razredov. Ti učenci si res zaslužijo posebno pozornost. Na Osnovni šoli Horjul so letos šolanje zaključili štirje devetkratni odličnjaki: Lucija Bastarda, Hana Končan, Patricja Mrzlikar in Rok Jurca Gerželj. Nekaj svojega časa jim je namenil tudi župan Janko Jazbec, ko so ga obiskali skupaj z ravnateljem Primožem Garafolom in razredničarko Sašo Kopač Jazbec. Župan jim je čestital za uspeh in jim za nagrado podaril simbolično darilo. Po koncu sproščenega pogovora pa jim je zaželel srečno in uspešno tudi pri nadaljnjem izobraževanju. Nadja Prosen Verbič 15 let Občine Horjul Občinski praznik v znamenju pogleda v preteklost in prihodnost Horjul, 21. junij - Vrhunec pisanega šopka prireditev v sklopu občinskega praznika je bila petkova občinska prireditev na Občinskem trgu, na kateri je bilo mogoče slišati, kaj vse je mlada Občina Horjul že dosegla in kaj vse si še želi. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najzaslužnejšim občanom, v uporabo so predali defibrilatorje in odprla se je slikarska razstava. Odličnjaki z ravnateljem in razredničarko na sprejemu pri županu "Delo vseh, ki so vpleteni v 15-letno delovanje občine, je zorenje in danes je preraslo v pomembno delo prebivalcev kraja, ki bogatijo in oblikujejo podobo Občine Horjul. Marsikaj pogrešamo, vendar imamo mnogo več, kot smo si s početka obetali. Občina je trdno odločena nadaljevati to delo, kajti pota preteklosti vsebujejo veliko lepega in spodbudnega za danes in za prihodnost." S temi besedami je povezovalec Matko Zdešar zbrane na Občinskem trgu popeljal v slovesno praznovanje, ki je bilo prepleteno s plesom, glasbo, umetnostjo, peto in govorjeno besedo. Slovenska himna v izvedbi Mešanega pevskega zbora Horjul je poskrbela za uraden in slovesen začetek prireditve. Pred tem se je Ljudje nismo sami zase, niti sami sebi namen, pač pa je tisto, kar delamo, del skupnih ciljev. O tem govorijo zgodbe treh dobitnikov priznanj Občine Horjul, ki jih je župan ob tej priložnosti podelil posebej zaslužnim: Bogdanu Seligerju za njegov prispevek k razvoju planinstva v občini; Matku Zdešarju za njegovo delo na področju kulture in Francu Brusu za dopisniško in fotografsko delo, ki je velik prispevek za dokumentiranje krajevne zgodovine. Ob praznovanju 15-letnice občine pa je ta vsem prostovoljnim gasilskim društvom v občini v uporabo izročila 5 prenosnih avtomatskih defibrilatorjev, ki bodo na voljo za vse občane in za skupno dobro. Iz rok župana so jih prejeli predsedniki oziroma predstavniki Mešani pevski zbor Horjul je s slovensko himno naredil uvod v slovesno prireditev. z izbranim programom predstavila Mažoretna in twirling skupina Horjul. Sledil je pozdravni nagovor župana Janka Jazbeca, ki je ob prihajajočem prazniku čestital vsem zbranim - občinskim svetnikom, častnim občanom, prejemnikom občinskih priznanj, občinski upravi, predstavnikom javnih zavodov, društev in pod-jeti ter drugim gostom, posebej je pozdravil poslanca državnega zbora Dragutina Mateja in župane sosednjih in prijateljskih občin. "Pred 15 leti smo se skupaj odločili za ustanovitev samostojne občine in naša odločitev je bila še kako pravilna," je dejal. Trditev je podkrepil z nekaterimi dejstvi, in sicer, da Občina Horjul po razvitosti spada v sam vrh, hkrati pa je ena izmed redkih občin, ki ni zadolžena. Dotaknil se je tudi pereče teme - združevanja občin - in zagotovil, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se občina obdrži, saj imajo željo in vizijo, da bi se tudi v prihodnje razvijali v smeri dobrobiti vseh občank in občanov. Omenil je še nekaj največjih projektov zadnjih 5 let, in sicer obnovo celotnega objekta nekdanjega vrtca, kjer so zdaj prostori občine, prostovoljnih društev in krajevnega urada; ureditev trga, na katerem se^odvijajo razne prireditve; zamenjavo strehe in obnovo kuhinje v OŠ Horjul; postavitev treh sončnih elektrarn; asfaltiranje cest na Samotorici, Koreni, Vrzdencu, v Podolnici in na Lesnem Brdu; razširitev igrišča pri OŠ iz košarkarskega v nogometno igrišče; izgradnjo kanalizacije in obnovo drugih storitev v Podolnici; znižanje komunalnega prispevka; energetsko prenovo javne razsvetljave; ureditev lastništva mnogih cest oziroma prenos zemljišč v javno korist, pri čemer se je vsem lastnikom zemljišč, ki so zemljišča za ceste brezplačno prenesli na občino, iskreno zahvalil. Župan je naštel še nekaj investicij, ki so v teku, ter tiste, ki so predvidene za letošnje leto, to so urejanje dokumentacije za novo komunalno čistilno napravo v Horjulu in izgradnja naprave, energetska sanacija osnovne šole Horjul, pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo novih učilnic in knjižnice ter še druge. Ob koncu se je vsem občankam in občanom zahvalil za zaupanje in trud, občinskim svetnikom in občinski upravi pa za odgovorno in požrtvovalno delo ter sodelovanje. Zaključil je z mislijo: "Še naprej moramo držati skupaj, saj bomo le s skupnimi močmi delali za boljšo prihodnost in skupno dobro naše občine." Sledila je glasbena točka harmonikarjev Glasbene šole Marolt, ki so program popestrili z venčkom popularnih. Župan je predsednikom oziroma predstavnikom občinskih gasilskih društev izročil defibrilatorje. Dobitniki priznanj Občine Horjul, skupaj z županom gasilskih društev Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec in Žažar. Ob predaji je župan prejemnikom dejal, naj se o delovanju naprav dobro poučijo, saj gre za reševanje življenj, ter jim zaželel, da bi jih čim redkeje uporabljali. Sledilo je še povabilo na razstavo slik Nataše Zaletelj, ki se je odprla ob tej priložnosti, preddverje in občinske hodnike pa bo krasila še mesec dni. Razstavljena slikarska dela so v večini plod talenta, šele za tem plod znanja, ki ga je avtorica pridobila na raznih likovnih in slikarskih tečajih, je povedala sama. Ustvarja v akrilni tehniki in akvarelu, in to večinoma portrete in akte, h končni stvaritvi pa rada doda kak dodatek, to je najpogosteje kamen Swarovski. Bogat in zelo strnjen program se je z nastopom otroške folklorne skupine Navihanci OŠ Horjul v slabi uri izčrpal, sledilo je le še prijetno druženje ob toplem prigrizku in raznoliki ponudbi pijač. To pa je bila tudi primerna priložnost za pogovor in snovanje novih smernic in projektov občine, ki se ji, glede na formo, napoveduje še lepa prihodnost. Nadja Prosen Verbič Foto: npv 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 23 130 PGD Horjul Slavnostna seja, parada in blagoslov obnovljenega gasilskega doma Horjul - V letošnjem letu PGD Horjul praznuje 130-letnico obstoja. Ob tem jubileju je društvo v soboto, 8. junija, v prenovljeni dvorani pripravilo slavnostno sejo, v nedeljo, 23. junija, pa slavnostno parado z odprtjem obnovljenega gasilskega doma. Listine v Zgodovini horjulske fare iz leta 1898 beležijo zapis o začetku gasilstva v Horjulu. Zapisano je, da je bila 6. aprila 1883 ustanovljena požarna bramba, ki je pristopila k zvezi kranjskih gasilnih društev. Sprva so imeli gasilno orodje v hrambi, kasneje so zgradili majhen in preprost gasilski dom, ki pa ga je leta 1905 zajel požar. Najprej so kupili zemljo in nato leta 1933 začeli graditi nov gasilski dom, za kar so opravili več kot 2.400 ur tlake, kot piše v zapisniku, in 300 konjskih ur. Svoj prvi prapor je društvo razvilo leta 1966 in ga imamo v uporabi še danes. Vsa leta so pridno dokupovali orodje, opremo in potrebna vozila. Lepo so skrbeli zanje in jih vzdrževali. Jubileji so se vrstili in vselej so se ponašali z novim vozilom, cisterno ali zgolj njihovo nadgradnjo. Društvo je raslo in se krepilo. Leto 2008 je bilo za gasilski dom prelomno, saj je med gasilci vzplamtela želja po temeljiti prenovi doma. Tako so najprej uredili garaže; zaradi boljšega gibanja med njimi so podrli vmesne stene in jih nadomestili s podpornimi stebri in nosilci. V naslednjih dveh letih se je na novo položila betonska plošča nad garažami, s čimer je dom postal bogatejši za večjo dvorano. Zamenjalo se je tudi celotno ostrešje gasilskega doma. Leta 2011 so se v celoti obnovile sanita-rje ter opravila zaključna dela v dvorani. Leta 2012 pa se je dom opremil še z novimi dvižnimi vrati v garažah. Čeprav nam letošnje leto vre- mensko ni najbolj naklonjeno, je gasilcem okrog doma uspelo urediti drenažo ter okrepiti temelje doma. Pred nekaj dnevi pa je gasilski dom dobil tudi novo zunanjo podobo. Na bogato in dolgo zgodovino PGD Horjul so gasilci lahko upravičeno ponosni, vse to pa je zasluga njihovih dedov in pradedov, ki so že pred 130 leti čutili potrebo po tej humani dejavnosti in razumeli njen pomen. Tega se gasilci zavedajo, zato so se tudi na praznovanje letošnjega jubileja skrbno pripravljali ter ga počastili in proslavili, kot se spodobi. 8. junija so pripravili slavnostno sejo, pred njo pa so horjulski veterani uprizorili gašenje z ročno brizgalno. Ročna brizgalna, ki jo je društvo kupilo malo pred koncem 19. stoletja in je bila izdelana v livarskem podjetju Albert Samassa v Ljubljani, je sicer del horjulskega inventarja, vendar smo se na lastne oči prepričali, da še vedno deluje in lahko služi svojemu namenu. Požar lope so urni horjulski veterani, ob pomoči vrzdenških, ki so prav tako pridrveli s konjsko vprego, kjer je bila brizgalna nameščena, uspešno pogasili. Ostali so le dim in luže, ki so nastale pri verigi zajemanja vode iz potoka v brizgalno. Po izjemno zanimivi uprizoritvi je sledila slavnostna seja, ki so se je udeležili domači gasilci, predstavniki sosednjih in prijateljskih društev ter gosti. Na seji je predsednik Boštjan Zamejc podal poročilo o delovanju društva, podeljenih je bilo 96 društvenih priznanj članom, nekaj plaket podpornikom društva, 30 priznanj Gasilske zveze Horjul ter 8 odlikovanj Gasilske zveze Slovenje. Te so prejeli: Tomaž Zdešar, Jernej Ko-govšek in Andrej Končan odlikovanje 3. stopnje; Mitja Gabrovšek, Marko Rožmanec, Tadej Rož-manec in Grega Kogovšek plamenico 2. stopnje ter Boštjan Rožmanec plamenico 2. stopnje. Boštjan Rožmanec je s strani PGD Horjul prejel tudi veliko zahvalo za dolgoletno vodenje in požrtvovalno delo v društvu, vsa prisotna društva pa so prejela simbolno darilo - konstrukcijo gasilskega doma. Po uradnem delu je sledilo še druženje in povabilo na slavnostno parado. Proslava ob počastitvi 130. obletnice prostovoljnega gasilskega društva Horjul je potekala v nedeljo, 23. junija. Začela se je s slavnostno parado, na kateri je sodelovalo 125 gasilcev in 25 gasilskih vozil. Mimohod pa so popestrili mažoretke Prosvetnega društva Horjul, folkloristi Folklorne skupine Klas, pihalna godba z Vrhnike, narodne noše in drugi. Slavnostni del je vseboval kroniko društva, ki jo je prebral predsednik PGD Horjul Boštjan Zamejc. Za njim je spregovoril slavnostni gost, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenje Boštjan Muhič; pohvalil je delo društva, ki skrbi za prostovoljsko in humano delo v kraju in državi. Gasilci so namreč v lanskem letu sodelovali na 12.000 intervencijah in 5.500 požarih, kar zgovorno priča o požrtvo- valnem in kolegialnem delu gasilstva v Slovenji. Zahvalil se je zbranim gasilcem za njihov doprinos in vsem, ki to dejavnost podpirajo na kakršenkoli način. Zbrane je pozdravil tudi župan Janko Jazbec, ki je pohvalil tradicijo gasilstva v Horjulu ter gasilce pozval, naj še naprej dobro sodelujejo, tako z občino kot lokalno skupnostjo. Slovesnost so s hudomušno pesmijo popestrili fantje iz skupine Odoica. Sledilo je podeljevanje odlikovanj in plaket ter prevzem in blagoslov obnovljenega gasilskega doma. Trak sta prerezala nekdanji predsednik Boštjan Rožmanec in sedanji predsednik društva Boštjan Zamejc. Nato pa je zunanjost in notranjost obnovljenega doma ter prostore blagoslovil horjulski župnik Janez Smrekar, ki je gasilcem ob praznovanju jubileja tudi čestital. S tem so vrata gasilskega doma na stežaj odprli, obiskovalci pa so si lahko prenovljene prostore ogledali po koncu uradnega dela, ki se je zaključil s spletom plesov z Razkrižja. Neuradni del prireditve je potekal pod velikim šotorom, ob glasbi ansambla Saše Avsenika. Plesišče je bilo dobro obrušeno že od petkove zabave s skupino Mambo Kings, zato je podatek o razpoloženju pod šotorom brezpredmeten. Važen je le ta, da si je generacija, ki v društvu aktivno sodeluje, zaslužila pohvalo in zagotovilo, da bodo bodoči rodovi tudi nanjo gledali s spoštovanjem in ponosom ter pisali o njej. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Pomladanska garažna razprodaja Horjul, 8. junij - V sklopu občinskega praznika so Občinski trg to pomlad znova zasedla rabljena oblačila in predmeti, ki so jih mimoidočim ponujale Kristince - nadobudna dekleta iz Horjula, ki vztrajajo pri poslanstvu spreminjanja sveta z majhnimi stvarmi. Po uspešni jesenski garažni razprodaji so se dekleta odločila, da opravijo tudi pomladansko čiščenje razmetanih garaž, zaprašenih kleti in podstrešij ter dajo stvarem še eno priložnost, da najdejo novega lastnika. Na lepo urejenih stojnicah se je tokrat znašlo veliko lepo ohranjenih moških in ženskih oblek, dodatkov, igrač, športnih pripomočkov, pohištva, nakita in drugih dragocenosti. Pravzaprav se je na njih znašla vsaka stvar, ki je tja prispela. Najbolj založena je bila stojnica s knjigami, ki je privabila tudi največ obiskovalcev in mimoidočih. Način plačila pa je bil različen - za predmet ste lahko plačali z denarjem, pri čemer je bila določena okvirna cena, končna pa je bila odvisna od pogajalskih sposobnosti kupca, lahko pa ste ga kar zamenjali z eno od svojih odvečnih stvari. Po mnenju Kristinc je rabljenim stvarem težko določati ceno, njihova vrednost je namreč drugačna, saj s seboj nosijo osebno zgodbo. Garažne razprodaje, kot jih pozna mnogo evropskih prestolnic, na primer Amsterdam, K0benhavn in Berlin, pa tudi slovenska prestolnica, so ponekod že povsem običajen dogo- dek, na katerem se meščani družijo, hkrati pa si izmenjujejo, kupujejo ali prodajajo rabljene oziroma nove, a ponesrečeno kupljene predmete, oblačila in podobno. Tovrstna razprodaja namreč spodbuja recikliranje in solidarnost do soljudi in okolja, predvsem pa druženje in zabavo. Prav to zadnje pa je po mnenju organizatork najpomembnejše tudi v Horjulu. Tudi tokrat je bilo prijetno. Ob osvežilni pijači, kokicah in sladkem domačem prigrizku je čas na Občinskem trgu hitro minil in že se veselimo naslednjega druženja s Kristincami Nadja Prosen Verbič Pisani nabor stvari, vsaka s svojo zgodbo Pestra izbira ženskih in moških oblačil Najbolj založena je bila stojnica s knjigami, ki je privabila tudi največ obiskovalcev. 24 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Za učence v* t • počitnice, za učitelje in ravnatelja delo Mesec julij je pred nami - za osnovnošolce se je šolsko leto končalo in začele so se težko pričakovane počitnice. Učenci so prav gotovo torbe že pospravili v kot ter možganom dali prosto pot. Učilnice že samevajo, v šolskih kabinetih, zbornicah in pisarnah pa je še najti učitelje, ki zaključujejo poročila o delu, projektih in drugih dejavnostih ter že snujejo program dela za naslednje šolsko leto. Delo ravnatelja je podobno, le da je njegov pogled širši in celostnej-ši. O poteku preteklega šolskega leta in smernicah za prihodnje leto sem se pogovarjala s Primožem Garafolom, ravnateljem Zavoda Osnovna šola Horjul, pod okrilje katerega spadata osnovna šola Horjul in vrtec Marjetica. "Preteklo šolsko leto smo uspešno zaključili," pove in doda: "Za učence so tu počitnice, nas pa čaka še nekaj dela." Zadovoljen je in ponosen na rezultate, ki so jih učenci dosegli skupaj z učitelji oziroma mentorji, in upa, da bo prihodnje leto vsaj tako uspešno. Zato posebnih sprememb ne bo, uvedli bodo le nekatere spremembe in dopolnila pri prednostnih nalogah in razvojnih možnostih šole. Tako osnovna šola kot vrtec pa velik poudarek namenjata (obšolskim) dejavnostim, projektom in drugim aktivnostim, ki pomenijo velik doprinos k otrokovemu razvoju in razgledanosti. Na šoli vsako leto izvedejo več projektov, v katerih učenci zelo aktivno bogatijo svoje znanje in izkušnje na različnih področjih - zdravega življenja, ekološke ozaveščenosti, znanja tujih jezikov, strpnosti in poznavanja tujih kultur, poznavanja lastnega kulturnega izročila, literarnega in likovnega ustvarjanja, medsebojne pomoči med generacijami ipd. Večino dejavnosti bodo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu, saj so izjemno zanimive in poučne, zato pa so se znašle tudi na seznamu predstavljenih. Nadja Prosen Verbič Drage učenke, dragi učenci! Počitnice so tu in z eno nogo ste že nekje drugje, pa vendar. Večinoma ste bili skozi celotno šolsko leto marljivi in si zaslužite nekaj brezskrbnih tednov. Dobro jih izkoristite, naužijte se prostranosti travnikov, morja, gozdov ter si naberite moči za novo šolsko leto. Preden pa čisto pozabite name, bi rad z vami delil še misel in želim, da bi vas spremljala - tako de- vetošolce, ki ste letos odleteli v svet, kot ostale, ki se jeseni ponovno vračate. "Bodi dober, pa boš modrejši kot moder, lepši kot lep in boš srečen in vesel." (Fran Milčinski) Prelepe počitnice vam želim! Primož Garafol, ravnatelj Zaklad našli v slabi uri Horjul, 8. junij - Športno društvo Extrem je ob občinskem prazniku pripravilo športno-družaben dogodek, ki so ga poimenovali Lov na zaklad. Pri iskanju je sodelovalo šest ekip, najhitrejša pa je zaklad našla v dobri uri. Mešane ekipe različnih starostnih skupin in spolov so poskrbele, da je bila sprva še nepre-hojena pot na Koreno ob koncu dodobra označena in utrjena. Šest prijavljenih ekip se je s starta na Občinskem trgu podalo proti vrhu Korene. Toda tokrat niso sledili smerokazom, temveč zemljevidu, ki so ga prejeli. Pot je bila razgibana, srednje zahtevna in po zagotovilu organizatorja primerna za vse starosti, od otrok do starejših. Med potjo so tekmovalci iskali kose sestavljanke. Da naloga ni bila preveč preprosta, pa so jih na poti čakale tudi vsebinske naloge, povezane z informacijami o Občini Horjul, ter Start ekipe deklet tri dejavnosti - pomerili so se v lokostrelstvu, prelivanju vode in poskakovanju v vreči za seno. Na cilju so po uspešno opravljeni poti in sestavljeni sestavljanki prišli do zaklada - majice z logotipom, ki jim je še kako prišla prav, saj so bile njihove tekmovalne majice pošteno prepotene. Najhitrejša ekipa, ki je zaklad našla v eni uri in 14 minutah, je bila bogato nagrajena; prejela je dva para kolesarskih čevljev, majice ter košarkarsko žogo. Preostali so pre- Sestavljanje sestavljanke jeli tolažilno nagrado - majico in malico ter pijačo. ŠD Extrem se zahvaljuje vsem sponzorjem (Kovinos, Metrel in Jan Sport), brez katerih dogodka ne bi mogli tako uspešno izpeljati, in upa, da bo Lov na zaklad postal vsakoletni, tradicionalni družabno-športni dogodek v Horjulu. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Kako malo je treba, da se otrok počuti kot svetovni prvak Osnovna šola Horjul je v primerjavi z mnogimi slovenskimi osnovnimi šolami posebna osnovna šola. A to ne zato, ker skozi njihova vrata stopajo vaši otroci ali vnuki, tudi ne zato, ker je to edina uradna izobraževalna ustanova v vaši občini, temveč zato, ker se skozi vrata te osnovne šole vsak dan pripelje Maša. Da, kar pripelje se. Ta izjemno vesela, prijetna in zvedava deklica ima namreč cerebralno paralizo, in čeprav se po tem loči od svojih vrstnikov in prijateljev, jih v marsičem prekaša, včasih tudi z vztrajnostjo. Pohvale, priznanja in druga odličja ji dajejo motivacijo in vlivajo voljo, da se s svojimi sošolci in sošolkami trudi še naprej. Da lahko raste in se razvija skupaj s svojimi vrstniki, pa ni samo po sebi umevno, temveč je to velika zasluga njenih učiteljev, strokovnih delavcev, spremljevalke in ravnatelja. Predvsem pa je to zasluga staršev, od katerih je Maša podedovala pomembno življenjsko lastnost - vztrajnost. Njihova prizadevanja so občudovanja vredna, beseda "hvala" pa zanje ni tako pomembna kakor pristen, vesel izraz na Mašinem obrazu. Še lepše pa se berejo njene besede, ki sežejo zelo globoko. Nadja Prosen Verbič Ponosna na zlato odličje za vztrajnost pri športu Maša kolesari za sošolci proti svoji prvi kolajni. Najlepši dan v mojem življenju Jaz sem Maša. Imam CP in sem na vozičku. Obiskujem 3. razred OŠ Horjul. Danes smo imeli kros. Zelo sem se ga veselila. Danes sem prvič dobila kolajno, pa čeprav sem bila kot vedno spet zadnja. Naj vam povem, kako je bilo in kako sem se počutila. Bila sem na startu. Veselila sem se časa, ko bo piščalka zapiskala. Končno smo stekli. Jaz s svojim prilagojenim kolesom, sošolci pa z nogami. V koloni, v kateri smo tekli, sem bila zopet zadnja. Gonila sem, kolikor sem mogla, vendar se ni nič spremenilo. Vendar pa je nekaj le bilo drugače kot prejšnja leta. Moje kolo je kar "letelo" in sošolce sem imela vedno na očeh. Prejšnja leta so mi pobegnili toliko naprej, da jih na ovinku nisem več videla, danes pa se to ni zgodilo. Učenci ob progi so navijali zame in to mi je dalo v telo novih moči. Bližala sem se cilju ... zopet zadnja. Spet sem vedela, da bom ostala brez kolajne, pa čeprav sem si jo vedno želela dobiti. Pa kaj, sem si rekla, važno je sodelovati. Ko je bila podelitev nagrad, so me poklicali, ampak nisem vedela, kaj se dogaja. Ko so vsem prvim trem podelili kolajne, so poklicali še moje ime in bilo mi je nekako čudno. Potem pa je sledilo presenečenje. Dobila sem kolajno. Svojo prvo kolajno. Bila je za vztrajnost pri športu, in to zlata, zato sem bila še bolj vesela. Počutila sem se kot svetovni prvak. Ko so mi vsi čestitali, sem se počutila kot vesoljec, ki je stopil na luno. Bil je najbolj čudovit občutek, ki sem ga kdajkoli doživela. Tega ne bom nikoli pozabila. Hvala vsem, ki ste navijali zame. Maša Kočevar 3. a, OŠ Horjul DKPZ Dobrova - Polhov Gradec - Horjul v Bruslju Na povabilo Zveze kmetic Slovenje se je nekaj članic DKPŽ Dobrova - Polhov Gradec - Horjul udeležilo 3. konference mladih kmetov v Evropskem parlamentu. Naslov konference je bil »Mladi zagotavljano stabilnejšo rast za evropsko prihodnost«. Namen reforme skupne kmetijske politike je izboljšati pogoje za delo mladih kmetov. Evropski poslanec dr. Milan Zver je povedal, da je v EU 7% kmetov mlajših od 35 let, v Slovenji pa le 4%, tretjina kmetov pa je starejših od 65 let. Organizator 3. konference mladih kmetov v Bruslju je bil evropski poslanec dr. Milan Zver. Na konferenci sta bila prisotna tudi slovenski in makedonski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in Ljubče Dimovski, ter še članici odbora za kmetijstvo pri evropskem parlamentu in predstavniki evropske komisije in CEJA (Evropskega komiteja mladih kmetov). S Slovenje nas je bilo prisotnih na konferenci okoli 80 članov, in sicer s strani Zveze kmetic Slovenje in Zveze slovenske podeželjske mladine. Med nami je bil tudi predsednik Zveze Slovenske podeželjske mladine Rok Roblek. Poleg Evropskega parlamenta smo si ogledali tudi sam Bruselj in Atomium. Atomium je spomenik v Bruslju, ki so ga zgradili za potrebe bruseljske svetovne razstave leta 1958. Njegov stolp meri 102 metra. Sestavlja ga devet jeklenih krogel, ki so medsebojno povezane kot 165-milijardkrat povečana osnovna celica jeklenega kristala. Zelo zanimivo za ogled. Med drugim pa smo si ogledali še kmetijo, kjer se ukvarjajo z belgijskim govedom. Belgijsko govedo redijo predvsem zaradi kvalitetae-ga mesa. Lastnik nam je zauopal, da so telitve zelo problematične. Porodi potekajo predvsem s carskim rezom in ima lahko krava le največ 4 teličke. Na tro dnevnem popotovanju smo si ogledali tudi koncentracijsko taborišče Dachau, ki je bilo prvi večji tovrstni objekt nacističnega režima, ustanovljeno 21.marca 1933 s strani nacistov. Eden glavnih pobudnikov je bil Heinrich Himmler. Zgrajeno je bilo na območju zapuščene tovarne streliva, na severovzhodnem delu mesta Dachau, v južni Nemčiji. V prvem letu so sem zaprli okrog 4.800 jetnikov. Na začetku so v glavnem zapirali nemške komuniste, socialne demokrate in druge, ki so kakorkoli nasprotovali nacizmu. Čez čas so bili kandidati za »prevzgojo« Jehove priče, Romi, homoseksualci, označeni kot asocialci in kriminalci. S časom je sem prihajalo vse več judov. V začetku leta 1937 so SS enote zadolžile ujetnike, da prenovijo stavbo taborišča Dachau na območju sedanjega taborišča. Jetniki so bili prisiljeni v to delo. Morali so zrušiti nekdanjo tovarno streliva, bili so pod velikim psihičnim pritiskom, pogoji za delo so bili izredno slabi. Stavba je bila zgrajena v sredini avgusta 1938, taborišče je bilo bistveno spremenjeno. Delovalo je do leta 1945. Tako je Dachau postal prvo »učinkovito« taborišče v takratnem tretjem reichu. Cisto natančno število žrtev nikoli ne bo popolnoma jasno. Andreja Dolinar 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 25 V Kekčevi deželi Pa smo končno dočakali 17. junij in z njim težko pričakovani zaključni izlet v Kekčevo deželo. Med vožnjo z avtobusom so otroci med seboj klepetali, si pripevali in vsake toliko časa vprašali, kdaj bomo prispeli v Kekčevo deželo. Z avtobusa smo opazovali prelepo naravo naše dežele, in ko so se nam gore že precej približale, smo vedeli, da smo že skoraj na cilju. Ob prihodu v Kranjsko Goro smo se malo okrepčali s prigrizki in pijačo ter se nato s Kekčevim avtobusom odpeljali v Kekčevo deželo. Po navodilu vodičke Urške smo zamižali, preden je avtobus zavil z glavne ceste na gozdno pot. Precej umirjeni smo se peš podali Kekcu naproti. Na poti smo videli Bedančevo smrdljivo nogavico in kar nekaj pasti za živali. Naenkrat smo zaslišali krike in vpitje, za katero smo vedeli, da je Bedančevo. Marsikomu od nas je nehote zdrsnila solza po licu, pa smo jo hitro skrili, saj nihče ni želel, da bi mu Bedanec s svojo smrdljivo brado brisal solze. Spomnili smo se na Bedančevo šibko točko, na strah ob srečanju sove. S skupinskim skovikanjem smo ga za tri dni prepodili na Špik. Vsi smo si oddahnili. Od tu naprej je ogled Kekčeve dežele potekal le še ob prijetnih doživetjih. Skupaj z Mojco smo si ogledali Bricljevo hiško na drevesu in se po toboganu spustili iz nje. Kekec nam je razkazal svojo hiško in otrokom zaupal skrivni izhod. Teta Pehta pa nas je pričakala z ohlajenim zeliščnim čajem in doma pečenim kruhom. V njeni hiški je bilo točno tako, kot je napisal pisatelj Josip Vandot. S stropa so viseli šopki posušenih zdravilnih rožic, na policah pa smo opazili steklenice z zdravilnimi napitki, s katerimi se pozdravi vsaka težava. Po končanem ogledu smo se z avtobusom odpeljali do gostišča na kosilo, nato pa nadaljevali pot proti domu. Za nami je bil lep poletni dan, poln doživetij, ki se bodo še nekaj dni sukala po glavicah malih nadebudnežev. Vanja Šubic, Vrtec Horjul No, to je bil končni cilj; najprej smo se ustavili pri naših "sorodnikih" v Centru starejših Medvode. To je mogočna gli z odličnim kosilom, sokom in nazadnje še s kavico. Kava je bila znak za odhod. Prijazno smo se poslovili od oskrbovan- stavba - v nasprotju z našim centrom, zgrajena na ravnini in odmaknjena od naselja, zato pa ima čudovit, velik park, dostopen tudi oskrbovancem na vozičkih. Sprejela nas je gospa direktorica, na veliki terasi so nas pričakali oskrbovanci. Zaigrala je harmonika in skupaj z njimi smo zapeli. Ogledali smo si še notranje prostore, povprašali to in ono, primerjali, razmišljali ... O ne, nismo se še poslovili. Povabljeni smo bili v jedilnico, kjer so nam postre- cev in osebja; naš drugi cilj je bilo jezero. Tam smo ves popoldan vsak po svoje uživali, eni na soncu, drugi v senci, v vodi pa labodi, ki so nas zabavali vse do odhoda "domov", v naš drugi dom v Horjulu. Seveda pa to ni edina zabava, ki nam jo nudi naša uprava. Na izlet gremo samo enkrat na leto, sicer pa nas obiskujejo različne kulturne, predvsem pevske skupine. Prav pred kratkim nas je s svojim koncertom osrečila odlična skupina horjulskega Potopisno predavanje o Šrilanki Horjul, 7. junij - Turistično društvo Horjul je v svojo sredino povabilo Nino Kogej, Horjulko, ki je videla in v fotografski objektiv ujela že lep delček širnega sveta. Tokrat je prek zanimive besede in čudovite fotografije predstavila potovanje po Šrilanki. upodobitve Bude srečamo na vsakem koraku kot pri nas kapelice oziroma cerkvice, predvsem pa je to zelena dežela, poseljena s prijaznimi ljudmi. Nina Kogej je skozi predavanje zaokrožila pot, ki sta jo z možem prepotovala v štirinajstih dneh. Predstavila je mnoge znamenitosti: več kot 200 let staro sveto drevo; dobrih 2.200 metrov visoki Adamov vrh, kjer naj bi hranili odtis Budovega stopala, do njega pa vodi več kot 5.000 stopnic; mogočno skalo z levjimi šapami - Sygirya; Kandy, drugo največje mesto s čudovitim templjem in budističnim samostanom, ter še mnoge druge templje. Šrilanka je namreč polna romarskih krajev, je dežela sveže iztisnjenih sokov manga in papaje, pestre ponudbe sadja, zelenjave, začimb, čajevcev in rib, mnogih nacionalnih parkov, kjer so nam ves čas na očeh opice, sloni, številni kuščarji, ptiči in divje živali. Pa ne pozabimo na najlepše - čudovite peščene plaže, ki se razprostirajo na južnem in jugozahodnem delu otoka ter se zaključujejo z glavnim mestom Colombo, ki je postalo prava prestolnica in nič več ne spominja na odmaknjeni azijski konec sveta. Šrilanka je vredna (ponovnega) ogleda. O tem nas je prepričala Nina. Nadja Prosen Verbič Kar lep delček sveta je že prepotovala Horjulka Nina Kogej. Da je bil uvod v predavanje res prava uvertura v spoznavanje čudovitega sveta zelo raznolike in raznobarvne dežele Šrilanke, so poskrbeli koktajli pred vhodom v preddverje občine. Po opojni pijači je sledilo opojno predavanje. Večino od nas, obiskovalcev so namreč fotografije močno nagovorile in prevzele. Tisti, ki smo že imeli možnost spoznati lepote Šrilanke, smo po-doživljali nepozabne spomine, tiste, ki so jo šele spoznavali, pa je prav gotovo zamikala. Šrilanka - raznolika, barvita, pestra dežela. Slovencem je zelo blizu, saj je naši domovini v mnogih pogledih podobna - je razmeroma majhna država, na eni strani gorata in na drugi obalna, številne Nekaj besed o dogajanju v Centru starejših Horjul Na prvi res lep, sončen pomladni dan je uprava Centra starejših Horjul za nas organizirala izlet k Zbiljskemu jezeru. mešanega pevskega zbora. Ne spominjam se več, koliko pevskih skupin iz bližnje in daljne okolice nas je letos že razveselilo. Upam, da jim je naš aplavz v vsaj majhno zadoščenje. Drugega jim žal ne moremo dati. Nismo pozabili niti na dramsko skupino niti na nastop domačih učiteljic s svojimi skladbami in poezijo. Posebno poglavje pa je horjulska mladina, naši najpogostejši osrečevalci. Šolarji s svojimi pesmimi, recitacijami, glasbenimi skupinami in solisti. Občudujemo vas, hvala vam, mladi! In hvala gospe mentorici Regini Zavec. Pa še junački iz vrtca! Mi vsi se kar raznežimo, ko jih zagledamo. Tako so prisrčni, tako naravni in to je pri njih nekaj najlepšega. Najbolj pa so me presenetili letos osmega marca. Prišli so, čeprav je bilo vreme tako neprijazno, turobno. Oni so nam, ženskam v Centru prinesli sonček! Hvala otročkom, njihovim staršem, njihovim vzgojiteljicam in sploh HOR-JULCEM! Oskrbovanka centra, Lucija Vojir Ženski inline hokejski turnir Jake Babe pometle s konkurenco Zmagovalna ekipa Jake Babe Horjul, 1. in 2. junij - Pet ženskih ekip, med njimi tudi irska, se je prvi konec tedna v juniju pomerilo na igrišču Športnega parka Horjul. Najbolje so se odrezale domačinke Jake Babe, ki so pometle s konkurenco. Lepši in nežnejši del ekipe, če se temu v hokeju lahko tako reče, ima tudi Hokejski klub Dinami-ti Horjul, in imenuje se Jake Babe. Ženska ekipa Jake Babe na igrišču vihti plošček že dobrih deset let, v tem času pa je zamenjala že kar nekaj zasedb. Njeni trenerji, vsi iz vrst Dinamitov, sicer vztrajajo in se trudijo zasedbo ohraniti ter jo tako narediti enotnejšo in boljšo, a kaj, ko ženski hormoni v tej starosti delujejo drugače. Zadeve so se uredile, ko je trenersko funkcijo prevzela ena od igralk - Tina Ziljan. Sama dobro pozna igro dekle, pa tudi nihanja ženskega razpoloženja. Skupaj z njo so dekleta in žene na igrišču povsem primerljive z drugimi slovenskimi in tujimi ekipami hokejistk. To so dokazale tudi tokrat. V dvorani Športnega parka Horjul so Jake Babe dokazale, da se odlično znajdejo tako v vlogi igralk na igrišču kot v vlogi organizatork ženskega inline turnirja. Ta je v Horjulu potekal tretje leto zapored. Poleg štirih slovenskih ekip (Triglav Kranj, Foxy Dragons, Divje Kure in Jake Babe) se dekleta letos lahko pohvalijo z mednarodno udeležbo. V goste so povabile irsko ekipo Islanders, ki se je udeležila turnirja in z njimi preživela nekaj čudovitih dni. Da je organizator poskrbel za visoko raven športnosti in za prijaznost tako na igrišču kot zunaj njega, je v izjavi potrdila tudi kapetanka irske ekipe ter izrazila navdušenje nad celotno organizacijo, predvsem pa nad gostoljubjem in pozornostjo domače ekipe, za kar so jim dekleta zelo hvaležna. O igri je dodala še, da je bila konkurenca huda in tako vsaka igra naporna, a hkrati zanimiva. Irska ekipa je ob koncu osvojila tretje mesto. Boljši od nje sta bili le ekipi Divje Kure in Jake Babe, ki sta se pomerili v finalni tekmi. Ta je bila popolnoma na strani domačink. Organizirani napadi, natančne podaje, hitre menjave, dobra in skoraj nepremagljiva obramba so botrovali h končnemu rezultatu 7 : 1, ki je dokaz, da so Jake Babe v ženskem inline hokeju razred zase. "Toda rezultat ni najpomembnejši, pomembnejše je druženje s preostalimi dekleti," je mnenje kapetanke ekipe Foxy Dragons, ki je zasedla nehvaležno četrto mesto, kar pa jih ni razočaralo in potrlo, temveč jih je spodbudilo, da se naslednjo pomlad turnirja znova udeležijo in takrat pokažejo kaj več. Tega si željo tudi tekmovalke irske ekipe, ki pa jih doma ne čaka le trening na rolerjih, temveč tudi urjenje slovenskih pesmi, ki so jih spoznale na tokratnem gostovanju - obljuba pač dela dolg. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Vrtec Horjul Zaključek bralnega projekta Ciciuhec Bliža se konec šolskega leta, za nas, Metulje pa še zadnji dnevi skupnega druženja. Zaključujejo se dejavnosti projektov, med katere sodi tudi nam najljubši bralni projekt Ciciuhec. V času trajanja projekta so otroci skupaj s starši prebrali veliko slikanic s pravljicami in pesmicami. Otroci so uživali ob branju in pripovedovanju različnih literarnih del svojim vrstnikom v vrtcu. Od pravljice do pravljice je bil opazen napredek. Otroci so postajali bolj samozavestni, besedni zaklad se je vidno bogatil in branje skupaj s starši jim je prišlo v navado. Nekateri otroci so nam že sami prebrali pravljico. Tudi v skupini smo vsak dan brali različno otroško literaturo, ki smo si jo izposodili v krajevni knjižnici. Knjižničarka Petra nas je v knjižnico povabila na pravljico, ob zaključku pa nam je podelila pohvale za opravljenega Ciciuhca. Za pridno branje pa smo bili nagrajeni z lutkovno predstavo Balon Velikon, ki nam jo je zaigral avtor sam - Andrej Rozman - Roza. Po mnenju otrok je bila to ena izmed najboljših predstav, ki smo si jih ogledali v tem šolskem letu. Starši in mi v vrtcu, ki smo skupaj z otroki brali in se pogovarjali ob slikanicah, smo ustvarjali pogoje za dobro prihodnost otrok in ob tem tudi sami rasli. Vanja Šubic Olimpjada pred vrati Ekipa članov A PGD Žažar se že vneto pripravlja na najbolj pomemben nastop v svoji gasilsko športni karieri - gasilsko olimpjado, ki bo sredi julija v Franciji. V sklopu svojih priprav so se predstavili svojim navijačem in donatorjem na Občinskem trgu v Horjulu ob praznovanju občinskega praznika. Člane pred nastopi čaka še nekaj tekem v okviru pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije ter še skupne priprave slovenske gasilske reprezentance. Foto: Mitja Gregorin 26 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 3. julij 2013 elektronski naslov: obdna@horjul.si Turnirji trojk za mlade inline hokejiste do 9 let Za hokejski podmladek se v Horjulu ni bati Horjul, 9. junij - Športna dvorana Horjul je gostila turnir trojk za mlade inline hokejiste do 9 let. Tokrat se je odlično odrezala tudi ena od domačih ekip, ki je zasedla tretje mesto. V letošnji sezoni so prvič potekali turnirji trojk za mlade inline hokejiste do 9 let, ki so se odvijali po Sloveniji. Drugo nedeljo v juniju je bila letos drugič na vrsti domača Športna dvorana Horjul. Tu je potekal zadnji, četrti turnir. Nastopilo je osem ekip, in sicer Domžale, Tretjeuvrščeni: Marcel Prebil, Jakob Grdadolnik, Bor Miklič in Žiga Košir Olimpija 1, Olimpija 2, Prevoje 1, Prevoje 2, Bled ter Horjul 1 in Horjul 2. Člani prve horjulske ekipe so bili v večini mladi hokejisti, ki so v drese stopili šele lani in tako treninge obiskujejo prvo leto. Njihov nastop na turnirju trojk je bil uspešen in šele prava priprava na naslednje tekme. Ekipo Horjul 2 pa so sestavljali že bolj izkušeni in prekaljeni borci. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve skupini, od koder se je prvima dvema ekipama iz vsake skupine uspelo uvrstiti v polfinale. Vanj se je tokrat, poleg Bleda, Prevoj in Domžal, prvič uspelo prebiti tudi izkušenejšim hokejistom domačega kluba, ki so ga pod trenersko palico Boštjana Breznika zastopali Jakob Grdadolnik, Žiga Košir, Bor Miklič in Marcel Prebil. Ekipa je kljub dobri igri in izjemni borbenosti v zadnjih sekundah pol-finalne tekme klonila proti ekipi Bleda. Tekma za tretje mesto je bila tako še bolj polna adrenalina, tako na strani igralcev kot na strani njihovih staršev. V zadnji tekmi se jim je le nasmehnila sreča, saj so zmagali le za gol razlike, in sicer z rezultatom 5 : 4 proti ekipi Domžal. Bistvo vsega pa ni v spodbudnem rezultatu, temveč v odlični igri, ki so jo pokazali - na igrišču so mladi, nadobudni hor-julski hokejisti pokazali resnično željo, borbenost in znanje, ki jih bo nekoč prav gotovo popeljalo do zmage. Ta je šla tokrat v roke ekipi Prevoj, drugo mesto pa je osvojila ekipa Bleda. Po dolgem obdobju aktivnih treningov in tekem tudi za mlade hokejiste prihajajo zaslužene počitnice, ki jih bodo zagotovo izkoristili za oddih in počitek, pa tudi za rolanje zgolj za zabavo. Nadja Prosen Verbič Foto: Šimona Smrtnik Spoštovane občanke in občani! Pregled našega dela Dovolite nam, da na kratko pregledamo naše polletno delo. Pod pokroviteljstvom RK Slovenje smo organizirali krvodajalsko akcijo. Število krvodajalcev tudi letos, čeprav minimalno, narašča. Vsem udeležencem akcije se iskreno zahvaljujemo za njihovo nesebičnost in humanost. Organizirali smo predavanje o zgodnjem odkrivanju raka dojk. Veliko žensk se predavanj in pregledov udeležuje vsako leto. Prihajajo ženske iz vseh starostnih skupin. Prijetna večerna druženja vodi dr. Vida Stržinar, ginekologinja in onkologinja. Dr. Stržinarjevi se zahvaljujemo za vso skrb za zdravje naših občank, za sproščene pogovore in toplino. V osnovni šoli smo pripravili predavanje o zdravilnih zeliščih v vsakdanjem življenju. Vsako prvo sredo v mesecu organiziramo odvzem krvi za ugotavljanje holesterola in krvnega sladkorja. Vseh ak-cj ne bi mogli izpeljati brez pomoči Občine Horjul, OŠ Horjul in Metrela Horjul, zato se jim iskreno zahvaljujemo. Horjulski upokojenci v Zasavju V soboto, 1. junija, smo se horjulski upokojenci odpravili na tradicionalni pomladanski izlet, in sicer v Zasavje. Na poti nam je čas krajšal nekdanji predsednik DU z zanimivo razlago tega okolja, kjer je živel in služboval vrsto let. Prvi postanek smo imeli v Zagorju. Tu nas je pričakal sorodnik naše upokojenke in nas popeljal v lepo vzdrževan mestni park, kjer stoji spomenik dr. Janeza Drnovška. Opisal nam je značilnosti teh krajev in nekdanjega življenja v tem knapovskem naselju. Vzeli smo si tudi nekaj časa za jutranjo kavico. Med vožnjo skozi Trbovlje in v smeri Hrastnika je sledil panoramski ogled. Pridružila se nam je vodička in nam podrobneje, strokovno predstavila življenje nekoč in danes. Za popestritev in boljše razumevanje smo si ogledali stara rudarska naselja, ki so s svojo sivino in temačnostjo večini izmed nas vzbudila nelagoden občutek. Za vse, ki smo bili prvič na tem koncu, je bilo zanimivo videti poslopje nekdanjega Rudisa, stadion NK Rudar, rokometno dvorano in razvpito cementarno Lafarge. Občudovali smo veličastno podobo 365 m visokega dimnika, ki si ga zagotovo ne bi želeli imeti v svojem okolju. Naslednji postanek je bil Hrastnik. Pred Steklarno Hrastnik nas je prijazno sprejel predstavnik tega podjetja. Po temeljiti obrazložitvi zgodovine steklarne od samega začetka pa vse do danes smo odšli na ogled proizvodnje. To je bil zagotovo ogled, ki je ta dan najbolj zaznamoval in nikogar od nas ni pustil ravnodušnega. Verjetno ni takega delavca steklarne, ki bi po odhodu v pokoj občutil nostalgijo po svojem delu. Pogoje dela bi si morali ogledati prav vsi delomrzneži, ki še nikoli niso občutili, kako težko se služi kruh, posebno tisti, ki poznajo le pravice, ne pa tudi obveznosti in odgovornosti. Tu je hrup neznosen. Delavci resda uporabljajo dušilce zvoka, toda prepričana sem, da je to le manjše izboljšanje težkih delovnih pogojev. Vročina in zrak sta zadušljiva in obupna že za zdravega in mladega človeka. Ne morem si predstavljati delavca, ki ima kakršnekoli težave z dihanjem. Četudi je bilo tega dne dovolj hladno, so se mi zdeli pogoji dela zadušljivi. Toda kaj kmalu nam je vodič pojasnil, da tega dne niti ni bilo tako slabo. Kot je bilo videti, smo si prav vsi oddahnili, ko smo se iz teh prostorov in hrupa vrnili na svež zrak. Po ogledu smo imeli za voditelja kup vprašanj. Priznam, da je podjetje v danih pogojih gospodarstva do svojih zaposlenih pošteno. Delavci dobijo primerno plačilo za opravljeno delo, vsake tri mesece dodatek za delo brez bolniškega dopusta, regres in možnost brezplačnega oddiha v izbranih letoviščih. Na vprašanje, koliko časa lahko delavec zdrži v teh pogojih dela, sem dobila odgovor, da so bili tudi primeri, ko je delavec na istem delovnem mestu zaslužil pokoj. Res pa je, da življenjska doba po upokojitvi ni posebno dolga. V nadaljevanju smo si ogledali "splavarsko hišo", staro 289 let. Hiša stoji ob mogočni Savi, ki s poplavami pogosto ogroža mirno življenje prebivalcev tega območja. Gostiteljica oz. lastnica hiše je nadvse prijazna in neverjetno vitalna 83-letna gospa, ki nas je prav prisrčno sprejela. Priznati moram, da sem si sebe težko predstavljala v njeni vlogi, ko je s tako pozitivnim pristopom sprejela 45 obiskovalcev, ki so veselo hodili s čevlji po njenih preprogah. Toda kot je bilo čutiti, je tega več kot navajena. Po dolgi in nekoliko turobni dolini Hrastnika smo se odpeljali proti zaključni postojanki, Rimskim Toplicam, kjer smo imeli pozno kosilo. Peljali smo se mimo zaprtega vhoda v jamo Ojstro, kjer premoga ne kopljejo več. Vprašanje je, zakaj država nima posluha, da bi izkoristila dano bogastvo premoga, ki ga je dovolj še za 40 let. Tako bi lahko zaposlila veliko brezposelnih iz bližnje okolice, rudnine pa za bližnje obrate ne bi bilo treba uvažati iz daljne tujine in po tako visokih cenah. V Dolu pri Hrastniku smo na avtobus sprejeli nekdanjo prebivalko Horjula in delavko v takratni tovarni Iskra Horjul. To je ga. Štefca Hribšek, ki se je mnogi še kako dobro spominjajo. Nostalgija do Horjula je še ni zapustila in po odzivu nekaterih je bilo videti, kako priljubljena je bila. Skupaj z njo smo si ogledali cerkev sv. Jederti iz leta 1652 in nato v smeri Senožet obiskali še Aškerčevo domačijo. Po prijetnem druženju in skupnem obedu smo se nekoliko utrujeni, vendar polni vtisov odpeljali proti domu. Misli so se nam vračale na doživeto in te vtise smo ohranili vsaj še nekaj časa. Vsem udeležencem izleta pa je zdaj gotovo skupno zavedanje, v kako prijetnem in zdravem okolju živimo. Zapisala: Olga Gabrovšek Fotografija: Tone Čepon Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-ZLS-UPB2, 76/08-ZLS-O, 79/09-ZLS-P, 51/10-ZLS-R, 84/10), Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 15/09), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10), Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11) in Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 28/12, 47/13), objavlja Občina Horjul Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2013 • I. Predmet razpisa Sofinanciranje nakupa in postavitve malih komunalnih čistilnih naprav velikosti od 4 PE do 50 PE v Občini Horjul na območju Občine Horjul. • II. Upravičenci do sredstev Upravičenci so fizične osebe, ki imajo nepremičnino za katero bodo vgradili malo komunalno čistilno napravo na območju Občine Horjul. Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. III. Višina pomoči: Do 50% upravičenih stroškov za postavitev male komunalne čistilne naprave oz. največ 350 € na PE, sofinancira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave na en objekt, kot tudi postavitev ene skupne komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov Sofinancirajo se MKČN kapacitete od 4 PE do 50 PE. IV. Splošni pogoji upravičenosti: • mala komunalna čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10); • mala komunalna čistilna naprava mora biti izven predvidenih območij aglomeracij, na katerih se predvideva izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Horjul - novelacija iz novembra 2012; • MKČN je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja izvajalca javne službe (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o.) razvidno, da objekt na kanalizacijo ne bo priklopljen, • čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi mora biti skladno z ostalimi določili 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) glede ustreznosti čiščenja v mali komunalni čistilni napravi; • ocena obratovanja male komunalna čistilne naprave, ki jo upravičenec kot dokazilo posreduje na občino mora biti pozitivna, oceno obratovanja izdela izvajalec javne službe za vsako MKČN na območju občine (Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o.), ocena obratovanja se opravi med tretjim in devetim mesecem po prvem zagonu naprave in traja do 1 meseca; • lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave mora omogočati dostop in neovirano praznjenje; • upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na katerem načrtuje postavitev MČN; • upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časovno omejen in iz katerega bo razvidna oseba, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN; • upravičenci lahko pridobijo sredstva za isto naložbo oz. objekt le enkrat, v kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. • V. Upravičeni stroški: Upravičeni so stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti od 4 PE do 50 PE z vključenimi stroški montaže MKČN in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upravičeni stroški lahko nastanejo od 01.01.2012 dalje. VI. Višina razpisanih sredstev: Sredstva bremenijo proračunsko postavko 1525 z imenom Male čistilne naprave, proračuna občine Horjul za leto 2013. Višina razpisanih sredstev za leto 2013 je 50.000 €. • VII. Način prijave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine, na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul ter opremljena s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis, MKČN«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Razpis je odprt do porabe sredstev, oziroma najkasneje do 31.12.2013. Datum in uro zaprtja razpisa bosta objavljena na spletni strani občine. • VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve: Odpiranje in pregled vlog: Vloge se odpirajo po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Odpiranje vlog je praviloma vsaj enkrat mesečno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Horjul. Popolnost in dopolnitev vlog: Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na obrazcih razpisne dokumentacije, je razumljiva in ima priložene vse potrebne priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno pozove k dopolnitvi. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. Popolne vloge se razvrstijo po datumu in uri prejetja. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrstijo po vrstnem redu na seznam, glede na prejem dopolnitve. V primeru, da je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog kot je na voljo sredstev se sredstva razdelijo popolnim vlogam na začetku seznama, glede na vrstni red datuma in ure prejema in razpoložljiva sredstva. S sklepom se zavrže vloge: • Katere so prispele po zaključku razpisa, • ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, • nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. S sklepom se zavrne vloge: • ki so neutemeljene, • vsebinsko neustrezne vloge, • ki ne izpolnjujejo pogojev za prijavo. IX. Obveščanje o izboru: O dodelitvi sredstev po tem pravilniku se na predlog strokovne komisije odloči z odločbo. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški. • X. Pritožba na odločbo: Zoper odločitev v odločbi lahko upravičenec vloži pritožbo na Župana Občine Horjul, na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, v roku 15 dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo: Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljeni montaži in plačani storitvi na podlagi vloženega zahtevka za izplačilo, kateremu se priloži: • fotokopijo računa (za nakup MKČN, montaža in prvi zagon z nastavitvijo parametrov), • potrdila o plačilu računa, • certifikata oziroma listine o skladnosti, • priloženi pozitivni oceni obratovanja male komunalna čistilne naprave. Zadnji datum za vložitev zahtevka za izplačilo je 30.11.2014. Zahtevek se lahko vloži na podlagi zaključene gradnje. Šteje se, da je gradnja zaključena, ko je MKČN montirana, nastavljeni parametri, plačana ter pridobljena pozitivna oceno obratovanja MKČN iz strani izvajalca javne službe na območju in sicer JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o.. Za izdelavo ocene obratovanja je potrebno takoj po vgradnji MKČN na izvajalca javne službe Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. vložiti Vlogo za izdelavo ocene obratovanja MKČN. Ocena obratovanja se opravi po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer med tretjim in devetim mesecem po prvem zagonu naprave. Celoten postopek izdelave Ocene obratovanja traja do 1 meseca in vključuje pridobitev vseh potrebnih podatkov za evidence, ki jih mora izvajalec javne službe voditi, pregled delujoče čistilne naprave na terenu, izdelava ocene obratovanja in po potrebi vzorčenje očiščene odpadne vode. Na podlagi popolnega zahtevka, se izplačajo sredstva na vlagateljev transakcijski račun. • XII. Spremljane namenske porabe sredstev: Za namensko porabo proračunskih sredstev za postavitev malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Horjul je zadolžena komisija imenovana iz strani župana. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu, do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • če investicije za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v prijavi na razpis, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. • XIII. Razpisna dokumentacija in informacije: Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani: http://www.horjul.si . Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, v času uradnih ur in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8 do 12 ure, ter v sredo od 14 do 16.30 ure. Dodatne informacije se lahko pridobi po elektronski pošti: urska.marolt@horjul.si ali obcina@horjul.si ali na telefonu: 01 75 91 123, v času uradnih ur, kontaktna oseba: Urška Marolt. Št.: 41010-0012/2013-2 Datum, 19.06.2013 OBČINA HORJUL Župan Janko Jazbec 3. julij 2013, NC_št. 406. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 Projekt izgradnje vodovoda Praproče-Zalog Pridobljeno je gradbeno dovoljenje, čas bo za gradnjo Praproče, Zalog - Konec lanskega leta je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za projekt izgradnje javnega vodovoda Praproče-Zalog. Na vrsti sta iskanje izvajalca gradbenih del in izgradnja vodovoda, ki bo krajanom zagotovil nemoteno dobavo čiste pitne vode in reden nadzor nad njeno kakovostjo. nosti usmerjena v urejanje dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt. Dokumentacija se je konec leta v popolnosti oddala in tako so pridobili gradbeno dovoljenje za nadaljevanje del po načrtu. Projekt se financira iz občinskega proračuna, del pa bo financiran iz naslova prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi", konec maja 2013 je namreč ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo o sofinanciranju tega projekta podalo pozitivno mnenje. Projekt je trenutno v fazi, ko poteka razpis za izbor izvajalca gradnje vodovoda Praproče-Zalog. Takoj, ko ga bodo izbrali, pa se bodo začela izvajalska dela in gradnja. Ta bo potekala vse do sredine prihodnjega leta, ko naj bi javni vodovod že služil svojemu namenu in gospodinjstva na območju zaselkov Praproče in Zalog preskrboval s kakovostno pitno vodo. Nadja Prosen Verbič Zagotavljanje zadostnih količin kakovostne in neoporečne pitne vode ter opravljanje rednega nadzora nad njeno kakovostjo je ena od osrednjih nalog lokalne skupnosti oziroma občine, k čemur jo zavezuje Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Zato so tako občina kot vaščani Praproč in Zaloga za izgradnjo vodovoda pokazali velik interes. V letu 2012 so bila dela občine in vaške skup- Obnova javnih poti po krajevnih skupnostih Občina je na razpisu oddala asfalterska dela v občini v dolžini 4.600 metrov. Na koncu pogajanj je bil naugodnejši ponudnik podjetje CPG, d. d. (Cestno podjetje Nova Gorica). V kolikor ne bo vloženega revizijskega zahtevka na izvedeni postopek, bodo vsa asfalterska dela zaključena v drugi polovici avgusta. Asfalterska dela se bodo izvajala na naslednjih cestah: Gradnja kanalizacije v naselju Brezje se bliža koncu V naselju Brezje pri Dobrovi se je lani začela gradnja primarne sanitarne kanalizacije s hišnimi priključki, dveh črpališč za odpadno vodo in biološko čistilno napravo. Po dolgi zimi je izvajalcem del investicijo uspelo izvesti do točke, ko so se najtežja gradbena dela umaknila z lokalne ceste, ki je vsako leto bolj obremenjena s prometom težkih kamionov in avtomobilov ter velikim številom kolesarjev. Do konca septembra se bo zgradila tudi čistilna naprava, v teku pa je priprava projektne dokumentacije še za štiri stranske krake, z izvedbo katerih bi poskušali čim več objektov priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, s ciljem, da se izboljšata kakovost življenja in blaginja vseh prebivalcev, da se na splošno izboljša okolje in kakovost življenja v njem, da se obvarujejo naravni viri ter da se zagotovi ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Vrednost celotne investicije je približno 2 milijona evrov (http:// www.vo-ka.si/izgradnj a-kanalizacij e-cistilne-naprave-v-naselju-brezje). Lani se je vzporedno izdelal projekt, ki vključuje predlog izvedbe vseh potrebnih del za od-vodnjavanje ceste ter pripadajoči pločnik, po vsej dolžini skozi strnjeni del naselja Brezje. Zaradi naknadne zagotovitve dodatnih sredstev v občinskem proračunu bo občina predvidoma julja, po uspešno izvedenem javnem razpisu, začela izgradnjo pločnika od konca obstoječega pločnika do križišča z javno potjo Brezje-športno igrišče ter tako zagotovila varen dostop za občane, ki so do svojih domov do zdaj dostopali le po robni in neosvetljeni makadamski bankini. Pločnik bo urejen z novo cestno razsvetljavo, talnimi oznakami in prometno signalizacijo, primerno se bosta uredili tudi leva in desna avtobusna postaja Pr' Andrejčk'. Avtobusna postaja v smeri Dobro- va - Brezje je v projektu pločnika predvidena na novi, ustreznejši lokaciji. Projekt izgradnje pločnika in avtobusnih postaj bo v kratkem razgrnjen tudi v gasilskem domu Brezje; vaščani bodo o datumu predstavitve obveščeni po pošti, z vabilom. Z izgradnjo pločnika, ureditvijo talnih oznak lokalne ceste ter nanosom finega sloja asfalta na celotnem cestišču se bo zaključila celotna cestna infrastruktura v Brezju. Istočasno pa se bo zagotovila varna pešpot za pešce ob prometno zelo obremenjeni lokalni cesti. Prebivalce in udeležence v prometu prosimo za razumevanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec jmm I Ii n n n[ 2ik7.iT ' ."j"L". ' .'M"jpro ÜJ J;! t! ! J : ■> • • J k I I I I ■ I I I I i Zunanja podoba vežice na Črnem Vrhu. Projekt izgradnje mrliške vežice na Črnem Vrhu v in v Sentjoštu Projektni dokumentaciji za izgradnjo mrliških vežic na Črnem Vrhu in v Šentjoštu sta tik pred dokončanjem. Sledjo še pridobitev gradbenega dovoljenja, izbira izvajalca in gradnja. - javna pot JP Belec-Jamnik, v dolžini 419 m; - lokalna cesta LC Ško^a Loka-Petačev graben, v dolžini 1.100 m; - lokalna cesta LC Lučina-Lamovec-Zajlar, v dolžini 1.300 m; - lokalna cesta LC Zalog-Pasja ravan, v dolžini 750 m; - javna pot Butajnova-Pustovrh, v dolžini 450 m; - javna pot Slavcev graben-Potok, v dolžini 390 m, in - pločnik ob javni poti Novo naselje-Cerkev, v dolžini 200 m. Vzdrževanje makadamskih cest Na podlagi predlogov posameznih krajevnih skupnosti so se že maja začele obnove makadamskih cest (grediranje) in se zdaj nadaljujejo. Predvidena dela na območju krajevnih skupnosti Dobrova, Šentjošt in Crni Vrh so zaključena, na območju krajevne skupnosti Polhov Gradec pa se bodo začela v teh dneh. Občina Dobrova - Polhov Gradec Občina Dobrova - Polhova Gradec je v letu 2013 del proračunskih sredstev namenila tudi izdelavi projektnih dokumentacij za izgradnjo dveh mrliških vežic, in sicer na Crnem Vrhu in v Šentjoštu. Obe projektni dokumentaciji je izdelalo projektivno podjetje Ceeris, d. o. o., in sicer na podlagi idejne zasnove, ki jo je pripravil g. Andrej Briški. Kakšna bo zunanja podoba vežic, je torej že predvideno. Za oba projekta je treba pridobiti še gradbeni dovoljenji. Temu sledi izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa. Za mrliško vežico na Crnem Vrhu je predvideno, da se bodo dela začela letos, zaključila pa naj bi se v prihodnjem letu, medtem ko se bodo gradbena dela za mrliško vežico v Šentjoštu začela v prihodnjem letu, ko bi se na tej lokaciji poleg gradnje vežice delno razširilo obstoječe pokopališče. Da bosta mrliški vežici služili svojemu namenu, bo treba še nekoliko počakati, toda postopki so v teku in to je zagotovilo, da ju lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti, če bo šlo po načrtu. Nadja Prosen Verbič Začetek gradnje pločnika Razori-Podsmreka Predvidoma konec julja bo izbrani izvajalec del, Prenova - Gradbenik, d. o. o., iz Ljubljane, začel gradbena dela novega pločnika v dolžini 1.050 metrov skozi naselja Razori, Draževnik in Ko-manija, do navezave na že obstoječi pločnik v Podsmreki. Za izvedbo investicije je občini uspelo pridobiti dodatna državna sredstva. (ODBPG) Slavnostno odprtje ceste Rovt-Alič-Buh Slavnostno odprtje ceste Žnidar-Mrzlikar-Rus V občini vse več asfaltiranih cest Napredek v občini se kaže tudi v obliki ureditve in asfaltiranja cest. Otvoritev ceste Rovt - Alič - Buh V lanskem letu je bila izvedena rekonstrukcja 1.500 m dolgega odseka ceste Rovt-Alič-Buh. Po rekonstrukciji je bila izvedena tudi izmera ceste na podlagi katere bomo lahko uredili še lastništvo ceste. 8. junija je bila otvoritev ceste. Asfaltiranje ceste Žnidar - Mrzlikar - Rus. Asfaltiranje ceste v skupni dolžini 2.456 m se je pričelo že leta 2007, dokončalo pa se je v lanskem letu z asfaltiranjem zadnjega odseka v dolžini 750 m. Po zaključenih asfalterskih delih je bila izvedena tudi izmera ceste na podlagi katere bomo lahko uredili še lastništvo ceste. 8. junija je bila slavnostna otvoritev ceste. Pločnik in asfaltiranje ceste Sujica-Selo-Brničar Obnova ceste je potekala v sklopu plinifikacije, sočasno s plinifikacijo pa je bil zgrajen še pločnik od regionalne ceste do mosta z Gradašči-co v dolžini 300 m. Izvajalec del je bil KPL . Dela na pločniku so pričela lani jeseni in dokončala letos spomladi. Poleg pločnika je bila dodatno izvedena še meteorna kanalizacija za odvodnjavanje ceste , ki ni bila predvidena v pločniku, zato bo končna vrednost investicije nekoliko višja. Pločnik Horjulska cesta (Graben): Pločnik v Grabnu je podaljšan za približno 60 m in se trenutno zaključuje pri hišni številki Horjulska cesta 116. Ob pločniku sta v krat- kem predvideni še dve luči javne razsvetljave. Nadaljevanje gradnje pločnika pa je odvisno od podanih soglasij mejašev zemljišč. Parkirišče pri mrliški vežici Dobrova Parkirišče pri mrliški vežici ima lepši in bolj urejen videz. Delavci podjetja KPL so maja položili 670 kvadratnih metrov asfalta in 50 m robnikov ter uredili plato za zabojnike za odpadke. Izdelana so tudi gradbena dela za poznejšo montažo javne razsvetljave. Poleg ureditve platoja so odpravili večje poškodbe asfalta okoli pokopališča in na dovozni cesti k mrliški vežici. Dolenja vas V Dolenji vasi so izdelali dolgo pričakovano muldo v dolžini 450 m, ob lokalni cesti Dolenja vas-Zaklanec (Prosca). Ob vsakem večjem deževju je voda odnašala muldo ob cesti in pesek odlagala na njivah. Babna Gora Lani se je začela sanacija plazu ob lokalni cesti v Babni Gori. Večja gradbena dela so se izvedla že v lanskem letu, letos pa so na plazu položili asfalt in dokončujejo ureditev okolice pod plazom. Slavcev gradben-Potok V lanskem letu so bila pričeta gradbena dela na razširitvi in utrditvi javne ceste Slavcev graben-Potok, ki bo letos tudi asfaltirana. Gradbena dela so v celoti zaključena in cesta je pripravljena za naslednjo fazo - asfalt. Spela Arh 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | ffc Plh G d NČ_št. 406., 3. julij 2013 - loihov Grafl.ec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Praznovanje občinskega praznika v znamenju novosti Leto je naokoli in občani so se na Dobrovi zbrali, da počastijo ne le občinski praznik Občine Dobrova - Polhov Gradec, temveč tudi praznik vseh Slovencev, dan državnosti Republike Slovenije. Na otroškem igrišču pri vrtcu Dobrova so namestili nova igrala. Praznovanja občinskega praznika se je udeležilo veliko občanov. Župan in ravnatelj Osnovne šole Dobrova sta nova igrala slovesno predala namenu. Lunch paket Cula dobrot Blagajeve dežele Praznovanje občinskega praznika je vsako leto začinjeno s prefinjenim dogajanjem. Letošnja posebnost je bila predstavitev lokalne turistične zanimivosti - Cule dobrot Blagajeve dežele. Poleg predstavitve nove kulinarične posebnosti naših krajev je bila proslava priložnost za podelitev priznanj Občine Dobrova - Polhov Gradec posameznim občanom in društvom, ki Prejemniki občinskih priznanj so na različnih področjih izkazali posebno prizadevnost. Priznanja občine so prejeli Anton Tomšič, Janez Železnik, Janko Prebil, Balinarska sekcija društva upokojencev Polhov Gradec, Marta Butina, Katarina Kozjek, Matjaž Dolinar, Urška Jankovec, Milan Košir, Urša Bogataj, Ekipa članov A skupine Prostovoljnega gasilskega društva Šentjošt, Robert Oblak in Marijanca Yartz. Ozemlje Občine Dobrova - Polhov Gradec je znano tudi po imenu Blagajeva dežela. Ne ponaša se le z zemljo, ki bogato obrodi, posebna je tudi kulinarika teh krajev s svojo zgodovino. Tu so se vedno pripravljale jedi, ki jih drugod po Slovenji ne poznajo. Zato jih je treba ohraniti ter jih ponuditi in predstaviti obiskovalcem in turistom. Občina Dobrova - Polhov Gradec je skupaj z nekaterimi strokovnjaki in gostinci določila nekaj za to območje značilnih in razpoznavnih jedi oziroma izdelkov. To so ajdovi žganci s kašo, fižol z jabolčnimi krhlji, paleta jedi z medom in iz medu, jabolčna in hruškova potica, Blagajev zeliščni čaj, siri sirarstva Oreš-nik in nojeve salame. Da se je občina projekta lotila resno, se že kaže v dveh pripravljenih ponudbah, s katerima se lahko pohvali, in sicer s Culo dobrot Blagajeve dežele, ki je pripravljena kot lunch paket, in s Pogostitvijo z dobrotami Blagajeve dežele, ki se za naročnike izvaja kot ketering. Domačim dobrotam je priložen tudi lesen pribor. Da bodo za Blagajevo deželo zna- Otroci iz vrtca Dobrova - nastop skupine Soviče pod vodstvom vzgojiteljice Irene Dovjak in pomočnice vzgojiteljice Maje Sifrer čilne jedi postale zares prepoznavne, bo treba vložiti še kar nekaj truda in dobrih idej. Veliko bodo k temu lahko pripomogli lokalni gostinci, če bodo te dobrote vključili na svoje jedilne liste in jih ponudili gostom. Letos se obeta tudi prijetna sprememba za vse ponudnike kmečke tržnice pri Sparu na Viču, saj občina napoveduje enotno podobo. Nadela jim bo enake predpasnike, prte in izdelke pa okrasila z enotnim logotipom Dobrote Blagajeve dežele. In tako bi verjetno težko izbrali primernejši trenutek za naslednjo novico: na otroškem igrišču pri vrtcu Dobrova so nameščena nova igrala! Župan in ravnatelj osnovne šole Dobrova Viljem Ko-vačič sta jih slovesno predala namenu. Veselje najmlajših se je nato razlegalo še dolgo v večer, ko so igrala radovedno preizkušali. Ob tem velja omeniti, da je Osnovna šola Dobrova prejela priznanje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za najbolj športno slovensko osnovno šolo tega leta. Po prireditvi je sledilo druženje na igrišču vrtca, kjer so zbrani lahko pokusili vse za naše območje značilne in prepoznavne jedi. Župan je v svojem govoru poudaril, naj ne poslušamo tarnanja o majhnosti našega naroda in jezika: "Zmeraj smo bili veliki v preseganju svoje majhnosti. Ne poslušajmo velikih besed o krizi. V nas, v našem duhu krize ni in je ne sme biti. Šli bomo preko vsakršnih kriz, ker to znamo, ker si to zaslužimo in ker to zmoremo." Več o nagrajencih (v sliki in besedi) bomo pisali v prihodnji številki. špela ^h Planirane investicije na področju šolstva V poletnem času, ko so šolarji na počitnicah, bo občina poskrbela za nove investicije na področju šolstva. Ureditev športnega igrišča pri POŠ Šentjošt Občina Dobrova - Polhov Gradec nadaljuje projekt Ureditev POŠ Šentjošt, ki je razdeljen v tri faze. Zadnja, 3. faza zajema gradbena dela, povezana z ure-ditvjo zunanjega športnega igrišča, na- V letu 2012 se je zaključila 2. faza, ko so na POŠ Šentjošt uredili nova igrala. kup opreme za igrišče ter ureditev okolice. Izvajalec del, ki so ga izbrali izmed treh ponudnikov, ki so se prijavili na javni razpis, je podjetje Tigrad, d. o. o. Dela se bodo izvajala v času šolskih počitnic, od 8. julija do 11. avgusta 2013. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropa investira v podeže- lje. Operacija se izvaja v okviru ukrepa 322, Obnova in razvoj vasi v okviru PRP 2007-2013 po pristopu Leader. Polhograjski otroci imajo nova igrala V želji po urejenem otroškem igrišču se bodo v času šolskih počitnic na šolskem območju OŠ Polhov Gradec postavila zunanja igrala, ki bodo namenjena učencem I. in II. triade. Sam projekt "Polhograjski otroci imajo novo igrišče" je opredeljen v načrtu izvedbenih projektov Leader za leto 2013. Kuhinja OŠ Dobrova Zaradi povečanega števila otrok v šoli in vrtcu so se v zadnjih letih pokazale potrebe po nakupu dodatnih elementov v kuhinji OŠ Dobrova. Izbrani izvajalec, GO-ST, d. o. o., bo do konca junija 2013 vgradil prepotrebno hladilno omaro, parno konvekcjsko peč z generatorjem pare in havbni pomivalni stroj ter predelal površine vhodnih in izhodnih miz. Ureditev prostora za smeti pri OŠ Dobrova Junija 2013 se bo izvedel tudi projekt ureditve prostora za smeti. Prostor bo lično opremljen z zaprto nadstrešnico za postavitev raznih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov ter večjega industrj-skega zabojnika za preostale odpadke. Špela Arh Povračilo stroskov prevoza za osnovnošolce Občinski svetniki so na 19. redni seji sprejeli pravilnik o prevozu šoloobveznih otrok in otrok s posebnimi potrebami, ki določa tudi povračilo stroškov prevoza. Osnovnošolski učenci imajo pravico do brezplačnega prevoza, če je njihovo prebivališče od osnovne šole oddaljeno več kot 4 kilometre. Ne glede na oddaljenost imajo pravico do brezplačnega prevoza tudi tisti osnovnošolski učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena, kar ugotovi pristojni organ za preventivo v cestnem prometu. Večino prevozov Občina Dobrova - Polhov Gradec zagotavlja prek izbranih izvajalcev storitev šolskih prevozov, ki so registrirani za prevoz šolskih otrok. Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole. Otrokom s posebnimi potrebami je na podlagi odločbe Zavoda Republike Slovenje za šolstvo določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Cilj pravilnika je sistemsko urediti zagotavljanje prevozov oziroma sofinanciranje stroškov prevoza otrok na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, pri čemer se določijo upravičenci do prevoza v šolo in domov, višine zneskov povračila stroškov v posebnih primerih, postopek za uveljavljanje pravice do prevoza oziroma povračila stroškov prevoza, podlage za povrnitev prevoznih stroškov v posebnih primerih in način izplačevanja sredstev za povračilo prevoznih stroškov upravičencev na območju občine. Pri določanju načina povračila stroškov Občina Dobrova - Polhov Gradec sledi ekonomsko upravičeni višini povračila stroškov za izvedeni prevoz in s tem Večino prevozov Občina Dobrova - Polhov Gradec zagotavlja prek izbranih izvajalcev storitev šolskih prevozov (fotografija: Dtours.si). racionalizaciji stroškov šolskih prevozov. Osnova za obračun kilometrine je v pravilniku določena v višini, kot je določena z veljavnimi predpisi o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence, do višine, ki se ne všteva v davčno osnovo. Trenutno je to povračilo določeno v višini 8 % cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina na kilometer, na podlagi Zakona o uravnoteženju javnih financ. Upravičenci po pravilniku so osnovnošolski otroci in otroci s posebnimi potrebami, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Eden izmed glavnih pogojev je tudi stalno prebivališče v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Stroški prevoza v šolo in iz šole za upravičence se povrnejo glede na ceno najcenejše vozovnice za javni prevoz (v višini enkratne ali mesečne vozovnice) oziroma se povračilo prevoznih stroškov določi na osnovi dejansko prevoženih kilometrov na relaciji od doma upravičenca do šole in nazaj, v kolikor strokovna služba ugotovi, da je to cenejša oblika prevoza. Za osnovnošolske otroke morajo osnovne šole oziroma zavodi do 30. 6. za naslednje šolsko leto posredovati vloge in sezname učencev. Vlogo za uveljavljanje pravice do povračila stroškov prevoza najdete na na občinski spletni strani. Sredstva za povračilo prevoznih stroškov upravičencev se na podlagi zahtevka nakazujejo mesečno na osebni račun njihovih zakonitih zastopnikov, katerim je bila izdana odločba. Zakoniti zastopniki upravičencev morajo zahtevek z dokazili posredovati strokovni službi Občine Dobrova - Polhov Gradec, najpozneje do 5. dneva v mesecu za pretekli mesec. Špela Arh 3. julij 2013, NC_št. 406. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 » Kulinarika je ena glavnih prepoznavnosti kraja « Dobrova, 10. junij -V sklopu prizadevanj za domačo kulinarično ponudbo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je ta za vse lokalne gostince, turistične kmetje in drugo zainteresirano javnost pripravila predavanje prof. dr. Janeza Bogataja. področju kulinarike močno zavzema, da bi bile slovenske jedi naša blagovna znamka, ki bi jo izgovarjali in predstavljali kot to, kar je, in je nikakor ne bi prevajali: "Struklji naj ostanejo štruklji, potica naj ostane potica, gibanica naj ostane gibanica, krvavice naj ostanejo krvavice." Bogataj opominja, da je za jezik pomembno tudi to, da damo jedi svoj izraz, namesto da "papagajevsko" prevzemamo poimenovanja, saj v tem primeru delamo krivico jeziku, državi in kulturi. Slovenija je dobro prepoznavna po lastni pridelavi majhnih količin hrane: "Za lastne potrebe ima vsaka hiša svoj gartlc." To je naša bogata dediščina in prav je tako. "Le lokalno, zdravo in naravno omogoča primeren užitek," je poudaril predavatelj in dodal, da je zelo pomembna sezonska prehrana: "Pozimi, ko je čas kolin, jej koline in poleti, ko je čas paradižnika in češenj, jej paradižnik in češnje." Gostincem in turističnim kmetijam je svetoval: "Držite se pregovora Manj je več, saj velika količina hrane na krožniku odbije gosta." Glede dekoracije pa je navedel strogo pravilo, in sicer, da mora biti ta vedno užitna, tako da jo lahko gost pokusi. Kmetijam, ki prodajajo domače pridelke in izdelke, je svetoval, naj poskrbijo za enotno embalažo, za potisk, saj je vizualna podoba na današnjem tržišču zelo pomembna. Občini in lokalni skupnosti pa je predlagal, naj prirejata več festivalov in dogodkov, kjer bo kulinarika osrednja tema dogodka. Po predavanju se je župan Franc Setnikar dr. Bogataju zahvalil za zelo nazorno in jasno predavanje. Naštel je nekaj projektov in dejavnosti, ki jih občina predvsem v zadnjih letih poskuša spraviti na trg, na primer Culo dobrot Blagajeve dežele, Caj z grofom Blagajem, Blagajeve dneve in Medene dneve, to so tržni dnevi oziroma tržnica na Viču, kjer domačije prodajajo doma pridelano hrano, in še kaj bi se našlo. Ob koncu se je razvil sproščen pogovor, v katerem so zbrani slovenskemu etnologu zastavili nekaj vprašanj ter podali mnenja oziroma pomisleke glede dela na tem področju, preboja na trg ipd. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Vabilo razstavljavcem Blagajevih dni Potekali bodo v nedeljo, 8. septembra 2013, v Pol-hograjski graščini. Letos bomo predstavljali regionalno kulinariko, zato se boste lahko preizkusili v pripravi naslednjih jedi: - ajdovi žganci s proseno kašo - fižol z jabolčnimi krhlji - jabolčna potica - hruškova potica Prijave se zbirajo po elektronski pošti, na naslov p.grascina@volja.net. Že v prejšnji številki Našega časopisa smo precej prostora namenili kulinarični tematiki. Vse to je odraz prizadevanja občine, ki se aktivno vključuje v projekte regie Osrednja Slovenia, pod okriljem katere je nedavno izšel kulinarični vodnik Okusi Osrednje Slovenje - na sredini mize (na povezavi). Ta po posameznih občinah predstavlja zanje značilne in prepoznavne jedi. Na dveh straneh, namenjenih Občini Dobrova - Polhov Gradec, so v besedi in sliki predstavljene naslednje specialitete: ajdovi žganci s proseno kašo, fižol z jabolčnimi krhlji, sir sirarstva Orešnik, nojeve salame, medene dobrote hiše medu Božnar, Blagajev zeliščni čaj ter jabolčna in hruškova potica. Želja občine je, da bi se te jedi in izdelki znašli tudi v redni ponudbi lokalnih gostiln in turističnih kmetij. O tem in še marsičem je na predavanju spregovoril tudi prof. dr. Janez Bogataj. Zbrane je nagovoril ob pestri paleti fotografij in jim predstavil, kakšna pravzaprav je kulinarika Slovenje, kaj vanjo spada in kaj ne. Navedla bom le nekaj utrinkov in misli, ki jih je tekom predavanja delil s publiko. Dr. Bogataj je dejal, da bi bila lahko slovenska kulinarika naš največji adut. Lahko bi bila ena od glavnih tržnih niš, tisto, po čemer bi turisti spraševali in segali. Dejstvo je, da je naša gastronomja izjemno pestra in raznolika, deli se namreč na 24 gastronomskih regij; znotraj teh so raziskovalci določili piramido značilnih in nosilnih jedi posamezne regie, celo občine, na podlagi tega pa ustvarili kulinarični vodnik. Tudi jezik je odraz bogate kulinarične zgodovine. Že konec 18. stoletja je slovenski jezik vseboval razvite, zelo zapletene kulinarične termine, o tem pričajo Kulinariške bukve in Slovenska kuharica. Zato se eden od najpomembnejših strokovnjakov na KS Dobrova obvešča Vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova obveščamo, da bo zaradi rednih vzdrževalnih del na vodovodnem sistemu Dobrova občasno motena oskrba s pitno vodo, in sicer med 3. in 12. julijem 2013. Hvala za razumevanje. Marjan Pograjc l. r. , predsednik KS Dobrova Medved uničuje čebelnjake Konec maja je po okoliških hribih lomastil medved. Po vaških govoricah naj bi se po Polhograjskem hribovju znova potikal medved. Marsikateri občan je prestrašen in s previdnostjo hodi po domačih gozdovih. Informacjo o prisotnosti medveda v naših krajih smo preverili na Zavodu za gozdove Slovenje, kjer so jo potrdili. Viktor Miklavčič, uradni cenilec zavoda za gozdove, je o tem prepričan zaradi poškodb, ki jih je povzročil postopaški medved. Na območju Hruševega je namreč poškodoval dva panja, zaradi česar bo ena čebelja družina po vsej verjetnosti odmrla. Za medveda so značilne sledi krempljev in poškodbe, saj lomi les. Po besedah Miklavčiča pa je tudi panj trdna stvar, ki se je ne da kar tako uničiti. Gre za prvi medvedji obisk je v letošnjem letu, vendar o tem žal ne vodjo nobene evidence. Na zavodu za gozdove niso zasledili, da bi se na našem območju naselila medvedja družina. Obiski medvedov so povezani predvsem z razpoložljivostjo hrane v naravi. Glede na to, da se medved premakne po 10 kilometrov na noč, je ta po razdejanju najverjetneje že odšel svojo pot. Vendar naj bi se medvedi vračali po približno isti poti, zato je pričakovati, da se pri nas morda znova oglasi v roku od 14 do 21 dni. Medveda pa so sicer pred kratkim opazili tudi v Borovnici, vendar lahko glede na časovni okvir najbrž govorimo o isti živali. Povabljeni na novo mašo Velja, da je duhovnik izbran izmed ljudi in postavljen za ljudi. To je zapisal že apostol Pavel. Tudi mene je Bog izbral in me poklical v svojo službo, da bi služil kot duhovnik. Temu klicu sem se odzval in se na duhovništvo pripravljal 6 let, z življenjem v bogoslovnem semenišču v Ljubljani in študijem na teološki fakulteti. Letos, 29. junija ob 9. uri, bom v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja posvečen v duhovnika. Svojo novo mašo v domači župniji pa bom imel 7. julija 2013 ob 10. uri v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu. Vabim vas, da se mi pridružite in se skupaj Bogu zahvalimo za dar duhovnega poklica ter se veselimo in radujemo Gospodove dobrote. Branko Setnikar r-r • • 1 1 • v»l v Zupanov sprejem najboljših učencev Ob zaključku šolskega leta je župan sprejel najboljše učence v občini. V sredo, 19. junija, je Franc Setnikar, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, na Grajski vrt v Polhovem Gradcu povabil 20 najuspešnejših devetošolcev iz osnovnih šol v občini, tj. učence osnovne šole Dobrova in osnovne šole Polhov Gradec. Na sprejem so povabljeni učenci, ki so se z odličnim uspehom dokazovali vseh devet osnovnošolskih let. Povabljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so dejavni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih: na različnih šolskih tekmovanjih ter na športnem, glasbenem ali katerem drugem področju. Z odličnim uspehom se lahko pohvalijo Agnes Pečan, Aljaž Plestenjak, Anamarja Cuden, Anamarja Založnik, Dragana Despot, Elizabeta Keršič, Gašper Bizjan, Jaka Jereb, Jernej Glavič, Katarina Barbara Robič, Klara Trček, Nina Šifrer, Rok Maček, Saša Lešnjak, Tajda Pele, Tim Peklaj, Timotej Muhič, Tjaša Marinko, Urša Vončina in Vanesa Maček. Uspeh učenk in učencev je župan v uvodnem nagovoru pohvalil, mladim čestital ter jim zaželel obilo uspehov tudi v prihodnje. Sprejema se je tudi letos udeležilo lepo število otrok v spremstvu staršev ter ravnateljev Viljema Kovačiča in Jerneja Klemena. Sledilo je še sproščeno druženje. Za svoj uspeh si učenci zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke. Novice iz KS Polhov Gradec Ga. Mari Novak, ki je dolga leta opravljala naloge tajnice KS Polhov Gradec, bo v poletnih mesecih zaključila svoje delo. Ob tej priložnosti ji Svet KS izreka iskreno zahvalo za marljivo in vestno opravljeno delo, za pripravljenost, odzivnost in sodelovanje. Krajane obveščamo, da bodo uradne ure od julia 2013 vsak ponedeljek od 17. do 19. ure oziroma po dogovoru. Svoje predloge, vloge in obvestila nam lahko posredujete tudi na elektronski naslov kspolhov.gradec@siol.net ali nas pokličete na telefon 01/364 50 48. V nujnih primerih se lahko obrnete na go. Ano Oblak (041 964 527) ali na g. Dušana Mesa (041 325 601). Dušan Mes, predsednik Sveta KS Polhov Gradec Na sprejem so povabljeni učenci, ki so se z odličnim uspehom dokazovali vseh devet osnovnošolskih let. 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 406., 3. julij 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si XXIII. Dan pod Lovrencem Mnogo zanimivega in poučnega, mnogo dobrega in okusnega Polhov Gradec, 16. junij - Na letošnjem 23. Dnevu pod Lovrencem so si obiskovalci lahko ogledali potek šolskega dneva v Blagajevem času ter rejo prašičev na kmetiji. TD Briše pa je tudi tokrat poskrbelo za zanimive kmečke igre, pester spremljevalni program za otroke in odrasle, okusno ponudbo domačih jedi in prijetno druženje z Ansamblom Franca Miheliča. ii mšš Grof Blagaj si je prizadeval za razvoj šolstva in infrastrukture Pol- Zbrani so z zanimanjem spremljali igro pod grajsko lipo. hovega Gradca. namučile. Štiri tekmovalne ekipe so se pomerile v skakanju parov v vrečah, pobiranju in lupljenju krompirja, molži, lovljenju krompirja ter prenašanju jabolk iz svinjskega korita v vedro, in to v drži "šajtrge . Zmagovalci so bili vsi, ki so v igrah sodelovali, saj so pokazali svojo urnost, iznajdljivost in utrjenost, najboljši pa so i lahke prejeli nagrade. V sklopu dogodka so si obiskovalci ! dali tudi priložnostno razstavo v Severjevi hiši, ki je prikazovala stare posode in kuho v čisto pravi črni kuhinji, v polhograjski graščini pa so spoznali slikarska dela Marjana Malovrha. Kot se za Dan pod Lovrencem spodobi, je bila bogata tudi kulinarika - podeželske žene TD Briše so pripravile raznovrstna peciva, potice in kmečki kruh, skuhale okusno domače zelje s krompirjem, žgance, ričet in klobase ter spekle ocvirkovko. "Naslednje leto pridemo spet," lahko zaključimo, bilo je odlično. Dan pod Lovrencem je dogodek, ki ponudi veliko zanimivega in poucnega, mnogo dobrega in okusnega. Vse to pa zahteva veliko idej, truda in časa ter pridnih ljudi - vse to TD premore in za to jim gre velika pohvala in podpora, tudi v prihodnje. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Priložnostno postavljena kmetija, kjer so kuhali žganje in domače jedi, na ogled pa so bile domače živali. Ustvarjalna delavnica za otroke je bila zelo dobro obiskana. Kmečke igre so bile letos za tekmovalce precej mokre. Brišani so pridni in delavni ljudje, tega ne opazimo le tisti, ki spremljamo njihovo delo, ustvarjanje in njihove rezultate, temveč to vidi tudi tisti zgoraj, ki jih na njihov praznik, Dan pod Lovrencem, skoraj vsako leto nagradi s sončnim vremenom. Sonce je pripekalo tudi tokrat in lepa množica obiskovalcev, ki si je prišla ogledat igro iz časa življenja grofa Blagaja, je v grajskem parku iskala zavetje v senci. Kot naročeno je Dramska skupina Neptun prizorišče postavila pod grajsko lipo. Tod so prikazali, kako je pouk v Polhovem Gradcu potekal takrat, ko so otroci učno uro vedno začenjali z molitvijo, ko je bil odnos učencev do učitelja zelo spoštljiv in se je njihov stavek vedno začel oziroma končal z "gospod učenik", takrat, ko so še pisali s kredo na tablice, ko so ri številstvu seštevali in odštevali goldinarje in krajcarje, ko so ili pobiranje krompirja, rojstvo telička ali pa pobeg koze krivi za izostanek od pouka. Prisrčen je bil prikaz otrok in zelo pristen je bil nato obisk nadučitelja, župnika in grofa Blagaja z namenom, da učenika seznanijo z novim projektom, za katerega si je grof Blagaj močno prizadeval. Želel je zgraditi nov skupni dom, dom omike in kulture, ki bi služil za potrebe šole in hkrati mežnarije. Kasneje se jim je pridružil še nežnejši spol in skupaj so nazdravili začrtanim idejam ter se s sprevodom, ki so ga sestavljali konjeniki iz Horjula, vprega z dvema osličkoma iz Ško^e Loke, zapravljiv-ček iz Horjula, konjska vprega iz Sostrega pri Ljubljani, Folklorna skupina Grof Blagaj iz Polhovega Gradca ter otroška folklorna skupina Nagajivčki, odpravili na sejem. Tam so, kdo ve, morda že našli kak primeren kos pohištva, če ne tega, pa prav gotovo primernega pujsa za zakol in zimske zaloge. Na prireditvenem prostoru pri Pograjskem domu so tokrat na ogled postavili pravo kmečko hišo, kjer se je v krušni peči pekel kruh in so se kuhale domače kmečke jedi, v hlevu pa so se redili pujsi, tisti, ravno pravšnji za zakol, in čisto mali pujski. Tem so družbo delali jagenjčki, ki so bili za najmlajše obiskovalce najbolj zanimivi. pred-rane prijazno pozdravila ter jim zaželela veselo druženje. Program sta s svojim nastopom sooblikovali še Folklorna skupina Grof Blagaj in otroška Folklorna skupina Nagajivčki. Nato pa je povezovalec Ivan Hudnik vse zbrane povabil k ogledu kmečkih iger, ki so gledalce in navijače znova nasmejale, tekmovalce pa dodobra PGD HRUSEVO 27. julija 2013 ob 19. uri prireja gasilsko veselico z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel MLADI GODCI. Vabljeni. Vreme bo. Pridite z dežnikom. Ob 90-letnici društva prevzeli novo gasilsko vozilo GVV-2 Praznik podsmreških gasilcev Podsmreka, 9. junij - Gasilci PGD Podsmreka so ob 90-letnici pripravili slovesnost z uradnim prevzemom novega gasilskega vozila. Začela se je s slovesno parado, na kateri so sodelovali številni gosti in člani mnogih prostovoljnih gasilskih društev, zaključila pa se je z veliko vrtno veselico. Muhasto junijsko vreme je tokrat podsmreškim gasilcem pogledalo skozi prste. Uradni del ob okrogli 90-letnici društva, ki se je začel s slovesno parado, je potekal na prostem, pred gasilskim domom. Na paradi so prisostvovala številna sosednja, okoliška in prijateljska gasilska društva, gostje in prijatelji gasilstva. Vse zbrane je najprej prijazno pozdravil povezovalec Robi Kržič, ki je k pozdravnemu nagovoru povabil predsednika PGD Podsmreka Boštjana Seliškarja; za njim pa je spregovoril častni predsednik Janez Kušar, ki je na kratko orisal zgodovino društva. Dotaknil se je društvenih začetkov iz leta 1923, ko so vaščani vasi Kozarje in Podsmreka pogumno in odločno ustanovili Prostovoljno gasilsko četo Kozarje - Podsmreka. V takšni obliki so vaščani obeh vasi zgradili gasilski dom (ta je bil v času vojne požgan) ter kupili nekaj osnovne opreme. Vse od leta 1957 pa PGD Podsmreka deluje kot samostojna enota, z lastno opremo, praporom, gasilskim domom in zvestimi gasilci. Zadnja leta so si ti, zaradi potrebe po učinkovitejšem in hitrejšem interveniranju, močno prizadevali za nakup večjega gasilskega vozila z vodo GW-2, in ob tem jubileju so ga tudi uradno prevzeli. Zupan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Trak sta prerezala župan Franc Setnikar in boter vozila Damjan Plevnik. Prevzem novega gasilskega vozila GVV-2 Setnikar je skupaj z botrom novega gasilskega vozila Damjanom Plevnikom prerezal slavnostni trak na novem gasilskem vozilu. Zatem je sledil še prevzem ključev, ki so iz rok poveljnika GZ Dolomiti Filipa Božnarja romali v roke poveljnika PGD Podsmreka Bojana Ovna, ta pa jih je predal vozniku Domnu Suhadolcu. V duhu starega slovenskega pregovora "Z Bogom za- Postroj gasilcev na slovesni paradi ob 90-letnici društva čni vsako delo, da bo dober tek imelo" je župnik Alojzij Golob blagoslovil novo gasilsko vozilo. Srečo in varnost na poteh z novim gasilskim vozilom sta podsmreškim gasilcem zaželela tudi župan Franc Setnikar in predstavnik GZS Franc Bradeško, ki je ob tej priložnosti najzaslužnejšim članom društva podelil posebna odlikovanja. Prejeli so: PGD Podsmreka plamenico 1. stopnje, Bojan Oven plamenico 3. stopnje, Vinko Kušar, Vital Eržen in Lovrenc Mrak gasilsko odlikovanje 1. stopnje, Ivan Petek gasilsko odlikovanje 3. stopnje ter Janez Seliškar priznanje GZS 2. stopnje. Slovesna parada, ki jo je nekajkrat popestrila tudi glasba Pihalnega orkestra Logatec, se je zaključila s podelitvijo zahval donatorjem in sodelujočim, ki so pomagali pri izvedbi projekta nakupa novega gasilskega vozila. Pravo praznovanje podsmreških gasilcev pa se je takrat šele začelo. Ustavila ga ni niti ploha dežja, ki se je takrat prikradla mimo in poskrbela, da so vsi zavetje poiskali pod velikim šotorom, od koder so še vso noč prihajali zvoki ansambla Toneta Rusa. Nadja Prosen Verbič Foto: Klemen Zibelnik 3. julij 2013, NC_št. 406. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Utrinki izpod krošnje 1. junij - Na odprtju knjižnice pod krošnjami smo okusili Culo dobrot Blagajeve dežele Grajski park je na prvi junijski dan postal bogatejši, saj je pod krošnjo starodavne grajske lipe zopet vzel knjižne police z raznolikimi knjigami, ležalnike in blazinice, manjkajo le še ljudje, ki bodo knjižnici dali življenje. Po glasbenem uvodu instrumentalnega tria Rus je Tina Popovič, idejna vodja projekta, vse zbrane na odprtju prijazno pozdravila. Na kratko je predstavila lansko zamisel o izvajanju knjižnice pod krošnjami v Polhovem Gradcu, ki se je izkazala za izjemno primerno in prikladno. Grajski park je namreč zaživel, saj se tako krajani kot mimoidoči in turisti tu radi ustavijo, prelistajo oziroma preberejo knjigo in na takšen način užijejo utrinek Polhovega Gradca. Popovičeva je naštela nekaj novosti, ki bodo letošnje dogajanje pod krošnjo obogatile, ter se zahvalila Občini Dobrova - Polhov Gradec in javnemu zavodu Polhograjska graščina za podporo in pomoč pri izvajanju. Pozdravu se je pridružil tudi župan Franc Setnikar, ki je dobro zastavljeni projekt pohvalil. Zbrane je spodbudil k prebiranju knjig, ki so vir lepe in dobre besede, kar je v času, ko se vsepovsod srečujemo le s slabimi in negativnimi mislimi, še kako dobrodošlo. Zbrani so bili po koncu uradnega dela postreženi z domačimi dobrotami, ki jih vsebuje Cula dobrot Blagajeve dežele. To je, ob predhodnem naročilu, v knjižnici pod krošnjami letos mogoče okusiti. 9. junij - Obiskala nas je ilustratorka Maša Kozjek Prvi dogodek v sklopu pogovorov z gosti pod grajsko lipo je gostil Mašo Kozjek, v prvi vrsti ilustratorko, po potrebi pa tudi oblikovalko, ki v Polhovem Gradcu živi skoraj od rojstva. Skupaj z moderatorko sta se sprehodili skozi njeno življenje. Zbranim je zaupala nekaj zgodb iz svojega otroštva, ki so večinoma povezane z ljubeznijo do knjige. Takrat se je ustvarilo veliko prijateljstvo. Toda likovne vzgoje ni preveč oboževala, uživala je v risanju oblačil, zato se je vpisala na srednjo šolo za oblikovanje, zatem pa na akademijo za likovno umetnost. Šele med študijem je začela ustvarjati prve ilustracije, objavila pa jih je revija Ciciban. Te prve risbice so nastajale tudi po pol leta. Kako dolgo je potem nastajala ena izmed njenih prvih slikanic, Mačji sejem, si lahko le predstavljamo. Toda slikanica je izjemna in Maček Muri je edinstven. Danes ji gre delo hitreje od rok. Slikanico opremi v dveh mesecih - prvi mesec ustvarja skice, Pogovarjali smo se z ilustratorko Mašo Kozjek. drugi mesec pa nanje nanaša barve. V zadnjem času sodeluje z Deso Muck pri ustvarjanju zgodb o čudežni bolhi Megi, ki je eden njenih najljubših likov. Njene ilustracije najdemo tudi v slikanicah Trie prašički, Volk in sedem kozličkov, Mišek Miško in Belamiška ter mnogih drugih. Maša Kozjek je podpisana pod ilustracijami številnih zelo priljubljenih otroških pravljic, zato smo lahko kot njeni sokrajani nanjo ponosni, saj nam in našim otrokom prek čudovitih ilustracij širi obzorja in domišljijo. Pozorno so poslušali, kako so nastale ilustracije Mačka Murija, Bolhe Megi, Belamiške in drugih slikanic. 15. junij - Tudi pri nas smo soustvarjali Poletno muzejsko noč Tretjo soboto v juniju, pred iztekom šolskega leta, je tudi letos po vsej Slovenji potekal dogodek, poimenovan Poletna muzejska noč, ki povezuje slovenske muzeje, galerije ter druga razstavišča. Projekt, ki se že vsa leta odvija pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenje, želi vse vključene predstaviti kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa. Letos se je v prireditev vključil tudi krajevni muzej, Muzej pošte in telekomunikacj, ki je za en večer, od poznega popoldneva pa do polnoči, brezplačno odprl svoja vrata. Ob tej priložnosti je skupaj s knjižnico pod krošnjami pripravil tudi prijeten pravljični program za otroke. V prvem delu so spoznavali slovenske znamke, ki jih krasijo motivi iz pravljic, v drugem delu pa so skupaj prebrali Zvezdico Zaspanko. Sledilo je še risanje in barvanje pravljičnih junakov, ki so otroke nato pospremili na njihove domove. Kdo ve, morda so se z njimi spet srečali v čudovitem svetu sanj. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Dogodki pod krošnjami se odvijajo vse do 8. septembra. Obiščite jih tudi vi! 7. 7. ob 16. uri: "Popoldne z jazzom" 14. 7. ob 16. uri: "Mladi pograjski glasbeniki" 17. 8. ob 11. uri: Branje pravljic Kristine Brenkove 31. 8. ob 11. uri: Branje pravljic Kristine Brenkove 8. 9. ob 16. uri: Zaključek s koncertom Kvarteta Fčelice Knjižnica pod krošnjami je odprta vsako soboto in nedeljo med 10. in 20. uro. 7. Vfurlri pICK /iiUljutfM pruilnhcijii if rušit* a P-iimriimii in plesnega ktuba tumid U'I'IfUh ü_ 7. Vesnin ples Mneva že sedmo leto od tragičnega slovesa ene izmed plesalk plesnega društva Panorama. Zaključno produkcijo plesalcev plesnega kluba Fonna in društva Panorama Nataša Potočnik vsako leto posveti spominu na Vesno Dobnikar. Plesalci Forme in Panorame zaključujejo že drugo skupno leto. Zadovoljni z osvojenimi plesnimi koraki in vsemi nepozabnimi trenutki, ki so jih doživeli na treningih, nastopih in tekmovanjih, so se še zadnjič predstavili najboljšemu občinstvu, svojim najbližjim, ki jih spodbujajo in podpirajo na plesni poti. V 25 plesnih nastopih so se predstavile vse starostne skupine, v vseh zvrsteh, od hip-hopa in breaka do stepa in jazz baleta. Celotna plesna produkcija je bila zasnovana po literarni predlogi Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon, katere zgodba je med seboj povezovala vse plesne nastope. Gabrčani na kupu Že osmo leto zapored so se Gabrčani iz vse Slovenje zbrali na srečanju, tokrat znova v Gabrju pri Dobrovi. Vsako leto ima eden od štirinajstih krajev v Slovenji, poimenovanih Gab(e)rje, čast, da gosti srečanje Gabrčanov. Tokrat je srečanje po osmih letih znova potekalo v naših krajih. Pričetki srečanja pa so domislica prav "domačih" Gabrčanov. Avtobusi iz Gabrja pri Tolminu, Gabrja pod Špilkom, Gabrja na Vipavskem, Gabrja pri Lendavi, Mestne četrti Gabrje pri Celju, Gabrju pod Gorjanci, Gabrja pri Jančah in Gabrja pri Dobovi so se že dopoldne zgrinjali proti Gabrju pri Dobrovi. Domačini so goste sprejeli v starem vaškem jedru, natančneje na kmetiji Pr' Dlesk, in se nato v sprevodu napotili do športno-rekreacjskega centra v Gabrju, kjer se je odvijalo celotno srečanje. Prireditev pa nima le značaja druženja, temveč je namenjena tudi spoznavanju lokalnih znamenitosti. Tako so si Gabrčani z vseh Srečanje so popestrile zabavne kmečke igre. S TD Briše na Slivnico Letošnja dolga zima je bila razlog, da smo naš pomladanski planinski izlet odložili na nedeljo pred prvomajskimi prazniki. Malo slabša vremenska napoved za 28. april ni ustavila šestin-štiridesetih pohodnikov TD Briše, ki smo šli na Slivnico nad Cerknico. Izmenjavalo se je deževno in sončno vreme, ki je podilo oblake sem ter tja. Ti so nam izmenično razkrivali in zakrivali pogled proti skrivnostnemu Cerkniškemu jezeru, nad katero nas je vodila planinska pot proti koči, ki stoji tik pod vrhom Velike Slivnice (1.114 m). Legende govorijo, da coprnice tam delajo nevihto in točo. Ceprav je bilo spremenljivo vreme primerno za shod coprnic, jih ta dan nismo videli. Pred kočo je stala le metla, njihovo prevozno sredstvo, ki so ga gotovo pozabile, ko so bežale pred našo številčno odpravo. Tudi mi smo po topli malici hitro odhiteli proti dolini, da nas ne bi ujela še kakšna nevihta. Suhi smo prišli do avtomobilov, kjer smo kar nekaj časa postali, da smo se pogovorili o tem in onem. Vsi pa smo bili navdušeni nad slivniško razgledno potjo, ki je bila zaradi prebujajoče se narave, predvsem mogočnih bukev, še posebno lepa. Jelka Koprivec koncev popoldne ogledali gotsko cerkev v Dvoru, graščino Polhov Gradec, poštni muzej in prostore Cebelarstva Božnar. Nekateri pa so si ogledali tehniški muzej Bistra v sosednjem kraju. Kot se za pravo srečanje spodobi, so domačini poskrbeli tudi za pester zabavni program s kmečkimi igrami in zabavo ob glasbi domačih ansamblov Bitenc in Dolomiti. Zmaga na kmečkih igrah gre tako letos domačinom, ki se lahko morda pohvalijo z "domačim terenom". Za zabavo je poskrbel tudi Jože Potrebuješ, ali kot mu pravijo, "ta zaresn' Gabrčan". Prihodnje leto se bodo številni Gabrčani znova zabavali, in sicer na celjskem koncu, kjer bodo srečanje gostili Gabrčani iz Mestne četrti Gabrje. Zabavnih viž ni manjkalo, zato je bilo plesišče ves čas polno. Na veselici se je trlo mladih in starih. Gasilska veselica na Dobrovi Znova nas je plesno razgibala gasilska veselica na Dobrovi. Gasilsko veselico so z navdušenjem priredili dobrovski gasilci; s skupnimi močmi so pripravili pester glasbeni program, ki je mlade in stare razgrel in zvabil na plesišče. Ceprav se je vreme popoldne začelo kislo držati, zabave željnih občanov ni pregnalo. Mladi gasilci so med obiskovalci veselo prodajali srečke srečelova. Velja poudariti, da je bila prav vsaka srečka dobitna. 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 406., 3. julij 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Kdo je novi ravnatelj OŠ Polhov Gradec in kaj nam sporoča Proti koncu šolskega leta, natančneje 6. maja, je svoj petletni mandat ravnatelja na Osnovni šoli Polhov Gradec začel mag. Jernej Klemen. Pod svoje okrilje je vzel Osnovno šolo Polhov Gradec s podružnicama na Črnem Vrhu in v Sentjoštu ter vrtec v Polhovem Gradcu z dodatnima enotama v starem gasilskem domu v Polhovem Gradcu in Sentjoštu. Takšen zalogaj otrok in zaposlenih zahteva precejšnjo odgovornost in zavzetost za delo. Toda novi ravnatelj z nasmeškom na obrazu zagotavlja, da bo nalogi kos. Lahko mu zaupamo, saj to potrjujejo tako njegove bogate izkušnje na pedagoškem področju kot znanje in izobrazba, ki ju je ves čas dopolnjeval. Jernej Klemen prihaja iz okolice Ljubljane. Rojen je bil v Vižmarjah in tu še danes živi s svojo družino - ženo in dvema osnovnošolcema. V prostem času z njimi rad "pobegne" drugam - poleti na potovanja ali zgolj raziskovanja, pozimi pa na smučanje. Vse to si privošči danes, ko je za njim že pestra izobraževalna in strokovna pot. V Ško^i Loki je obiskoval srednjo druž-boslovno-jezikovno šolo (danes je gimnazija). Nato se je odločil za študij geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je uspešno zaključil. Ker je človek, ki mu je stalno izpopolnjevanje in pridobivanje znanja zelo pomembno, predvsem pa ga področje geografije tudi ljubiteljsko zelo zanima, se je kmalu lotil še podiplomskega študi- ja ter tako pred nekaj leti pridobil naziv mag. geografije. Sodeloval je pri prenovi in izdelavi ključnih kvalifikaci za družboslovne predmete pri Centru RS za poklicno izobraževanje ter pri pripravi novih učnih načrtov za predmet geografija v srednjem strokovnem izobraževanju v okviru zavoda za šolstvo. Za svoje delovanje na strokovnem in pedagoškem področju je prejel tudi nekaj pohval. Že v času študija pa ga je pot zanesla v pedagoške vode in še danes je vesel, da je bilo temu tako. Sprva je opravil strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja ter postal profesor na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, kjer je nato slabih dvajset let poučeval geografijo in zgodovino. Ker ga takšno delo vseskozi veseli, se je po štirinajstih letih profesorske vloge odločil za nov izziv - vpisal se je na Šolo za ravnatelje in jo uspešno zaključil. Zdaj bo znanje in izkušnje v vlogi ravnatelja vsaj pet let delil s polhograjskimi osnovnošol- ci, njihovimi starši, predvsem pa z zaposlenimi. S kolegi se bo v času poletnih počitnic srečal še kar nekajkrat, saj je treba uradno zaključiti šolsko leto in začrtati novo. Osnovnošolcem pa je v ponedeljek, 24. junija, že pomahal v pozdrav, pri čemer jim sporoča naslednje... Nadja Prosen Verbič Foto: npv Dragi učenci, Spet je junij, za učence najboljši mesec, mesec, ko se konča šola. Kar vidim vas, kako vas že privzdiguje s stolov v vaših učilnicah, ko vas vročina moti le v šoli, v hladni senci pod drevesom z osvežujočim sladoledom je pač lepše. 24. je zadnji šolski dan, potem pa torbe v kot, vsaj za nekaj časa. Potem pa uživat, nekateri se boste namakali, nekateri morda šli v hribe, morda si boste nekateri ogledali kakšno evropsko prestolnico ali še bolj podrobno spoznali domačo okolico. Ampak ne pozabite povsem tistih ubogih torb v kotu. Enkrat proti koncu avgusta, ko bodo vtisi s počitnic že malo urejeni, se proti večeru, ko ni več toliko vroče, spoglejte z nalogo ali dvema, prelistajte kakšen učbenik in se v miru pripravite na naslednje šolsko leto. Pa ne pozabite, potem spet pridejo počitnice Vaš ravnatelj Jernej Klemen Uspešna tekmovalna pomlad za mladino PGD Dvor Mladina PGD Dvor je bila spomladi zelo dejavna na tekmovalnem področju. Takoj ko so vremenske razmere dovoljevale, so se vaje iz notranjih prostorov preselile na prosto. Prvo preverjanje uspešnosti na vajah je bil občinski orientacijski tek, ki je v soboto, 20. aprila, potekal na Brezovici. Tekmovanja smo se udeležili s petimi ekipami, domov pa smo se vrnili s štirimi medaljami in dvema pokaloma. Ekipa pionirk je ugnala vso konkurenco, medtem ko se drugi ekipi pionirk nastop ni povsem posrečil in je končala na nehvaležnem četrtem mestu. Med pionirji smo zasedli drugo in tretje mesto, drugi pa so bili tudi mladinci. Občinska tekmovanja so organizirana petimi ekipami in prav vse so prejele medalje. Zlato so osvojili pionirji, mladinci in pripravniki, na drugo mesto se je uvrstila druga ekipa mladincev, tretji pa so bili člani druge pionirske ekipe. V seštevku vseh treh gasilskih zvez pa smo rezultate z občinskega orientacijskega teka še nadgradili, saj smo v gasilski dom prinesli kar tri pokale. V tej razvrstitvi so slavili pripravniki in mladinci, pionirji pa so bili tretji. Čaka nas tekmovalno pestra jesen Tekmovanj za mladino letos tako še ni konec, saj je pred nami pestra jesen. Najprej se bodo pionirji in mladinci konec septem- Skupinska fotografija po občinskem kvizu v Polhovem Gradcu [foto: Primož Zibelnik] za vse tri sosednje gasilske zveze (GZ Dolomiti, GZ Horjul, GZ Brezovica). V posebni razvrstitvi, kjer so razvrščene vse ekipe v posamezni kategoriji, pa se podeljujejo pokali. Ekipa pionirk je bila tudi tu najboljša, pionirji pa so zasedli drugo mesto. Pionirji za las ob nastop na državnem tekmovanju Na regijsko tekmovanje v orientaciji se uvrstita najboljši ekipi z občinske ravni. Tako smo v soboto, 18. maja, v Senožete odpotovali s tremi ekipami. Najboljšo uvrstitev so dosegli pionirji. Na približno dvokilometrski progi s tremi vmesnimi kontrolnimi točkami so vse naloge opravili odlično. S tretjim mestom so med 22 ekipami za las zgrešili uvrstitev na državno tekmovanje. Le mesto slabše so bile pionirke, mladinci pa so imeli nekoliko smole pri izvedbi vaj in so tako prejeli nekaj kazenskih točk preveč. Ob dobrem tekaškem delu je to pomenilo končno 13. mesto. Vnovičen zgodovinski uspeh na občinskem kvizu Ne zgodi se velikokrat, da bi na občinskem tekmovanju vse ekipe našega društva osvojile medalje. Trdo delo v preteklih letih in zavzetost mladih gasilcev v pripravah sta obrodila sadove na občinskem kvizu, ki je potekal v soboto, 15. junija, v OŠ Polhov Gradec. Jubilejnega, 10. občinskega kviza smo se udeležili s Pionirke na občinskem tekmovanju v orientacijskem teku [foto: Primož Zibelnik] bra pomerili na občinskem tekmovanju v gasilsko-športnih disciplinah, ki bo hkrati tudi izbirno za regijsko raven. Mesec pozneje pa se bodo štiri ekipe podale na regijski kviz. Redne vaje bodo potekale tudi poleti, razpored vaj pa najdete na naši spletni strani www.pgd-dvor.si. Vabljeni tudi novi mladi gasilci. Klemen Zibelnik, PGD Dvor Mladinci na občinskem kvizu [foto: Primož Zibelnik] Naši novi člani Republiški inšpektor predava. Ivko Setnikar OZ 2013 Lovci tudi v letu 2013 pr' Anžic Prvega dne pomladanskega meseca marca, sicer še v snegu, smo se znova zbrali na rednem občnem zboru naše lovske družine Dobrova. Po začetnem kramljanju v dvorani in ob točilnem pultu smo sedli za mize in začeli z delom. Kot je navada, smo potrdili delovno predsedstvo, ki ga je vodil starešina Milan, ob njem pa so se za predsedniško mizo posedli gospodar Robi, tajnik Franci in financar Samo. Soglasno smo potrdili zapisnik prejšnjega občnega zbora in veri-fikacijsko komisijo, ki je ugotovila, da smo polno sklepčni in da na občnem zboru lahko veljavno sprejemamo zavezujoče sklepe. Tekom samega zbora se nam je pridružilo še nekaj zamudnikov, kar pa ni oviralo dela tega najvišjega organa naše lovske družine. Na občnem zboru smo kot običajno poslušali vsa poročila, a v skrajšani obliki, saj smo ob vabilu vsi dobili poročila v pisni obliki in jih prebrali doma, tako da nismo po nepotrebnem tratili časa in zavlačevali. Na tem zboru smo sprejeli tudi nove člane društva - tri od njih, Roberta, Marka in Gabra, kot pripravnike ter Roka, že izprašanega lovca, ki je k nam prestopil iz LD Mokronog. Vsi štirje so se predstavili članstvu, ki je njihov vstop soglasno potrdilo. Dva člana pa sta zaradi bolezni izkoristila možnost mirovanja članstva. Želimo jima, da bi imela teh težav čim manj! Komisija za odlikovanja je nekaj naših starejših članov presenetila z odlikovanji v zahvalo za dolgoletno delovanje v lovski družini. Cestitke ob odlikovanjih so si tako prislužili naslednji člani: Ivan Furlan, Tone Velkavrh, Ludvik Velkavrh in Ivan Rihar so prejeli zlati znak za lovske zasluge, Franci Leskovšek in Ivko Setnikar sta prejela red za lovske zasluge II. stopnje, ing. Marjan Trebežnik pa najvišje priznanje Lovske zveze Slovenje, red za lovske zasluge I. stopnje. Na predhodnem izrednem občnem zboru sta Rafco Lukman in Stanislav Kranjc prejela red za lovske zasluge II. stopnje. Vodstvo LD je članstvu pripravilo tudi predavanje lovskega tovariša Igorja Simšiča, vodje lovske in ribiške inšpekcije, ki nam je na razumljiv način predstavil nekatere vidike lovske zakonodaje. Na koncu predavanja je odgovarjal na naša vprašanja in tako razjasnil nekatere dileme, s katerimi se srečujemo pri svojem poslanstvu v lovišču. Seveda smo ohranili dobro navado druženja, in tako smo po končanem delu na mizo dobili krožnike z večerjo, ki smo jo poplakni-li s kozarcem pijače in začinili s pogovori take in drugačne vrste. Pijačo k večerji je častil Furlan, ki je bil eden od odlikovancev tega občnega zbora. Želim si, da bi občni zbori tudi v prihodnje potekali v tako prijaznem in ne nazadnje poučnem vzdušju, kot je bilo tokrat. Lovski zdravo! Vse fotografije: Marjan Likar 3. julij 2013, NC_št. 406. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Vrtec pri OŠ Polhov Gradec na 3. srečanju v sklopu projekta Comenius na Poljskem V okviru projekta Comenius z naslovom Untold stories of children and culture, ki ga izvajamo v vrtcu pri OŠ Polhov Gradec, je v tednu od 6. do 10. maja potekalo že tretje srečanje, in sicer na Poljskem, v mestu Pita. Na srečanje se je 6 vzgojiteljic odpravilo s kombijem. Potovanje je bilo sicer naporno, a je bilo vse poplačano z uspešnim nadaljevanjem tedna. V ponedeljek smo se najprej spoznali z vsemi predstavniki preostalih držav, Turčije, Španije, Bolgarije in Poljske, ter se odpravili proti šoli, nedaleč stran od hotela, v katerem smo bivali. Že ob vstopu v šolo smo opazili številne zastave držav, ki sodelujejo v projektu, in lep napis za dobrodošlico. Odpeljali so nas v telovadnico, kjer so pripravili res velik sprejem z nagovorom ravnatelja ter pevskimi in plesnimi nastopi otrok. Po sprejemu je sledil ogled šole (učilnic, telovadnic, igrišča, Comeniusovega kotička). Šola je nova, saj je približno pred tremi leti popolnoma pogorela. Dobro je opremljena z različnimi pripomočki in vsem, kar potrebuje za pouk. Zaposleni so ponosni na športne dosežke svojih učencev, zelo pa se posvečajo tudi učencem s posebnimi potrebami. Po ogledu šole so sledile ustvarjalne delavnice. Razdelili smo se v dve skupini; v prvi smo izdelovali izdelke iz gline in na karton narisali eno od značilnosti naše države (izbrali smo si Bled), udeleženci druge skupine pa so z barvami slikali na skodelice, strigli prtičke iz pisanega papirja in izdelovali voščilnice. Pozneje sta se skupini zamenjali, tako da smo vsi sodelovali na vseh delavnicah. Torek je minil pretežno v znamenju športnih dejavnosti, na urniku pa so bile tudi predstavitve tistega, s čimer smo se predstavniki držav ukvarjali vsak v svoji šoli oziroma vrtcu. Najprej smo predstavili zgodbe o zdravju otrok (nekateri prek po-werpointa, drugi na plakatih ipd.). V našo predstavitev je bila vključena zgodba o zdravju oz. nesreči deklice, predstavili smo, kako v vrtcu skrbimo za zdravje otrok, ter prikazali zgodbo o stonogi Berti in predvajali posnetek dramatizacije te zgodbe, ki so ga pripravile naše vzgojiteljice z otroki. Po zanimivih predstavitvah smo odšli ven, na igrišče, kjer so pripravili Festival zdravja, ki ga na šoli organizirajo vsako leto. Zunaj so bili zbrani otroci in učitelji, ena od učiteljic pa je povezovala program. Najprej so otroci zapeli in zaplesali ob pisanih padalih. Za vsako državo so organizatorji pripravili drevo, magnolijo, ki jo je ekipa posamezne države po končanem uvodnem programu posadila pred šolo. Zatem smo se vrnili na igrišče, kjer je sledil kratek tek (na 500 metrov) v okolici šole. Sodelovali so otroci in učitelji, pridružili pa smo se jim lahko tudi mi. Po končanem teku je sledil še program, ki je vključeval skupinski ples oz. vadbo - zumbo. Nato smo se vrnili v prostor, kjer so potekale pogostitve in predstavitve tradici vseh držav; predstavili smo izbrano legendo ter povedali nekaj o kresovanju, jurjevanju in porokah v Slovenji, pa tudi, kako sprejemamo goste, ko pridejo na obisk v naš dom. Predstavitev smo popestrili s posnetki, ki Izjemno dejaven sklad vrtcev Dobrova in Brezje Letos je sklad vrtcev Dobrova in Brezje pošteno zavihal rokave. Organizirali so dve prireditvi. Z božično-novoletno prireditvijo so decembra razveselili otroke in zbrali nekaj več kot 1.800 evrov. Pripravili so tudi akcijo zbiranja rabljenih igrač in knjig, konec maja pa so v sodelovanju z vrtcem organizirali zaključno prireditev Igre brez meja. S srečelovom, prodajo rolade in prejetimi donacijami so zbrali dodatnih 765 evrov. Denar bodo porabili za nakup poganjalčkov, čelad, tunelov, prenosnih trampolinov, le-gokock, prenosnih košev in zunanjih igral. Iskreno se zahvaljujejo vzgojiteljicam ter pomočnicam za čudovite in zabavne igre, ravnatelju Viljemu Kovačiču za vso pomoč in podporo, delovni ekipi, staršem, ki so priskočili na pomoč ter pomagali pri srečelovu in pripravi prostorov, občini za donacije in pomoč, Ferdu Abrahamu, direktorju avtošole AMZS Ljubljana, in Dejanu, ki nas je naučil spretne in varne vožnje ter poskrbel za zabavo na simulatorju, godbi Dobrova - Polhov Gradec pod vodstvom Mateja Rihterja in Borutu Dolinarju, ki naš kraj bogati s svojo prizadevnostjo na področju kulture. Zahvaljujejo se tudi mažoretkam iz Horjula pod vodstvom Petre Medved in Zdenke Troha, ki so poskrbele za čudovit nastop z mlajšo skupino deklic in z dekletoma, ki sta dosegli 4. mesto na državnem prvenstvu. so jih pripravile naše vzgojiteljice. Ta dan so prišli na vrsto tudi ogledi učnih ur; razdelili so nas po državah in predstavniki našega vrtca smo si ogledali zanimivo uro joge. Zvečer pa smo se razvedrili in se med seboj nekoliko bolje spoznali pri večerji, ki so jo gostitelji pripravili v našem hotelu. Presenetili so nas tudi s pevskim nastopom ob spremljavi harmonike, pri čemer nas je pevka očarala s svojim močnim glasom in prepevanjem značilnih poljskih pesmi. Sreda je bila dan, ki smo ga pretežno preživeli v mestu. Najprej so nas odpeljali na sprejem k županu oz. podžupanji in na ogled mestnih stavb. Predstavili so nam mesto Pita, katerega zanimivost je tudi zeleni del mesta, v katerega ni dovoljeno posegati. Popeljali so nas po pisarnah, tudi v bunker, v gledališče in nam pokazali dvorane, kjer sprejemajo goste; predstavili so nam izobraževalni sistem, nas obdarili, tudi mi pa smo svojo državo predstavili z darilom za višje predstavnike mesta. Sledila je zelo zanimiva delavnica, ki so se je razveselili predvsem ljubitelji čokolade. Odpeljali so nas namreč v čokoladnico, kjer so nam pokazali, kako se oblikujejo figure iz čokolade, ter nam pripravili pokušino vroče čokolade in fondija. Sledil je še zabavnejši del tedna, in sicer bovling, v katerem je bila naša ekipa kar uspešna. Cetrtek pa je bil dan za izlet in ogled znamenitosti Poljske. Odšli smo v Osiek, kjer je na ogled stara poljska vasica z značilnimi zgradbami in svojevrstno arhitekturo. V teh stavbah smo si ogledali star način mesenja kruha, izdelovanje masla, kovanje podkev, stare mline ipd. Ogled je bil zelo zanimiv, saj je bilo v Slovenji življenje v starih časih podobno in smo lahko obe tradicji primerjali. Po izletu smo se vrnili v šolo, kjer je sledila evalvacja projekta in tokratnega srečanja ter ogled slik, ki so bile narejene tekom tedna. Na koncu pa smo se poslovili, pri čemer smo že dobili vabilo na naslednje srečanje, ki bo novembra v Španiji. Iz Poljske smo odšli z dobrimi vtisi. Gostitelji in tudi drugi ljudje so bili zelo prijazni in so nas lepo sprejeli. Pripravili so pester in zanimiv program, v katerem je vsak lahko našel nekaj zanimivega zase. Vsaka država se je pri predstavitvah svojega dela zelo potrudila; te so bile zelo zanimive in raznolike, ugotovili pa smo tudi nekaj podobnosti med državami, predvsem pri tradicijah (npr. poroke, kresovanje). Tako se že veselimo novega srečanja in pridobivanja novega znanja o drugih državah. Katarina Možek, Nataša Peljhan, Darja Malovrh, Dragica Trobec, Matejka Krvina, Mateja Maček, Rajko Tominec Igre brez meja za najmlajše (fotografija: Svet staršev) Petmetrska rolada v obliki gosenice je razveselila predvsem najmlajše (fotografija: Svet staršev). Ne smemo pozabiti Mojce Sla-tinek, ki je skladu v zadnjem hipu priskočila na pomoč in so skupaj spekli nekaj več kot 5 metrov dolgo rolado v obliki gosenice, s katero so razveselili naše malčke. Zahvala gre tudi podjetju Vigros za sladoled, s katerim smo se ohladili po igrah, ter donatorjem za dobitke in denarne prispevke. Sklad vrtca, ki zastopa interese približno 190 otrok in njihovih staršev, predstavljajo izključno tri mamice, ki so (ob pomoči vzgojiteljic) odgovorne za celotno organizacijo omenjenih prireditev. Željo si, da bi njihova prizadevanja za izboljšanje razmer in pogojev dela v vrtcu, njihovo dobro voljo, ves trud in čas, ki ga v to delo vložijo, preostali starši sprejeli vsaj s pozitivnim odnosom, dobro voljo in primernim obnašanjem na prireditvi, če je vse preveč pričakovati pomoč pri izvedbi prireditev in podporo v smislu dobrih predlogov. Mamice pravijo: "Skupaj z vami, dragi starši, vzgojiteljice in pomočnice gradimo in ustvarjamo topel, igriv in prijazen vrtec za naše malčke. S sodelovanjem zmoremo vse." Približujejo se počitnice in poletne vragolje, septembra pa začetek nečesa novega za naše malčke, začetek novih doživetij. "In upamo, da smo del teh doživetij pričarali tudi mi," zaključijo pogovor mlade mamice. Špela Arh rl • • *1 v v«, v • , i • Ekipi Civilne zaščite uspesni na tekmovanju Letošnje 18. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa je potekalo v Grosupljem. Ekipe prve pomoči so na tekmovanju pokazale svoje znanje reševanja in oskrbe poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. V Grosupljem so pripravili osem delovnih mest v obliki realističnih ponazoritev nesreč. Na vsakem mestu so ponazorili tudi možne poškodbe, opekline, nezavest, zlome ipd. Posamezna ekipa je imela 10 minut časa za oskrbo in evakuacijo od treh do petih poškodovancev. Na enem od delovišč so lahko ekipe pokazale tudi svoje poznavanje uporabe defibrilatorja. Občina D-PG je na tekmovanje napotila dve ekipi, sestavljeni iz članov ekip prve pomoči civilne zaščite občine in članov prostovoljnih gasilskih društev občine iz Polhovega Gradca, z Dobrove, iz Podsmreke, Brezja in Zaloga. Prvo ekipo je uspešno vodil Andrej Piskač, drugo še uspešneje Gregor Peklaj. Naloga vodje je usmerjanje celotne ekipe; člane razporeja k posameznim poškodovancem ter določi triažo in evakuacijo. Obe ekipi so sestavljali Urška Kristan, Mojca Rotar, Patricija Dujmovič, Matjaž Kralj, Gregor Alič, Rok Herič, Tadeja Janša, Slavka Smrtnik, Urška Jankovec, Gregor Zibelnik in Marko Dolinar. Zadnja dva sta imela nalogo najprej pregledati teren, poiskati vse poškodovance in preveriti, ali je za poškodovance in ekipo varno, nato pa sta drugim pomagala pri nudenju prve pomoči. Obe ekipi sta se na tekmovanju uspešno odrezali. Med 17 ekipami, ki so se tekmovanja udeležile, se je prva ekipa uvrstila na 14. mesto, medtem ko je druga zasedla sedmo mesto. Prvouvrščena ekipa na regijskem preverjanju znanja bo jeseni sodelovala na državnem preverjanju usposobljenosti. Delo je bilo zanimivo in poučno; ekipi sta pridobili dodatno praktično znanje iz iskanja pogrešanih in prve pomoči. Obe sta delo odlično opravili, srečo pa jima je v Grosuplje prišel zaželet tudi župan Franc Setnikar, česar so se tekmovalci izjemno razveselili. Po uradnem pričetku ter pozdravu Elze Majcen, vodje Izpostave URSZR Ljubljana, sta se ekipi kljub visokim poletnim temperaturam zagnano lotili reševanja življenj. NC_št. 406., 3. juli 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si OŠ Polhov Gradec Državno prvenstvo šolskega plesnega festivala V petek, 31. maja, smo se s plesno skupino odpravili na državno prvenstvo, ki je potekalo v Žirovnici. Ob 8.40 smo se zbrali na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu, od koder smo se z rednim avtobusom odpeljali do Dolgega mostu. Od tam smo se skupaj z Ribničani odpravili proti Žirovnici. Mimogrede, bili so zelo naduti. Počasi so nam močno načeli živce. V Žirovnico smo prišli že ob 10. uri, tekmovanje pa se je začelo ob 12.00, zato smo imeli čas, da smo vse plese še enkrat ponovili. Državno prvenstvo smo začeli s šolsko plesno himno, potem pa se je tekmovanje pričelo. Najprej so bili na vrsti plesi, in sicer hip-hop, pop in latino. V teh plesih je tekmovalo 6 deklet z naše šole, ki so osvojila kar naslov državnih prvakinj! Tega seveda nihče ni pričakoval, a jim je vseeno uspelo. Za posamičnimi plesnimi nastopi so sledili nastopi plesnih parov. Najprej so bili na vrsti standardni plesi, za njimi pa še latinskoameriški. Tukaj mi nismo tekmovali. Bolj ko se je približeval naš nastop s produkcijo, bolj smo bili nestrpni. Po tekmovanju plesnih parov so napovedali vrstni red, v katerem so nastopale produkcije. Bile smo 5. produkcija po vrsti. Katja (naša trenerka) se je z nami pripravljala na nastop. Končno je nastopil trenutek, ko smo nastopili. Dali smo vse od sebe, a na žalost nismo nič osvojili. Dan je bil zelo vznemirljiv in zanimiv, dejstvo, da smo osvojili naziv državnih prvakov, pa nam ne da miru. Manca Oblak, 8. b Številčna udeležba osmega Dneva na Dobrovi Dan na Dobrovi Starši učencev OŠ Dobrova in učitelji vsako leto organizirajo Dan na Dobrovi, katerega namen je skupno druženje otrok, staršev in učiteljev. Na osmem Dnevu na Dobrovi so se učenci v mešanih skupinah skupaj s starši družili v kreativnih delavnicah. Vsebina delavnic je bila zelo raznolika, od športnih dejavnosti do sožitja z Z nakupom rože so udeleženci prispevali v sklad OŠ Dobrova. naravo in umetniškega ustvarjanja. Letošnje delavnice so vodili starši in učitelji, kar je bil osrednji cilj dogodka. Poudarek druženja je na veselju, otroški razigranosti in sproščenem sodelovanju različnih generacij. Dan na Dobrovi velja za glavno zaključno športno in kulturno prireditev ob koncu šolskega leta. Na dogodku so znova razglasili pozitivko in pozitivca leta. Poleg učencev so priznanje pozitivca za svoje delo in dobro voljo prejeli tudi nekateri učitelji in starši. Delavnica slikanja na steklo Delavnica Odnos in ravnanje s psom Športni dogodek Polovica 22. tradicionalne nogometne lige v Šentjoštu pod streho Športno društvo Šentjošt je v petek, 14. junija, na igrišču pred OŠ šentjošt pod streho spravilo sedmi krog 22. tradicionalne nogometne lige hribov in dolin. Po polovici odigranih tekem v bitki za naslovprvaka najbolje kaže ekipi ŠD Špik, ki vodi pred domačo ekipo ŠD Šentjošt. Dogajanje v sedmem krogu lige je bilo zelo zanimivo, saj smo bili priča trem izjemno izenačenim tekmam ter eni "goliadi". V prvi tekmi so se pomerili aktualni prvaki Modest Vrhnika ter ekipa Španci. Vrhničanom letos ne gre vse po načrtih, saj zasedajo zgolj mesta v drugi polovici lestvice, in tako se zdi, da ubranitev naslova prvaka postaja vse težja naloga. Foto: klemcd Španci pa so po slabšem uvodu v ligo končno začeli prikazovati boljše igre, kar je prejšnji teden botrovalo tudi k izenačenemu rezultatu proti enemu od favoritov za naslov prvaka, ŠD Setniku. Tekma med Vrhničani in Španci je bila polna preobratov, a se je na koncu končala z delitvijo točk, kar je bil glede na potek tekme tudi najbolj pošten rezultat. Vratarja sta sicer morala vsak trikrat po žogo v svojo mrežo. Na drugi tekmi sta se borili ekipi ŠD Setnik in ŠD Žažar. Žažarčani so po odličnem začetku v zadnjem delu prve polovice lige nekoliko popustili in tako dosegli dva zaporedna pora- za. Tudi tokrat se jim krivulja ni obrnila navzgor, saj jih je Setnik s svojo značilno disciplinirano igro odpravil z rezultatom 3 : 1. Na tretji tekmi sta se pomerili vodilni ekipi na lestvici, ŠD Špik in ŠD Lipa. Lučinčani (ŠD Špik) so tudi še edina neporažena ekipa na lestvici in tako zanesljivo korakajo proti naslovu prvaka. A liga je še dolga in razmerja moči se lahko hitro obrnejo. To se sicer na tej tekmi še ni zgodilo, saj Špik s svojo agresivno igro ni dovolil presenečenja. Lučinčani so povedli z dvema goloma, nato pa so Podlipci s tvegano igro z vratarjem poskusili ujeti priključek. Uspelo jim je doseči en zadetek, a pri igri z vratarjem je obramba bistveno ranljivejša. To je Lučinčanom omogočilo, da so dosegli še en zadetek in tako razblinili dvome o zmagovalcu. Na zadnji tekmi pa sta se pomerili domača ekipa ŠD Šentjošt ter zadnje-uvrščena ekipa ŠKD Vrh. Šentjoščani so začeli silovito in že v prvih dveh napadih dosegli dva zadetka. Do konca tekme jim je uspelo doseči kar dvomestno število golov (10), Vrhovci pa so vtis nekoliko popravili z dvema lepima zadetkoma. Zanimivo je, da je ekipa ŠKD Vrh tri od svojih letošnjih štirih golov dosegla ravno proti šent-joškim ekipam. Šentjoška nogometna liga se je tako prevesila v drugo polovico, kjer pa bo prvi krog izveden že ta petek, potem pa se bo liga po poletnem premoru nadaljevala v septembru. NK Dolomiti so prvaki 1. MNZ-lige U-14 za sezono 2012/13 Po dolgih letih imamo na Dobrovi spet prvake. Tokrat so to fantje letnika 1998/1999, ki so pod vodstvom trenerja Damirja Sklepiča osvojili 1. mesto v konkurenci U-14. Prvenstvena tekma je trajala dobe- sedno do zadnjega kroga. Samo točka prednosti pred zadnjim krogom je narekovala resnost in odgovoren nastop celotne ekipe do zadnjega sodniškega žvižga. Glede na dejstvo, da so se nam neposredni konkurenti, Šampioni 1. MNZ-lige v sezoni 2012/13 - NK Dolomiti Dobrova ekipa NK Roltek Dob, pred zadnjim krogom približali na samo eno točko zaostanka, so morali fantje zadnjo tekmo, na gostovanju pri NK Arne Tabor '69, vzeti skrajno resno. In tako se je tudi zgodilo. Visoka zmaga na gostovanju (1 : 9) je tako pričakovano titulo prinesla na Dobrovo. V 22 tekmah v tej sezoni so fantje dosegli 17 zmag in 3 neodločene rezultate, poraženi pa so bili samo dvakrat. Zdaj nas čakajo kvalifikacije za 1. državno ligo. Nasprotnik je ekipa NK Tolmin - Idrija. Prva tekma se igra v soboto, 22. junija, ob 18.00 na našem igrišču v Gabrju. Vabljeni vsi člani kluba, navijači iz Gabrja, z Dobrove, iz ožje in širše okolice! Pridite in podprite naše fante v naskoku na državno ligo, to bo zgodovinski trenutek našega kluba! Emir Kulenovic Jesenski prvaki 1. MNZ lige proti končnemu uspehu Naši fantje iz selekcije U-14 so na najboljši poti, da sezono končaju na prvem mestu 1. MNZ lige in si tako priborijo pravico nastopa v dodatnih kvalifikacijah za 1. NZS ligo. Jesenski prvaki 1. MNZ lige U-14, nogometaši letnika 1998/99 NK Dolomiti Dobrova so po jesenskem naslovu prvaka nadaljevali v velikem slogu tudi v spomladanskem delu. Pet točk prednosti iz jesenskega dela je bila očitno prevelika za naše zasledovalce. Kljub velikim težavam, ki so doletele ekipo v spomladanskem delu, smo zdržali vse in se približali le na korak do končnega cilja. Številne poškodbe, med ostalin tudi prvega strelca lige Kenana Bosnica, številni kartoni in izključitve, bolezni in odsotnosti, so ekipo še bolj utrdili in ji dali nove moči. Vsekakor je treba pohvaliti številne fante, ki so zaradi tega dobili priložnost in jo odlično izkoristili. Ceprav smo brez poraza v spomladanskem delu prvenstva in samo z dvema neodločenima rezultatoma, se je naša prednost v enem trenutku dodobra skopnela in Kenan Bosnic, prvi strelec lige sicer na samo eno točko. Kljub temu smo srčno verjeli v naše fante, čeprav so včasih šli na tekme tudi brez 5-6 standardnih igralcev prve postave. Naše želje in upanje sta bila poplačana z zadnjimi rezultati, ko so naši fantje tri kroge pred koncem spet ubežali na štiri točke prednosti. Poraz naših spremljevalcev NK Roltek z 0:2 na domačem igrišču so naši fantje izkoristili na najboljši možni način. Zmaga na vročem gostovanju v Zagorju z 0:1 je prinesla tako željene tri točke. Na ta način so si priborili več kot odlično pozicijo pred koncem prvenstva. Do konca prvenstva ekipo čakata dve domači tekmi (v sredo 5.6. proti NK KOčevje in v soboto 8.6. proti NK Roltek Dob) in gostovanje na Taborju proti domači ekipi Arne TAbor 69. Seveda se fantje zavedajo, da se liga igra do konca in da je vse tekme še treba odigrati odgovorno in s polno močjo. Vabimo vas vse skupaj na ogled tekem (upajmo) bodočih prvakov. Ob tej priliki bi čestitali vsem članom selekcije U-14, ki so pkazali kako se z ekipnim duhom in prijateljstvom da premagati številne težave. Prepričani smo, da na Gabrju izrasta generacija nogometašev, o kateri se bo še veliko slišalo. Za več informacij obščite našo spletno stran www.do-lomiti.si ! 3. julij 2013, NC_št. 406. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Nordijska hoja - DU Dobrova Nordijska hoja, kaj je to? To je predvsem rekreacija, pri kateri s pravilno hojo spravimo v gibanje kar 80 % telesa. Aktivne so ne le noge, temveč tudi roke, s tem pa aktiviramo tudi hrbtenico in druge mišice telesa. Nekateri se sramujejo palic in hoje z njimi v javnosti. Zakaj? Bili smo na romanju v Rimu in eden od duhovnikov me je vprašal, ali sem prišel smučat. Odgovoril sem mu, da čakam Marijo Snežno ... Malo heca mora biti. In ta hec poskušam prenesti na dobrovske upokojence. Nordijska hoja ni samo tehnika hoje, omogoča tudi druženje, pogovore in sklepanje novih prijateljstev. Pri hoji se pogovarjamo, občudujemo naravo, rožice in živalce, ki se na naši poti borijo za preživetje. Pojemo, da si ustvarimo takt hoje. Kot mentor nordijske hoje sem doživel že veliko lepega. Vabim vas, da se nam pridružite. Naš pozdrav je "Nimamo časa". Jaz pa vam pravim: vzemite si ga! Nasvidenje vsak četrtek ob 9. uri pred gasilskim domom na Dobrovi ali kdaj drugič, po dogovoru z društvom upokojencev. Poskrbite zase in za svoje zdravje. Mentor Slavko Obiskali smo hrvaško Istro 24. aprila smo se člani Društva upokojencev Dobrova odpeljali na izlet po hrvaški Istri. V sončnem jutru smo imeli krajši postanek v Podsmreki, nato pa smo dobro razpoloženi pot nadaljevali po avtocesti proti Primorski. Državno mejo smo prečkali v Sečovljah "pri Jorasu". Potek izleta in vodenje do meje je organiziral Tone, predsednik društva. Ker pa v tuji državi sami ne moremo voditi skupine, nas je v Plovaniji pričakala hrvaška lokalna vodička, zelo zgovorna, prijetna gospa Silvija. Pot nas je vodila prek Buj do prvega postanka, najmanjšega mesta v Evropi - Grožnjana. Grož-njan je mesto umetnikov. V zgodovini se je mesto spopadalo z revščino, v kateri je bilo kmečko življenje težko. Nerodovitna bela zemlja, težko prehodni tereni, parcele kmetov so bile raztresene daleč naokoli. Poleg tega so prebivalstvo pestili veliki davki ter velika smrtnost zaradi malarije in kuge. Kmetijstvo, s katerim se je ukvarjal večji del mestnega prebivalstva, je bilo zasnovano na pridelavi rži in ječmena ter gojenju konoplje, oljk in trte. Leta 1954 in 1955 je zaradi močne pozebe oljkarstvo zamrlo, nasade je prerasel gozd in prebivalci so se odselili. Po osamosvojitvi Hrvaške so to dejavnost obnovili in tako danes spet velja za pomembno panogo. Ostanek olj-karske preše stoji zunaj mestnih vrat kot spomenik. Mesto si lahko ogledamo le peš, s sprehodom po ozkih kamnitih ulicah do cerkve in nazaj. Mestece je polno trgovinic in ateljejev, kjer domujejo tudi Slovenci. Obiskali smo slikarja Roka Zelenka in njegovo ženo. Izlet smo nadaljevali po dolini reke Mirne proti Rovinju. Rovinj je turistično mesto, dostopno po morju in kopnem. Med drugim smo si ogledali živilsko tržnico, ki je ena najlepših v Istri. Pri znanem trgovcu g. Armandu smo kupili domači sir. Nato smo se sprehodili do cerkve sv. Evfemije. Po zgodovinski legendi naj bi 13. julija leta 800 zgodaj zjutraj do rovinjske obale čudežno naplavilo marmornati sarkofag s telesom sv. Evfemije. Od takrat je Rovinj nerazdružljivo povezan s svetnico; njen relikt hranijo za glavnim cerkvenim oltarjem in si ga je mogoče ogledati. Cerkev krasi visok zvonik z angelom na vrhu, ki straži visoko nad hišami in borovci, le galebi in oblaki se ga dotikajo. Po ozkih ulicah, s sprehodom med številnimi trgovinami smo se vrnili na glavni trg, kjer smo imeli nekaj prostega časa. Naš izlet se je nato nadaljeval do Zrenja, v vas Krculi na kmečki turizem Konoba Staver, kjer smo imeli pozno kosilo. Za dobrodošlico so nas postregli z aperitivom, pripravili so nam domačo živo glasbo, fol-kloristi pa so zaplesali istrsko-slovenske narodne plese. Ob dobri hrani in prijetni glasbi smo se tudi mi zavrteli, tako da je bilo vzdušje prijetno. Domov smo se vrnili v večernih urah. Anica Tomšič Obiskali smo severno Dalmacijo Dobrovski upokojenci smo se odpravili na izlet. Na potovanje nas je, kot je že običajno, peljal Petrič, spremljal pa nas je Gregor, odličen vodič iz turistične agencije UI-Turizem iz Celja. Na pot smo se podali zgodaj zjutraj; vodila nas je mimo Novega mesta in Metlike, nato smo prečkali hrvaško mejo ter se po avtocesti peljali skozi več predorov. Naj omenim najdaljšega, to je Sv. Rok, ponos hrvaškega graditeljstva, ki je dolg kar 5.861 metrov. Po nekaj krajših postankih smo prispeli do nacionalnega parka Krka; vanj smo vstopili pri vhodu Lozovac. Sprehodili smo se po leseni poti, speljani med in pod slapovi Tolmuni, ki sta jih izoblikovali narava in reka Krka. Na koncu sprehajalne poti so sledili še pogled na Skradinski buk, ogled etnomuzeja in elektrarne ter nakup spominkov. Potovanje smo nadaljevali po stari magistralki do Šibenika, Vodic, Perovca, kraja Pakoštane (kjer živi Ante Gotovina) ter skozi Biograd na moru in prispeli do kraja Sukošan, kjer so na nas v hotelu Jozo pričakali z dobrim kosilom. Po dveurnem po- stanku smo pot nadaljevali do Zadra, tam pa nas je čakala lokalna vodička Marina. Ogledali smo si staro mestno jedro, se sprehodili skozi mestno obzidje do Kapetanove kule, obiskali narodni trg, forum s cerkvijo sv. Donata, cerkev sv. Kerševana, katedralo sv. Stošije, si ogledali staro mestno luko Faža, slavne morske orgle in elektroinstalacijo Pozdrav soncu. Po ogledu smo imeli uro prostega časa za kavo, nakup spominkov ali sprehod po rivi. Dovolj je bilo, polni nove energje smo se odpravili na pot proti domu, ki je trajala približno pet ur. Bili smo zadovoljni, ker nam je bilo vreme naklonjeno, severna Dalmacija pa je obsijana s soncem in vsa v cvetju v nas pustila polno lepih vtisov. Stara obmorska mesteca so res slikovita, nacionalni parki čudoviti in ljudje srčni. Med vožnjo so nas spremljale lepe dalmatinske pesmi o morju, soncu in večni ljubezni. Tako smo pozabili na utrujenost in že smo bili doma. Za DU Dobrova Anica Tomšič Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 19. redni seji dne 12. junija 2013, na podlagi 16. člena Statuta občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremični, parcelni številki 1228/4 k. o. Polhov Gradec (ID 2787744). 2. člen Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Dobrova -Polhov Gradec. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Štev.: 478-0010/2013 Na Dobrovi, 12. junija 2013 Franc Setnikar l. r. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 19. redni seji dne 12. junija 2013, na podlagi 16. člena Statuta občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremični, parcelni številki 3057/2 k. o. Dobrova (ID 3605785). 2. člen Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Dobrova -Polhov Gradec. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Štev.: 478-0012/2013 Na Dobrovi, 12. junija 2013 Franc Setnikar l. r. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 19. redni seji dne 12. junija 2013, na podlagi 16. člena Statuta občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) sprejel naslednji SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremični, parcelni številki 1228/6 k. o. Polhov Gradec (ID 3963898). 2. člen Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Dobrova -Polhov Gradec. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Štev.: 478-0011/2013 Na Dobrovi, 12. junija 2013 Franc Setnikar l. r. Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 19. redni seji dne 12. junija 2013, na podlagi 21. člena Statuta občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) sprejel naslednji Sklep Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec je na podlagi 11. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), sklepa Sveta Ljubljanske urbane regie 6.1 z dne 4. 4. 2013 o sprejemu skupne liste kandidatov za člane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regie in Statuta občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) na 19. redni seji občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec, na predlog Sveta Ljubljanske urbane regie sprejel Sklep o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za člane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za mandatno obdobje 2014-2020. Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 011-0006/2013-3 Datum: 12. 6. 2013 Franc Setnikar l. r. župan Občine Dobrova - Polhov Gradec 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer Praznik Občine Log - Dragomer Občina Log - Dragomer je upihnila svojo sedmo svečko Log-Dragomerčani v letu 2013 praznujejo sedem let delovanja občine, občinski praznik, 30. maj, pa v Logu - Dragomerju praznujejo četrto leto zapored. V okviru praznika se v občini iz leta v leto zvrsti več dogodkov, osrednja občinska proslava pa vsako leto požanje več čestitk. Letos je občina praznovala kar cel mesec; začeli so že sredi maja s čudovito "Ambientalno postavitvijo" Rafaela Samca, praznovanje pa se je zaključilo sredi junija z Žabjim piknikom. Medtem se je odvil še Festival Rimaraja, na katerem so svojo pesniško žilico pokazali osnovnošolci iz Loga - Dragomerja, na svoj račun pa so kar nekajkrat prišli tudi športniki: pohodniki so se s PD Rega odpravili na pohod po mejah občine, pestro je bilo tudi na turnirjih v balinanju in tenisu ter na nogometni zelenici. Otroci so risali na asfalt, ljubitelji poezije so prišli na Večer z Zdravkom Pečanom ob izdaji njegove prve pesniške zbirke, eden izmed vrhuncev praznovanja pa je bila zagotovo tudi največja kulturno-etnološka prireditev na Ljubljanskem barju s 7. Medobčinskim tekmovanjem koscev in grabljic in koncertom Tanje Žagar. V okviru praznika se je tokrat zvrstilo kar dvanajst prireditev, ki so jih soustvarjala različna občinska društva in organizacije. Tudi tokrat se je na obsežnem programu našlo nekaj za vsak okus; ustvarjalci prireditve so nam ponudili sklop kulturnih, športnih, zabavnih in družabnih doživetij, zaokrožila pa jih je proslava ob občinskem prazniku, na kateri so podelili tudi občinska priznanja. Več o dogajanju ob občinskem prazniku pa v nadaljevanju. V. E. Praznik Občine Log - Dragomer, 30. maj Na občinski proslavi navdušili "Prifarci" Občina Log - Dragomer je v zadnjih štirih letih ob občinskem prazniku, 30. maju, pripravila štiri odlične prireditve, ki so občinstvo navdušile. Letošnjo slovesnost so tako kot prejšnja leta zaznamovali govor župana Mladena Sumine, podelitev priznanj in glasbeni program. Polno večnamensko dvorano so s svojo glasbo dvignili na noge Prifarski muzikanti. Praznik Občine Log - Dragomer je tudi letos zaokrožila osrednja proslava, ki je bila prava paša za ušesa, oči pa tudi brbončice, ki so jih obiskovalci razvajali po koncu uradnega dela prireditve. Tako kot prejšnja leta je občane in povabljene goste pozdravil župan Mladen Sumina, ki se je v svojem nagovoru sprehodil po prehojeni enoletni poti, se spomnil investicij in dogodkov, ki so zaznamovali zadnje leto, tako na občinski kot državni ravni: ja, aktivnosti okrog OPN in drugih OPPN ter večje prireditve, ki jih je letos gostila občina. V svojem govoru je občanom predstavil tudi letošnje občinske načrte: "Lani smo prihranili skoraj 600 tisoč evrov, ki jih bomo še kako potrebovali, ko bomo začeli uresničevati že pripravljene in načrtovane projekte. Letos bo asfaltiranih nekaj cestišč, sledila bo sanacija kurilnice v šoli in prehod na kurjenje s plinom, adaptirali bomo vrtec na Logu, nadaljevali Poleti bodo obnavljali Občina Log - Dragomer bo tudi letošnje poletje izkoristila za številne obnove. Lepo poletno vreme bo šlo na roko gradbincem, ki bodo asfaltirali cesto Pot na Mah, Energetika Ljubljana pa bo med poletjem nadaljevala širitev plinovodne mreže v Dragomerju. Na vrsto bo prišla Dragomerška cesta, ki naj bi jo občina popolnoma obnovila. Energetika bo v cestišče vgradila plinovodne cevi, občina pa naj bi gradila kanalizacijo, menjala dotrajane vodovodne cevi in posodobila javno razsvetljavo; seveda naj bi po koncu obnove cesta dobila tudi nov asfalt. V času obnove bo cesta zaprta z delnimi in popolnimi zaporami, zaradi česar lahko nastajajo logistične težave. Na občini prosijo za razumevanje in dodajajo, da brez posegov ni napredka. Odsotnost otrok bodo izkoristili tudi za obnove v šoli in vrtcu. Poleti bodo delavci zasedli loški vrtec in obnovili igralnice, v osnovni šoli pa se bo urejala kotlovnica. V. E. , Foto: V. E. "Marsikaj, izrečeno pred letom, še vedno drži. Razmere se, zlasti če govorimo o razmerah na globalni ravni, ne spreminjajo, nasprotno, slabšajo se. Krizne razmere še kar trajajo. Posledice, ki temu sledjo, so znane. Če omenim samo en element: statistika kaže, da se tudi v našem lokalnem okolju povečuje stopnja nezaposlenosti; ta je v tem trenutku 9,1-odstotna in v vztrajnem porastu. To je skrb vzbujajoče." Kot je povedal, je med ljudmi veliko želja, pripomb in predlogov, kaj vse je treba postoriti, in predlogom, ki so rešljivi, tudi sledjo ter jih poskušajo uresničiti. "Naj omenim kanalizacjo. Nujna je. Pet let se intenzivno dela na projektu, projekti so pripravljeni, služnosti po dveh letih težav pridobljene, gradbena dovoljenja v pridobivanju, razpis je objavljen; še vedno upamo na kohezjska sredstva v perspektivi 2007-2013, sicer pač eno leto pozneje oziroma v letu 2014. Toda velik problem predstavljajo tudi priključki, ker bodo za gospodinjstva pomenili strošek, in tudi strošek vzdrževanja bo neprimerno večji, kar pomeni, da bo cena kanalščine občutno višja," je pojasnil župan, ki je omenil še gradnjo plinovodnega omrežja, pripravo dokumentacije za visoko cono Lukovica, asfaltiranje Barjanske in Vrhovčeve ceste, posodabljanje hidrantnega omrež- vse aktivnosti za sprejem OPN ter vse že omenjene projekte, ki potekajo ... Kreditov zaenkrat nimamo." Občina Log - Dragomer je dobila prvega častnega občana Laskavi naziv častnega občana je prejel Matija Nik. Ta se je že od leta 1966 vključeval v različne akcije v okviru Krajevne skupnosti Log, sodeloval je ob ustanovitvi Občine Log - Dragomer ter bil med drugim en mandat predsednik Društva upokojencev Log. Priznanji grb občine sta letos dobila Zvonimir Mencej in Osnovna šola Log - Dragomer, poleg tega pa so podelili še tri priznanja občine in dve priznanji župana. Za pravi žur poskrbela temperamentna skupina, zvesta etno glasbi Ustvarjalci prireditve so glasbeni in zabavni del prireditve prepustili uspešni skupini iz Kostela, ki je v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer s svojo odlično glasbo in nastopom med občinstvom povzročila pravo evforjo. Prifarski muzikanti so skupina, ki je svojo glasbeno pot začela leta 1987 pri Fari v Kostelu. S pesmijo in vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo, v zadnjih letih pa se preizkušajo tudi v zimzelenih melodijah in pesmih dalmatinskih klap. Poseben zvok dajejo skupini tamburaški inštrumenti, violina, harmonika in druga tradicionalna glasbila. Odlikuje jih tudi štiriglasno petje, kakršno se je nekoč slišalo po naših vaseh. Glasbeni kritiki jih uvrščajo med najboljše etno skupine na Slovenskem in svoj sloves so upravičili tudi tokrat. Nasmejani, navdušeni obrazi, glasni aplavzi, vzkliki in želja, da bi glasba zvenela in zvenela ... Prifarci so igrali dobro uro in se večkrat vrnili na oder, občinstvo pa je izjemno uživalo; poslušalci so muzikante ob njihovi zadnji pesmi nagradili z glasnimi ovacjami, celotna dvorana pa je med pesmijo stala in jih spremljala s ploskanjem. Po prireditvi je bilo med obiskovalci slišati same pozitivne komentarje in odzive - že so se veselili prihodnje proslave. Besedilo in fotografije: V. E. /—Vi V« • V V • • 1 1 • Občina išče izvajalca za gradnjo kanalizacije in visoke cone Razpisa za izbiro izvajalca gradnje kanalizacije in čistilne naprave ter za izbiro izvajalca za svetovalni inženiring in gradbeni nadzor nad izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave sta objavljena na Portalu javnih naročil. Ponudniki za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave morajo svoje ponudbe vložiti najkasneje do 8. julija, ko bodo na občini odpirali ponudbe; takrat bomo tudi izvedeli, za koliko denarja so ponudniki pripravljeni zgraditi kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Pogodba je sicer ocenjena na okoli 7,8 milijona evrov brez DDV, izbran pa bo ponudnik z zahtevanimi referencami, ki bo ponudil najnižjo ceno. V javnem naročilu so opredeljeni tudi roki, do katerih bo moral izbrani izvajalec zaključiti gradbena dela. Kanalizacijsko omrežje naj bi zgradil do konca leta 2014, do konca aprila 2015 naj bi pridobil uporabno dovoljenje. Še nekoliko prej se morajo končati gradbena dela na čistilni napravi; zaključila naj bi se do konca oktobra 2014, nato bo čistilna naprava začela poskusno obratovati, uporabno dovoljenje pa naj bi pridobili do konca novembra 2015. Kot nam je pojasnil župan Mladen Sumina, je vsa dokumentacija za kanalizacjo praktično že izdelana, ministrstvu morajo posredovati le še investicijski program. Tako na občini lovijo še zadnji vlak za pridobitev evropskih sredstev v tej finančni perspektivi. Če bo šlo vse kot po maslu, torej če se po tem, ko bodo izbrali izvajalce, ti ne bodo pritožili, naj bi občina evropski denar dobila še v tej finančni perspektivi. Na Portalu javnih naročil pa sta objavljeni še dve javni naročili, ki bosta sofinancirani z evropskimi sredstvi. V okviru Ljubljanice bodo na Lukovici zgradili vodovod in vodohran "Visoka cona Lukovica". Ta projekt je ocenjen na skoraj 400 tisočakov, delno pa naj bi ga financirala Evropska unija, in sicer iz kohezijskega sklada v deležu največ 85 odstotkov upravičenih stroškov. V. E. Občina Log - Dragomer ima prenovljeno občinsko stran Potem ko so nedavno na log-dra-gomerški spletni strani našteli milijon klikov, zdaj začenjajo od začetka. Občinska spletna stran je prenovljena, naslov pa ostaja enak. Tako kot do zdaj boste novice, razpise in druge podatke o občini našli na www.log-dragomer.si. Poleg novih barv pa prenovljena spletna stran prinaša še bogatejše vsebine; tako so na primer dodali rubriko Župan odgovarja. Kot nam je pojasnil župan Mladen Sumina, je to šele začetek, saj bodo na novi spletni strani po potrebi še prenovili vsebine in dodali kakšno novo. Na spletni strani sicer ostajajo splošni podatki s kontakti občinske uprave, našli boste tudi vse občinske predpise in gradiva s sej občinskega sveta. Med drugim si boste lahko po novem ogledali tudi promocijski DVD s predstavitvijo Občine Log - Dragomer, se z miško sprehodili po vrsti objav in razpisov, si na računalnik naložili obrazce in vloge, povezane z Občino Log - Dragomer, ter pridobili osnovne informacije o občinskih društvih. V. E. 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Praznik Občine Log - Dragomer, 30. maj Prvi častni občan Občine Log - Dragomer je Matija Nik Občina Log - Dragomer je letos dobila osem novih prejemnikov priznanj, na slovesnosti ob občinskem prazniku pa so prvič podelili laskavi naziv častnega občana. Tega je prejel Matija Nik z Loga za dolgoletno in izjemno družbeno in društveno aktivnost v nekdanji KS Log in Občini Log - Dragomer. Priznanji grb občine sta prejela Zvonimir Mencej in Osnovna šola Log - Dragomer, podelili pa so še tri priznanja občine in dve priznanji župana. Naziv častni občan Občine Log -Dragomer: MATIJA NIK (Priznanje se podeljuje posameznikom za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Log - Dragomer.) Matija Nik je že od leta 1966 vpet v vse oblike dela in življenja v nekdanji KS Log (sodeloval je v Odboru za poimenovanje ulic na Logu, pri vzpostavitvi telefonskega omrežja, vodovoda in asfaltiranja cest, pri izgradnji novega gasilskega doma na Logu itn.). Njegove izjemne sposobnosti so se kazale in se še kažejo pri organizaciji in izvedbi najrazličnejših družabnih in družbenih aktivnosti meni mi tudi neko odgovornost, da jih ne bom razočaral. Ne vem točno, zakaj so se odločili zame, mislim pa, da so ugotovili, da sem vedno sprejemal take naloge, ki sem jim bil kos in sem jih v zadovoljstvo ljudi uspešno izpeljal. Prepričan sem, da je v občini še precej ljudi, ki so postorili dosti dobrih in koristnih del; mislim, da v prihodnjih letih ne bomo pozabili nanje. V veliko zadovoljstvo mi je bilo delati in se družiti z vami, predvsem s starejšimi, ki so potrebni spodbudne, prijazne oziroma prave besede. Hkrati pa prosim navzoče, da se poskušate vključiti v razne programe, ki se odvijajo v naši lepi občini. Zavedati se moramo, da se človek ne rodi le zaradi sebe in naj del svojega znanja in prostega časa deli s svojimi najbližjimi v družini, sosedi, prijatelji in drugimi ob- - Dragomer, za življenjsko ali dolgoletno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu občine oziroma k boljšemu in kakovostnejšemu življenju občanov.) Zvonimir Mencej, upokojeni inženir hidrolog, je bil v 80. letih prejšnjega stoletja, v nemogočih razmerah oskrbe s pitno vodo, strokovno in kot zaveden ter družbeno aktiven občan vpet v reševanje problematike oskrbe s pitno vodo na celotnem območju nekdanje Občine Vrhnika. Njegove napovedi o možnosti dolgoročne oskrbe s pitno vodo iz Borovniškega vršaja so potrdila strokovna dognanja in izvedba projekta, ki nam več kot tri desetletja zagotavlja neoporečno pitno vodo brez mehanskega in kemičnega čiščenja in jo tako lahko upravičeno poimenujemo borovniški biser. Mencej se je ob tej priložnosti zahvalil predlagatelju za priznanje, občinskemu svetu, ki je potrdil imenovanje, ter občinstvu, ki ga je nagradilo s ploskanjem. Dejal je: "30 let je od tega, kar pijemo v Dragomerju zdravo pitno vodo. Do zdaj je ni še nikoli zmanjkalo. Pred tridesetimi leti smo vložili velike napore, da smo to vodo spravili iz Borovniškega vršaja v vodovod. Naj povem še to, da ne skrbite za vodo, ker smo odkrili nov vodni vir, prav tako v borovniški dolini, ki lahko zagotavlja oskrbo s pitno vodo našim otrokom in vnukom in še leta naprej." Osnovna šola Log - Dragomer nadaljuje stoletno tradicijo izvajanja Matija Nik je prejel naziv častni občan Občine Log - Dragomer za dolgoletno in izjemno družbeno in društveno aktivnost v nekdanji KS Log in Občini Log - Dragomer. Zvonimir Mencej je prejel grb Občine Log - Dragomer za strokovni prispevek k reševanju oskrbe z vodo iz zajetja "Borovniški vršaj" in dvigu kakovosti življenja občanov. Osnovna šola Log - Dragomer je prejela grb Občine Log - Dragomer za dolgoletno vzorno delovanje, ki prispeva k visoki stopnji izobrazbenega in socialnega stanja občank in občanov Občine Log - Dragomer. Pavla Prah je prejela priznanje Občine Log - Dragomer za dolgoletno družbeno in društveno aktivnost v nekdanji KS Log in Občini Log - Dragomer. Helena Likar je prejela priznanje Občine Log - Dragomer za dolgoletno družbeno in društveno aktivnost v nekdanji KS Log in v Občini Log - Dragomer. na področju športa, sociale in kulture. Več mandatov je bil uspešen predsednik Društva upokojencev Log; v njegovem mandatu so znotraj društva ustanovili klekljarsko sekcijo, Pevski zbor Spominčice ter skupini za socialno delo in pohodništvo. Veliko je storil za ustanovitev Kultur-no-umetniškega društva Kosec, bil je tudi nepogrešljiv sodelavec v ožji skupini za ustanovitev Občine Log - Dragomer. Ob tej priložnosti je povedal: "Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem, ki so me predlagali za prejem tega visokega priznanja. Imeti toliko somišljenikov okoli sebe, ki smatrajo, da je bilo moje delovanje vredno zaupanja, mi pomeni veliko. Po- Marko Remškar je prejel priznanje Občine Log - Dragomer za dolgoletno družbeno in društveno aktivnost v nekdanji KS Log in v Občini Log - Dragomer. čani. Karkoli boste delili s temi ljudmi, se vam bo povrnilo v obliki osebnega zadoščenja, zadovoljstva ob vaši aktivnosti; počutili se boste srečnejše in zelo zadovoljne. (...) Vsi srečneži, ki imamo delo, pa lahko del možnosti podarimo drugim in svet bo mnogo, mnogo prijaznejši in lepši. Naj se ob tej priložnosti zahvalim tudi svojim najbližjim za obilo potrpljenja, ko nisem bil z njimi, in za njihove nasvete." Grb občine: ZVONIMIR MENCEJ in OŠ LOG - DRAGOMER (Priznanje se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Log Ludvik Rafael Samec je prejel priznanje župana Občine Log - Dragomer za umetniško ustvarjanje in prvo ambi-entalno razstavo v Občini Log - Dragomer ter prispevek k promociji Občine Log - Dragomer. Dr. Simon Strgar je prejel priznanje župana Občine Log - Dragomer za uspešno vodenje Šolskega športnega društva Log - Dragomer in prispevek k promociji Občine Log - Dragomer. osnovnega šolstva na območju sedanje Občine Log - Dragomer. Od leta 1981 deluje kot samostojni javni zavod, od ustanovitve občine v letu 2006 pa pod okriljem osnovne šole deluje še enota Vrtec Log - Dragomer. Učenci pri nadaljevanju študija dosegajo nadpovprečne rezultate, nadpovprečen je vpis v srednje šole in nato na fakultete ter doktorske študije, kar vse skupaj prispeva k nadpovprečni izobrazbeni in socialni strukturi naših občank in občanov in s tem tudi h kakovosti življenja. Šola v vseh pogledih deluje kot dobro organiziran kolektiv, ki je vpet v delo in življenje občine. Ravnateljica Mihaela Mrzlikar je ob tej priložnosti dejala: "Najlepša hvala za zaupanje. Upajmo, da vam bomo še dolgo in dobro služili ter uresničevali našo vizijo, ki pravi, da so naše vrednote znanje, prijateljstvo in sodelovanje, naša prihodnost pa radost in življenje. Iskrena hvala." Priznanje občine (Podeljuje se posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja.) Pavla Prah je bila od leta 2002 do 2006 tajnica sveta KS Log in aktivna v skupini za ustanovitev Občine Log - Dragomer ter je še vedno aktivna v KUD Kosec in Odboru za ohranjanje kulturne dediščine ter nekaterih občinskih organih. Helena Likar je bila od leta 1994 do 2003 tajnica sveta KS Log. V Društvu upokojencev Log je bila med pobudniki za ustanovitev klekljarske sekcije, ki jo tudi vodi, in pevskega zbora, v katerem prepeva. Marko Remškar je bil dva mandata, med letoma 1994 in 2003, uspešen predsednik sveta KS Log. Veliko je prispeval pri ustvarjanju pogojev za vzpostavitev nove loške pošte, je aktiven član prostovoljnega gasilskega društva in društva upokojencev. Z veseljem in odgovornostjo vedno sodeluje pri vseh aktivnostih okoljske-ga in ekološkega značaja. Aktivno je sodeloval pri pobudi za ustanovitev Občine Log - Dragomer - že leta 2002 in nato leta 2006. Priznanje župana (Podeljuje se posameznikom, organizacijam in društvom za izjemne enkratne dosežke in prispevke, ki so pomembni za razvoj, delovanje in promocijo občine.) Ludvik Rafael Samec, mojster umetne obrti, oblikovalec in umetnik, ki ustvarja iz voska in parafina, ima odmevne razstave po Slovenji in tujini ter veliko prispeva k promociji Občine Log - Dragomer. V zadnjem obdobju je imel odmevno razstavo na avstrijskem Koroškem in prvo razstavo v Občini Log - Dragomer, v cerkvici na Logu. Simon Strgar je prizadeven predsednik Šolskega športnega društva Log -Dragomer. V okviru tega društva deluje Plesno-navijaška skupina Žabice, ki se je letos s svetovnega prvenstva na Floridi vrnila z dvema naslovoma svetovnih prvakinj, zmaguje pa tudi na drugih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Neprecenljiv je Strgar-jev prispevek k razvoju športa v občini in k promociji občine v domovini in širnem svetu. 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si KEP Barje 2013 Občina Log - Dragomer je sedma in tudi zadnja na območju Ljubljanskega barja, v kateri sta se odvila kulturno-etnološka prireditev in medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic. Medobčinski koordinator za te prireditve je g. Jernej Korenčič. V naši občini smo se na KEP Barje 2013 dobro pripravili. Kljub temu smo bili vse do sobote v skrbeh, ali bo deževalo, saj je vreme letos res nestabilno, zato smo postavili šotor. Toda v soboto smo imeli res veliko srečo, vreme je bilo kot nalašč za košnjo in grabljenje, ne prevroče in ne prehladno. Parcele smo lepo odmerili in obkosili ter jih pripravili za košnjo. Košnja in grabljenje sta potekala po vnaprej določenem scenariju in povsem ubrano; prav vse se je postorilo tako, kot je treba. Za varnost in mnogo drugih opravil so skrbeli gasilci z Loga, iz Dra-gomerja in Lukovice pod skrbnim vodstvom Pavla Remškarja. Prireditev je pripravljala res dobra, pravza- prav najboljša možna ekipa. Kolono je postavil Marko Remškar. Zunanji sodelavci s konji, vozovi, kolesji, za-pravljivčki in traktorji so bili opremljeni tako, kot bi gledali film izpred 100 let. Na koncu sprevoda so šli za vozom dekle in hlapci, ki so grabili seno, nato pa še Joži s svojo cizo, obloženo z jajci, mlekom, maslom in drugimi živili. To je bila res prava paša za oči. Za udeležbo v našem sprevodu se lepo zahvaljujem g. Igorju Pristavcu iz Podpeči s kočijo Viktorijo iz leta 2013, ki se je ne bi branil niti cesar, g. Tonetu Zdešarju iz Horjula in vodji Konjeniške sekcije Lokvanj g. Janku Ambrožiču iz Vnanjih Goric. On me je podučil, da je treba za tako dobre konje skrbeti z ljubeznijo in paziti na njihovo zdravstveno stanje, s konjeniško opremo pa je treba skrbno ravnati in jo negovati. Zelo veliko sta mi pomagala g. Pristavec, ki je v sprevod pripeljal tudi stare kmečke stroje in naprave, ter g. Zdešar, ki mi je priskočil na pomoč pri zbiranju dovolj konj in zapravljivčkov za naš sprevod. Ta je bil dolg okoli 200 metrov in resnično zelo lepo sestavljen. Sicer pa ti gospodje, ki so se udeležili sprevoda, med nami, organizatorji uživajo poseben ugled, saj je vsak, ki sodeluje v takšnem sprevodu, vreden vsega spoštovanja in časti v naši družbi. G. Ambrožič mi je povedal, da imajo v njihovi sekciji vse konje zavarovane in še posebno skrbjo za njihovo zdravstveno stanje. O tem sva se z gospo Jolando Fon iz občinske uprave lahko prepričala nekaj dni pred prireditvijo. V posebnem dopisu Upravne enote Vrhnika je bila zahteva, da morajo biti vsi konji serološko pregledani na bolezen kužne malokrvnosti (IAK), rezultat pa se mora vpisati v identifikacijski dokument in ne sme biti starejši od enega leta. Z gospo Fon sva z veliko truda in malo sreče izpolnila tudi to zahtevo pristojne upravne enote. Kot sem zapisal že na začetku, nam je vreme stalo ob strani do večernih ur. Ta veliki projekt se je tako uspešno zaključil in sam sem si resnično oddahnil. Na koncu bi se rad vsem skupaj in vsakomur posebej lepo zahvalil za vso pomoč, kjerkoli in kakorkoli ste nam že pomagali. Pa srečno. Ludvik Rožnik, vodja prireditve Foto: Aleš Anžič Praznik Občine Log - Dragomer Občina Log - Dragomer je gostila kosce in grabljice z Ljubljanskega barja 1. junija se je v okolici Osnovne šole Log - Dragomer odvila največja kulturno-etnološka prireditev na Ljubljanskem barju. V ročni košnji in grabljenju so se na že sedmem Medobčinskem tekmovanju koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja pomerile ekipe in posamezniki iz občin Borovnica, Brezovica, Ig, Ljubljana, domače občine Log - Dragomer, iz Škofljice in z Vrhnike. Prireditev je spremljal bogat etnološki in kulturni program, zaključila pa se je s koncertom Tanje Žagar. Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic, ki ga spremlja bogat kulturni in etnološki program, so v zadnjih osmih letih, enkrat je prireditev odpadla zaradi slabega vremena, gostile vse barjanske občine. Občina Log - Dragomer je kot najmlajša med barjanskimi občinami zaključila prvi krog gostovanj. Tako kot prejšnja leta je gostiteljica tudi tokrat sledila glavnemu namenu prireditve: iskanju sožitja med človekom in naravo, ozavešča-nju prebivalstva o varovanju značilnosti barjanskih vrednot in prijaznega odnosa do narave, ohranjanju kulturne in etnološke dediščine ter iskanju gospodarskega trajnostnega razvoja na brez zdravega okolja ni zdrave hrane, ni zdrave pitne vode in brez tega tudi ni bodočnosti vseh teh otrok, ki nas danes tukaj in z vseh strani zabavajo." Na Barju sedmič kosili in grabili za prehodne pokale Tradicionalna barjanska prireditev je v Občino Log - Dragomer privabila množico obiskovalcev. Tako kot v prejšnjih letih se je začela z etnološkim sprevodom, ki je iz Športnega parka Log skozi naselje Mole krenil do velikega šotora pred osnovno šolo. V pisanem sprevodu so za ubran korak skrbeli godbeniki Pihal- nja in splošni vtis. Odločila je ocena poravnave in oblike kopic, kjer je Ižanka dobila boljšo oceno in tako osvojila naziv najboljše grabljice Barja. Druga je bila Vrhničanka, tretja pa Borovničanka Olga Pristavec. Pri moških skupinsko je bilo vse odločeno že po košnji. Brezo-vičani so ekipe prekosili za dve minuti, od najpočasnejših Log-Dragomerčanov, ki so na koncu osvojili peto mesto, pa so bili hitrejši skoraj za pet minut. Hitrost in zadovoljiva kakovost košnje sta Brezovičane zavihteli na prvo mesto, drugi so bili Ljubljančani, tretja pa šesterica koscev iz Občine Ig. območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na te vrednote je v svojem nagovoru opozorila tudi dr. Marija Markeš, vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Poudarila je: "Vedno imam občutek, da se naše glavno mesto pravzaprav res slabo zaveda, kaj leži pred njegovim pragom - Unescova kulturna dediščina, krajinski park, evropsko omrežje Natura, kultura, kakršno danes tukaj predstavljate vi. Katero mesto v Evropi se lahko pohvali, da mu pred pragom leži košček zemlje, kjer je zbranih dvakrat več metuljev kot v vsej Veliki Britaniji? To je naša zapuščina. Upam in želim si, da bi vsi skupaj, s skupnimi močmi zmogli v plasti zgodovine na Barju zapisati sporočila naše generacije. Naša skupna naloga je, da predvsem slovenski pa tudi drugi javnosti pokažemo, da nega orkestra Vrhnika, videli smo lahko lepe slovenske noše, pa kolesja in vozove, zapravljivčke in zastavonoše, za njimi pa so korakali tekmovalke in tekmovalci iz sedmih barjanskih občin. Po uvodnih pozdravih in krajšem kulturnem programu v izvedbi učencev Osnovne šole Log - Dragomer je pisana druščina krenila do bližnjega travnika, kjer se je začelo zares. V visoko travo so s svojimi kosami prvi zarezali kosci, za njimi pa so travnik hitro grabile grabljice, ki so pripravile dvanajst kopic. Nato pa so precej manjši travnik kosili in grabili še posamezniki. Na koncu je svoje delo opravila sodniška ekipa, ki je pri koscih ocenjevala poravnavo, čistost in enakost rezi ter opravo. Pri grabljicah pa so bili pozorni na čistost grabljenja, poravnavo in obliko kopic ter sorazmernost njihove postavitve. Nekaj pa je k rezultatu doprinesla hitrost košnje in grabljenja. Sodniška trojica je tudi letos precej premešala rezultate; kosci in grabljice so tako lahko znova spoznali, da hitrost ni vse. Tako je bilo predvsem pri koscih posameznikih. Najhitreje je svoj travnik pokosil Ljubljančan Igor Oven; najbližjega zasledovalca je prekosil za pol minute, a ker pri svojem opravilu ni bil dovolj natančen, se je uvrstil šele na šesto mesto. V tej kategoriji je slavil Jernej Lenarčič z Vrhnike; bil je precej hiter, za zmago pa sta bili odločilni čistoča košnje in poravnava, ki sta prepričala sodnike. Drugo mesto je osvojil Jože Škrabec iz Škofljice, tretji pa je bil Viktor Boršnik z Brezovice. Napeta tekma se je odvila pri grabljicah. Vera Oblak z Iga in Andreja Lenarčič z Vrhnike sta svoja travnika pograbili v popolnoma enakem času, treh minutah in osemnajstih sekundah, dobili sta popolnoma enaki oceni za sorazmerje, čistost grablje- Tako kot pri grabljicah posameznicah je bilo napeto tudi pri grabljicah skupinsko. Za prvo mesto sta se znova borili občini Ig in Vrhnika, tokrat pa je nekaj več točk dobila Vrhnika, ki je sodnike prepričala s kakovostjo. Prehodni pokal za najboljše grabljice skupinsko je šel tako za eno leto v Občino Vrhnika; po-spremljen je bil tudi s simboličnimi nagradami sponzorjev. Druga je bila Občina Ig, tretja pa Mestna občina Ljubljana. Pester spremljevalni program, zaključek s koncertom Tanje Žagar Občina organizatorica pa je poskrbela za izjemno pester spremljevalni program; na odru so za kulturni program skrbele vse sodelujoče občine, obiskovalci so se lahko sprehodili med bogato obloženimi stojnicami, si ogledali razstavo starih fotografij "Log - Dragomer skozi čas" ter razstavo likovnih del in klekljar-skih izdelkov KUD Kosec Log - Dragomer. Tokratna prireditev KEP Barje 2013 je bila nekaj posebnega, saj se je po razglasitvi rezultatov tekmovanja nadaljevala s koncertom Tanje Žagar, ki je pod velikim šotorom do večernih ur skrbela za dobro glasbeno vzdušje. Po koncu prireditve je bil z organizacijo zadovoljen tudi log-dragomerški župan Mladen Sumina, ki nam je povedal, da je prireditev dosegla svoj namen. Zaupal nam je, da so program izpeljali v skladu z načrtovanim; prizaneslo jim je tudi vreme, ki je bilo kljub neobetavni napovedi zelo prijetno. "Prišlo je veliko ljudi iz domačega in sosednjih okoli in splošni vtis prireditve je bil zelo pozitiven," je dejal. 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Praznik Občine Log - Dragomer Večer z Zdravkom Pečanom ob izdaji pesniške zbirke Most Letošnji praznik je ponudil resnično raznovrstne dogodke, med drugim so enega izmed večerov namenili tudi literaturi. V ospredju je bila poezija, poezija Dragomerčana Zdravka Pečana, ki seje v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer občanom predstavil s svojo krstno pesniško zbirko Most. Literarni večer sta popestrila kulturni program otroškega pevskega zbora pod umetniškim vodstvom Mojce Lorber ter trio Lilijana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec. Prva, krstna pesniška zbirka Zdravka Pečana je nastajala vrsto let; kot nam je pojasnil avtor, so pesmi iz zbirke rezultat navdiha iz zadnjih petih let, morda kakšnega leta manj. Avtor je v zbirko vključil več kot 140 pesmi, ki so tematsko zelo različne. "Tematika je zelo različna, od ljubezenskih ... Motive sem izbiral iz vsakega dneva posebej. Tako je v zbirki tudi pesem, ki sem jo namenil svojemu kužku. To so stvari, ki sem jih doživljal," je povedal Pečan. Sprva je pesmi pisal po trenutnem navdihu, takrat, ko se mu je v mislih rodil verz, kitica in iz nje pesem. "Pisanju pa sem se bolj posvetil v zadnjem času," je dejal in dodal: "Zanimivost glede nastajanja pesniške zbirke je tole ... Moja žena je dejala, kako boš ti izdal pesniško zbirko, ko pa po navadi nič ne bereš. Pa sem odgovoril, jaz ne berem, jaz pišem." V pogovoru s Pečanom smo izvedeli, da je njegova prva ljubezen sicer kiparstvo, v katerem je odkril samega sebe. V pisanje pa ga je "potisnil" tok življenja. Ker je veliko potoval po svetu in tam ni imel možno- sti za kiparjenje, se je začel ukvarjati s pisanjem. In zakaj naslov Most? "Most me nekako spominja na otroštvo. Dobršen del, predvsem tistih najstniških let, ki si jih najbolj zapomniš, sem preživel v Borovnici. V bližini mojega doma je bil most, ne tisti znani borovniški most, ampak Dolinski most, kakor ga imenujejo tam. En del navdiha je izšel iz tega, drugi del pa je povezava. Kajti most simbolizira neko povezavo med ljudmi. Vse moje pesmi so nekoliko spodbujene, angažirane z razmerami v družbi, in sem si rekel, moram nekaj podobnega izdati, da poskusim prispevati k boljšemu odnosu med ljudmi," je pojasnil avtor. Ob tej priložnosti smo ga povprašali, ali lahko pričakujemo še kakšno pesniško zbirko, pa nam je odgovoril, da je vse mogoče. A kot je dodal, njegova prva ljubezen ostaja kiparstvo: "Prej bo dan ugledala kakšna kiparska razstava. Trenutno čutim neki izziv, da bi se predstavil še tu. Do zdaj sem pravzaprav kiparil, izkoriščal obstoječe korenine, jih do-deloval. Zdaj pa bi poskusil razstavo tudi tematsko obdelati." Njegovo prvo umetniško ljubezen smo v mini obliki spoznali tudi ob izidu pesniške zbirke. Pečan je obiskovalcem predstavil eksponate, ki sodijo v začetek njegovega ustvarjanja, ter tudi nekaj dokaj novih del. Literarni večer v organizaciji KUD Kosec je popestrila poezija, tako v govorjeni obliki, ki so jo z recitacijo predstavili učenci in Danica Jazbin-šek, kot v pesmi Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Log - Dragomer ter glasbi, ki so jo izvajali brata Erič, orgličar Miha in kitarist Julian, ter trio Stepic, Erbežnik in Jesenovec. Ob koncu uradnega dela so lahko obiskovalci ob prigrizku pokramljali z avtorjem. (ve) Foto: V. E. Za konec pa še pesem iz pesniške zbirke Most: SANJE Za srečo v življenju so potrebne sanje, saj brez njih ne veš, po čem hrepenet'. So kot labirint besed, ko stopiš vanje, najprej jih poskušaš razumet', nato pa z njimi znaš pesmi pet'. Praznik Občine Log - Dragomer Rafael Samec: »V začetku« V čudovitem duhovnem in mističnem okolju cerkve sv. Janeza Krstnika na Logu je maja gostovala slikovita ambientalna razstava artefaktov iz voska. Avtor Rafael Samec, domačin iz Dragomerja, se je s svojo umetnostjo prvič predstavil domačemu občinstvu. "V začetku sta bila vosek in parafin. Danes so ar-tefakti, ki govorijo z obliko, barvo, strukturo, tek-sturo in z domiselnimi sestavljanji v razgibane, a hkrati urejene in vsebinsko osmišljene kompozicijske celote, ki vzpostavljajo dialog z različnimi razstavnimi prostori in v njih vselej prevzamejo dominantno vlogo." S temi besedami je razstavo domačina Rafaela Samca na prireditvi od odprtju opisala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava, ki ji je avtor ob tej priložnosti nadel ime "V začetku", je v Občini Log - Dragomer gostovala prvič. In to ne kjerkoli, avtor jo je postavil v osrčje cerkve sv. Janeza Krstnika, ki kraljuje na hribu nad Logom, v lepo, mistično okolje, prežeto s duhovnimi in duševnimi čustvi generacij. "Tako sem vesela, da vas lahko danes tukaj pozdravim, ob tej čudoviti priložnosti, ko je bil naš krajan, gospod Rafael Samec, pripravljen pokazati svoje čudovite izdelke, in to v tako čudovitem okolju, da si lepšega ne morem predstavljati," je obiskovalce ob odprtju razstave pozdravila predsednica Kulturno-umetniškega društva Kosec, Anica Vengust. Rafael Samec se je v domačem okolju predstavil s ciklom Voda, tokrat v povsem novi postavitvi. Ambientalno postavitev je sestavil iz posameznih voščenih oblik, ki kot celota predstavljajo reko, reko življenja. "Voda je izrazit simbol duhovnega življenja. Razstavni eksponat nazorno predstavlja dvig materije in tako ideje oziroma koncepte postavitve, ki kaže sporočilo Duha. Najprej se ta elementarna tekočina pretaka po talni, zemeljski sferi. Šele nato postane del neba. Voda je namreč simbol dvojnosti, je snov, ki kroži in tako povezuje spodnje in zgornje področje, materialno in duhovno sfero. Ima pa tudi pomen večnosti, saj izhlapeva iz tal, se zbira v oblakih in ponovno pada na zemeljska tla," je pojasnila Stibilj Šajnova. Samec je s tokratno postavitvijo artefaktov iz voska ponazoril reko. Reko, ki nenehno valovi, se pretaka po zemlji, včasih se njen tok za trenutek zaustavi v tolmunčku, postaji na poti življenja, včasih reka za trenutek zaledeni in nato teče naprej. Ves čas pa se voda dviga proti nebesni sferi, tako kot v naravnem ciklu kroženja vode, ko voda nenehno izhlapeva, se zbira v oblakih in nato pade na tla. Izhlapevanje je avtor ponazoril s krhkimi skulpturami, ki na zlatih in srebrnih nitih lebdijo nad reko. Kot je dejala Stibilj Šajnova, so te skulpture, če jih gledamo z duhovnega vidika, dušice, ki se dvigajo v nebesno sfero: "Prek ostrejših ledeniških skladov se pogled dviga v nebo, med mehke, čutno napete forme, med vodne hlape ali pa nekakšne oblake, če nanje zremo iz profane točke očišča, ali pa v dušice, za katere bi lahko našli razlago psalmista, ki pravi: 'Kakor jelen hrepeni po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o, Bog.' Da, za vsako avtorjevo ustvarjalno dejanje bi lahko našli razlago v najrazličnejših kulturnih in religioznih izročilih, a vode Rafaela Samca vrejo predvsem iz njegove intimne ikonografije." Odprtje razstave, ki je privabilo množico občanov in obiskovalcev iz drugih krajev, tako da so napolnili loško cerkev, je organizator KUD Kosec popestril z glasbenim programom oboistke Anje Burnik, orgličarja Mihe Eriča ter Ženskega pevskega zbora Spominčice in okteta Slavček. Ambientalna postavitev iz voska, prežeta z duhovnostjo, zvok flavte in orglic v čudovito akustičnem okolju cerkve ter prelep preplet ženskih in moških glasov so občinstvo ponesli daleč od vsakodnevnih skrbi, jim prinesli mir in jih zazibali v sfere skrivnostnosti, duhovnega očiščenja ter na pot reke življenja, ki teče, se pretaka, se za trenutek zaustavi ter valovi in kroži, vedno znova in znova. V. E., Foto: V. E. V spomin Jani Kršmanec Na deževni dan v maju smo se poslovili od Jane Kršmanec, rojene 1944. leta. Vsi, ki smo se priselili v Dragomer, smo jo spoznali, ko je skrbela za svoje vrtnice na gredici ob cesti. Še preden smo vedeli, kako ji je ime, smo jo poimenovali gospa, milega obraza, z lasmi, spetimi v figo. Otroštvo in najstniška leta je preživela sama s svojo teto v Hotedršči. Jana se je velikokrat spominjala pomanjkanja, v katerem sta živeli. Z velikim spoštovanjem in ljubeznijo je pripovedovala o svoji teti, ki je prevzela vlogo mame in je morala trdo delati, da ju je prehranila in oblekla. Ta leta so Jani vcepila skromnost. In ko si je kasneje, skupaj z možem Tonetom, ustvarila svoj dom, je z neizmerno toplino sprejemala vse, kar ji je življenje prineslo - dobrega ali slabega. Hvaležna je bila za vse, kar sta skupaj ustvarila, in srečna, ker je lahko s svojimi rokami za vse tudi poskrbela. Tolažbo in mir so ji prinašali delo na vrtu, skrb za domače živali in obiski Za-plane. Vse v svojem življenju je jemala zelo resno, hitro jo je lahko kaj prizadelo in potem o tem kar ni mogla nehati premišljevati. Vedno jo je prizadela tudi stiska drugih ljudi, pomagala jim je lahko le z molitvijo. In svoje želje je postavljala na drugo mesto - željam in potrebam drugih je vedno znova dajala prednost, tudi po tem, ko je zbolela. Bolezen je načela njeno telo, ne pa tudi njene miline in dobrote. Obojega - miline in dobrote - se bomo spominjali njeni prijatelji. Pogrešali bomo pogovore z Jano ob kavi. Olga Drofenik 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si V KUD Kosec konec maja končali pouk angleščine pri učiteljici Olgi, člani bralnega krožka na obisku na Tržaškem Študentje smo z nastopom v občinski sejni sobi zaključili tečaj angleščine. Anči, predsednici KUD Kosec, županu Mladenu Sumini in Tatjani, tajnici občinske uprave, smo zapeli pesem v angleščini Something Stupid. Naše petje sta spremljala kitarista Jože in Iztok. Pohvalila sta nas, nista mogla verjeti, kako dobro smo se naučili pesem, ki je glasbeno in tudi jezikovno zelo zahtevna. Poleti se bomo zbrali enkrat na mesec, da bomo obnavljali svoje znanje. In tega ni malo: v angleščini znamo na primer rezervirati hotel ter pripovedovati o svojih počitnicah in najljubših hobijih, vse to tudi v preteklem času. Zahvaljujemo se KUD Kosec za vso podporo in občinski upravi za uporabo sejne sobe, še posebej Tatjani, ki nam je priskrbela tudi belo tablo. To pri učenju s pridom uporabljamo. Člani bralnega krožka na obisku na Tržaškem Člani bralnega krožka smo 27. maja obiskali kraje, o katerih smo med letom brali v delih zamejskih pisateljev; srečali smo se s tremi od njih - z Markom Kravosom, Borisom Panger-cem in Marijem Čukom. Na pot smo se odpravili z najetim kombijem, vozil pa je naš član Jakob, in to odlično. Zjutraj smo se po kratkem postanku na gradu Socerb ustavili v Dolini, občini z okoli 6.000 prebivalci. V sprejemnem centru za dolino Glinščice, ob slovenskem gledališču France Prešeren, nam je gospa Tatiana Turco, avtorica radijskih iger, predstavila kulturne dejavnosti slovenskih društev. Z "zavidanjem" smo poslušali o tem, kaj vse počnejo in kako dobre prostorske pogoje imajo za svoje raznolike dejavnosti. Potem so nam pripovedovali o naravnih znamenitostih slikovite doline in kanjona Glinščice, ki privablja veliko ljubiteljev narave, jamarjev, plezalcev, sprehajalcev in kolesarjev. Podarili so nam čudovito monografijo Glinščica in njena slikovita krajina. Sprehodili smo se po Boljuncu in si pred odhodom v Trst še nakupili čokolade v tamkajšnji iz-delovalnici čokolade. V Trstu nas je na pomolu San Carlo, o katerem je pred davnimi leti pisal že Dragotin Kette, pričakal Marko Kravos. Pripovedoval nam je o Trstu, ki ga lahko občudujemo s pomola, in nam za konec prebral svojo pesem. Od tam smo se napotili na srečanje s pisateljem Borisom Pan-gercem. Spremljal nas je na ogled slovenskega radia in televizije, kjer nas je pozdravil tudi pisatelj Mari Čuk, ki opravlja delo radijskega direktorja. Slovenska redakcija vse do leta 1999 ni bila avtonomna, zdaj pa je enakopraven del državne radio-televizije (RAI), ki ima 13.000 zaposlenih. Slovenski radio predstavlja drugačno okno v svet kot italijanski, saj svetovne novice dopolnjuje in bogati tudi z vpogledom v slovensko in manjšinsko problematiko, s poznavanjem enotnega nacionalnega prostora in obravnavanjem vseh za naše rojake pomembnih tem, ki pomembno dopolnjujejo tudi vedenje o nas v matični domovini. Vse oddaje potekajo v živo. Dnevno pripravijo 7 poročil. TV-redakcijo sestavljata informativni (17 časnikarjev dela od 5h do 20h) in programski oddelek (17 ljudi). Ogledali smo si tudi vse prostore, v katerih nastajajo radijska in TV-poročila ter oddaje. Studii, opremljeni s sodobno tehniko, so bili za vse nas novost, saj smo prvič videli v živo, kaj se dogaja za televizijskimi zasloni in radijskimi mikrofoni. Nato smo se skupaj z g. Pangercem odpravili v Narodno in študijsko knjižnico, ki svoje pomembno delo opravlja z vztrajnostjo in veliko mero predanosti, kljub nemogočim pogojem, v katerih deluje, ter na kon- cu še v Slovensko narodno gledališče. Tam smo si ogledali vse prostore in kotičke, ki omogočajo postavitev predstav na oder - od prostorov, kjer hranijo kulise in garderobo, do ob-rekovalnice, v kateri igralci čakajo na odhod na oder. Povabljeni smo bili tudi na večerno prestavo (Handke), a smo morali vabilo žal zavrniti; dan je bil za nas predolg, predstava pa se končuje nekaj pred 23. uro. Za konec nas je gospod Pangerc odpeljal do razgledne točke, od koder smo, žal le od daleč, občudovali dolino Glinšči-ce. Pripovedoval nam je, kako Dolin-čani pripravijo majenco (v bralnem krožku smo prebrali njegov roman z enakim naslovom); vsakemu od nas je podaril razglednico z majnico in nanje napisal lepe misli. V Dragomer smo se vrnili zvečer, srečni in navdušeni nad vsem, kar smo videli, s sklepom, da se bomo jeseni odpravili na celodnevni ogled doline Glinščice in da si bomo šli ogledat tudi kakšno predstavo SNG v Trstu. Olga Drofenik in Alenka Pleško KUD Kosec junija zaključuje svoje delavnice, kulturne prireditve in dogodke, kar pa ne pomeni, da bomo spali. Društvo si za prihajajočo jesen zastavlja visoke cilje. Kot vsaka občina, ki ima kulturno društvo, si tudi mi želimo, da bi imeli mešani pevski zbor, folklorno skupino, gledališko skupino za mlajše, glasbeno skupino, da bi tudi kaj dobrega spekli, nabrali zdravilnih rož in zelišč in še in še ... Vabimo vas, da se nam pridružite s svojimi idejami in predlogi; pišite nam na naslov kud.kosec@gmail.com. KUD Kosec Anica Vengust Mesec maj - vrhunec kulturnih prireditev KUD Kosec Maj je mesec mladosti, za nekatere najlepši mesec v letu. Zaznamuje ga razcvet narave in ljubezni. Ko se prebudi narava in vzbrstijo popki, se prebudijo tudi naša čustva. Bolj smo sproščeni in pripravljeni na druženje, zabavo ... In ker je maj mesec dogodkov, se v KUD Kosec lahko pohvalimo s celo paleto kulturnih prireditev. KUD Kosec je maja v okviru likovne delavnice, ki jo vodi Draga Davitko-va, na svetovnem pokalu v balvan-skem plezanju, ki se je odvijal od 11. do 12. maja v Občini Log - Dragomer, organiziral likovni kotiček. Risali smo na risalne liste, ki nam jih je podarilo podjetje Matis. Otroci so se likovnega kotička zelo razveselili, saj so lahko uporabljali veliko barvic in voščenk. Z risbami, ki so jih narisali, smo v večnamenskem prostoru pripravili mini razstavo. Drugi večji in odmevnejši kulturni dogodek v organizaciji KUD Kosec je bila ambientalna razstava g. Rafaela Samca v cerkvi sv. Janeza Krst-nika na Logu; na ogled je bila od 14. do 21. maja 2013. V čast mi je bilo, da sem ustvarjalca osebno spoznala; med najinim pogovorom se mi je utrnila misel, kako bi bilo lepo, če bi njegove umetnine iz voska in parafina prikazali tudi našim krajanom. Tako so se začela dogovarjanja z župnijo Brezovica, Občino Log - Dragomer in KUD Kosec. S skupnimi močmi smo organizirali nepozaben kulturni dogodek, ki so ga z glasbo obogatili flavtistka Anja Burnik, orgličar Miha Erič, ženski pevski zbor Spominčice in oktet Slavček. Ambientalna postavitev umetnika Rafaela Samca z naslovom "V začetku" je predstavljala vrelec, ki nikoli ne usahne; voda je simbol dvojnosti, je snov, ki kroži in tako povezuje spodnje in zgornje področje, materialno in duhovno sfero. Ima pa tudi pomen večnosti, saj izhlapeva iz tal, se zbira v oblakih in ponovno pada na zemeljska tla. Tudi barva ima v umetnosti Rafaela Samca poseben pomen; prozorna modrina se zdi prav takšna, kot bi bila vodena iz rek, celo iz oceanskih globin. Ambientalna postavitev nam bo še dolgo ostala globoko v srcu in spominu. Hvala, gospod Rafael, ker kar v človeku vzbudi občutke, pa naj so dobri ali slabi. Spet kdo drug bi dejal, da je to višja matematika in da preprosto ne razume ljudi, ki pesmi pišejo ali pa jih z užitkom, za dušo ste nam omogočili tako lep kulturni dogodek. Zahvala gre tudi župniji Brezovica, da nam je prisluhnila in omogočila, da smo dogodek prenesli v majhno, idilično cerkev na vrhu griča pri Logu. V čast nam je bilo tudi, da je društvo Kosec v okviru praznika Občine Log - Dragomer organiziralo literarni večer z našim krajanom Zdravkom Pečanom ob izdaji njegove krstne pesniške zbirke MOST ter pripravilo spremljajoči kulturni program. Krajanom smo prikazali, kaj pravzaprav je poezija. Kot je bilo rečeno, bi kdo rekel, da je poezija nekaj, berejo. Res je, vsak si poezijo razlaga po svoje in v tem je tudi njen čar. Podobno kot pesem z melodijo je tudi poezija sijajno sredstvo za izražanje vseh vrst občutkov in čustev, v kar so nas popeljale pesmi Zdravka Pečana, ki jih je prebirala Danica Jazbinšek. Tudi učenci Osnovne šole Log - Dragomer ter trio Liljana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec so nas tako s pesmijo kot z deklamacijo prepričali, navdihnili k razmišljanju in nas tako pospremili v tople domove. V okviru občinskega praznika Občine Log - Dragomer je likovna sekcija, ki sta jo vodili Draga Davitkova in Lojzka Šarabon, pred Osnovno šolo Log - Dragomer organizirala risanje na asfaltu. V otroško delavnico so bili vključeni učenci z razredne in predmetne stopnje. Učenci s predmetne stopnje so v različnih tehnikah, v suhem pastelu ter z voš-čenkami, oblikovali različne vzorce in motive. Izdelki so bili uspešni. Dosegli so neki kontrast, zaradi izbire tehnike pastel so se učenci odločili za risalni list v temni barvi. Kaj vse lahko ustvarijo male glavice ... Rišejo in domišljijsko pričarajo poljubne motive ter nas prepričajo s svojimi izdelki. Tudi letos je likovna sekcija društva Kosec v Osnovni šoli Log - Dragomer pripravila razstavo, ki je postala tradicionalni likovni dogodek ob praznovanju občinskega praznika. Predstavitev je bila pestra, zanimiva in odmevna, motivi pa raznoliki, od krajin in tihožitij do abstraktnih rešitev. Čestitke vsem udeležencem za uspešno ustvarjalno delo in obenem hvala vsem sodelujočim na tej likovni manifestaciji. Istočasno smo v šolskem večnamenskem prostoru gostili likovno razstavo gospe Sandre Dulmin. V svojih slikarskih delih, slikanju na svilo in na platno z akrilnimi barvami, je upodobila zanimive abstraktne motive. Platna so bila različnih dimenzij. Slikarka je iz večjih formatov naredila zanimivo kompozicijo slikarskih platen, ki jih je poslikala z enim povezujočim motivom. Gledalcu dopušča individualne domišljijske interpretacije. Čar in igro svetlobe so razkrile tudi razstavljene unikatne, ročno izdela- ne lučke različnih velikosti, ki jih je oblikovala gospa Herta Mikuž. Lučke, ki so rezultat 24-urnega, neprekinjenega dela in pečenja pri 1.200 stopinjah Celzija, so oder in nastopajoče obdale s čarobno svetlobo. Občinska proslava, ki jo je organizirala Občina Log - Dragomer, je bila nepozabna, skorajda neponovljiva. Vrhunec majskih prireditev pa je bilo tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, dogodek, ki ga je pripravil KUD Kosec z Odborom za ohranjanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev. Na prireditvi sodeluje sedem barjanskih občin (Borovnica, Brezovica, Ig, Ljubljana, Log - Dragomer, Škofljica, Vrhnika), vsako leto pa jo organizira druga občina. Namen prireditve je združevanje prebivalstva in lokalnih skupnosti, z iskanjem motivacije sožitja med človekom in naravo. Letos je organizacija pripadla Občini Log - Dragomer, ki je pri prirejanju dogodka sodelovala z Zavodom za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja. Prireditev je bila zelo obsežna, zato so priprave nanjo trajale od januarja. Na tem mestu bi se rada v imenu KUD Kosec zahvalila vsem aktivnim udeležencem priprave in organizacije tako odmevnega dogodka v našem okraju. Zahvaljujem se tudi osnovni šoli ter gospem Mihaeli Mrzlikar, Brigiti Žitko, Mojci Lorber in Dragi Davitkovi, da so nam omogočile celoletno gostovanje na šoli in nam pri izvedbi kulturnih programov priskočile na pomoč. KUD Kosec Anica Vengust 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 41 Nogometno dogajanje na Logu Počasi se bližamo zaključku nogometne sezone 2012/13, v kateri smo bili nogometaši NK Dragomer kar precej aktivni tako na nogometnem kot na družabnem področju. V ligah ljubljanske medobčinske nogometne zveze smo nastopali s šestimi selekcijami, in sicer z U-7, 8, 9, 10, 12 ter člansko selekcijo. Veterani pa so tekmovali v ljubljanski veteranski ligi. Vse ekipe so bile bolj ali manj uspešne, najpomembnejše pa je, da so uspešno in dostojno zastopale tako klub kot našo Občino Log - Dragomer. Da ne omenjamo tradicionalno odlične organizacije domačih tekem na Logu, ko se nam je za gostoljubnost ustno ali celo pisno zahvalilo marsikatero moštvo. Tu imamo v mislih predvsem tekme otroških selekcij. Kar se tiče rezultatov, je vendarle treba omeniti dva lepa dosežka naših ekip. Mladi nogometaši selekcije U-8, ki jih je treniral Matjaž Korada, so se po osvojenem prvem mestu v rednem delu lige uvrstili na zaključni turnir dvanajstih najboljših ekip. To pomeni, da se med seboj pomeri dvanajst zmagovalnih ekip, ki so zmagale vsaka v svoji skupini. Ker se bo zaključni turnir zgodil šele po pisanju tega prispevka, bo rezultat znan v naslednji številki časopisa. Drugi lep rezultat pa je osvojila najbolj izkušena ekipa v klubu. Veterani so se s tradicionalnega mednarodnega turnirja, ki je bil letos na Lošinju (HR), prvič vrnili kot zmagovalci. Domov so prinesli dva pokala, in sicer zmagovalnega in prehodnega, ki ga bodo drugo leto poskušali obdržati na Logu, saj bodo oni na vrsti za organizacijo tega mednarodnega srečanja nogometnih veteranov. Čeprav nam je letošnje muhasto vreme kar precej ponagajalo, predvsem pri organizaciji domačih tekem, nam bo uspelo uspešno končati še eno sezono, že šesto po vrsti. Začeli smo namreč, ko je na vrata potrkala in kasneje tudi vstopila prva splošna kriza. Ves čas smo se z njo uspešno bojevali, vendar kaže, da zna v prihodnje "dobiti mlade". Donatorjev je vsako leto manj, denarnice so vse tanjše, pričakovanja pa vedno večja; skratka, pot postaja trnova. Vendar če stopimo skupaj, lahko mnogo lažje premagujemo takšne ali drugačne ovire. V prihodnje bo tako gotovo prišel do izraza rek "V slogi je moč". Množica ljudi se namreč preizkušenj loti veliko lažje kot posameznik. NK Dragomer v Pozdrav poletju - Žabji piknik 2013 pravile pester program plesnih in akrobatskih Log. Športnim aktivnostim je sledil zasluženi nastopov. Zagrizeni Komarji, nogometna sekcija počitek v dobri družbi in ob odlični hrani in piV soboto, 15. junija, sta lokalni športni društvi, prireditev Pozdrav poletju - Žabji piknik 2013. ŠD Log, so Žabice znova ugnali v zdaj že tradi- jači, pri čemer smo že kovali načrte za novo se-ŠŠD Log - Dragomer in ŠD Log, v lepo ureje- Žabice iz ŠŠD Log - Dragomer so za številne cionalni nogometni tekmi, na pregretem igrišču zono ... Žabice in Komarji, uživajte na poletnih nem športnem parku na Logu izpeljali občinsko obiskovalce še zadnjič v tem šolskem letu pri- pa so "obračunali" člani košarkarskih sekcij ŠD počitnicah, jeseni pa se spet vidimo! (KA) Gasilski izlet na Obalo Aprila smo gasilci PGD Log organizirali izlet v Slovensko primorje. V lepem nedeljskem jutru se je zbralo za cel avtobus izletnikov. Veseli in dobre volje smo krenili proti Primorski, že na avtocestnem postajališču Lom pa smo se ustavili na jutranji kavi ter uživali ob spremljavi našega harmonikarja Blaža, ki je urno nizal vesele viže. Naša pot se je nadaljevala vse do Kopra, kjer smo si najprej kar z avtobusa ogledali Luko Koper v vsej njeni velikosti. Po končanem krožnem ogledu smo si z zanimanjem ogledali še vojaško ladjo Triglav in Ankaran, patruljni čoln Slovenske vojske. Vojaki Slovenske vojske so nam predstavili tudi notranje prostore in nam tako približali življenje mornarjev Slovenske vojske. Ob slovesu smo jim z veseljem razdelili društvene koledarje, da jim bodo krajšali dneve na ladji. Brž smo se odpeljali še v Gasilsko brigado Koper, kjer smo si z zanimanjem ogledali gasilska vozila in prostore sodobno opremljene gasilske brigade. Požarno pokrivajo več občin in primorsko zaledje, tako da morajo biti resnično dobro izurjeni za vse vrste požarov. Ob slovesu smo pozirali za gasilsko fotografijo, potem pa smo se z avtobusom odpeljali do starega mestnega jedra; tam smo se z našima vodičkama sprehodili skozi stari del mesta. Lepo vreme in pomladne temperature so naredili svoje in vsak od nas se je osvežil, kot mu je ustrezalo. Izlet smo nato popestrili še z poznim kosilom v kraju Šared v gostilni Panorama, kjer nam je gostitelj Željko pripravil okusno pojedino. Na koncu smo ob lepem razgledu na slovensko morje veselo zaplesali ob spremljavi našega Blaža. Izlet smo z veselimi ritmi na avtobusu zaključili tik pred polnočjo. Andrej Gubič PGD Log PD Rega na Dobrči V nedeljo, 12. maja, smo se planinci PD Rega odpravili na Do-brčo. Z osebnimi avtomobili smo se odpeljali proti Tržiču, natančneje, do vasi Brezje pri Tržiču (677 m), ki jo je vodnik Aleš izbral za izhodišče. Po makadamski cesti smo prispeli do odcepa proti Dobrči, ki je ena najbolj obljudenih gorenjskih gora. Je za- dnji greben Kamniško-Savinjskih Alp, ki je prek Prevala povezan s Karavankami. Že na začetku smo se vzpenjali po strmi, vijugasti, kamniti in gruščnati poti skozi gozd, odprl pa se je prvi razgled na Ljubljansko kotlino in Jelovico. Nato pa smo pohod nadaljevali po položnejši poti med bukovimi drevesi, gosto prepleteni s koreninami. Oddahnili smo si na jasi za vzletišče zma-jarjev in padalcev, na Poldetovi klopci za počitek (najljubši klopi pokojnega igralca Poldeta Bibiča). Razgled na Dobrave, Ratito-vec, Jelovico in druge vrhove nam je malce zameglila gosta, bela megla. Aleš nas je z nasmehom pripravil na zelo strm vzpon prek gozdnega pobočja. Očarani nad čudovitimi deli poti smo naposled premagali cikcakasto strmino. Mimo lesene koče smo sledili uhojeni poti skozi lišajast smrekov gozd, pri čemer smo si lahko ogledovali velika mravljišča. Dosegli smo kamniti vrh Dobrče (1.634 m), ki ga krasijo lesene klopce in ima vpisno skrinjico, Aleš pa je pokazal na vidne vrhove Julijskih Alp, Stol, greben Košute in bližje na Storžič. Strmine so bile zdaj za nami, prav tako kratek počitek in razgled. Prečkali smo gozdno poseko, prestopili vratca v ogradi in se znašli na Podgorski planini, kjer so cveteli spomladanski svišči. Mimo lovske in pastirske koče smo se spustili do vrha Koče na Dobrči (1.478 m). Zasijalo je močno sonce. Megla se je podila sem in tja. Odpirali so se razgledi na Julijske Alpe, Triglav in Spodnje Bohinjske gore. Nasmejan in zgovoren oskrbnik koče Milan je poskrbel za zelo prijazno posrežbo. Koča je znana po velikih porcijah domače hrane, kot sta jota in ričet. Sončni žarki so nas še vedno prijetno greli, a čas je bil za vrnitev v dolino. Pri Poldetovi klopci smo izkoristili še zadnjo priložnost za daljši počitek in druženje v lepem vremenu. Sestopili smo po poti do izhodišča, vasi Brezje pri Tržiču. Z vodnikom Alešem smo tako prehodili najlepše gozdne in skalne poti. Strmim vzponom, ki jih je nudila Dobrča, kar ni bilo konca. Na začetku je kazalo, da bo vreme slabše, s kapljicami dežja. Aleš pa nas je potolažil z besedami: "Boste videli, na vrhu nas čaka sonce." In res je bilo tako. Bili smo prijetna in zadovoljna družba. Lili PGD REGA, predviden plan pohodov: JULIJ • Velika planina (1.666 m) - L (družinski): 7. 7. 2013 (vodi Jože) • Korošica (1.889 m), Ojstrica (2.350 m) - ZZ (2 dni): 27.-28. 7. 2013 (vodi Sašo) AVGUST • Dolina Triglavskih jezer - ZZ (družinski, 2 dni): 17.-18. 8. 2013 (vodi Jože) • Tradicionalni pohod na Triglav (2.854 m) - ZZ (3 dni): 30. 8.-1. 9. 2013 (vodjo Sašo, Aleš, Jože) 42 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 3. julij 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Športna dejavnost v Društvu upokojencev Dragomer - Lukovica V društvu upokojencev je najbolj zaživela balinarska sekcija. Odkar smo ustanovili tudi žensko ekipo, se lahko pohvalimo z novimi uspehi. Treningi so zaznamovani z družabnostjo, številčnostjo udeležbe pa tudi resnostjo. Balinarsko sekcijo je po dogovoru s predsednikom društva upokojencev prevzel Branko Šefran, ki med drugim sestavlja moške in ženske ekipe za tekmovanja med upokojenci. Leto 2013 smo začeli zelo uspešno. Na izbirnem tekmovanju notranjske regije v Logatcu, ki je potekalo 6. maja, je naša ženska ekipa med osmimi konkurenčnimi ekipami zasedla drugo mesto in se uvrstila na tekmovanje osrednje slovenske zveze društev upokojencev. To je potekalo 22. maja na pokritem balinišču v Šiški. Sodelovalo je osem izbranih ekip, med njimi tudi večkratne prvakinje iz Šiške, ki pa so v polfinalu morale priznati premoč našim tekmovalkam (rezultat je bil 5 : 1). Naša ekipa je nato v finalu izgubila proti ekipi Most, in sicer s tesnim rezultatom 5 : 6, tako da je na koncu zasedla odlično drugo mesto. Moška ekipa pa se na to tekmovanje ni uvrstila. Domači balinarski turnir moških in ženskih ekip notranjske regie, ki smo ga priredili v počastitev občinskega praznika in ob 36. obletnici ustanovitve DU Dragomer - Lukovica, smo izvedli 15. maja na balinišču v Dragomerju. Sodelovalo je 16 ekip, tudi štiri ekipe našega društva, dve moški in dve ženski. Turnir je z me- nih del, na kateri so lahko svoja dela prikazali vsi občani. Pri razstavi so in gostoljubnost, ki so ju pokazali naše članice in člani, so sodelujoče Uspeh balinark v Loški dolini torn balinčka slovesno odprl župan Mladen Sumina, kroglo pa je približal najstarejši član naših balinar-jev in soustanovitelj DU Dragomer - Lukovica, g. Živko Šajkič. Dekleta so na turnirju osvojila kar dva pokala, moški pa enega. Sočasno je bila v občinski sobi na ogled razstava roč- Tekmovanje v Šiški sodelovali: Branka Kastelic (slike), Tone Skrlj (slike), Marija Pezdir (pletenine), Vlado Mederal (rezbarjenje v lesu), Jože Sevšek (lovske preže). Pohvaliti je treba naše organizatorje, ki so v sodelovanju z balinarskim društvom Dragomer pripomogli k uspešni izvedbi turnirja. Družabnost ekipe iskreno pohvalile, kar nas dodatno obvezuje, da to tradicionalno prireditev ohranimo in še nadgradimo. Vsem sponzorjem, ki so nam finančno in materialno pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Skratka, balinarke in balinarji DU Dragomer - Lukovica imajo za se- boj dva zelo naporna meseca. Poleg treningov in rednega tekmovanja v medobčinski ligi, kjer zastopajo ekipi BŠD Dragomer 1 in BŠD Dragomer 2, so vabila na turnirje kar deževala. 31. maja smo se z žensko ekipo udeležili turnirja upokojenk na Igu (to je bil edini turnir, s katerega naše igralke niso prinesle nobenega priznanja). 7. junija pa smo z moško in žensko ekipo sodelovali na memorialnem turnirju Ivana Svelca v Cerknici. Na turnirju v Loški dolini 11. junija smo sodelovali z obema ekipama, uspešna pa so bila spet naša dekleta, ki so se domov vrnila s pokalom. Moško čast je rešil Branko Sefran, ki je zmagal v tekmovanju bližanja. Zadnji turnir, ki so se ga udeležila naša dekleta, je potekal pri sosedih, na igriščih Radne na Brezovici. Tudi s tega tekmovanja, na katerem je sodelovalo kar 12 ekip, so se vrnile s pokalom. Za balinarsko sekcijo pa se tekmovanja še niso končala; turnirji se bodo nadaljevali v Polhovem Gradcu, Notranjih Goricah in drugje. Poleg tekmovanj pri društvih upokojencev notranjske regie pa naše upokojenke in upokojenci uspešno sodelujejo v letni in zimski ligi starejših za balinarsko društvo Dragomer. B. Š. Aktivnosti v društvu upokojencev Dragomer - Lukovica V društvu se poskušamo držati delovnega načrta, ki smo ga predstavili na občnem zboru in v naši zgibanki. V pisarni društva enkrat na teden (ob torkih) izvajamo dežurstva, kamor ste vljudno vabljeni, obiskujemo starejše ob rojstnih dnevih, enkrat na mesec (drugi torek v mesecu) pa izvajamo merjenje krvnega tlaka ter krvnega sladkorja. Po dogovoru se udeležujemo športnih dejavnosti, kot je pohodništvo; za vsak pohod se dogovarjamo sproti. Pohod na Rakitno oz. Krim smo zaradi slabega vremena v maju prestavili na poznejši termin - o tem vas bomo pravočasno obvestili. narski turnir, ki se ga je udeležilo osem ekip iz sosednjih občin. Ob tej priložnosti smo na ogled postavili razstavo ročnih del naših članov. Aprila smo se odpravili na izlet na Primorsko oz. Kras, ki se ga je udeležilo lepo število naših članov. Najprej smo se ustavili v Sežani in si ogledali botanični vrt, v katerem so zastopane lesnate rastline z različnih koncev sveta, ki jih v notranjosti Slovenije redkeje srečamo. Rojstvo parka sega v leto 1848, ko ga je odkupila družina Scaramanga iz Trsta. Ogled vrta je bil za ni smo obiskali tudi pokopališče, kjer je pokopana družina Kosovel. Naslednji postanek smo imeli v kraški vasi Grahovo Brdo, na turistični kmetiji Mahnič, in se udeležili tako imenovane osmice. Lepo so nas sprejeli in nam postregli s svojimi dobrotami; predvsem pršut in teran sta bila vrhunska. Konec maja smo organizirali izlet po Notranjski oz. Cerknici z okolico, vendar je zaradi slabega vremena in premalo prijav žal odpadel. Junija pa smo se opravili v Oplotnico. V lepem sonč- strani Pohorja v ozki dolini potoka Oplotniščice. Tu se nahaja kamnolom, v katerem lomijo gra-nodiorit. Gre za edinstveno, edino nahajališče zelenega granita na svetu. Po tem zanimivem ogledu smo se odpeljali skozi Oplotnico v kraj Prihova. Tam so nas lepo sprejeli člani društva Trta iz Oplotnice ter nam pripravili dobrodošlico z glasbo. Sledilo je pobratenje z izmenjavo daril in pozdravnim govorom. Na tem prijetem popoldnevu ni manjkalo veselega vzdušja, lepih pesmi, glasbe, plesa ter različnih dobrot in žlahtne kapljice. Ob koncu druženja smo društvo Trta povabili na srečanje v Dragomer, ki bo 6. septembra v gasilnem domu. Julija, natančneje 10. 7., pa organiziramo izlet na Balinarska sekcija društva upokojencev (moška in ženska ekipa) si zasluži posebno pohvalo, kajti na turnirjih, ki smo se jih udeležili v prvi polovici leta, smo osvojili kar osem pokalov in štiri medalje. Maja smo v počastitev 37. obletnice ustanovitve našega društva in v čast občinskega praznika na domačem igrišču organizirali bali- mnoge naše člane novost. Pot smo nadaljevali do Tomaja, kjer smo obiskali lepo oskrbovano rojstno hišo Srečka Kosovela. Prijazna skrbnica te dediščine nam je predstavila Kosovelovo življenje in delo; njegovo poezijo so zaznamovali prevladujoči motivi Krasa z borovci, brinjem in kamnitimi kraškimi hišami. V neposredni bliži- nem dnevu smo se iz Dragomerja odpeljali proti Štajerski in prvi postanek je bil na Trojanah. V Tepanjah nas je pričakala skupina iz Društva kmečkih žena. Predstavili so nam lokalno cerkvico, v kateri so zapeli nekaj prelepih ljudskih pesmi, ter nam postregli s svojimi dobrotami. Izlet se je nadaljeval do Cezlaka, naselja na južni Reko - Trsat - Hum. Podrobnejši program izleta vam bomo predstavili ob prijavi, ki bo potekala v torek, 2. julija, četrtek, 4. julija, in torek, 9. julija, v našem kotičku. Preostale informacije lahko dobite na tel. št. 041 282 992 (Jože). Lepo vabljeni. Odbor DU Dragomer - Lukovica Veliki teniški turnir posameznikov V petek, 17. maja, in soboto, 18. maja, je v športnem parku Dragomer potekal Veliki teniški turnir posameznikov. Turnir, ki se ga je udeležilo več kot 25 teniških igralcev iz naše in okoliških občin, je udeležence pritegnil s kakovostno urejenimi športnimi površinami, pestro kulinarično ponudbo in polnim nagradnim skladom. Tako kot vsako leto smo organizatorji stremeli k temu, da so bili poleg najboljših za svoje sodelovanje na turnirju ustrezno nagrajeni prav vsi nastopajoči. Uradni del tekmovanja se je začel že dan poprej, v četrtek, s postavitvijo nosilcev turnirja in žrebom uvodnih tekmovalnih parov. Čeprav jo je v času izvajanja prireditve malo zagodlo vreme, je turnir ob ustreznem posredovanju organizatorjev potekal nemoteno. V društvu bi to priložnost radi izkoristili za zahvalo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi teniškega turnirja, vsem, ki ste prispevali nagrade za nastopajoče, donatorjem in Občini Log - Dragomer, ki so projekt tudi finančno podprli, ter navsezadnje vsem, ki ste si vzeli čas in se turnirja udeležili. Se vidimo tudi prihodnje leto! IO ŠD Dragomer - Lukovica O dejavnosti Društva upokojencev Log V zadnjem pisanju o tem, kaj počnemo v našem društvu, sem napovedal izlet v Vipavsko dolino z ogledom nekaj lepih cerkva. Ker se tega izleta sam nisem mogel udeležiti zaradi družinskih obveznosti, o njem žal ne morem poročati - upam, da se bo našel kdo od udeležencev in o izletu zapisal nekaj besed. Matej Nik, stalni organizator naših izletov in društvenih dogodkov, je uspešno nagovoril Lidijo Koščak, da bi organizirala izlet v Belo krajino. In tako smo se 11. junija odpeljali cilju naproti. Prvi postanek za kavico smo imeli pri gostilni Prepih pod Gorjanci. Naše "osvajanje" Bele krajine pa se je nadaljevalo v vasi Drašiči in z obiskom soseske zidanice. 54 članov tega združenja prispeva vinski mošt, iz katerega pridobijo sosesko vino. To lahko pijejo in častijo tudi drugi, zapitek pa označijo na rovašu. Kar mi je ob pripovedi gospodarja te zidanice najbolj ostalo v spominu, so njegove besede, da "poslovanje" temelji na poštenju in medsebojnem zaupanju vseh članov. Pogostili so nas z belokranjsko pogačo in sosedskim vinom. Ogledali smo si še obnovljeno vaško cerkev in razstavo slik. Potem smo se odpeljali v Radovico in se v muzejski šoli "Brihtna glava" udeležili pouka v 1. razredu, kot se je to dogajalo leta 1950. Učitelj je nekatere naše članice poklical pred tablo in jih z določenimi vprašanji iz narave kar namučil. V zraku je visela "grožnja", da boš, če ne boš miren, kaznovan s klečanjem na koruzi. Po uri pouka smo dobili malico, kos kruha in jabolko, za kar je poskrbela Lidija. Sledila je pot v krajinski park v vasi Veliki Nerajec, kje smo si ogledali restavrirano vas, s podobo kot v starih časih. Pokusili smo tudi ajdovo potico. Že malo lačni in žejni ter pod vtisom vsega videnega smo se odpeljali na našo zadnjo točko obiska, turistično kmetijo Cerjanec neposredno ob izviru Krupe. Tam so nas prisrčno sprejeli, imeli pa smo malo pozno kosilo. Končno se je razjasnilo tudi nebo in lepo se je bilo vrniti domov. Lidiji smo se z aplavzom in odobravanjem zahvalili za organizacijo tega lepega izleta. Jože Štemberger, fotografija: Zlatko Verbič 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zavarujmo svoj dom Živimo v nepredvidljivem času, v katerem se vsak dan dogajajo različna negativna dejanja, ki posegajo v zasebnost in življenje posameznika. Prav zato se vedno več gospodinjstev odloča za izbiro učinkovitega varovanja svojega doma. Pod pojmom učinkovito varovanje doma si lahko predstavljamo različne oblike varovanja. Najučinkovitejša je še vedno kombinacija fizičnega in tehničnega varovanja; fizično varovanje pomeni prisotnost varnostnega osebja na lokaciji, tehnično varovanje pa omogoča avtomatsko zaznavanje nepooblaščenih vstopov ali drugih alarmnih dogodkov. Vendar se gospodinjstva večinoma ne poslužujejo fizičnega varovanja. Pri varovanju stanovanj in stanovanjskih hiš gre predvsem za kombinacijo mehanske zaščite in protivlomnega sistema. Mehanska zaščita je tista, ki poskrbi za podaljšanje časa, ki ga storilec potrebuje, da vstopi v objekt in doseže dragocene predmete. V okviru tega varovanja govorimo o namestitvi ustrezne ograje in rešetk, ustrezne osvetlitve, o uporabi protivlomnih vrat, oken in ključavnic. Dragocenejše predmete pa je treba hraniti v trezorjih (samostoječi, pisarniški, vgradni). Mehanska zaščita je torej osnova, ob tem pa je pomembno, da ob odhodu ne pozabimo zapreti oken in zakleniti vrat. Naslednji korak je nakup protivlomnega sistema in njegova vezava na varnostno nadzorni center podjetja za zasebno varovanje. Naloga varnostno nadzornega centra (VNC) je, da ob sprožitvi alarma na objekt usmerijo interventa, ki preveri stanje in ukrepa ter da o alarmu obvestijo odgo- vorno osebo objekta, po potrebi pa tudi reševalce, policijo ali gasilce. Pred nakupom in kasnejšo montažo sistema je treba določiti vse mogoče prostore vstopa v objekt in na podlagi tega izdelati načrt postavitve protivlomnega sistema v objektu. Najpomembnejša je predvsem pravilna izbira senzorjev ter njihova lokacija in lokacija centrale. Poleg vezave na varnostno nadzorni center podjetja za zasebno varovanje si lahko namestimo tudi zunanje sirene z bliskavico, ki bi lahko prestrašile potencialnega storilca in ga odvrnile od storitve. Pri svetovanju o nakupu in postavitvi protivlomnega sistema so v veliko pomoč strokovnjaki s področja tehničnega varovanja, ki vam bodo svetovali. Dandanes varnostne sisteme izdelujejo različna podjetja, najbolj znana so: VISONIC, PARADOX, ADEMCO in DSC. Z uporabo dodatnih modulov alarmni sistem omogoča tudi avtomatizacijo upravljanja hiše (zagon centralne ter upravljanje s klimatsko napravo, žaluzijami, osvetlitvijo, sistemi zalivanja ...). V zdajšnjem času posamezniki vedno več zanimanja namenjajo tudi nakupu videonadzorne opreme, ki jim omogoča spremljanje dogajanja v objektu in v njeni okolici tudi, ko jih ni doma. Videonadzorna oprema omogoča upravljanje sistema tudi prek mobilnih telefonov. Pri izbiri si- PROTECT* stema si moramo postaviti temeljno vprašanje, kaj pričakujemo od sistema, saj je od tega odvisno, katere kamere in snemalnik ter kable bomo izbrali. Življenje je preveč nepredvidljivo, da bi svoje domove prepustili naključju, zato se za BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZDELAVO PONUDB lahko obrnete na podjetje Protect Infra, d.o.o., kjer vam bomo z veseljem svetoval in vam ponudil kakovostne rešitve. Dosegljivi smo na telefonski številki 02/234-99-05 ali prek elektronske pošte marketing@protect.si. Nagradno vprašanje: Katera oblika varovanja je najučinkovitejša? a) tehnično varovanje b) mehanska zaščita c) kombinacija tehničnega in fizičnega varovanja Odgovore lahko pošljete po elektronski pošti na marketing@protect.si ali po pošti na naslov Protect Infra, d.o.o., PE Ljubljana, Cesta dolomitskega odreda 10, 1000 Ljubljana. Nagrada tega meseca je dimni senzor. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNO NAROČILO za grafično oblikovanje našega časopisa Ponudbo morate oddati najkasneje do 30. julija 2013 na naslov Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 12, 1360 Vrhnika, s pripisom »Za grafično oblikovanje časopisa«. Podrobnosti razpisa si lahko ogledate na spletni strani www.mojaobcina.si/Vrhnika (zavihek Razpisi), in na www.zavod-can-kar.si Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Veliko otrok še ni videlo morja. Razveselimo jih. Več o akciji na spletni strani: www.rks.si/morje ali na www.Facebook.com/rdeci.slovenije. Donlrate lahko tudi z nakazilom na račun: SI56 0310-0123-4567-891, sklic: 00 937030 Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 Pravnica svetuje Maja z Dobrove sprašuje: Do kdaj mora delodajalec izplačati regres? Ali ga lahko izplača v bonih? Regres je povezan s pojmom letnega dopusta, saj je pravica do letnega dopusta podlaga za pridobitev pravice do regresa, kajti pravico do regresa pridobi vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta. Po navadi je znesek višine regresa opredeljen v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, če pa ni, pa je delodajalec delavcu dolžan izplačati regres, in sicer najmanj v višini zakonsko opredeljene minimalne plače. Po prejšnjem Zakonu o delovnih razmerjih je delavec, ki je nepretrgoma delal vsaj pol leta pri enem delodajalcu, pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in tako s tem tudi pravico do polnega regresa. Po novem zakonu pa ima delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, pravico le do sorazmernega dela regresa. Drugače je v primeru, ko delavec dela oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. V takem primeru mu pripada enako število dni letnega dopusta, kot če bi delal polni delovni čas, torej najmanj štiri tedne, vendar je upravičen do regresa, ki je sorazmeren njegovemu krajšemu delovnemu času. Vendar to ne velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva, invalidnosti ipd. Taki so upravičeni do polnega regresa kljub krajšemu delovnemu času. Delodajalec mora regres izplačati do 1. julija. V primeru nelikvidnosti delodajalca pa je skrajni rok izplačila regresa 1. november, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Izplačilo regresa v bonih ni dopustno, zato ga mora delodajalec nujno izplačati v denarju. Mag. Nina Scortegagna Kavčnik V v v v Črna kronika maj 2013 • Črna kronika maj 2013 • Črna kronika maj 2013 • Črna kronika maj 2013 Območje PP Vrhnika Policisti Policijske postaje Vrhnika so se maja znova soočili z valom vlomov, ki je zajel občine Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Zaenkrat še neznani rokomavhi so iz stanovanjskih hiš, garaž in gospodarskih poslopij odnašali denar, zlatnino in tehnične predmete, za seboj pa puščali živčno razrvane občane, ki že glasno govorijo o ustanavljanju vaških straž. Med naravbanimi predmeti se je znašla tudi kosilnica BCS 615 lastnika z Loga, ki pa nepovabljenega obiskovalca verjetno ni premamila zaradi neustavljive želje po poštenem delu v vrtnarskem sektorju. Pred dolgoprstimi tatiči niso bili varni niti zaklenjeni jekleni konjiči. V bližini cestninske postaje Log jim je z zakrivljanjem avtomobilskih vrat uspelo priti do denarja, ki je bil v notranjosti. V Sinji Gorici pa po avtoradiu znamke JVC in kovčku z orodjem hrepenečih lumpov ni ustavilo niti avtomobilsko steklo. Zgoraj naštete je po predrznosti in nizkotnosti prekosil zgolj neznanec, za katerega ne moremo reči ali je v vrhniško župnišče prišel po blagoslov, spoved ali kaj tretjega, je pa zato zagotovo iz njega odšel črno usnjeno torbo, v kateri so bili kelih in hostije. Možnosti za svetništvo ima tako vedno manj, za »mučeništvo« pred sodnikom pa jih je vedno več. Priložnost za mučeniške izpovedne pripovedke pred sodnim organom pa je že dobil nemški državljan, ki je na Vrhniki stopil do občanke in si kar meni nič tebi nič poskušal prilastiti njen telefon. Na srečo so bili v bližini možje reda in postave, ki so možakarja hitro izsledili, vendar pa se ni bil kar zlepa pripravljen ukloniti njihovim ukazom. Njegovo »junaško uporništvo« seveda ni bilo kos strokovnim policijskim prijemom in je na koncu vendarle moral, kamor sprva ni na- črtoval, še manj pa želel oditi. Drugačne želje in predstave so gotovo imeli trije posamezniki, ki so jih zasačili z manjšo količino posušene indijske zeli, med ljudmi bolj znane kot marihuana. Namesto z zakajanjem se bo trojica v toplih poletnih mesecih ukvarjala s pre-krškovnim postopkom. Med drugim so policisti obravnavali tudi tri prometne nesreče, ki so se na srečo končale brez vsakih telesnih poškodb. Območje PP Ljubljana Vič Na območju Policijske postaje Ljubljana Vič, v občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec, so se aprila in maja prav tako soočali s številnimi različnimi tatvinami, v zadnjem mesecu s kar desetimi. Kot kaže, so iz podzemlja na plano prilezli nekakšni ljudje brez vsake vzgoje na polju pojmovanja zasebne lastnine - s seboj pa odnesli tudi litoželezne pokrove. Nato so izginevale tudi avtomobilske registrske tablice, ki se bodo verjetno že kmalu pojavile v katerem od primerov neplačanega goriva, lastnika so zamenjale denarnice, kraje gradbenega stroja, traktorskega priključka in vrtne kosilnice pa so dale slutiti, da se nekje skrivoma ustanavlja podjetje za čiščenje javnih in zasebnih površin - vsega premičnega in količkaj vrednega, se razume. Predrzni rokomavhi so ropali tudi stanovanjske hiše, celo sredi belega dne in ob prisotnosti stanovalcev. Gre seveda za usklajene skupinice tujcev, kjer eden od njih zamoti lastnika hiše z izgovorom, da potrebuje pomoč, medtem pa drugi skrivoma izpraznijo prostore vsega, kar se na črnem trgu lahko proda ali zamenja. Kot je pri tej, predvsem v moralnem pogledu zelo nerazviti vrsti v navadi, so njihove žrtve praviloma starejši občani. Verjetno si ni težko predstavljati, da v objekte še toliko raje vstopijo, ko tam ni nikogar. Tako je bilo na območju Horjula, kjer so oplenili stanovanjsko hišo, delavnico in trgovino Mercator. Poleg naštetih, ki jih možje v modrem še intenzivno iščejo, pa so slednjim dosti dela dali tudi sami domačini obravnavanih občin. V Dobrovi so na primer morali hladiti hudo pregreta čustva med možem in ženo, pri čemer si je možakar zaradi domnevno hudih žalitev prislužil plačilni nalog. V sosednjem Polhovem Gradcu pa je čez vse mere zdrave pameti prerasel spor med občanoma, ki si delita ista mamo in očeta. Eden od Tehnične trgovine so vedno pogosteje tarča vlomil skih skupin. 45 mm minometna mina Brixia, model 35. bratov jo je zato odnesel s plačilnim nalogom zaradi kršitve javnega reda in miru. Zgolj z nu-denjem pravne pomoči s strani predstavnikov zakona pa sta minila nesporazuma v Zaklancu, kjer se sorodniki niso mogli sporazumeti glede delitve dediščine, ter v Gabrju, kjer sta se soseda med oranjem njive sporekla zaradi mejnikov. Daleč najbolj pretresljiva novica, ki sodi v najtemnejše anale črne kronike, pa je tokrat prišla iz Črnega Vrha, kjer se je neki posameznik očitno naravnost izpod soda zvalil za volan avtomobila. Prav daleč ni prišel, saj je z vožnjo po napačni strani ceste že hitro čelno trčil v nasproti vozečega in nič hudega slutečega državljana. Žrtev na srečo ni bilo. Možje reda in postave so alkoholno navdahnjenemu lahkoživcu na mestu samem v roke stisnili primeren plačilni nalog, mu odvzeli vozniško dovoljenje in ga poslali na sodišče skupaj z obdolžilnim predlogom. Čezmerno uživanje alkoholnih derivatov je sicer botrovalo tudi nenavadni nesreči v Šentjoštu nad Horjulom, kjer pa jo je skupil zgolj uživalec dobre kapljice. Med vsesplošno zabavo je namreč v razigranosti stekel prek podpornega zidu (škar-pe) in se seznanil s silo težnosti ter trdnostjo tal, dva do tri metre pod zidom. Zaradi poškodb glave so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Ur-gentni blok Kliničnega centra Ljubljana. Za konec ostane le še nevsakdanja novica iz Šentjošta, od koder je zaskrbljeni občan poklical Policijo zavoljo nenavadnega predmeta, ki ga je med pospravljanjem našel v kotu gnojne jame. Policisti so takoj po prihodu ugotovili, da gre za minometno mino iz druge svetovne vojne, točneje italijansko mino znamke Brixia 45, model 35. Občutljivo telo so na kraju ustrezno zavarovali in ga zatem odpeljali v vojaško skladišče. Zbral in uredil: Damjan Debevec 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovani! Seznanjamo Vas, da na podlagi Zakona o osebni izkaznici in Zakona o potnih listinah z dnem naznanitve pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista/osebne izkaznice, ki ste jo naznanili na upravni enoti, preneha veljavnost potnega lista/osebne izkaznice. Podatki o ukradenih ali drugače odtujenih potnih listov/osebnih izkaznicah pa se vpišejo tudi v Schengenski informacijski sistem (SIS) kot iskani dokumenti. Če potni list/osebno izkaznico najdete oziroma Vam je vrnjena, je ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista/osebne izkaznice na upravni enoti mogoče samo do konca poslovnega časa tistega dne, ko je bil potni list/osebna izkaznica naznanjena kot pogrešana. Če ste odtujitev dokumenta naznanili Policiji, morate o najdbi oziroma vrnitvi dokumenta obvestiti tudi Policijo. Če najdete dokument naslednji ali drugi dan, ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista/osebne izkaznice ni več mogoče, zato potni list/osebna izkaznica ohrani status neveljavne listine. Takšnega dokumenta pa ne smete več uporabljati za prehod državne meje, dokazovanje istovetnosti in državljanstva. Zaradi preprečitve morebitnih zlorab pogrešanih potnih listov/osebnih izkaznic in zaradi uskladitve uradnih evidenc, kjer je dokument zabeležen kot iskani dokument, Vas prosimo, da o najdbi dokumenta takoj obvestite katero koli upravno enoto na območju Republike Slovenje, če pa ste v tujini, pa najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenje in jim dokument predložite v uničenje. Tako boste zagotovili, da se z uničenjem potnega lista/osebne izkaznice prepreči morebitna zloraba in da se v evidenco o iskanih dokumentih vpiše, da je dokument najden. Uničen (preluknjan) dokument Vam bomo takoj tudi vrnili. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje 9. marca 2013 je začela veljati Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, v nadaljevanju uredba). Nova uredba objekte razvršča glede na zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte ter določa vzdrževanje objektov. Zahteven objekt, kot to določa uredba, je objekt, v katerem se zadržuje več oseb, ali objekt, ki ima velike mere, ali objekt, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Kateri objekti sodjo med zahteve objekte, je navedeno v prilogi 1, ki je sestavni del uredbe. Manj zahteven je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt. Enostaven objekt pa je konstrukcijsko nezahteven objekt, za katerega ni potrebno posebno statično in gradbeno-tehnično preverjanje, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Enostaven objekt je tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju. Vrste objektov, ki sodjo med nezahtevne in enostavne objekte, so navedene v prilogi 2, ki je prav tako sestavni del uredbe (nova priloga 2 je bila sprejeta z novelo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 24/2013). V primerjavi s prejšnjo Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08) nova uredba določa širši nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor pridobi gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku (torej brez izdelave projektne dokumentacije) in širši nabor enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Poudariti pa je vseeno treba, da čeprav se enostavni objekt lahko začne graditi brez gradbenega dovoljenja, šteje za enostavnega le s pogojem, da so pridobljena vsa predpisana soglasja, če gre za poseg v območja varovalnih pasov ali varovana območja. Od uveljavitve do konca marca 2013 je bila uredba dvakrat novelirana. Z zadnjo novelo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 26/2013, je bil črtan 8. člen, ki je urejal pogoje za umeščanje v prostor. Prostorsko načrtovanje na lokalni ravni je namreč v pristojnosti občin in občine imajo v okviru izvajanja te pristojnosti tudi odgovornost, da z ustreznimi akti občine določijo pogoje za umeščanje objektov v prostor. S spremembo uredbe se torej veljavni sistem prostorskega načrtovanja v ničemer ne spreminja, črtanje navedenega člena le pomeni, da se za umeščanje objektov v prostor uporabljajo izključno določbe veljavnih prostorskih aktov občin. povezavi z Uredbo, je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravilo pojasnila, v katerih so zbrana najpogostejša vprašanja in odgovori investitorjem in tudi povezave na predpise (www.mzip.gov. si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/KM_naslovnica/2013-maja/pojasnila.doc). Upravna enota Vrhnika Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika 1 Urnik odvoza ostankov komunalnih odpadkov v občini Vrhnika v letu 2013 Pobiranje s smetarskim vozilom A = ponedeljek, 1. jul., 29. jul., 26. avg., 23. sep., 21. okt., 18. nov., 16. dec. VRHNIKA (Idrijska, Betajnova, Notranjska, Gabrče, Grilcev grič, Švabičeva, Turnovše, Raskovec, Pavkarjeva pot, Močilnik, ku, Ob beli, Opekarska, Mokrice, Rožna, Kuclerjeva, Vrtnarja, Pod Hruševco, Zlatica, Kolodvorska, Možinova, Sivkina, Ob Kolesarska, Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna pot, Ob poto- cle Kolodvorska, Možin progi, Ljubljanska - del) C = ponedeljek, 15. jul., 12. avg., 9. sep., 7. okt., 4. nov., 2. dec., 30. dec. VRHNIKA (klanci, Dobovičnikova, Pri lipi, Pot na Košace, Na klancu, Pot k Trojici, Čuža, Petkovškova, Vas, Tičnica, Stara cesta, Cankarjev trg in ZAPLANA D = ponedeljek, 22. jul., 19. avg., 16. sep., 14. okt., 11. nov., 9. dec., 6. jan. VRHNIKA (Mirke, Lošca, Prečna pot, Pot v Močilnik, Usnjarska, Mrakova, Sušnikova, Kopališka, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišču, Robova (od Loke do Mantove), Tržaška cesta -desna stran smer Logatec do Gradišča, Voljčeva, Na Klisu, Hrib, Kurirska, Cesta 6. maja, Na Zelenci, Krožna, Poštna, Krpanova, Cesta gradenj, Tržaška cesta - desna stran smer Ljubljana do priključka avtoceste) E = torek, 2. jul., 30. jul., 27. avg., 24. sep., 22. okt., 19. nov., 17. dec. JANEZOVA VAS - vse ulice, STARA VRHNIKA, PODLIPA, KROŠLJEV GRIČ F = torek, 9. jul., 6. avg., 3. sep., 1. okt., 29. okt., 26. nov., 24. dec. SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO H = torek, 23. jul., 20. avg., 17. sep., 15. okt., 12. nov., 10. dec., 7. jan. 2014 VRHNIKA (Delavsko naselje, Partizanski tabor, Robova) BEVKE, BLATNA BREZOVICA, MALA LIGOJNA, VELIKA LIGOJNA I = četrtek, 4. jul., 1. avg., 29. avg., 26. sep., 24. okt., 21. nov., 19. dec. VERD, BISTRA Pobiranje s kombijem C = ponedeljek, 15. jul., 12. avg., 9. sep., 7. okt., 4. nov., 2. dec., 30. dec. ZAPLANA L = sreda, 3. jul., 31. jul., 28. avg., 25. sep., 23. okt., 20. nov., 18. dec., STARA VRHNIKA, Trojica, Tankovska, Star maln, Mala in Velika Ligojna, Mirke, Bevke, Blatna Brezovica M = sreda, 17. jul., 14. avg., 11. sep., 9. okt., 6. nov., 4. dec., *2. jan. 2014 (četrtek) POKOJIŠČE, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO N= četrtek, 25. jul.., 22. avg., 19. sep., 17. okt., 14. nov., 12. dec. PODLIPA, SMREČJE Odvoz organskih odpadkov ostaja nespremenjen. Urnik odvoza organskih odpadkov je spremenjen le za SINJO GORICO - odvažali jih bomo vsako SREDO. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 750 29 59 (ga. Rup-nik). Informacije so tudi na www.kpv.si Urnik odvoza ostankov komunalnih odpadkov v Občini Log - Dragomer v letu 2013 Pobiranje s smetarskim vozilom G = torek, LOG, Jordanov kot 16. jul., 13. avg., 10. sep., 8. okt., 5. nov., 3. dec., 31. dec. J = četrtek, DRAGOMER, LUKOVICA, Pot na Mah, Barjanska, Pot na Plešivico 11. jul., 8. avg., 5. sep., 3. okt., 31. okt, 28. nov., 26. dec. Pobiranje s kombijem M = sreda, LOG (del - Cesta na breg, Pot na Ferjanko, Jordanov kot) DRAGOMER (Pod Lovrencem) 17. jul., 14. avg., 11. sep., 9. okt., 6. nov., 4. dec., *2. jan. 2014 (četrtek) Odvoz organskih odpadkov ostaja nespremenjen. LOG - vsak PONEDELJEK DRAGOMER, LUKOVICA - vsak ČETRTEK Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 750 29 59 (ga. Rup- nik). Informacije so tudi na www.kpv.si Urnik odvoza ostankov komunalnih odpadkov v Občini Borovnica v letu 2013 Pobiranje s smetarskim vozilom B = ponedeljek, BOROVNICA, DOL 8. jul., 5. avg., 2. sep., 30. sep., 28. okt., 25. nov., 23. dec. K = četrtek, BOROVNICA (Ljubljanska, Demšarjeva, Cesta pod goro), OHONICA, DRAŽICA, BREZOVICA PRI BOROVNICI, NI-ŽEVEC, ZABOČEVO, PAKO, BREG. 18. jul., *16. avg. (petek), 12. sep., 10. okt., 7. nov., 5. dec., *3. jan. 2014 (petek), Pobiranje s kombijem M = sreda, BOROVNICA (del - Cerkova ulica, Pot v Jele, Brezovica pri Borovnici, Zabočevo, Breg, Pako, Dol) 17. jul., 14. avg., 11. sep., 9. okt., 6. nov., 4. dec., *2. jan. 2014 (četrtek) Odvoz organskih odpadkov ostaja nespremenjen (vsako SREDO). Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 750 29 59 (ga. Rup-nik). Informacije so tudi na www.kpv.si Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. ZBIRNI CENTER UÜ DELOVNI CAS: PON, TOR, CET, PET 800- 1400 SREDA - ZIMSKI CAS (SEP -APR) 800- 1700 SREDA - LETNI CAS (MAJ -AVG) 800- 1900 SOBOTA 800- 1400 Odsotnost zaradi malice: zimski čas (sep. - apr.) od 9.00 do 9.30 letni čas (maj - avg.) od 9.30 do 10.00 Veterinarski nasveti - odgovarja: Manca Pavšič, dr. vet. med. Potovanje s psom v tujino Pozdravljeni, naslednji mesec se odpravljamo na dopust v Srbijo in bi s sabo želeli vzeti tudi našega psa. Zanima nas, katere dokumente oz. potrdila moramo vzeti s sabo? Bralec Marko Spoštovani gospod Marko, potovanje s kužkom iz Slovenje v t. i. »tretje države« se šteje za nekomercialni premik. Pri potovanju s psom iz Slovenje v Srbijo mora biti pes označen z mikročipom, spremljati ga mora EU (slovenski) potni list za hišne živali, s podatki o psu, lastniku in veljavnem cepljenju proti steklini. Za vračanje s kužkom v Slovenijo pa je treba izpolnjevati precej strožje zahteve, ker Srbija ni na t. i. "ugodni listi" glede stekline. Pri vračanju v Slovenijo mora zato pes izpolnjevati naslednje zahteve: - pes mora biti označen z mikročipom; - psa mora spremljati EU (slovenski) potni list za hišne živali (z vpisanimi podatki o psu, vključno z opravljenimi cepljenji, številko mikročipa in podatki o njegovem lastniku); pes mora biti veljavno cepljen proti steklini (od primarnega cepljenja mora preteči vsaj 21 dni oziroma mora biti nadaljnje cepljenje proti steklini opravljeno v roku veljavnosti predhodnega cepljenja); pes mora imeti opravljen test titracje z nevtralizacjo protiteles, pri čemer mora biti rezultat vsaj 0,5 IE/ml v vzorcu, ki ga je odvzel pooblaščeni veterinar v veterinarski ambulanti najmanj 30 dni po cepljenju in tri mesece pred premikom v EU. Veterinar mora vzorec poslati v odobreni laboratori s strani Evropske komisije. Če bo test titracje opravljen pred potovanjem v tretjo državo (v Slovenji je odobren laboratori Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, Ljubljana) in bo rezultat vsaj 0,5 I.E./ml ter vpisan v potni list, trimesečno čakalno obdobje pred ponovnim vstopom v EU ni potrebno. Prav tako test titracje velja doživljenjsko, če je pes cepljen proti steklini redno vsako leto (v obdobju veljavnosti cepljenja). Torej se je treba na potovanje v Srbijo in tudi nekatere druge bližnje tretje države pravočasno pripraviti, da pri vračanju v Slovenijo ne naletimo na težave. Prav tako so zahteve za vstop v posamezne države različne, zato je pomembno, da se o zahtevah pred potovanjem pozanimamo v državi, v katero potujemo. Vse pomembne informacije o potovanju s hišnimi živalmi so na voljo na spletni strani UVHVVR: http://www.uvhvvr. gov.si/si/delovna_podrocja/mednarod-ne_zadeve/potovanje_s_hisnimi_zival-mi/potovanje_s_hisnimi_zivalmi/ Za vprašanja lahko pišete na naslov: Najbolj pasji salon, Cankarjev trg 7, 1360 Vrhnika ali pa pokličete na telefonsko številko: 031/34-34-53. 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 Kardiološka dejavnost V zdravstvenem centru ZLATICA poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca - ehokardiografijo. Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Priporočal bi jo tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. Seveda sam pregled z meritvami in podatki ni dovolj. Po preiskavi sledita pogovor in svetovanje. Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Porodništvo in ginekologija V Zdravstvenem centru Zlatica vam svetujemo in odgovarjamo na vaša vprašanje v zvezi z: - načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti - pomoč pri vodenju nosečnosti , porodnim načrtom - možnosti lajšanja porodne bolečine - drugo mnenje glede ginekoloških težav, vrsti in možnostihoperacij - razlagi različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in ostalih ginekoloških težavah Robert Likar dr.med. spec.ginekologije in porodništva specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Naročite se lahko osebno - v Zdravstvenem centru Zlatica - v ambulanti dr. Rusa v pritličju ZD Vrhnika, od ponedeljka do petka v delovnem času. www.zlatica.net Center SPAR - Ljubljanska c. 29, Vrhnika Ugodnosti za imetnike kartice zvestobe Lekarne Ljubljana 031/881 745, 051/637 140 ambulanta.dr.rus@gmail.com Krvodajalska akcija Kri, to enkratno bogastvo, od katerega je odvisno življenje vseh ljudi, si lahko delimo med seboj. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja V PONEDELJEK, 8. 7. 2013, OD 7. DO 13.30, V TOREK, 9. 7. 2013, OD 7. DO 13.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Skupaj rešujmo življenja! Prijazno vabljeni! Tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil Bodoči vozniki! Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B, z začetkom ob 17. uri. Nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447, ali na e-naslov: vrh-nika.ozrk@rks.si Krvodajalci na izletu Varaždin in Trakoščan - gradovi in »baročno mesto« V soboto, 8. 6. 2013, so se krvodajalci Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja odpeljali na izlet. Pot jih je vodila do Varaždina, kjer so si ogledali mestne znamenitosti: žitnico Celjskih grofov, stražni stolp, se sprehodili po parku in do gradu, si v starem delu mesta ogledali mestno hišo, katedralo, tržnico in preostale znamenitosti. Vmes so se prepletale zanimive zgodbe iz preteklosti. šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Pobuda za koncert je prišla s strani orkestra Simfonika in MePZ Mavrica, ki sta kot soorganizatorja sodelovala že pri dobrodelnem koncertu v letu 2009 za vse ljudi, ki so ostali brez dela, v OŠ A. M. Slomška. Zbrana sredstva so porabili za nakup prehrambenih izdelkov, pripravljeni so bili paketi in razdeljeni med ljudi. Živimo v času, ko se vsak dan poveča število tuje pomoči potrebnih ljudi. Sama organizacija RK ne zmore zagotoviti pomoči vsem potrebnim ljudem, ker ji primanjkuje finančnih sredstev. V upanju in želji, da otroci ne bi bili prikrajšani pri nabavi šolskih potrebščin, smo se odločili za ponovno organizacijo dobrodelnega koncerta, ki je predviden v začetku oktobra letos ali konec septembra. Tako že potekajo razgovori o nastopajočih, o lokaciji, idr. Trgovina Kocka na Vrhniki in v Borovnici, kjer se bodo z naročilnico RK nabavljale šolske potrebščine, se je pridružila dobrodelni akciji - kupci bodo lahko v trgovini v zato pripravljene »košare« darovali šolske potrebščine. Sredstva se bodo v ta namen zbirala tudi na TRR OZ RK Vrhnika: SI56 0202 7001 0017 584. Prav tako lahko na sedež OO RK prinesete šolske potrebščine. Ni lepšega kot videti nasmejan in brezskrben otroški obraz. Zato stopimo skupaj in pomagajmo. V slogi je moč, dokažimo, da zmoremo toliko energije, moči in volje, da z otrokom agotovimo vsaj delček tistega, kar potrebujejo! Po neuradnih podatkih je letos že 76 let delovanja Rdečega križa Vrhnika. Zapisi so iz leta 1937. Nato je sledil je ogled pokopališča - Gradsko polje, zatem pa vožnja mimo Vidovca do Lepoglave, ki je kraj prvega hrvaškega vseučiteljišča iz 17. stoletja. Naslednja postaja je bil Trakoščan, kjer so si krvodajalci ogledali dvorec in muzejsko zbirko, se sprehodili ob jezeru in nato vrnili v Slovenijo in se v enem izmed gostišč dobro okrepčali. Prijetno utrujeni so se vrnili domov v zgodnjih večernih urah. POMAGAJMO PRI NABAVI ŠOLSKIH POTREBŠČIN Oko naj se očesu nasmeji, roka toplo naj seže v pozdrav! Območno združenje Rdečega križa Vrhnika v sodelovanju z Orkestrom Simfonika, MePZ Mavrico, ZIC-om in Občino Vrhnika načrtuje dobrodelni koncert z nazivom Nakup Člani ekipe, ki so se udeležili regijskega preverjanja. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK V soboto, 15. junija, se je ekipa prve pomoči RK Vrhnika udeležila XVIII. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je potekalo v obliki poučne vaje na območju Občine Grosuplje, v organizaciji URSZR Ljubljana, Občine Grosuplje in OZ RK Grosuplje. Ekipe prve pomoči so svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Ekipe, ki so sodelovale na preverjanju, so morale ustrezno oskrbeti poškodovance in jih pripraviti za transport do zdravstvene ustanove. Soočili so se s poškodovanci v naslednjih nesrečah: opekline - požar v šoli, prometna nesreča, delovna nesreča, pretep z uporabo strelnega orožja in težko vbodno rano, trk kolesarja in mamice z otroškim vozičkom. Naša ekipa je svoje delo dobro opravila in dosegla deveto mesto od sedemnajst sodelujočih. Želite tudi vi postati član ekipe PP RK Vrhnika? Pridružite se nam. Oglasite se na sedežu OZ RK Vrhnika ali pokličite po telefonu 01-7502-447 - Mojca Marolt. Postanite raziskovalci Ljubljanskega barja! Iščemo značilne barjanske ptice in rastline Čeprav je območje Ljubljanskega barja z vidika zastopanosti rastlinskih in živalskih vrst kar dobro raziskano, še vedno manjkajo številni podatki o rastiščih nekaterih značilnih in prepoznavnih barjanskih rastlin. Barje je pač nadvse obsežno območje, zato z omejenimi terenskimi raziskavami v kratkem obdobju cvetenja, ko so rastline najlažje prepoznavne, ni mogoče pridobiti dovolj podatkov. Zato se obračamo po pomoč na vse domačine in obiskovalce, ki se v teh dneh sprehajajo, kolesarijo ali iz drugih razlogov obiskujejo barjanske travnike. Z vašo pomočjo iščemo rastišča značilnih barjanskih rastlin, ki so ta čas v cvetu, in sicer velikega poletnega zvončka, mečka, munca, orhidej in rumenega blatnika. Veliki poletni zvonček zelo spominja na svojega pomladnega sorodnika oziroma kronico, rod katere se razlikuje predvsem po večjem številu (od 3 do 7) cvetov ne sivo bele kosme. Tudi munec bomo najverjetneje našli na malo gnojenih barjanskih travnikih. Če ste torej opazili katero od naštetih rastlin, vas prosimo, da nam to sporočite na elektronski naslov Krajinskega parka Ljubljansko barje: info@ljubljansko-barje.si . Opišite nam čim natančnejšo lokacijo najdbe (opisno ali na eni rastlini ter seveda po času cvetenja (maj, junij). Močvirski meček najdemo na ne-gnojenih, z gnojili siromašnih travnikih, prepoznamo ga po enostranskih socvetjih, škrlatnih cvetovih, in doseže velikost od 30 do 50 centimetrov. Rumeni blatnik bomo našli v ribnikih in večjih drenažnih kanalih. Listi so podobni lokvanju, da pa to ni lokvanj, izdajo zlato rumeni cvetovi, ki cvetijo od junija do septembra. Barjanski travniki so polni orhidej, le da niso tako razkošne kot tiste tropske, ki jih gojijo cvetličarji. Orhideje ali kukavičevke so vse tiste rastline z značilno oblikovanim cvetom, pri katerih je spodnji cvetni list povečan in oblikuje nekakšno ustno. Orhideje za svoje razmnoževanje potrebujejo simbiozo z glivami, ki pa jih na gnojenih travnikih ne bomo našli, posledično tudi orhidej ne. Munec so tiste razkuštrane bele kepice, ki malce spominjajo na bombaž. Cveti od maja do junija, cvetovi pa se šele po koncu cvetenja podaljšajo in tvorijo značil- s koordinatami), datum najdbe, vaše kontaktne podatke, vsemu skupaj pa priložite še fotografijo rastišča. Še najlažje bo izpolniti obrazec na spletni strani www. ljubljanskobarje.si v rubriki IŠČE SE (http://www.ljubljanskobarje. si/isce-se/nasel/ a-sem-barj ansko-rastlino ). Rastlin ne trgajte, saj potrebujemo samo podatke . Več o »most wanted« rastlinah ter njihove fotografije si lahko ogledate v zloženki, ki smo jo objavili kar na spletni strani parka, tako da si jo lahko po potrebi sami natisnete. Naj opozorimo še na, da kmetje ne bodo ravno navdušeni, če boste pohodili preveč trave ali če boste pozabili vrečko, v katero bi pospravili iztrebke svojega štiri-nožnega prijatelja. Da pa ne bo ostalo samo pri rastlinah, iščemo prostovoljce tudi za pomoč pri osnovnih ornitoloških nalogah. Ker je prepoznavanje ptic in metode njihovega štetja vendarle zahtevnejše od prepoznavanja rastlin, smo pripravili osnovno uvajanje v prepoznavanje ptic in njihov pomen za Ljubljansko barje. Na ornitološki delavnici, ki smo jo organizirali 18. 6. 2013, v modri dvorani na Brezovici, smo se naučili prepoznati vodomca, rakarja, rdečenogo po-stovko in veliko belo čapljo. KP Ljubljansko barje 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zgodovina v besedi in slikah Izšli so novi Vrhniški razgledi Vrhnika, 20. maj - Nič kaj nesrečno niso videti Vrhniški razgledi, pa čeravno so trinajsti po vrsti. Na več kot 350 straneh prinašajo vrsto zanimivega zgodovinskega, etnološkega, naravoslovnega ali obče zanimivega branja iz domačih krajev. Razglede sta izdala in založila Muzejsko društvo Vrhnika in ZIC Vrhnika. Vrhniški razgledi že trinajsto leto bogatijo^ lokalno domoznansko zbirko. Če upoštevamo, da je bilo v vsakem vsaj petnajst člankov in približno 300 strani, je vrhniški konec v tem času popisan v skoraj dvesto člankih in na 4500 straneh. To pa je že zajeten zgodovinski zapis, ki ne sme in ne more ostati spregledan v lokalnem okolju. Razglede je mogoče kupiti na sedežu muzejskega društva Tržaška 23 ali pa v Turistič-no-informacijskem centru Vrhnika (Tržaška 9), kjer boste zanje odšteli trideset evrov. Kaj prinaša tokratna številka? Lahko boste brali o: zgodovini muzejskega društva, leseni sulični osti iz Ljubljanice, ki velja za najstarejšo na svetu, pa o priseljevanju na Vrhniko, Mi-ligoju Dominku, Cankarjevem spomeniku, Lenarčičevi tovarni lesni izdelkov in harmonijev, barjanski šoti, etnološki podobi Ligojne, vrhniških značkah in košarki. Več prispevkov je tudi na temo šolstva, objavljen je intervju z Nikolajem Sadnikarjem, popis prebivalstva na Hribu, spomini na sinjegoriške bajerje ... Na tristo straneh bo vsakdo našel nekaj za svoj okus. Prispevki so napisani poljudno, a še vedno dovolj stro- Sabina Šiberl je zaigrala na Lenarčičev harmonij - nekoč ponos Vrhnike, zdaj pa izjemna redkost. Naslovnico razgledov krasi slika Miligoja Dominka. kovno, da razgledi ostajajo priznano delo tudi v akademskih krogih. Predstavitev razgledov (vodila jo je Marija Oblak Čarni, urednica razgledov in predsednica muzejskega društva) je zaznamoval tudi »otipljiv« zgodovinski dogodek. Zaig- rali so namreč na Lenarčičev harmonij, ki ga je društvo v sodelovanju z občino in ZIC Vrhnika kupilo pred leti, ga dalo restavrirati, zdaj pa stoji v preddverju Cankarjevega doma. Gre za dragocen spomin, kakšno industrijo je Vrhnika nekoč premo- gla. Še več: predstavljen je bil tudi preklopni stol omenjene tovarne, kar bi lahko v praksi pomenilo, da je tovrstni stol obstajal že zdavnaj pred znamenitim in opevanim stolom »rex«. Gašper Tominc, foto: GT Oblakovi in Milčinski (skrajno desno tudi igralka Mojca Funkl, ki je brala odlomke) na predstavitvi knjige Izid nove knjige:»To ni bila navadna kava« Biblija za ženske, navodila za moške Vrhnika, 24. maj - Počutiti se kot govedina v juhi. Je to dobro ali slabo? Odvisno od trenutka, odvisno od prehranjevalnih navad. To je samo ena od številnih prispodob, ki jih boste našli v novem romanu Tatjane Oblak Milčinski z Verda, s katero nadaljuje sredi devetdesetih izišli prvenec »Brez sladkorja prosim«, ki se je tokrat pridružil knjižnemu novorojencu v obliki ponatisa. Tudi drugi roman stilsko sledi prvemu, pa ne samo to, tudi kronološko ga nadaljuje in znova poskrbi za novo dozo smeha. Življenjska zgodba Tatjane Oblak Milčinski je pravzaprav zrela za holivudski filmski scena- rij. Sredi devetdesetih je namreč ugledala luč sveta njena prva knjiga »Brez sladkorja, pro- Spodaj prvi roman, ki je doživel ponatis, zgoraj pa njegovo nadaljevanje »To ni bila navadna kava«. sim«, in sicer kot zmagovalno delo literarnega natečaja. Kaj se zgodi? Sledi kulturna uprizoritev njenega romana, kjer režisersko taktirko drži njen sedanji mož Matija Milčinski. Naenkrat se Tana, kot se v prvem romanu včasih poimenuje, spremeni iz tiste mladeniške duše, ki je iskala ljubezen, bila včasih zavoljo tega malce zasanjana in na trenutke črnogleda, v zrelo damo. Damo, ki začne pisati še drugo knjigo, nekakšen križanec med pismi in dnevnikom, v katerem popiše zadnje desetletje in pol razno raznih družinskih dogodkov. Nekateri so resnejši, večini pa je skupni imenovalec prikupna prismuknjenost, ki je rezultat ljubezni do življenja. Ne berite romana prosim v čakalnici, kajti mogoče se bo kdo zaradi vašega smejanja spraševal, če ste v pravi čakalnici. Urednica Tadeja Zupan Arsov je ob bok njenemu drugemu romanu zapisala, da gre za »...biblijo za dame in navodila za uporabo teh cvetk za vse mladeniče, ki bi radi vsaj približno dojeli, kaj hoče ženska ...« Knjiga je bila predstavljena v Cankarjevem domu z uro dolgim kulturnim programom, ki je bil točno tako kot je knjiga - sproščen in duhovit. Nastopila je cela družina Oblak Milčinski, dogajanje pa se je vrtelo okoli mize. Podobno, kot pravi, da se vrti pri Tatjani doma. Režiser je bil, seveda, kdo drug kot njen mož Matija. Sicer pa »To ni bila navadna kava«, ki nosi naslov po nekaj, khm, recimo jim rajši samo napitkih, ki je spila na prvem zmenku, je že res njen drugi roman, nikakor pa ne tudi druga knjiga. Arhitektka, magistrica ekonomije in vodja Cankarjevega doma je znana po urejanju opusa svojega tasta Franeta Milčinskega Ježka, v okviru katerega so izšla štiri dela, domačini pa jo poznajo tudi po etnološkem knjižnem biseru Svi šle wakapavat turšca na Mah, za katero ji bodo zanamci nekoč še kako hvaležni. In kaj zdaj nastaja? Hmm, pustimo se presenetiti, a če vemo, da je naslednje leto stota obletnica Ježkovega rojstva, potem že lahko domnevamo kam pes taco moli . Gašper Tominc, foto: GT Društvo cerkvenih pevskih zborov Vrhnika sporoča, da je na voljo zbornik CERKVENO PETJE V ŽUPNIJI SV. PAVLA NA VRHNIKI, ki je bil napisan ob 30-letnici delovanja sedanjega cerkvenega pevskega zbora. Zbornik lahko naročite na številki 031/262 822; stane 20 evrov. Koncert Tria Rupnik Vrhnika, 8. junij - Sladokusci klasične glasbe so s koncertom Tria Rupnik zagotovo prišli na svoj račun, kajti Anže, Manca in Nejc Rupnik so skupaj z gosti v cerkvi sv. Trojice poskrbeli za mojstrski koncert. Da gre za resnično odličen komorni ansambel, nenazadnje dokazujejo tudi nagrade, ki so jih člani ali pa kar trio prejeli v zadnjem letu. Če se navežemo na besede povezovalke večera Josipine Kovačič, letos mineva približno 360 let, ko je cerkev začela vabiti medse in odkrivati duhovne skrivnosti. Mineva pa tudi približno 360 dni od zadnjega koncerta Tria Rupnik, ki iz leta v leto, kot vino, zori in pridobiva na kakovosti. Gre za družinski trio, ki ga sestavljajo devetošolec Anže (klavir), dijakinja drugega letnika umetniške gimnazije in tretjega letnika violine na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (pri prof. Vasiliju Meljnikovu) Manca in najmlajši - sedmošolec Nejc (violončelo). Za vse tri sta značilna vztrajnost in glasbena zvedavost, s katero nizajo velike uspehe na svojem področju. Če se omejimo samo na nekatere v minulem letu, potem velja omeniti, da je Anže ob koncu leta prejel tretjo nagrado v Stari Gorici in drugo v Izoli na mednarodnem tekmovanju mladih pianistov. Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov mu je prineslo zlato priznanje in prvo mesto, državno tekmovanje Temsig pa srebrno plaketo. Marca letos je uspešno opravil sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer bo jeseni nadaljeval z učenjem klavirja v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva. Sicer pa se je Anže začel učiti klavir s sedmimi leti pri prof. Marti Kržič, od drugega razreda naprej pa pri prof. Kaji Lojevec v Glasbeni šoli Vrhnika. V zadnjem letu je učenec prof. Vladimirja Mlinarica. Manca se je konec minulega leta uspešno predstavila kot solistka s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije, ob koncu leta pa v duetu s svojim prof. Vasilijem Meljnikovim na treh novoletnih koncertih s Simfoničnim orkestrom Cantabile. Februarja letos je na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu prejela prvo nagrado in posebno nagrado za najboljšo izvedbo Caprisa. Predstavila se je še na samostojnih recitalih v okviru Glasbene mladine ljubljanske ter v okviru festivala »Stringfest 2013 v Sremski Mitrovici. Naj še zapišemo, da je Manca prejemnica Škerjančeve nagrade ljubljanskega glasbenega in baletnega konservatorija za izjemne uspehe na umetniškem področju. Nejc je učenec prof. Almire Hamidulline na vrhniški glasbeni šoli, kjer se uči violončelo od sedmega leta naprej. Lani pomladi je na državnem tekmovanju Temsig osvojil zlato plaketo ter tretjo nagrado, v Sremski Mitrovici na Stringfestu pa prvo nagrado, sto točk ter laureat v skupini vseh kategorij viol, violončel ter kontrabasov. Uspeh Stringfesta je ponovil tudi letos in kot solist nastopil na otvoritvenem koncertu festivala s priznanim Godalnim orkestrom Gudaci sv. Dorda iz Beograda. Glede na zapisano si lahko predstavljate, kakšne glasbene bisere ima Vrhnika, ki povezani v ogrlico nudijo izjemen trio. Prvič se je javnosti predstavil pred tremi leti - ravno tako v cerkvi na Sveti Trojici. Zavzeto delo pod mentorstvom prof. Kaje Lojevec je hitro obrodilo sadove, saj je trio leta 2011 v Sremski Mitrovici prejel prvo nagrado sto točk in laureat v kategoriji komorne glasbe, istega leta pa prvo nagrado (in sto točk) še na mednarodnem tekmovanju v Trstu. Uspeh v Sremski Mitrovici je ponovil še lani, letos pa v Štanjelu na mednarodnem tekmovanju Svirel prejel zlato plaketo in posebno nagrado - samostojni koncert v okviru festivala Spektrum v Ljubljani. Trio se bo novembra letos predstavil s samostojnim koncertom v okviru Ljubljanskega festivala v ciklu Mladi virtuozi. Letos je trio deloval pod vodstvom prof. Urše Kržič, jeseni pa mentorstvo prevzema prof. Tomaž Lorenz. Anže, Manca in Nejc so se na tokratnem koncertu sprehodili med velikani klasične glasbe, kot so Prokofjev, Chopin, Rahmaninov, Schnitt-ke, Brahms in drugi. Predstavljali so se tako posamezni izvajalci kot trio, v nekaterih primerih pa so se jim pridružili tudi gostje (omenjeni profesorji: Meljnikov, Lojevec in Mlinaric ter priložnostna glasbena skupina v sestavi: Vid Sajovic, Eva Grmek, Urša Kržič). Velik obisk je pričal, da ne gre samo za kakovostno zasedbo, marveč tudi, da ima Vrhnika in njena okolica veliko ljubiteljev tovrstne umetnosti. Gašper Tominc, foto: GT 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 47 Literarni in likovni natečaj vrhniškega JSKD Obrazi v množici Vrhnika, 21. maj - Na literarnem in likovnem natečaju Obraz v množici - portret, ki ga je pripravila vrhniška izpostava JSKD, je sodelovalo več kot dvesto osnovnošolcev iz dobrovske in vrhniških osnovnih šol. Zaključili so ga s sklepno prireditvijo v Cankarjevem domu, kjer so razglasili najboljša dela, jih prebrali, slike portretov pa razstavili v preddverju. Natečaj je bil objavljen že pred meseci v Našem časopisu, nanj pa se vsako leto prijavi več otrok. Tako so na literarnem natečaju sodelovali tri šole, šest mentorjev in štiriindvajset učencev iz šentjoške podružnične šole, dobrovske šole in OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Pred svečano razglasitvijo najboljših so imeli udeleženci natečaja ustvarjalno literarno delavnico s pesnico in pisateljico Ano Porento. Slednja je izrazila zadovoljstvo nad prispelimi deli, kajti otroci so izpostavljali zanimive osebe, pri katerih večina presega dandanes tako običajne materialne vrednote. Štirje nagrajenci so bili: Tjaša Velkavrh, Izza Kos, Rina Jurjevčič in Luka Marčič, vsi pa so v dar prejeli mladinski roman Virtualni svet.com, avtorice Ane Porenta. Na likovnem natečaju so sodelovale štiri šole in en vrtec (skupno 169 otrok): OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Ivana Cankarja, OŠ Dobrova, POŠ Drenov Grič, Vrtec Vrhnika. Strokovna spremljevalka je bila oblikovalka Milena Oblak Erznožnik, ki je ob odprtju razstave predstavila likovni pristop in ustvarjalnost otrok in njihovih mentoric ter oblikovala postavitev razstave v avli Cankarjevega doma. Izbor so pripravile že same mentorice, saj je razpis omejeval udeležbo na deset likovnih del iz posamezne skupine, razreda. Tako so vsa prispela likovna dela nagrajena s predstavitvijo na razstavi in bodo na ogled do 15. septembra. GT in NBM, foto: GT Ob razstavi 40 let Našega časopisa Zahvala Sredi junija se je zaprla razstava ob 4-letnici Našega časopisa. Razstavljenih je bilo štirideset panojev - za vsako leto izhajanja po eden, na katerih so bili prikazani dogodki, ki so zaznamovali tisto leto. Resnično je bilo težko izbrati najpomembnejše dogodke, saj so se vrstili iz meseca v mesec. Zato smo se odločili za merilo izbire dogodkov. Razstavili smo tiste, ki so bili objavljeni na prvih straneh Našega časopisa v vseh štiridesetih letih izhajanja. Ob zaključku razstave bi se rad zahvalil izvajalcem kulturnega programa na odprtju: Oktetu Raskovec, učencem Glasbene šole Vrhnika, Tiji Seljak (klarinet), Lani Seljak (kljunasta flavta), Žanu Brelihu Hatuniču (klavir) in mentorici Metki Pupis. Pogostitev je pripravilo Gostinstvo Dolinar. Zahvala velja tudi tehnični postavitvi plakatov Tomu Cesarju in tiskarju plakatov Azmirju. Zato ob koncu še enkrat vsem iskrena hvala, ki so kar koli pripomogli k postavitvi razstave. Avtor razstave Simon Seljak Odprtje razstave akvarelistov - bilo je: preprosto lepo! Osnovna šola Ivana Cankarja na Vrhniki že pet let ob petkih popoldne nudi dom skupini akvarelistov, ki jih poučuje Petar Lazarevič. Udeleženci ne prihajajo samo z Vrhnike, pač pa tudi iz Logatca, Ljubljane, Sežane, Postojne, Borovnice, Stop pri Velikih Laščah. V petek, 26. maja, popoldne so svoja dela na ogled postavili poleg mentorja še Anka Pažin, Tea Širca, Ivanka Krasnik, Tončka Madon, Ljubica Krivec, Marija Strnad, Marija Malovrh, Marinka Mohar, Martina Starc, Olga Petrovčič, Zvezdana Zatler, Vera Banič Vukadin, Marija Frani-novič, Dare Hering, Janez Ovsec, Jože Matjašec in Krunoslav Sabo. Veliko lepega ste zamudili, če vas ni bilo na odprtju razstave. Najprej smo si ogledali razstavljene akvarele - oči so se spočile na čudovitih slikah. Nakar je razstavo odprl novi predsednik logaškega društva likovnikov Janez Ovsec. Marija Velkarh je prebrala pesem, ki jo je napisala ob tej priložnosti: Pesem o slikarjih. Petar Lazarevič je v nekaj besedah predstavil tehniko akvarela, kjer sta osnova vodne barve in bel papir, ter pohvalil akvareliste, ki so v nekaj letih dodobra osvojili ta način slikarskega izražanja. Potem sta s krajšim koncertnim program nastopili sopranistka Leonida Sabo in mezzosopranistka Inez Osina, ki ju je spremljala profesorica klavirja Mirjana Tumpej. Lepo ju je bilo videti, užitek ju je bilo poslušati! Predstavili sta nekaj odlomkov iz različnih oper - za konec duet Nicklausse in Giuliette »Barcarola« iz Hoffmanovih pripovedk. In s tem uživanja še ni bilo konec. Likovniki so nas povabili še k polni mizi domačih dobrot, ki so jih pripravili sami ali pa njihovi najbližji: ajdov kruh, sadni, orehov, namazi vseh vrst, sladke dobrote in seveda siri ter domače salame pa tudi na žlahtno tekočino niso pozabili. Besedilo in foto: Brane Pevec V prvi vrsti od leve: ljubiteljski slikar Janez Ovsec, župan Stojan Jaki ;in in direktor doma Štefan Kociper Zborček Upanje zaposlenih v Domu upokojencev Vrhnika je zapel pesem Dan ljubezni. zareviča. Dom upokojencev Vrhnika Dan ljubezni med stanovalci Prav gotovo je maj najlepši mesec v letu, pa še imenujemo ga mesec ljubezni. Letošnji je bil nekoliko manj lep in prijazen, saj so se nalivi in mrzli dnevi kar vrstili. Ne glede na to so v domu upokojencev 21. maja pripravili kulturno-umetniški dogodek, ki je vseboval tudi zanimive prireditve. Dogodek so načrtovali izpeljati v prelepem ambientu domskega parka, vendar pa je muhasto majsko vreme prireditev prestavilo v notranjost doma. Pa pojdimo po vrsti treh prireditev. V avli doma se je zbralo veliko stanovalcev in gostov. Med njimi je bil tudi vrhniški župan Stojan Jakin. V prvem dogodku so se pevci domskega zborčka Upanje pridružili vseslovenski akciji ob 100-letnici logaškega pihalnega orkestra in zapeli prelepo pesem Dan ljubezni. O pomenu akcije je zbrane nagovoril Štefan Kociper, direktor doma upokojencev. Nato pa so vsi, pevci in prisotni, zapeli pesem Dan ljubezni. Prav zanimivo je bilo videti stanovalce doma, ki so družno zapeli pesem in se tako spomnili prelepih trenutkov svoje mladosti. Zbrane je nagovoril tudi župan Vrhnike, ki je poudaril, da je namen takih skupnih dogodkov predvsem združiti in popestriti življenje stanovalcev v domu, tako da se ne čutijo osamljeni in da zaživijo neko novo življenje. Zapeta pesem Dan ljubezni pa je bila tudi uvod v odprtje razstave slik akvarelov slikarskega opusa Janeza Ovsca iz Logatca. Janez Ovsec je ljubiteljski slikar, ki je umetniške veščine spoznaval in z njimi ustvarjal v srednji šoli ter v začetku študija. Nato je svoj vir izražanja zopet našel po tridesetih letih v tehniki akvarela. Svojo tehniko izpopolnjuje v logaški skupini koloristov pod mentorstvom akademskega slikarja Petra La- Po ogledu razstavljenih slik je goste odpeljal kar sam slikar ter odgovarjal na razna vprašanja. Magistrica umetnosti Karmen Bajec pa je o razstavljenem opusu akvarelov zapisala: »Janez Ovsec je motivno vezan na raziskovanje prizorov iz narave. Ker ponuja tehnika akvarela najboljše oblikovanje svetlobnih vtisov, se njen karakter rad izrazi v atmosferi odprtega prostora. Zato jo slikarji največkrat uporabljajo za odslikovanje vzdušja narave. Slikar atmosfero na svojih slikah odstira skozi svetlobne poudarke. Do izraza pridejo odsevi na vodni gladini, lesketanje na obronkih zapadlega snega, žarenje megle izza hribovja ali razpršenega oblaka. V izboru del se zdi, da so slikarju blizu vodni motivi z različnimi fiziološkimi stanji vode. V poglede na različne vodne pokrajine vplete odseve, ki se na vodo spuščajo ali skoznjo prehajajo. Pri tem poudarja zanimivosti naravnih biserov, ki krasijo zemljino površino. V naravi ležijo neodkriti, dokler jih nekdo ponovno ne opazi v sliki. Za nas jih ohranja čiste, nedotaknjene in v nas sproža zavest, da kaj tako nepojmljivo lepega v bližnji prihodnosti tudi ostane.« Pesmi so pritegnili tudi stanovalci doma. Barvanje cvetličnih lončkov Po odprtju je Turistično društvo Blagajana Vrhnika pripravilo likovno delavnico s poslikavami cvetličnih lončkov. V delavnico so člani društva in prostovoljci pritegnili predvsem stanovalce doma, ki so se z veseljem odzvali in svoje slikarske sposobnosti prenašali na cvetlične lončke. Prav ti izdelki, obarvani cvetlični lončki, že krasijo nekatera mesta po Vrhniki. Tako so se v enem dnevu v domu upokojencev zgodile tri aktivnosti, ki so popestrile življenje in ustaljeno delo stanovalcev doma. Prav veselje je bilo gledati njihove vesele obraze ter njihovo zagnanost pri delu. Ob tem pa je treba pohvaliti vse pripravljavce posameznih dogodkov, da so stopili skupaj in popestrili še en lep dan življenja v domu. S. S. 48 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-caijkar.si Razstavljenih osem akrilov Spektri barv in svetlobe Med Argonavtskimi dnevi 2013 je bila v torek, 18. junija, v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki odprta razstava z naslovom Spekter barv, svetlobe in fantazije. Na ogled je svoje barvne akvarele postavilo osem ljubiteljic slikarske umetnosti, ki so združene v skupino AKRILKE. V Galeriji male dvorane Cankarjevega doma se je zbralo veliko ljubiteljev akvarelov, ki nakazujejo resnično zanimiv spekter barv, prelepe svetlobe in neugnane fantazije. Svoja dela je razstavilo osem zagnanih umetnic, ki so združene v skupino AKRILKE. Več o delovni skupini je povedala Marinka Amon, tudi sama članica Akrilk: »V skupini Akrilke nas je osem ljubiteljic umetnosti. Že od mladosti smo navdušene zlasti nad slikarsko umetnostjo in mnogokrat obujamo spomine na obiskovanje raznih razstav, predvsem so nas in nas še navdušujejo impresionisti. Zdaj v zrelejših letih pa pod strokovnim vodstvom akademske slikarke Zdenke Žido že skoraj petnajst let z veliko vnemo uresničujejo in združujemo vtise iz mladosti in entuzijazmom zrelejših let. Značilnosti naše likovne usmeritve so samosvoje. Ustvarjamo predvsem z akrilnimi barvami, od Skupina osmih akrilk z akademsko slikarko Zdenko Žido. Vrhničanka Tatjana Verbič je prva z desne. tu tudi izvira ime naše skupine. Vsaka od nas ima svoj stil in način prikazovanja, predvsem narave slovenskega in širšega prostora, pa tudi zamejskih vedut, tihožitij in cvetličnih motivov. Naša mentorica nas z veliko pozornostjo in posluhom za posameznico usmerja in vodi po njej lastni poti, v kateri se odraža poživljujoča sproščenost ali lep prostor, ali čista svetloba in fantazija, ali pa vse v enem.« Vse slikarske umetnice so se obiskovalcem tudi predstavile: Marinka Amon, Živa Baraga, Silva Barlič, Meta Jesih, Magda Ozmec, Vladka Večerin, Tatjana Verbič in Marija Zupančič. Še poseben aplavz je prejela Vrhničanka Tatjana Verbič, ki je v domačem kraju imela že samostojno razstavo. Razstavljeni akvarel Tatjane Verbič - Močilnik Saksofonistka Maša Milčinski in pianistka Niki Tkalec Za kratek in lep kulturni program sta poskrbeli saksofonistka Maša Milčinski, pianistka Niki Tkalec pod vodstvom umetnice Zale Kej- žer, vse iz vrhniške glasbene šole. Po odprtju razstave je sledilo še družabno srečanja v avli Cankarjevega doma. S. S. Dan ljubezni po Sloveniji Za zelo zanimiv in unikatni projekt so se odločili člani KD Pihalne godbe Logatec, ki letos praznujejo sto let neutrudnega in aktivnega delovanja. Odločili so se, da povabijo vsa kulturna društva, pevske zbore in pihalne skupine, da na isti dan, na isto uro po Slovenji zapojejo in zaigrajo znano slovensko popevko Dan ljubezni. To se je res zgodilo v četrtek, 23. maja, ob 18. uri v več kot šestdesetih krajih širom Slovenje. Tudi vrhniški pevci so se odzvali projektu in povabilu ter na Trgu Karla Grabeljška zapeli pesem Dan ljubezni, avtorja, tudi Vrhničana, Dušana Velkavrha. Tako so se na stopnišču vrhni- Dan ljubezni na Trgu Karla Grabeljška pod taktirko Jake Jerina ške glasbene šole zbrali pevci in pevke MePZ Mavrica in MePZ Društva invalidov Vrhnika in pevke ŽePZ Tonja iz Borovnice ter vokalna skupina Diversa, ki jo sestavljajo pevke Dominika Naveršnik, Jana Ravnik in Barbara Filipič. Zboru okoli petdeset Zadnji v vrsti se je pevkam in pevcem pridružil avtor pesmi, Dušan Velkavrh. pevcev se je pridružil tudi Dušan Velkavrh. Kot dirigent je nastopil Jaka Jerina. S.S. Na koncu sta zbranim zapela oba zbora Miškolini in Kuštravci pod vodstvom zborovodkinje Ljubice Jelovšek. Koncert najmlajših devetošolcev Res je, da so se letošnji Cankarjevi dnevi končali že pred več kot enim mesecem. Vendar pa so prireditve potekale še skoraj ves maj, ki pa jih Naš časopis še ni objavil. Tako je bil 22. maja koncert dveh najmlajših zborov Osnovne šole Ivana Cankarja. Pred nabito polno dvorano so prvi nastopili OPZ Miškolini, ki ga sestavljajo otroci prvega razreda osnovne šole. Nato je nastopil še otroški pevski zbor Kuštravci. Ta zbor združuje učence drugih in tretjih razredov Polna dvorana poslušalcev Osnovne šole Ivana Cankarja. Oba zbora sta zapela devet pesmi. Na koncu koncerta so se na odru zbrali mali pevci obeh zborov ter zapeli še dve pesmi. Tako je na odru zapelo skoraj sto nadebudnih pevcev pod vodstvom zborovodkinje Ljubice Jelovšek. To pomeni, da se za vrhniške pevske zbore ni treba bati. Med nastopi pevcev so se poslušalcem predstavili še učenci dramskega krožka z recitacijami in plesom. Tudi povezovalca programa sta bila učenca OŠ Jan Bešlagič in Tim Ravnik. Ob koncu so bili vsi zadovoljni, nastopajoči in številni poslušalci. S. S. TtHNlSKI MUIEJ SLOVENIJE JULIJ IN AVGUST V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Bistra pri Vrhniki, telefon: 01/750 66 70, www. tms.si, info@tms.si Gostujoča razstava: GOTO 1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenje skupaj z Računalniškim muzejem in v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenje, muzejem Peek&Poke z Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki. Odprtje: 3. 7. ob 19.00. Nova občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Na ogled do 3. 12. 2013 3. 7. ob 18.00: odprtje hrvaškega dela razstave S TEHNIKO DO ZDRAVJA o razvoju srčnih spodbujevalnikov. Občasna razstava Tvigi in Vid iz Bistre: Volk v Slovenji Z razstavo želimo predstaviti odnos do volka v preteklosti in osvetliti problematiko volkov dandanes. Na ogled do septembra 2013. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, elektro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirnice in žaga venecijan-ka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos - razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo, tekstilije nekoč in danes. Spored prireditev: sreda, 3. 7., ob 18.00: odprtje hrvaškega dela razstave S TEHNIKO DO ZDRAVJA o razvoju srčnih spodbujevalnikov sreda, 3.,7., ob 19.00: odprtje gostujoče razstave GOTO 1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem petek, 5. 7., ob 12.00: voden ogled muzejskih zbirk za upokojence nedelja, 7.7., ob 15.00: muzejska nedelja: umetnostno zgodovinsko vodstvo nedelja, 14.7., od 14.00^ družinska nedelja: eko-bralne urice z Alenko Žumbar Klopčič (od 14.00 do 17.00) in Znalčkove miselne igre (od 15.00 do 18.00) nedelja, 21.7., od 15.00: tehniška nedelja: prikaz oblikovanja klobuka iz polsti nedelja, 28.7., ob 15.00: muzejska nedelja: voden ogled razstave S tehniko do zdravja in prikaz trenja lanu (od 15.00 do 18.00) petek, 2.8., ob 12.00: voden ogled muzejskih zbirk za upokojence nedelja, 4.8., od 14.00:^družinska nedelja: eko-bralne urice z Alenko Žumbar Klopčič (od 14.00 do 17.00) in Znalčkove miselne igre (od 15.00 do 18.00) nedelja, 11.8., ob 15.00: muzejska nedelja: voden ogled muzejskih zbirk nedelja, 18.8., od 15.00: tehniška nedelja: prikaz ročne izdelave zobotrebcev nedelja, 25. 8., ob 15.00: muzejska nedelja: voden ogled razstave S tehniko do zdravja in prikaz ročnega pletenja košar z vitrami (od 15.00 do 18.00) Odprto: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobote od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljki zaprto. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www. tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, razstava Telegrafistke in tel-efonistke in predstavitev zgodovine Polhogra-jske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki zaprto. petki ob 11.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence) v juliju vsak četrtek od 10.00 do 13.00: počitniške delavnice za otroke (delavnice izdelovanje poštnega roga in štampiljk). Prijave niso potrebne. nedelja, 7. 7., ob 15.00: javno vodstvo po muzejskih zbirkah nedelja, 4. 8., ob 15.00: javno vodstvo po muzejskih zbirkah od torka, 27. 8., do petka, 30.8, od 10.00 do 13.00: počitniške delavnice za otroke (delavnice izdelovanje poštnega roga in štampiljk). Prijave niso potrebne. elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto Odmevi z bazena Echoes froom the pool / Odmevi z bazena del projekta svobodno improvizirane glasbe Rojišče je 17 .6. 2013 potekal na vrhniškem bazenu in tako omogočil občanu Vrhnike ali zgolj njenemu obiskovalcu v času Argonavtskih dni (prvič po zaprtju bazena?) svoboden dostop na javni prostor; v imenu umetnosti; temelju svobode izražanja. Obiskovalca je ob vstopu na prireditveni prostor nagovoril članek profesorja Zdenka Moharja, ki ga objavljamo v celoti: Vrhniški bazen Kaj je z bazenom - kaj je z našim bazenom - zakaj že toliko let ne razveseljuje Vrhničanov - ali ga bodo res podrli - sramota - mesto brez kopališča! Take in podobne komentarje se sliši kadar nanese beseda na športni park. Ta je res edinstven, res je da manjka še marsikaj in bazen v njem je bil kot pravi dragulj, sedaj pa je videti kot okostnjak. Zgodba o bazenu se je začela v začetku petdesetih let. Gradilo se ga je skupaj z domom Partizana in to v etapah. Najprej bazen s polovico plošče okrog bazena, ko se je že začelo bazen polniti. Črpali pa so vodo iz toplega vrelca v Mirkah. Problem je bil speljati cevi, ker so na Lošci že gradili hiše. Po vsem tem pa je bil dotok tako slab, da se je bazen polnil več kot en teden. Kasneje se je priključil na vodovod. Sčasoma se je dozidala še druga polovica plošče in opremilo garderobe. Na drugi strani garderob se je pod ploščo zgradilo kegljišče, ki je funkcioniralo dokler niso v Mantovi zgradili več steznega. Na sprednjem delu pod ploščo pa so bile v začetku garderobe za nogometni klub Usnjar. Kasneje pa bife in odprt gostinski prostor, ki je segal oi vsej trati pred njim. Zgrajen je bil tudi bazen-ček za otroke, okoli katerega so posedali njihovi starši. V šestdesetih letih se je okrog nogometnega igrišča in ob Ljubljanici raztezal tudi avtokamp, ki je privabljal tudi tuje goste. Nekateri iz Nizozemske so se vračali celo več let zapored. Skratka, bazen je ustvarjal turistični utrip, kakršnega Vrhnika ni bila vajena in ga še danes nima. Zatikalo pa se je pri vzdrževanju vodnega režima. Od samega začetka bazen ni imel čistilne naprave, ki bi zagotavljala vodni higienski minimum, kakršnega je zahtevala sanitarna inšpekcija. Vodo se je vzdrževalo z dodajanjem klora in večkratnim delnim praznenjem in dodajanjem vode. Po drugi strani pa se je tudi Ljubljanica onesnaževala s klorirano vodo. Tak sistem je funkcioniral vse do zaprtja leta 2005, ko je sanitarna inšpekcija zahtevala izpolnitev več točk: od lastne pretočne čistilne naprave do uporabe določenih kemijskih preparatov in postopkov. Upravljalci bazena, ki so do tedaj z občinsko dotacijo in pobrano vstopnino komaj zagotavljali letno prebarvanje bazena, kemikalije, polnenje in nekaj nujnih popravil so dvignili roke v zrak in prenehali z dejavnostjo. Tako Vrhničani lahko samo čakamo, da se občinskim svetnikom zazdi potreba po mestnem kopališču smiselna in se da bazenu prioriteto, ali pa da kak uspešen poslovnež prevzame sponzorstvo nad bazenom. V dandanašnjih kriznnih časih, ko si marsikatera družina ne more privoščiti letovanja na morju, bi jim taka osvežitev v domačem kraju brez dvoma prav prišla. Tragično je, da so ob propadu usnjarske in lesne industrije in ob nraščanju števila prebivalcev propadli tudi objekti, ki sodijo v turistično infrastrukturo, to je smučišče Ulovka in bazen. Prof. Mohar Zdenek Obiskovalci vseh starostnih skupin, razgretih od vročinskega vala, so (se) nostalgično spominjali kopališča, le da je namesto vode valovala zvočnost odmevov iz bazena. Zahvalili smo se nastopajočim glasbenikom: Tomažu Gromu (kontrabas), Andreju Fonu (pihala, gajde, glas), Marku Karlovčcu (saksofon(a)), Joštu Drašlerju (kontrabas), Vitji Balžalorskem (elektronika) in Vidu Drašlerju (bobni, tolkala) ter uporabnicama leče Radi Kikelj Draš-ler (foto) in Gaji Naji Rojec (video). Za podporo smo se zahvalil tudi obema kulturnima organizacijama Klubu vrhniških študentov in Zavodu Ivana Cankarja. Obiskovalce smo seznanili, da prireditev ni koncert, ampak glas- bena razstava; da so glasbeniki obešeni kot slike, spomini trenutka, ki jim govori, se nanje odziva in vpliva, zato naj plavajo med valovi zvočja in skačejo iz enega konca bazena na drugega iskoč vprašanj ali odgovorov trenutne slike. Za konec uvodnega nagovora se je pisec zahvalil glavnemu komercialnemu sponzorju Komunalnemu podjetju Vrhnika (mimogrede zgibanka o Argonavtskih dneh ponosno zapiše, da je bila Občina Vrhnika v letu 2011 razglašena za najbolj zeleno občino v dveh kategorijah), da so po trikratnem pošiljanju istega dopisa in osebnem obisku, ker niso odgovorili na e-pošto, podprli odpadno umetnost s kantami za smeti. Mogoče so predvidevali, da je na zapuščenem bazenu smetišče in da jim ponujamo mikavno poslovno priložnost outsource-anja dela, ko bi glasbeniki bili koristni (odpadki) in očistili bazen. Več kot očitno pa je, da kulturno prireditev izenačujejo z množični razvratom in posledičnim influksom odpadkov. V upanju na uspešno sodelovanje (pri prihodnjih prireditvah v občini bomo mogoče kdaj potrebovali čiščenje greznice nad katerim imajo monopol) in da bi se izognili neiskrenosti priznavam, KPV dobro ločuje odpadke. Kakor koli že, z iskreno zahvalo sponzorstva in skokom v bazen (v kanto za nekoristne odpadke napolnjeno z vodo) je bila odprta tako glasbena razstava kakor tudi kopalna sezona, ki ni hotela nobenega posebno namočiti. Si pa je(bo) mogoče ogledati razstavo Odmevi iz bazena še v času Argonavtskih dni v Mali mestni galeriji kot multimedisko zlitje zvoka in slike. (O)Pisni del Odmevov iz bazena vceloti poezija Andreja Fona; spisana posebno za zakotni odmev: Poslali so me v kot. Kot se spodobi, kadar skačemo na glavo in je vlažnost zraka 12 %, vode pa sploh ni. Lahko bi si razbil glavo. Lahko bi si razbil glavo. A k sreči sem skakal brezglavo. K sreči , brezglavo. Brezglavo in nekoristno si je razbijati glavo z nostalgijo, a javni prostor obstaja in ljudska volja intuitivno razume temeljne elemente, ki jih omogoča lastninska pravica - ius utendi-fruendi-abutendi. Javni prostor je ogrožen in treba ga je ohraniti/ubraniti. Da bazen ponovno opravlja sebi lastno funkcijo, je politična odločitev; vendar s kančkom domišljije se v njem lahko zgodi sto stvari: od razstav, do glasbe, modne revije, skate parka, otroškega igrišča, bolšjega sejma ... Možnosti je nešteto in človek bi pomislil, da je ovira brezglava glavca. Glavna ovira je fanatizem profita (in na njem zlorabljena zakonodaja z zanko varnosti paranoidne družbe). Primeroma (in namenoma zelo banalno in hkrati občutljivo ter omejeno kratko): Vsakdo lahko naredi varno otroško igralo, a tista na javnih prostorih ne smejo biti brez a-testa. Zaradi te zakonodaje so umaknili vsa dobra stara igrala brez nalepke in omogočili profit podjetnim z nalepko. Že obstoječe dobro ohranjene rampe za skate park na Vrhniki ne postavijo, ker nimajo a-testa (kolikor je piscu znano ga ni mogoče pridobiti v Slovenji, saj nobeno podjetje ne testira in izdaja nalepk o varnih objektih za skate). Zgolj zaradi pomanjkanja genialnosti še nismo (zopet) uvedli nalepke za a-test umetniškega dela (beri cenzure). Umetnost slika svobodo. Umetnost (da)je b-test; b-test a-testa. Glasbena razstava se je zgodila. Je precedens. Bazen je varen za umetnost. Ribam se na suhem, ne pišem dobro. Ribam se na suhem, ne piše dobro. Željo si le, da bi bile odlične poslovne priložnosti ali pa upanje na boljši jutri. Željo si, da bi bile nekaj takega, kar bo z veliko verjetnostjo splavalo po vodi. Andrej Fon Program prireditev za julij in avgust 2013 J Cankarjev dom Vrhnika PONEDELJEK, RDEČI KRIŽ VRHNIKA 8. 7. 2013, KRVODAJALSKA AKCIJA od 7. do 14. ure Cankarjev dom Vrhnika TOREK, RDEČI KRIŽ VRHNIKA 9. 7. 2013, KRVODAJALSKA AKCIJA od 7. do 14. ure Cankarjev dom Vrhnika Abonma ENAJSTA ŠOLA, SEZONA 2013/14 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola ! Kot vsako leto vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Lutkovno gledališče FRU-FRU z lutkovno pravljico Ele Peroci -MUCA COPATARICA, režija in igra: Irena Rajh Kunaver, Gledališče Koper z gledališko lutkovno predstavo Jake Ivanca -MALI MEDO, režija:Jaka Ivanc, igrata: Gorazd Žilavec, Gašper Jarni, klovneso Evo Škofič Maurer s predstavo -KLOVNESA RAZGRAJA!, HIŠO otrok in umetnosti, v koprodukciji z lutkovnim gledališčem FRU- FRU z uspešnico Tatjane Lehenove DEVET MESECEV, režija: Katarina Aulitisova in Lübo Piktor, igrata: Ajda Rooss in Arpad Balazs-Piri Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Pavla Polaka -VOLK IN KOZLIČKA, igrata: Metka Jurc in Davorin Kramberger. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Mag. Tatjana Oblak Milčinski, Boštjan Koprivec, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov direktor PROSTOR polna cena abonmaja plačilo v dveh obrokih Invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 23 € 24 € 20 % popust Balkon 18 € 19 € 20 % popust Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, do 31. 7. 2013 ali pa osebno oddate v Turistično-informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. 2013 do 14. 9. 2013 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično-informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. GLEDALIŠKI ABONMA ZA SEZONO 2013/14 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2013/14! Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Mestno gledališče Ljubljana s komedijo Williama Shakespeara - UKROČENA TRMOGLAVKA režija: Anja Suša, igrajo: Matej Puc, Primož Pirnat, Jurij Drevenšek, Jaka Lah, Jožef Ropoša, Gregor Gruden, Gaber K. Trseglav, Jure Kopušar, Slovensko narodno gledališče Drama s komedijo Davida Mameta - NOVEMBER režija: Matjaž Zupančič, igrajo: Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Jurij Zrnec, Alida Bevk, Andrej Nahtigal, Gledališče Koper z glasbeno kriminalno komedijo Alda Nicolaja - PAROLE, PAROLE režija: Jaka Ivanc, igrajo: Igor Štamulak, Lara Jankovič, Rok Matek, Prešernovo gledališče Kranj s predstavo — delirijem v enem dejanju Enrica Luttmanna - SEN režija: Mateja Koležnik, igrajo: Peter Musevski, Vesna Slapar, Matjaž Višnar, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Miha Rodman, Vesna Pernarčič, Slovensko narodno gledališče Drama z dramo Györgyja Spire - PRAH režija: Vinko Möderndorfer, igrata: Maja Sever, Valter Dragan, Slovensko ljudsko gledališče Celje s komedijo Kena Ludwiga - SLEPARJA V KRILU režija: Boris Kobal, igrajo: Pia Zemljič, Andrej Murenc, Vid Klemenc, Nina Rakovec, Bojan Umek, Anica Kumer, Igor Žužek in David Čeh. Mag. Tatjana Oblak Milčinski, Boštjan Koprivec, koordinatorka in organizatorka kulturnih programov direktor PROSTOR polna cena abonmaja plačilo v dveh obrokih Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 78 € 82 € 20 % popust Balkon 75 € 77 € 20 % popust Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, do 31. 7. 2013 ali jo osebno oddate v Turistično-informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. 2013 do 14. 9. 2013 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično-informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice! 50 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto ............" " ' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dvajset let Cankarjevega laza Deset tisoč evrov za knjižnico Vrhnika, 21. junij - Letošnje srečanje v Cankarjevem lazu je bilo posebno v dveh pogledih: bilo je že dvajseto po vrsti in »zgodila« se je namera sinje-goriške družbe Kemis, da Cankarjevi knjižnici podari deset tisoč evrov za namen vzpostavitve računalniške učilnice v novi knjižnici. Cankarjeve laz, ki je nad vrtcem Barjanček, je tudi tokrat privabil veliko ljudi. Za kulturni program so poskrbele ljudske pevke iz Ligoj-ne Trl'ce in Tone Kuntner, navzoče pa so pozdravile tudi direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Suzana Potočnik ter njeni predhodnici Marija Iskrenovic in Ivanka Voljč. Kot je dejala slednja, ki je orisala kratko zgodovino Kemis je Cankarjevi knjižnici daroval deset tisoč evrov za nakup opreme za novo računalniško učilnico. srečanj, je prireditev v vsem tem času ostala vsebinsko nespremenjena: namenjena je bogatitvi duše, vedno pa na njej nastopajo večinoma domači kulturni izvajalci. Pojasnila je tudi, kaj se pravzaprav obeležuje ta dan. Gre za spomin na konec šolskega leta, ki je bil v Cankarjevem času na alojzijevo - 21. junija . Otroci so po maši na Sveti Trojici prejeli spričevala, in, kot piše Cankar, so za posladek Tradicionalno je po koncu prireditve sledilo sladkanje s štrukeljci in češnjami. dobili še češnje in štrukeljce. Ko se je še izvedelo, kje je lokacija Cankarjevega laza, pa so bile ustvarjeni vsi pogoji za organizacijo sedaj zelo priljubljene kulturne prireditve - Srečanje v Cankarjevem lazu. In kaj je njegova odlika? Da gre za družinski kulturni praznik, ki je v svoji naravi udeleževanja že skoraj tako pobalinski kot otroci, ko se jim v roke potisne spričevalo: obiskovalci sedijo ali ležijo v travi in medtem ko jim obraz boža toplo poletno zahajajoče sonce, se predajajo užitkom ob poslušanju kulturnih izvajalcev. Na koncu programa so vsi deležni še češenj, štrukelj-cev, pa tudi kakšna izbrana kapljica se najde. Osrednji gost letošnjega srečanja je bil dr. France Bernik, literarni zgodovinar in velik poznavalec Ivana Cankarja. Na kratko je orisal njegovo življenjsko pot in ga poimenoval za velikana slovenske literature: bil je eden redkih, ki so znali z malo besedami povedati veliko. Sicer pa je srečanje zaznamovala tudi prijazna odločitev sinjegoriške družbe Kemis, ki letos praznuje tri desetletja obstoja: odločila se je, da bo Cankarjevi knjižnici podelila deset tisoč evrov za njeno novo računalniško učilnico v novi knjižnici v nekdanji šivalnici IUV. Kot je dejal podžupan Janko Skodlar, ki s strani občine vodi projekt prenove šivalnice, bo tudi s tem omenjeni objekt bližje cilju, da postane socialno, komunikacijsko, družabno in izobraževalno središče. Gašper Tominc, foto: GT v Članki v Vrhniških razgledih - od zdaj naprej tudi na svetovnem spletu Zbornik Vrhniški razgledi so dodana vrednost Našemu časopisu. Poljudni in strokovni članki s svojo širino predstavljajo zgodovino, način življenja prejšnjih rodov, naravne in kulturne znamenitosti naših krajev. Muzejsko društvo Vrhnika je od leta 1996 do zdaj izdalo trinajst številk, od katerih je enajst letnikov digitaliziranih. Elektronski zapis omogoča drugačen, priročen dostop in uporabo doma, v službi ali kjer koli imate dostop do računalnika. NAŠ ČASOPIS in po novem tudi VRHNIŠKI RAZGLEDI sta dostopna 24 ur na dan 7 dni v tednu v Digitalni knjižnici Slovenije na svetovnem spletu. Več informacij na spletnih straneh knjižnice www.ckv.si ali na www.dlib.si Niko Nikolčič To poletje bo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika zanimivo za otroke in mladostnike Bralni projekt Poletavci - poletni bralci je že v polnem razmahu, še vedno pa se mu otroci lahko pridružijo. Zaradi lanskega pozitivnega odziva smo se tudi letos pridružili Mestni knjižnici Ljubljana pri tem projektu. Namenjen je samostojnim mladim bralcem med sedmim in dvanajstim letom, ki so vpisani v eno izmed sodelujočih knjižnic. Projekt poteka od 10. junija do 10. Septembra 2013. Ker imajo otroci počitnice kar 68 dni, naj si jih med njimi izberejo trideset za branje. Otrok bere vsaj 30 minut na dan, kar si sam želi: slikanice, priročnike, stripe, recepte, revije ... V knjižnici dobi zloženko, v katero zapisuje prebrano; starši to potrdijo s svojim podpisom. Septembra bo zaključna prireditev, kjer bodo sodelujoči dobili SUPER NAVADO in super nagrado: BRANJE in MAJICO; glavna nagrada pa bodo superge in košarkarska žoga! Še več informacij dobiš na mladinskem oddelku CKV in na www.ckv.si. Prav tako so vabljeni k sodelovanju na prvem Zakajčkovem literarnem natečaju, kjer mladi bralci prepustijo domišljiji prosto pot in napišejo svojo zgodbo. Med poletjem so na mladinskem oddelku na voljo zavitki knjig Maček v žaklju. Za tri različne starostne stopnje otrok smo pripravili bralna presenečenja. V vsakem zavitku so tri knjige različnih vsebin in avtorjev. Na tak način je branje še zanimivejše in bolj skrivnostno! Avgusta bodo organizirane Pravljice pod krošnjami za najmlajše v okviru Poletja na Vrhniki 2013. Otroci in starši, dobrodošli! Podrobnejše informacije so na voljo v knjižnici in na spletnih straneh Cankarjeve knjižnice Vrhnika: www. ckv.si. POLETNI URNIK Cankarjeve knjižnice Vrhnika: 26. 6. - 31. 8. 2013 ponedeljek, sreda, četrtek: 13.00-19.00 torek in petek: 7.30-14.00 sobota: zaprto Več informacij na: www.ckv.si Novosti v maju 2013 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI... COELHO, P.: The alchemist COLON, E.: Che KRALJ, D.: Odličnost ravnanja z okoljem 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. ARISTOTELES: O nastajanju in propadanju DUPREE, U. E.: Ho'oponopono NHOAT H., T.: Dotik življenja REICHENBERG, M.: Kje je Wagner? ŠKET, R.: Kaj še čakate?! VENTRIGLIA, R.: Komunikacija v paru 2 VERSTVO ALLEN, J.: Deset stvari, ki jih sporoča papež Frančišek I. BYNUM, C. W.: Krščanska snovnost FÜRST, I.: Trapisti v Rajhenburgu KÜNG, H.: Kaj verujem? VINČEC, M.: Mir in dobro 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. BARTULOVIČ, A.: "Nismo vaši!" CENCIČ, M.: Nekatere teme o kakovosti in evalvaciji na pedagoškem področju ČERIN, A.: Bolj preproste izbire ČERNIGOJ, M.: Svet smo mi DAVIDSON, B.: Breme črnega človeka KAUFMANN, A.: Uvod v filozofijo prava KNEŽEVIČ Hočevar, D.: Etnografija medge-neracijskih odnosov KOZODERC, D.: Čas skupnosti SOVDAT, J.: Volilni spor TURKOVIC, Z.: Napovedi borznega investitorja ZAJC, D.: Od volilnih programov do koalicijskih pogodb ZUPANeC Bajželj, A.: Maske danes, obrazi jutri ŽIGON, T.: Uvod v mednarodne organizacije 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. ŠTOK-Vojska, N.: Sem ptiček droben, mil TURK, G.: Verjetnostni račun in statistika 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. BERGANT, Ž.: Analiza poslovanja od teorije do prakse CASPAREK, P.: Iz domače shrambe DONKO, D.: Preprosto: zdravje DRULOVIČ, A.: Titova kuharica GRBIČ, G.: Oklopni automobili : (1900-1945) GREGORIČ, T.: Priročnik za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS GRILC, M.: Čarobni zeliščni vrt KINSLOW, F. J.: Skrivnost trenutne ozdravitve KÖHLER, M.: Čudovite torte LEGAT, F.: Orodna jekla v praksi LESNIK, Š.: Konopljina kuharica s Feliksove domačije PRAPER, P.: Skupinska psihoterapija UCMAN, R.: Ekološki zeliščni vrt ŽGAJNAR Gotvajn, A.: Osnove okoljskega inženirstva 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. BORČIČ, B.: Sprehodi GRADIŠNIK, A.: Sanje KOKOLE, M.: Glasba v Kopru v 17. Stoletju KREGAR, S.: Romar k lepoti KUNST, B.: Umetnik na delu LAYER, L.: Kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer RAVNIK, J.: Osp & Mišja peč + Črni Kal SITI, W.: Družinske vezi : detajl STADLER, M.: Jadranje & psihologija VOGRINC, J.: Popularna godba ZALAZNIK, J.: Parafraza, palimpsest, citat in prisvojitev ŽMAK, J.: Drugi sočasno 81 JEZIKOSLOVJE VR D'ACUNTO, E.: Flash on English for transport & logistics KRAŠOVEC, J.: Prevajanje med teorijo in prakso VEZJAK, B.: Ad populum : analize družbe- nega diskurza VIDOVIČ-Muha, A.: Slovensko leksikalno pomenoslovje 82 KNJIŽEVNOST ŠTREKELJ, K.: Zgodovina slovenskega slovstva : I-II 82-1 POEZIJA. BEŠVIR, D.: Revni kot cerkvene miši BREST, D.: Beli tiger CESAIRE, A.: Dnevnik vrnitve v rojstno deželo in izbrane pesmi ERZIN, M.: Adam Ravbar : pesnitev iz slovenske zgodovine STRAŠEK, M.: Mejaši mojih gmajn 82-2 DRAMATIKA. FLISAR, E.: Tres obras de teatro TORKAR, I.: Raubarski cesar 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. AJVIDE Lindqvist, J.: Harbour BOLANO, R.: Telefonski klici BROWN, D.: Inferno GAIMAN, N.: Ameriški bogovi GIORDANO, P.: Človeško telo HOČEVAR, Z.: Prva liga HOSSEINI, K.: And the mountains echoed KASTELIC, B. B.: Izleti v mesenost KENNER, J.: Zapelji me LEWITSCHAROFF, S.: Blumenberg LIPUŠ, F.: Poizvedovanje za imenom LOE, E.: Naiven. Super. MATkO, M.: Po poti mojega srca MO, Y.: Big Breasts and Wide Hips MOOR, M.: Slikar in dekle PREGELJ, I.: Tolminci VINCETIČ, M.: Zimsko jajce 82-4... 9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. DETELA, L.: Zapleti v vijugah časa FRANČIČ, F.: Sončnica HARSCH, R.: Arjun in dobra kača INKRET, A.: Izgubljeni čas PARTLJIČ, T.: Največji slovenski pesnik in Slovenci SEDMAK, B.: Zdaj za prej pozneje SIMONOVIČ, I.: V primežu srca TAGORE, R.: Rastoči mesec ; in Povestice VERUJEM --- : 365 misli o veri 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. FESTIVAL otroške poezije (2013 ; Vrhnika) Rima raja : zbornik pesmi FURLAN, A.: Ula ulasta HORVAT, N.: Zgodbice o mucah HUNTER, E.: Fire and ice KLOPČIČ, A.: Ekodetektivi v Himalaji LANDA, M.: Krokodil pod posteljo NESBIT, E.: Pet otrok in Peskodlak ŠPACAPAN, L.: Če je sonce razigrano ZAGORC, I.: Travnik, dober dan ZUPAN Vrtač, M.: Kakšne barve je svet ŽILINSKAITE, V.: Potovanje na Tandadriko 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE. BOSCO, G.: Spomini ERIČ, M.: Ljubljanica osebno FERENC, T.: Osvoboditev Slovenje in oblikovanje slovenske države leta 1945 FERFILA, B.: Indijanci severne Amerike - nekoč in danes FILIPOVIČ, V.: Divji akvatori GAETA, S.: Papež Frančišek HOBSBAWM, E. J. E.: Čas imperija : 18751914 KORNHAUSER, P.: Zakaj sem ponosen, da sem zdravnik KOŽINOV, V. V.: Ruski človek v iskanju resnice MUŽEVIČ, B.: Civilizacija pred našo? OMERZA, I.: Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo RAZPOTNIK Viskovič, N.: Vloga polkmetij v preobrazbi slovenskih obmestij RULITZ, F. T.: Vetrinjska in bleiburška tragedija SEVER, F.: Past na Menini planini Najbolj brane ali iskane knjige v maju 2013 1. Woodiwiss, K. E.: Shanna 2. Wooding, C.: Viharno nebo 3. Läckberg, C.: Tujka 4. Prežihov, V.: Solzice 5. Gabaldon, D.: Kačji pastir v jantarju 6. Ward, T.: Grammar friends 1 7. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 8. McGuire, J.: Čudovita polomija 9. James, E. L.: Petdeset odtenkov svobode 10. Goudge, E.: Dežela zelenega delfina Filmi za odrasle CRIMEN ferpecto = Ferpekten zločin BREACH = Izdajalec BUTTERFLY on a wheel = Zlomljena krila FEAST of love = Praznovanje ljubezni Das FRÄULEIN = Gospodična Das LEBEN der Anderen = Življenje drugih The LIFE and deth of Peter Sellers = Življenje in smrt Petra Sellersa The LOST city = Izgubljeno mesto LOVE (et ses petits desastres) = Ljubezen in ostale neprilike MAN on a ledge = Samomorilec MORAM spavat' andele = Spati moram, angelček PUT lubenica = Pot lubenic SNIVAJ, zlato moje = [Sanjaj, ljuba moja] SUNSHINE : ein Hauch von Sonnenschein = Sunshine TAKEN = [Ugrabljena] Filmi za otroke in mladino in risanke DI-Gata defenders. 5, 6 POKEMON. 1 = Pokemon. 1 in 2 TEENAGE mutant nijna turtles. 3, 4, 7, 8, 9, 11 in 13 ZAJČEK Bine : 3 Dokumentarni filmi KUHANJE? Otročje lahko! = Cooking? Child's play! SEVER, J.: Nekoč je bila dežela pridnih ŠILEC, K.: Placebo : is there one who would not weep Računalniški CD/CDROM HEWINGS, M.: Advanced grammar in use Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: http:// www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhni-ka. Izbor: Niko Nikolčič 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 5i Novičke v Športne zveze Vrhnika Predpočitniške novičke začenjamo z zahvalo. Zahvaljujemo se Avtotrade, d.o.o., Vrhnika, ki nam je sredi maja omogočilo brezplačno uporabo učilnice njihove avtošole. Za naše člane smo pripravili predavanje na temo Obveznosti organizatorjev športnih prireditev. Zbralo se nas je devet, predavala pa nam je Vida Mihelčič, nekdanja inšpektorica za šport. Seznanila nas je z veljavno zakonodajo, z obveznostmi, nalogami in odgovornostjo organizatorjev, z možnimi rešitvami v praksi, pa tudi s prekrškovnimi sankcijami. Bili smo prav prijetna, ravno prav velika skupina. Več kot dve uri smo intenzivno spremljali predavanje ter sodelovali z vprašanji in izkušnjami iz prakse. Skupaj smo ugotovili, da so takšni dogodki, kjer pridobimo, obnovimo ter poglobimo znanje in izmenjamo izkušnje, še kako potrebni. Razmišljamo že o naslednji temi, ki bi bila zanimiva za naše člane. Veseli bomo vaših predlogov. V drugi polovici maja smo se člani izvršnega odbora sestali kar dvakrat, in sicer: 14. in 20. maja. Na obeh sejah smo obravnavali predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilmka o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika. Podpredsednik Športne zveze Vrhnika Borut Fefer, ki je bil imenovan v Komisijo za uskladitev pripomb k predlogu sprememb in dopolnitev navedenega pravilnika, nas je seznanil z delom komisije, ki se je doslej sestala dvakrat. Seznanili smo se tudi z vsem gradivom, ki je bilo pripravljeno za obe seji oziroma po njih. Skupaj smo ugotovili, da »simulacije sprememb«, ki jih je pripravil direktor zavoda Boštjan Koprivec, niso tisto, kar smo zapisali v naš pisni predlog z javne obravnave. Za spremembo meril v smeri, kot je bilo izoblikovano stališče na javni razpravi, bi potrebovali podatke o programih izbranih izvajalcev, in sicer: velikost vadbene skupine, število registriranih športnikov, urnik vadbe vsake vadbene skupine, pa še kaj. Poleg fotokopij vlog, ki so bile upoštevane in vrednotene na javnem razpisu za šport, smo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika zaprosili še za cenike objektov, s katerimi zavod upravlja, in sicer za leti 2006 in 2013. V nadaljevanju smo člani delovne skupine zveze z željo po boljšem sodelovanju z zavodom navedeno prošnjo po pridobitvi fotokopij vlog zelo zmanjšali. Od prvotnih 44 vlog smo prosili za samo sedem. Žal do pisanja teh novičk, po več kot treh tednih, nismo prejeli še ničesar; niti fotokopi sedmih vlog niti cenikov športnih objektov. Smo pa v nasprotju z napisanim ponosni na uspešno sodelovanje z našo krovno organizacijo OKS - ZŠZ. V začetku leta smo se vključili v postopek posredovanja predlogov, mnenj, pripomb in stališč oziroma pobud k delovnemu gradivu za pripravo strategije slovenskega športa. Predlagali smo, da OKS-ZŠZ skupaj s panožnimi zvezami pripravi merila za sofinanciranje »tekmovalnega športa« oziroma športnikov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Merila naj bi vsebovala optimalni obseg programa in velikost vadbenih skupin po posameznih športnih panogah. Sedaj ima to v merilih vsaka občina urejeno na svoj način, kar nemalokrat povzroča težave. Tako je tudi na Vrhniki. Predlagali smo še, naj bi športne zveze pridobile vlogo v pravilnikih za sofinanciranje športa na lokalni ravni. Občinski svet naj bi pred sprejemom Letnega programa športa pridobil mnenje zveze. Kot je bilo povedano na skupščini OKS - ZŠZ, ki je bila tokrat v Zrečah, bosta predloga verjetno ugledala luč sveta v zakonodaji, ki jo pripravljajo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Sicer pa je bil večji del časa na tej skupščini namenjen problematiki spreminjanja dosedanjih Pravil OKS- ZŠZ, ki se niso spremenila od leta 2003. Večina nas je menila, da popolna ukinitev mandatarskega sistema ni primerna. Menili smo, naj bi predsednik tudi v prihodnje obdržal nekaj samostojnosti in imel možnost izbire vsaj najtesnejših sodelavcev, torej podpredsednikov. O spremembah bomo še govorili, načrtovano pa je, da bi jih sprejeli na decembrski seji. Seja skupščine je bila po treh urah predčasno končana, saj je bila v sosednji dvorani pripravljena predstavitev slovenske reprezentance za sredozemske igre v Mersinu. Odpravo vodi nekdanji veslač Iztok Čop, ki tako prvič na igrah ne bo v vlogi športnika. V času predstavitve reprezentance je bil nastop na igrah zaradi nemirov v Turčiji še nekoliko vprašljiv, zdaj pa lahko zapišemo, da nemiri očitno ne sežejo na jug Turčije. V času od sredine maja do oddaje tega prispevka smo se odzvali kar nekaj vabilom naših članov in se udeležili njihovih prireditev. Ker smo tokratne novičke začeli s zahvalo, bomo še končali z njo. Posebno zahvalo smo prejeli na prireditvi Športnik Logatca za leto 2012, saj s tamkajšnjo športno zvezo odlično sodelujemo. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite po telefonu št. 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. V juliju in avgustu vas prosimo, da nas za obisk predhodno pokličete, da se bomo o terminu dogovorili, saj čisto vse torke ne bomo imeli uradnih ur. Želimo vam prijetne, čim bolj športno obarvane počitnice. Športna zveza Vrhnika Odgovor na članek »Športne« novičke V Športnih novičkah Športne zveze Vrhnika - junij 2013 je zapisanih nekaj stavkov, ki ne držijo popolnoma. Zapisal bom zgolj nekaj dejstev, bralci pa naj si sami ustvarijo sliko. 12. 4. 2013 sem prejel sklep o imenovanju Komisije za uskladitev pripomb na predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, ki jo sestavljamo: Matej Černetič (Občma Vrhnika) - predsednik, Borut Fefer (Športna zveza Vrhnika) - član in Boštjan Koprivec (Zavod Ivana Cankarja Vrhnika) - član. 15. 4. 2013 se je komisija prvič sestala in sprejela naslednji sklep: Občina pripravi čistopis veljavnega pravilnika z vnesenim predlogom sprememb, zavod pripravi prikaz spremembe vadbenih skupin za en individualni in en kolektivni šport, nato športna zveza pripravi pripombe oziroma predlog sprememb. 16. 4. 2013 Naredi in poslal sem simulacijo sprememb vadbenih skupin za en individualni in en kolektivni šport na podlagi predlaganih sprememb pravilnika, ki je bil pred pol leta že na obravnavi na občinskem svetu in ga poslal članoma. 17. 4. 2013 Prosil sem za sklic sestanka komisije, da predstavim ugotovitve simulacije predlaganih sprememb pravilnika, ki vključuje tudi predloge sprememb različnih društev. 22. 4. 2013 Na sestanku predstavim ugotovitve in sprejmemo dodaten sklep, da pripravim simulacijo z interpretacijo za vsa društva 7. 5. 2013 Članoma komisije sem poslal 17! različnih variant - simulacij sprememb pravilnika (od sprememb vadbenih skupin do sprememb vrednotenja vadbenih površin itd.) in njihov finančni vpliv na vsa društva, ki so se prijavila na razpis. 13. 5. 2013 Prejeli smo čistopis Pravilnika s^ strani predsednika komisije g. Mateja Černetiča. 23. 5. 2013 S strani člana komisije g. Boruta Feferja sem prejel e-pošto, da Športna zveza Vrhnika potrebuje še: »Dokumentacijo letošnjega razpisa za sredstva (oz lanskega razpisa za sredstva v 2013). Cenik telovadnic v letu 2006 in 2013.« Takoj sem vprašal, kakšno dokumenta-cio točno potrebujejo in dodal, da sem izpolnil vse, kar je komisija zahtevala od mene ter o tej zahtevi mimo komisije seznanil tudi predsednika komisije. 24. 5. 2013 Prejel sem odgovor, da bi ŠZV rada pridobila vso dokumentacijo, ki so jo društva oz. klubi poslali na razpis za sredstva. Po preverjanju ali lahko osebne podatke predajamo tretjim osebam in odgovoru, da moramo biti pri tem pazljivi, saj se morajo vsi osebni podatki v vlogah prikriti, sem opravil telefonski razgovor z g. Borutom Feferjem in mu predlagal, da ŠZV pridobi vloge od svojih članic, mi pa skladno z zakonodajo predamo ostale vloge. 6. 6. 2013 Od g. Boruta Feferja sme prejel e-pošto z vsebino: »... smo se na ŠVZ dogovorili, da bomo dokumentacijo, ki je bila poslana na javni razpis za sredstva za 2013 od naših članov pridobili sami, vas pa prosim, da nam od 19-ih dokumentacij, ki niso naši člani, posredujete dokumentacijo za naslednja društva: LK Potens, ŠK 2002, ŠD rokometna šola, Klub letalcev, Taekwondo klub, ŠD Vučko, ŠD Sent. Poleg tega pa prosim, da nam pošljete še cenik vseh objektov, s katerimi upravlja ZIC za leto 2006 in 2013.« 6. 6. 2013 Isti dan sem g. Borutu Fefer-ju odgovoril, da bomo pripravili dokumentacijo v najkrajšem možnem času, ter obrazložil, da težko rečem, kdaj točno to bo, saj za vsako vlogo potrebujemo minimalno dve uri časa, ker pa smo ravno v pripravah na Argonavtske dneve ter na enega največjih malo-nogometnih turnirjev v Slovenji, težko najdemo čas še za tovrstne zahteve. 20. 6. 2013 Kljub vsem zadolžitvam, ki smo jih imeli z organizacijo in izvedbo Argonavtskih dni ter drugih športnih prireditev, smo tudi s prostovoljnim delom 14 dni po dokončni zahtevi Športne zveze Vrhnika uspeli pripraviti dokumentacijo na zahtevo Športne zveze Vrhnika. Naj seznanimo, da je vsaka vloga zahtevala več kot dve uri dela. Obenem naj dodam, da sem se kot član enega izmed športnih društev 20. 6. 2013 tudi pozanimal, ali je društvo dobilo zahtevo od Športne zveze Vrhnika po posredovanju vloge s katero je društvo kandidiralo na razpis in odgovor je bil negativen. Prepričan sem, da to društvo ni bilo edino, ki ni prejelo prošnje po posredovanju vloge. Tudi javno sem večkrat izrazil zadovoljstvo nad potezo g. župana, da je sklical komisijo, ki bo skušala uskladiti pripombe na predlog pravilnika, saj zavod, kljub temu, da nudi zgolj administrativno pomoč pri razpisu in ne odloča o višini ter razdelitvi sredstev, že dalj časa opozarja na določene pomanjkljivosti v pravilniku, katerih spremembe bi privedle k bolj pravični porazdelitvi sredstev med društvi. Komisija je svoje delo začela izjemno korektno in za koo-perativnost moram pohvaliti oba sočla-na komisije. Vloženega je bilo ogromno dela, da so se pripravile vse simulacije in zahtevane vloge. In ni v duhu »fair playa«, da se mimo komisije zahteva nove dokumente, da se zavaja javnost z datumi ter kaže s prstom na nesodelo-vanje in nedelo zavoda, obenem pa se od številnih drugih društev ne zahteva niti vloge, kljub temu, da je bilo zapisano, da bo Športna zveza Vrhnika od članic pridobila dokumentacijo sama. Ne odzovem se na vsake »športne« novičke, ker mi čas ne dopušča. A pri tako pomembni stvari kot je pravilnik o sofinanciranju športa, človek ne more pustiti javnost, da živi v zmoti. Avgusta bo minilo že dve leti odkar smo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika pripravili predlog sprememb pravilnika, za katerega verjamemo, da bi sredstva med društvi razdelil bolj pravično (pred tem smo za predloge pozvali vsa društva in zvezo). In ni pošteno, da se s prstom kaže na nas, kot na tiste, ki zavlačujejo s sprejemom pravilnika. Še enkrat naj poudarim, da podpiramo prizadevanja župana in roke, ki jih je postavil komisiji. Vem pa, da se z vedno novimi zahtevami, če jih občinska uprava ne bo zajezila, ti roki močno zamikajo. Na škodo aktivnih društev, ki si željo pravičnejše porazdelitve sredstev. Zavedati se je potrebno, da si na zavodu tudi z analitičnimi argumenti prizadevamo, da bi bilo teh sredstev več, saj je v občini vedno več društev in vedno več je tudi članov - od najmanjših dalje. Ker verjamemo v njih, ker podpiramo prizadevanja številnih športnih delavcev in vemo, da delajo vrhunsko, si prizadevamo sodelovati z vsemi ljudmi in orga-nizacjami, ki deljo isti cilj. Kot direktor zavoda sem prepričan, da ta cilj delimo vsi člani komisije z g. županom na čelu, ki je to komisijo tudi ustanovil. V upanju, da bo v prihodnje komisija tista, ki bo diktirala tempo sprejema pravilnika, vsem skupaj voščim športni pozdrav. Boštjan Koprivec, direktor ZIC Vrhnika Razpis za najem športnih dvoran: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Partizan Vrhnika in dvorana pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 15. julija 2012 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Športne dvorane Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2013/2014. Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka, v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14. do 23.30 v športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od 16.30 do 23.30 v športni dvorani Partizan in športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem mogoč ves dan. Obdobje najema dvoran je od 1. septem- bra 2013 do 31. avgusta 2014 oziroma najmanj od 1. oktobra 2013 do 30. aprila 2014. Pisna vloga naj vsebuje: ime najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema in še rezervni termin najema za primer zasedenosti želenega termina. Obrazce najdete na internetni strani zavoda. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE« Dodatne informacije: Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport, telefon 750 66 35, mobitel 051 661 061. POMEMBNO OBVESTILO: Pri izbiri terminov bodo imela prednost tista društva in posamezniki, ki: • so redni plačniki, • uporabljajo dvorano vse leto, • so izvajalci letnega programa športa, • uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in • so občani Občine Vrhnika. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Velkavrh - Sedej že tretjič letos V začetku junija je bil v Velenju že tretji reli za državno prvenstvo Slovenje. Kot smo pisali že v prejšnji številki, sta se tja odpravila Andrej Velkavrh in Matej Sedej po že dveh zmagah. Tudi tokrat sta premagala vse tekmece in se na koncu vročega dneva veselila že tretje zmage, ki ju je le še utrdila v skupnem seštevku točk. Sedaj Andreja in Mateja čaka zaslužen dopust, konec avgusta pa se bosta podala na Hrvaško na novo tekmo. Andrej se je zahvalil predani ekipi mehanikov in naslednjim sponzorjem: olja in maziva DIVINOL, SALKON, TERMO-TOM, Geodetske storitve A-GEA, VR- Elektronika, Avtodeli BMC, Karoserija Novak, Pleško & Nesa, MSM, Miro Stražišar, in Mesarstvo Snedic. (Nina) 52 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Okrogla miza o vlogi prehrane v športu Hrana ima večjo vlogo, kot si mislite Vrhnika, 22. junij - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v osrednjem kulturnem hramu Vrhnike pripravil okroglo mizo na temo prehrane v športu. Predavatelj Tadej Majerle je med drugim povedal, da je za dosego športnih rezultatov odločilna primerna prehrana, ki naj bi imela kar 80 % delež pri doseganju rezultatov, preostalo pa vadba. V senci tega je spomnil na Tadej Majerle velikokrat izrečene napačne trditve nekaterih športnikov, če, da bo vadba »kompenzirala« napake v prehrani. Zato je obiskovalcem med drugim priporočil pet do šest obrokov na dan, pitje zadostne količine vode (od tri do šest litrov na dan - odvisno od telesne aktivnosti), premišljen vnos ogljikovih hidratov, prehranskih dopolnil in pravilo energijske bilance. (gt, foto: gt) Košarkarji KK Vrhnika se odpravljajo na počitnice Tudi ko se je šolsko leto bližalo koncu, košarkarji niso počivali. Poleg veliko energije, ki jo fantje vlagajo v uspešno zaključevanje šolskega leta, tudi pridno trenirajo in tekmujejo. Tako sta ekipi U-14 in U-12 v juniju končali prvi spomladanski del tekmovanja za sezono 2013. Ekipa košarkarjev U-14 so prikazali izjemno borbenost in velik napredek v košarkarski igri. Kot smo že poročali, so se v 1. SKL borili za mesto med najboljšimi osmimi ekipami v slovenskem košarkarskem prostoru letnika 1999 in 2000. Žal so imeli veliko smolo pri tekmah proti ekipi KK Janče Energetika, s katero so v treh mesecih odigrali pet tekem. Vsako od njih so bili poraženi za pičlo točko ali dve, ki sta jih stali uvrstitve med najboljših osem. Tako drugi del tekmovanju začenjajo popolnoma neobremenjeno in z željo po dokazu samim sebi, da so res dobra in obetavna ekipa. Nasproti jim bodo stale ekipe MARC Ajdovščine, KK Grosuplja in Elektro Gorenjske. Tudi košarkarji ekipe U-12 so pokazali, da so iz pravega testa. Revijalna tekma otrok in staršev Kljub trenutno najboljšima ekipama na lestvici Unionu Olim-pije in Šentvida so se borili do zadnjega atoma in dokazali, da se ne vdajo brez boja. Prvi del so končali zelo dobro in tudi košarkarji letnika 2001 in mlajši se v jesenski del tekmovanja podajajo neobremenjeno kot favoriti v svoji skupini. Borili se bodo za mesta od 9 do 16. V začetku junija so potekale tudi kvalifikacije za ekipi kadetov in mladincev za uvrstitev v 1. SKL prihajajoče sezone 2013/2014. Kadeti so se brez poraza prebili skozi kvalifikacije in bodo kot že dve leti poprej sezono 2013/2013 igrali v 1. SKL med 24 najboljšimi ekipami v Slovenji. Ekipa mladincev je prvi dve kvalifikacijski tekmi dobila z veliko razliko, vendar je bila ekipa Portoroža preveč dobra za uvrstitev v 1. SKL. Tako mladinska ekipa sezono 2013/2014 ostaja v 2. SKL kot ena izmed favoritov za sam vrh lige. Za prijeten zaključek sezone smo se vsi košarkarji in starši zbrali na nepozabnem pikniku v Športnem parku Blatna Brezovica. Ob pravi pojedini čevapčičev Mesarje Blatnik in obilici sladic naših mamic in babic smo se družili pozno v noč. Dobili smo tudi novega zmagovalca v prostih metih - naziv car prostih metov 2013 je pripadel Vidu Sedeju, zmagovalec meta trojk je bil Jan Spernjak in zmagovalec meta iz sredine Matjaž Kos. Igralci so odigrali tudi izjemno zanimivo in borbeno tekmo. Tako smo košarkarji končali sezono 2012/2013. Čestitke in zahvala vsem igralcem in trenerskemu kadru za res dobre košarkarske predstave v minuli sezoni in uveljavitev KK Vrhnika nazaj med najboljše v Slovenji. Zdaj pa odhajamo na zaslužene počitnice! (DM) Teka so se udeležili 304 tekači, kar je sicer manj od prejšnjih let, a upoštevajoč slabo vreme in sočasni tek v Ljubljani še vedno visoka številka. Najhitrejša in najhitrejši na 14 km: Maja Peperko in Aljoša Smolnikar Tek v Bevkah Kljub dežju več kot tristo tekačev Bevke, 25. maj - Že sobotno jutro v vremenskem pogledu ni bilo nič kaj obetavno, čez dan pa so se razmere samo še slabšale. A kljub temu se je na za štartno črto bevškega teka zbralo vrč kot tristo tekmovalcev, ki so se podali na različne trase, med katerimi veljata za najbolj priljubljeni 7- in 14-kilometrska. Start ob enajsti uri se je sicer začel še v suhem vremenu, a ko so tekmovalci pritekli skozi cilj in končali 7 km dolgo traso, jih je že močil dež. Tiste, ki so dvakrat obtekli traso, pa je dež v drugem delu tako rekoč nenehno močil. »Seveda rekord proge v takih razmerah ni mogel pasti,« je po-komentiral dogajanje po koncu tekmovanja predsednik ŠD Bevke Mitja Vehar, ki je bilo organizator prireditve. »Kljub dežju in sočasnemu teku DM v Ljubljani pa nam je uspelo privabiti 304 tekmovalce.« Na sedemkilome-trski trasi je bil najhitrejši Luka Kramarič s časom 25 minut in 11 sekund, med dekleti pa Helena Žavbi z 31 minutami. Najdaljšo - 14-kilometrsko traso - je med moškimi najhitreje pretekel Na prizorišču se je predstavljala tudi kino sekcija bevškega kulturnega društva. Aljoša Smolnikar (49 minut in 55 sekund), med ženskami pa Maja Peperko (1:01:18). Drugo leto zapored so se okoli Bevk podali tudi kolesarji, ki jih je bilo zaradi slabega vremena le peščica. Petnajst krogov je najhitreje odpeljal domačin Jani Trček, ki je podvig opravil v 42 minutah (bevška ekipa je bila na kolesarskem tekmovanju tudi najštevilčnejša). Vsem nagrajenim so čestitali župan Stojan Jakin in omenjeni predsednik društva ter predsednica krajevne skupnosti Nataša Tešar. Ob tekaškem tekmovanju je potekal še spremljevalni program, kajti pod šotorom je najmlajše navduševal čarodej, na prostem pa so lahko obiskovalci »stikali« po stojnicah, predstavljala so se tudi nekatera lokalna podjetja. Med drugim velja omeniti predstavitev bevškega kina, nekoč prepoznavnega znaka tega kraja, ki ga domačini poskušajo ponovno oživiti. V letošnji sezoni imajo za sabo že več projekcij, obisk pa je bil, kot pravijo, dober. »Izkupiček današnje prireditve bo romal za namen dokončanja športnega parka v Bevkah. Naš »toplar« potrebuje še protive-trno zaščito, da bo na ta način ugoden za piknike v vseh vremenskih razmerah, radi pa bi do konca uredili tudi travnato nogometno igrišče,« je še dejal Vehar. Gašper Tominc, foto: GT Prvi mednarodni turnir košarkarjev Med dnevi veselja in športa, imenovanimi Argonavtski dnevi na Vrhniki, so se predstavili tudi mlajši košarkarji KK Vrhnika. V soboto, 15. junija, so v športnem parku Vrhnika organizirali prvi mednarodni turnir za košarkarje U-12 Agronavtkoš. Turnirja so se udeležili košarkarski prijatelji iz Reke - KK Uskok in košarkarski prijatelji iz Trsta ŠD Jadran. Košarkarji od odigrali tri tekme med seboj. Z borbeno igro in kolektivnostjo so prvo mesto brez poraza zasedli domači košarkarji KK Vrhnike, dru- go košarkarji KK Uskok iz Rijeke in tretje mesto ŠD Jadran iz Trsta. Vsi skupaj so se po končanem turnirju pogostili s picami in se spoznavali med seboj. Fante je obiskala tudi maskota Igrive košarke, projekta KZS košarka za najmlajše, Žogica. Z norčijami je zabavala obiskovalce turnirja in se družila z najmlajšimi. Program so popestrili s srečelovom. Za- hvaljujemo se vsem darovalcem, ki so nam z darilci pomagali izpeljati prijeten in košarkarjem nepozaben turnirček. Iskrena hvala generalnemu sponzorju ZIC Vrhnika in Kompostarni Rosa ter drugim darovalcem: Pizzerja Boter, Hotel Mantova, Trgovina obutve Kara, Tomaž Bar Vrhnika, Cvetličarna Karmen, Avtohiša Seliškar, Komunalno podjetje Vrhnika, Megaphone Tolea d.o.o, Slaščičarna Berzo, Soboslikar-stvo in fasaderstvo Franc Habat, s. p., Fit-nes BJ fit, LGB inženiring in informacijske tehnologije, d. o. o., Ljubljana, Scania Slovenja, d.o.o., Ljubljana. Teniški turnir (srečanje) V okviru Argonavtskih dnevov je bilo precej tudi športnih prireditev. Prvi so na športno sceno stopili tenisači, saj vrhniški teniški kljub prav letos praznuje trideset let aktivnega delovanja. Tako tenisači ostajajo stalni tekmovalni spremljevalci Argonavt-skih dnevov z uspešnimi teniškimi turnirji. Letos so pripravili teniški turnir, da ne bo pomote, le teniško srečanje, z ekipo TC LUKA iz Ptuja. Prav ti tenisači so se radi odzvali povabilu TK Vrhnika, saj imajo že nekaj let skupne dobre prijateljske in tekmovalne odnose. Vsako ekipo je zastopalo osem tenisačev, ki so se pomerili v šestih posameznih dvobojih in v štirih dvojicah. Rezultat je bil 7 : 3 za TK Vrhniko. Posamezni rezultati dvoboja pa so bili naslednji: D. Mesec - F. Žitnik 5 : 9; A. Seljak - D. Majcenovič 9 : 2; S. Koren - Č. Hlupič 9 : 0; G. Kukec - B. Kocjan 9 : 3; V. Jereb - R. Merc 8 : 9; Seljak, Koren - Majcenovič, Lah 4 : 9; D. Dosič - M. Lah 9 : 8; Jereb, Dosič - Merc, Tumpej 9 : 8; Kukec, Božič - Žitnik, Skupinska fotografija obeh ekip pred dvobojem, ki se je končal s 7 : 3 za TK Vrhnika. Hlupič 9 : 5; Mesec, Košir - Kocjan, Košir 9 : 5. Dvoboj je trajal vso soboto 15. junija 2013, tako da je večina tenisačev dočakala tudi Noč na Vrhniki. S. S. 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 53 Namizni tenis Uspešen zaključek sezone z Jazonovim pokalom! V nedeljo, 2. 6., smo v namiznoteniški sekciji ponovno organizirali Jazonov pokal za notranjsko regijo. Odziv je bil odličen in naši mladi upi so imeli priložnost pokazati svoje znanje. Otroci so igrali mešano po spolih v treh disciplinah. Najbolje so se izkazali igralci iz kluba z Rakeka, ki jim je uspel neverjeten dosežek, Jazonov pokal: od 1. do 5. razreda saj so pokale odnesli v vseh disciplinah. Med učenci in učenkami od 1. do 5. razreda je Luka Stražišar edini uspel ugnati brata Podobnika. Luka Podobnik je tako zasedel drugo mesto, mladi Miha pa odlično tretje. V kategoriji od 6. do 9. razreda je slavila Simona Soldat, trie Vrhničani pa so bili tik pod vrhom. Odlično drugo. mesto je zasedel Jan Vrhovec, drugo Nejc Nagelj in četrto mesto Vid Rode. Z dobro igro se je izkazal tudi Leon Skof, ki je že na svoji prvi tekmi dosegel šesto mesto. Pomembne izkušnje pa sta si nabrala še Tilen Mesec (sedmo mesto) in David Skof (deseto mesto). Med dijaki je Izak Oberčkal Pluško zasedel odlično tretje mesto, David Cirikovič četrto in Matija Grebenc peto. Zahvala za pomoč pri organizaciji in podporo velja Zavodu Ivana Cankarja in trgovini s kolesarsko opremo Jan Sport, ki je priskrbela praktične nagrade. Po uspešnem letu in dobrih dosežkih je konec junija sledil zaključek sezone na toplem poletnem soncu. Z igralci smo sklenili, da bomo v naslednji sezoni še bolj trdo delali in tako lahko v prihodnje pričakujete še boljše rezultate. Septembra bomo ponovno v polnem zagonu in če se želite pridružiti naši ekipi in začutiti športno vznemirjenje, vas vabimo, da nas obiščite vse dni (razen sredo) med 18 in 19.30. .. Trenerji NTS vrhnika Jazonov pokal: od 6. do 9. razreda Fotografiranje ob zaključku sezone Skoraj 500 kolesarjev na maratonu Vrhnika, 16. junij - Vreme nam je bilo zopet naklonjeno. Po deževnem prvem letu smo imeli sedaj že drugo leto zapored izredno lepo vreme. Letos se je vseh preizkušenj Argonavtskega maratona udeležilo skoraj 500 kolesarjev, kar je več kot 7-kratno povečanje števila udeležencev glede na prvo leto. Maraton pridobiva na veljavi, zato je bil uvrščen tudi v koledar kolesarskih prireditev po Slovenji. Večina kolesarjev je iz drugih občin. Največ udeležencev se je podalo na 81 kilometrski kolesarski maraton (Vrhnika - Borovnica - Polhov Gradec - Sentjošt - Podlipa - Vrhnika). Na poti so morali premagati skoraj tisoč metrov nadmorske višine, a po treh urah je najhitrejši že prikolesaril skozi ciljno ravnino. Ker maraton ni bil tekmovalnega značaja, so medalje prejeli vsi udeleženci. Skupaj z njimi so se na pot odpravili udeleženci 63 kilometrskega malega argonavtskega maratona. Pol ure po startu Argonavtskega maratona je ŠD Agonija, ki je bil glavni organizator prireditve, pozvalo naj se na startu zberejo še udeleženci Družinskega argonavtskega maratona. Tudi tu se je zbrala množica staršev in otrok, ki pa so se podali na nekoliko krajšo pot. 31 kilometrov so prekolesarili čez Borovnico, Notranje Gorice in Blatno Brezovico ter podvig zaključili na startu na Vrhniki. Se vedno pa je ostalo nekaj najmlajših, za katere je tudi ta trasa bila predolga, zato smo zanje s pomočjo animatorjev Poletnega vklopa, kar v športnem parku organizirali še otroški maraton Argonavtek. Dobra organizacija in dobro vzdušje sta pripomogla, da so kolesarji že sedaj obljubili svojo udeležbo na Argonavtskem kolesarskem maratonu 2013. Za ŠD Agonijo in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Daniel Cukjati Vrhniški strelci uspešno zaključili Letošnjo sezono v Primorsko-Notranjsko-Kraški ligi smo strelci zaključili s tekmo v Ilirski Bistrici. Strelci iz celotne regie smo se pomerili na novem strelišču, ki so ga prizadevni domačini uredili v prostorih bivše vojašnice. Tekmovalni rezultati so bili odlični tudi tokrat in lahko rečemo, da je strelišče popolnoma primerljivo z ostalimi v zahodni regiji. Ob zaključku lige so najboljši strelci prejeli medalje za odlične nastope v celotni sezoni. Predvsem nas zelo veseli, da v ligi vsako leto sodeluje več strelcev, predvsem najmlajših, ki so garant, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo dobre rezultate. Vrhniški strelci smo skozi celotno sezono dobro delali z mladimi, zato ne presenečajo medalje v vseh kategorijah kjer smo sodelovali. Na tokratni tekmi moramo posebej omeniti Ožbeta Drašlerja, ki je zmagal med pionirji in pokazal, da se trdo delo skozi celotno sezono vsekakor obrestuje. Prav tako so prva mesta zasedli tudi naši veterani in veteranke ki spadajo med najboljše v državi. Na koncu lahko rečemo, da je liga odlično uspela in da se v še večjem številu vidimo spet jeseni. Strelsko društvo Vrhnika Matevž Seljak je postal mojster karateja V ponedeljek, 27. maja 2013, je naš učenec oziroma kandidat Matevž Seljak po prikazanih elementih za črni pas, šolskih in mojstrskih katah ter prostem boju 3-krat po 1 minuto z zelo dobro demonstracijo opravil izpit ter si tako pridobil naziv SHO-DAN (1. dan) oziroma mojster karateja! Za omenjeno uspešno opravljanje izpita bi mu rad čestital v svojem imenu in v imenu Karate akademije Pantera! Karate akademija Pantera Boris Peček Odlični rezultati Karate kluba Vrhnika Tekmovalci Karate kluba Vrhnika so na Karate Turnir kimon open 2013, ki je potekal 14. aprila, dosegli 17 medalj in pokal za 1. mesto za največje število doseženih medalj. Turnirja se je udeležilo 195 tekmovalcev iz 17. slovenskih klubov. Karate klub Vrhnika je zastopalo 20 tekmovalcev ter 4. ekipe. Rezultati, ki so jih dosegli naši zastopajoči, so bili sledeči: 1. Lan Gabrijelčič: 3. mesto kata ekipno ml. dečki 2. Gal Habič: 2. mesto v katah posamično 3. Vid Gruden: 3. mesto kata ekipno 4. Tinkara Sluga: 1. mesto kata posamično st. deklice 5. Brina Arsič: 3. mesto v katah posamično st. deklice 6. Tjaša Kovač: 2. mesto v ekipnih katah in 3. mesto v katah posamično ml. deklice 7. Lana Rajh: 1. mesto v katah posamično in 2. mesto v izvajanju elementov (kihon) 8. Janez Mauri: 3. mesto v izvajanju elementov (kihon) 9. Andrej Matevc: 2. mesto v ekipnih katah 10. Marin Rubinič: 3. mesto v izvajanju elementov (kihon) 11. Aljaž Hodnik: 1. mesto kata ekipno dečki 10-12 let 12. Benjamin Husakovič: 1. mesto kata ekipno dečki 10-12 let 13. Edin Čehič: 1. mesto kata ekipno dečki 10-12 let 14. Brina Arsič: 2. mesto kihon 10-12 let in 3. mesto v katah posamično 10-12 let 15. Nejc Cvetkovič: 1. mesto v katah posamično 10-12 let 16. Bine Cvetkovič: 1. mesto v katah posamično 8-9 let 17. Luka Ogrin: 2. mesto v ekipnih katah 10-12 let 18. Simon Gabrijelčič: 3. mesto v ekipnih katah 10-12 let Udeležili so se tudi Pokal Bohinja 2013, ki je potekal 20. 4. 2013 in osvojili 7 medalj. Turnirja se je udeležilo 348 tekmovalcev iz 30 klubov štirih držav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nemčije in Slovenje. Karate klub Vrhnika je zastopalo 14 tekmovalcev ter 2 ekipi. Rezultati, ki so jih dosegli naši zastopajoči, so bili sledeči: 1. Tjaša Kovač: 2. mesto (kata posamično) in 3. mesto kategorija (kata team) 2. Brina Arsič: 3. mesto (kata posamično) in 3. mesto katego-rja (kata team) 3. Bine Cvetkovič: 2. mesto kategorija (kata posamično) 4. Tinkara Sluga: 3. mesto kategorija (kata team) 5. Edin Čehič: 3. mesto kategorija (kata team) 6. Aljaž Hodnik: 3. mesto kategorija (kata posamično) in 3. mesto kategorija (kata team) 7. Sara Arsič: 3. mesto kategorija (kata posamično) 8. Benjamin Husakovič: 3. mesto kategorija (kata team) Naši tekmovalci so s trudom in rednimi treningi na obeh turnirjih odlično zastopali Karate klub Vrhnika, v imenu katerega jim čestitamo za odlično dosežene rezultate in jim želimo veliko uspeha na nadaljnih tekmovanjih. Džemal Mustafic Vrhniški strelci na najvišji stopnički Urejanje okolice novega strelišča Člani strelskega društva smo tudi po koncu tekmovalne sezone zelo aktivni. V preteklih nekaj tednih smo pričeli z urejanjem okolice bodočega novega strelišča. Okolico objekta v bivši vojašnici smo očistili in pokosili travo. Dela je veliko, saj v preteklih nekaj letih nihče ni skrbel za objekt. V naslednjih dneh bomo postavili še ograjo, ki bo ločevala naše novo strelišče od vojašnice. Potem pa nas čaka še veliko dela na samem strelišču. Objekt bo potrebno pripraviti za bivanje, opremiti s sanitarijami in na koncu montirati opremo strelišča. Člani strelskega društva se zahvaljujemo Občini Vrhnika, ki se je z Ministrstvom za obrambo uspešno dogovorila za dolgoletno uporabo bivšega vojaškega hangarja. Prizadevni člani društva smo prepričani, da nam bo skupaj z lokalno skupnostjo in gospodarstvom, uspelo narediti sodobno strelišče za zračno orožje, ki bo v ponos Vrhniki. AR 54 NAŠ ČASOPIS v Šport in rekreacja 3. julj 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dekliška rokometna šola Vrhnika Dekliške rokometne novice Klub DRS Vrhnika bo letos praznoval peto obletnico ustanovitve. V tekmovalni sezoni 2012 - 13 smo sodelovali v državnih prvenstvih pod okriljem Rokometne zveze Slovenje (RZS). Mlajši selekciji: mlajše deklice A in B je vodil trener Peter Ter-čič, starejše tri selekcje: starejše deklice A in B ter kadetinje pa je vodila trenerka Sendy Jonovic. Organizacja tekem in delovanje kluba sta najbolj podprla aktivna člana upravnega odbora Vesna Peric kot računovodkinja in vodja moštva ter Mitja Margon, ki je koordiniral avtobusne prevoze, delegacje tekem ter delegacje sodnikov. Državni prvaki Mlajše deklice B (letnik 2001) so državne prvakinje. V rednem delu prvenstva so nastopale v skupini Center. Med sedmimi ekipami so osvojile prvo mesto s tem, da so zmagale vse tekme. V rednem delu tekmovanja je bila Jerneja Cankar tretja najboljša strelka s 103 goli na enajstih tekmah, Tia Robida pa sedma najboljša strelka. V fair-playu so zasedle prvo mesto. 18. 5. 2013 smo v OS A. M. Slomška na Vrhniki organizirali zaključni turnir prvouvrščenih ekip iz skupin Zahod, Center ter Vzhod. Prvak skupine Zahod je RK Adria Transport Logatec, prvak skupine Center je DRŠ Vrhnika in prvak skupine Zahod je ŽRK Celje Celjske Mesnine. V tekmovanju teh treh ekip so prvo mesto osvojile naše igralke in tako postale DRŽAVNE PRVAKINJE. Ekipe so bile zelo izenačene, saj je vsaka dosegla po eno zmago, odločala pa je razlika v golih. Za organizacjo turnirja se želimo zahvaliti predvsem trenerjema Sendy in Petru ter starejšim igralkam, ki so poskrbele za goste nasprotnih ekip in skrbele, da je dogodek potekal na visokem nivoju ter srčno navjale za mlajše kolegice. Posebna zahvala velja tudi plesni skupini O S I. Cankarja, ki je nastopila pred zadnjo tekmo ter pred podelitvjo priznanj. Uvrstitve preostalih ekip v tekmovalni sezoni 2012/2013 Mlajše deklice A (letnik 2000) so v rednem delu prvenstva nastopale v skupini Center in osvojile četrto mesto med osmimi ekipami. V rednem delu tekmovanja so v fair-playu zasedle prvo mesto. Jerneja Cankar je bila deseta najboljša strelka z 56 doseženimi goli. Starejše deklice B (letnik 1999) so osvojile šesto mesto v državi. V rednem delu prvenstva so nastopale v skupini Center. Med petimi ekipami so osvojile drugo mesto in se uvrstile v nadaljevanje tekmovanja za razvrstitev od 4. do 6. mesta v državi. V rednem delu tekmovanja je bila Veronika Cvelbar tretja strelka s 34 goli na osmih tekmah, Tinkara Mele pa deseta strelka rednega dela. V nadaljevanju prvenstva je bila Metka Državne prvakinje ekipe mlajše deklice B: Anja Švikart, Maja Mole, Urša Smrekar, Špela Remškar, Nika Peklar, Neja Štirn, Manca Dremelj, Hana Gabrovšek, ^Elena Zakrajšek-Janevski, Tia Seljak, Lina Kavčič, Kaja Zimšek, Živa Kovačič, Brina Štante, Jerneja Cankar, Tia Robida (od leve na desno in od zgoraj navzdol). Nastop plesne skupine OŠ Ivana Cankarja Margon druga najboljša strelka z enajstimi goli na dveh tekmah, Veronika Cvelbar osma in Jerneja Cankar deveta strelka. V fair-playu so zasedle drugo mesto. Starejše deklice A (letnik 1998) so v rednem delu prvenstva nastopale v skupini Zahod in osvojile sedmo mesto. V nadaljevanju prvenstva so v prvi skupini med štirimi ekipami dosegle tretje mesto. V rednem delu tekmovanja so v fair-playu so zasedle prvo mesto. V nadaljevanju prvenstva je bila Tinkara Mele četrta najboljša strelka. Kadetinje (letnik 1996) so osvojile dvanajsto mesto v državi. V rednem delu prvenstva so osvojile v skupini Zahod osmo mesto. V fair-playu so zasedle zadnje mesto (največ izključitev) ter imele najslabšo realizacjo sedemmetrovk (45,07% oz. 32 zadetih od 71 izvajanih). V finalu za uvrstitve od 7. do 12. mesta je bilo odigranih osem tekem. Dekleta so pokazala viden napredek in v fair-playu osvojila prvo mesto (najmanj izključitev) in imela najboljšo realizacjo sedemmetrovk (91,18 %: 31/34). Letos smo z najstarejšimi igralkami v kadetski vrsti naredili velik preskok, saj jih je večina na začetku sezone začela obiskovati srednjo šolo. Ta sprememba je povzročila potrebo po usklajevanju njihovih šolskih obveznosti z aktivnostmi v klubu ter potrebo po dvorani za treninge v poznejših terminih. Na tem mestu se zahvaljujemo ZIC Vrhnika za posluh pri usklajevanju ter dodelitev terminov za treninge ter tekme v dvorani pri OS A. M. Slomška. Dan vrhniškega rokometa 2013 za letnika 2002 in 2004 Kot spremljajočo aktivnost pri organizacji finala državnega prvenstva za mlajše deklice B smo v dopoldanskih urah organizirali festival mini rokometa. To je bil peti zaključni turnir, na katerem so se predstavile nadobudne rokometašice iz osnovnih šol, na katerih DRS Vrhnika organizira vadbo rokometa v okviru interesnih dejavnosti. Na prireditvi so sodelovale ekipe obeh starostnih skupinjletnik 2002 in letnik 2004 in mlajše) iz osmih osnovnih šol: OS A. M. Slomška, Vrhnika (trenerka Sendy Jonovic); OŠ Brezovica pri Ljubljani (trener Peter Terčič); OS dr. Ivana Korošca, Borovnica (trenerka Taja Jonovic); OŠ Ivana Cankarja, Vrhnika (trenerka Sendy Jonovic); OŠ Log - Dragomer (trener Peter Terčič); OŠ Notranje Gorice (trener Peter Terčič); OŠ Polhov Gradec (trener Matej Marinac); OŠ Preserje (trener Peter Terčič). Vseh udeleženk je bilo več kot 150, polne pa so bile tudi tribune s starši kot najzvestejšimi navjači. Osebje, ki je poskrbelo za sprejem igralk na vhodu v slačilnice, jih pozneje vodilo skozi tekmovanja, jim sodilo tekme, vodilo evidence ter rezultate tekmovanj in nudilo podporo, so bile igralke DRŠ Vrhnika, ki na tak način sprejemajo in vzpodbujajo svoj podmladek. Za odlično opravljeno delo jim čestitamo in se jim zahvaljujemo za pripadnost klubu in podpori. Zahvala podpornikom Pri izvedbi aktivnosti DRŠ Vrhnika so nas podprli: ZIC, TIC, LGB - geodetski inženiring in informacjske tehnologje, Štirn, d.o.o., Sitomat, Mostiček, Flamingo, Lepotni salon Lupo, Frizerski salon Nežka, Frizerski salon Elais, Trgovina z obutvjo Maja, Drogerija MM Mojca Mazi, Zlatarna Gaby, d.o.o., Doget trgovina za male živali, Slaščičarna Breza, Slaščičarna Berzo, Kebab Antalija, Keksarna Adamič, Trgovina Levček, Trgovina in servis računalniške opreme Molek, Birosistemi, Trgovina Kara, Telekom, Foto studio Tim, Cvetličarna Karmen, Optika Jelovčan. Nogometni turnir ZAVAS 2013 Najboljši »futsarji« prihajajo iz Divače Vrhnika, 7., 8. in 9. junij - Tri dni so se nogometne »futsal« ekipe, kot pravijo ljubitelji okroglega usnja malemu nogometu, merile v športnem parku. 1200 evrov glavne nagrade in še 500 evrov za zmagovalno ekipo v tolažilni skupini ter skupna višina denarnega sklada v višini 3.400 evrov je pripomoglo, da je nastopilo petindvajset ekip iz vse Slovenije. Da je turnir na nogometnem zemljevidu zelo dobro začrtan, zgovorno priča tudi podatek, da si ga je ogledal državni reprezentant ter igralec Palerma Josip Iličič. Sicer pa je glavna zmaga romala v roke ekipi iz Divače - Gradbeništvu Jimmy. V petek dopoldne so se pomerile štiri policijske ekipe iz različnih koncev Slovenje ter ena vrhniška skavtska ekipa. Pozno popoldne pa se je začel glavni turnir v malem nogometu. V petek so se ekipe merile na kvalifikacjah od poznega popoldneva do zgodnjih jutranjih ur. Zaključni boji so potekali vso soboto od jutra do večera. Presenetljivo se ni v ospredje prebila zmagovalna ekipa zadnjih treh let GP Škoro. Klonili so že v četrtfinalu z 0 : 2 proti ekipi PDS Krka. »Veliko finale je bilo odločeno veliko pred zadnjim sodnikovem žvižgom. Več kot očitno je bilo, da so imeli mlajši igralci iz ekipe Gradbeništvo Jimmy ob koncu dolgega dneva več energje od nekoliko starejših nasprotnikov ekipe Gemax in so tako prepričljivo zmagali s 3 : 0. Tretje mesto na turnirju je osvojila ekipa RS Team, četrto pa PDS Krka,« je za Naš časopis pojasnil soorganizator in idejni oče turnirja Boštjan Erčulj. V tolažilni skupini (imenovana Pringels) so se skupine merile za nagradni sklad v višini 1000 evrov. Denarja in zmage so bili na koncu najbolj veseli fantje iz ekipe Avtohiša AI, ki je v finalu Cr 'Z., VSI«»? MOrf i premagala ekipo Šmarje Sap. Tretje mesto so osvojili Logatčani - Okna Nagodeti Logatec. Naj spomnimo, da so lani zmagali Vrhničani, katerim pa letos okroglo usnje ni šlo tako dobro od nog - pristali so na šestem mestu. Zmagovalna ekipa Turnirja ZAVAS Gradbeništvo Jimmy V športnem parku se je merilo šestintrideset ekip, kar je največ doslej, obenem pa daje to turnirju tudi imenovalec enega najboljših tovrstnih turnirjev v Sloveniji. Nedelja je bila rezervirana za ženski nogomet. »Žal je dež pokvaril nedeljsko finale v ženskem delu turnirja, kar pa ni preveč zmotilo igralk ŽNK Radomlje, ki so na koncu suvereno osvojile turnir med šestimi prijavljenimi ekipami. Upam, da bo v prihodnje tudi ženski del turnirja zastopan z večjim številom ekip, saj so dekleta prikazala nadvse zanimive tekme in zavidanja vredno nogometno znanje,« je nedeljsko dogajanje pokomenti-ral Erčulj. Vzporedno s turnirjem je vse dni potekal tudi srečelov, na katerem so se obiskovalci lahko potegovali za bogate nagrade. Zagotovo je bil med njimi najbolj srečen Stane, ki je domov odnesel Vrhniška ženska nogometna ekipa v nedeljo ni slavila, je pa zasedla solidno 5. mesto. kar dve glavni nagradi - hladilnik in televizjo. Tudi sicer je bilo vzdušje prijetno, številni so dejali, da še nikoli tako dobro. Zagotovo je del prstov imel vmes tudi Sašo Rajakovic, ki je na hu-moren način povezoval celotni program. Na zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki že vrsto let sodeluje pri organizacji in tehnični pomoči turnirja, menimo, da mora turnir ostati na Vrhniki, saj je organizacjsko in denarno največji turnir v Slovenji in kot tak pomemben pri promocji našega kraja. Poleg tega se imajo Vrhničani možnost pomeriti z ekipami, v katerih so skoraj sami reprezentantje malega nogometa. Daniel Cukjati, foto: Gašper Tominc Posebna priznanja glavne skupine Naj igralec - Kristjan Čujec (Gradbeništvo Jimmy) Naj strelec - Jaka Soudat (Gradbeništvo jimmy) Naj vratar - Asmir Alič (GEMAX) Fair play- Veljo Ivanušec (Elektro Skok) Posebna priznanja v tolažilni skupini Naj igralec - Elvis Kličič (Šmarje Sap) Naj strelec - Dragan Petrovič (Avtohiša AI) Naj vratar - Urban Bajc (Avtohiša AI) Posebna priznanja v ženskem delu turnirja Najboljša igralka - Katarina Gadnik Najboljša strelka - Lara Jelič Najboljša vratarka - Simona Bračun elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 55 Migi, vigi... Vrhnika in Dren, boljši ni noben! • Migi, vigi... Vrhnika in Dren, boljši ni noben! • Migi, vigi... Vrhnika in Dren, boljši ni noben! Tretje mesto na zaključnem turnirju! Dečki iz selekcije U-10 v postavi kapetan Anže, vratar Nik, Jaka, Luka, Jon, Matevž, Lun, Mark, Julijan, Siebe in Matija s trenerjem Janom so na zaključnem turnirju, ki je potekat na Drenovem Griču, osvojili izjemno tretje mesto. Že sama uvrstitev na zaključni turnir je velik uspeh, saj so fantje zasedli prvo mesto v svoji skupini z desetimi ekipami. Na zaključnem turnirju, ki je bil organiziran na Drenovem Griču, so dečki na prvi tekmi podlegli pritisku in niso pokazali vsega svojega znanja, pa vseeno niso bili daleč od pozitivnega rezultata, saj so izgubili z 1 : 0. Na drugi tekmi so proti ekipi Šentjerneja, ki je letos na dvajsetih tekmah dosegla tudi dvajset zmag, so pokazali vse svoje znanje in jih suvereno premagali z rezultatom 6 : 1. Po odmoru je sledila tekma proti ekipi Krke. Tekma je bila zelo izenačena in razburljiva s priložnostmi na obeh straneh; naši fantje so na žalost potegnili krajši konec s ponovnim 1 : 0. Na zadnji tekmi proti Komendi smo zmagali brez večjih težav z rezultatom 5 : 0 in si tako na koncu zagotovili tretje mesto med več kot petdesetimi ekipami, ki tekmujejo pod okriljem MNZ Ljubljana. Omeniti velja še zelo dobro organizacijo turnirja, saj smo dobili zelo veliko pozitivnih in zadovoljnih misli o naši organizaciji turnirja. Zaključni turnir poletne lige U-9 - Trbovlje V nedeljo 16. junija, je v Trbovljah potekal zaključni turnir medobčinske poletne lige v organizaciji NK Rudar Trbovlje. Zasluženo so se ga udeležili tudi naši nesporni zmagovalci skupine 7, Cicibani MNC Dren Vrhnika. Dečki so turnir začeli briljantno in visoko povedli. Tekme, ki so sledile, žal niso bile tako uspešne, saj so fantje dve remizirali in po kazenskih strelih nesrečno izgubili. Calcit Kamnik je bil tokrat za nas premočan nasprotnik. Ob peklenski vročini v nedeljskem popoldnevu in igri na umetni travi, ki nam ni ravno pisana na kožo, si dečki zaslužijo vso pohvalo za borbenost ter fair play. Končni izkupiček turnirja je bilo osmo mesto, ki za nas ne pomeni slabega rezultata, nasprotno, kaže in odpira nam nova polja za izboljšavo. Sledjo počitnice in zasluženi oddih, ki pa ne bo trajal dolgo, saj nas že v avgustu čakajo priprave, kot se za prave športnike spodobi. Ob tej priložnosti se starši zahvaljujemo trenerjem za odlično opravljeno delo in verjamemo, da bomo priča še marsikateri zmagi ob prijetnem skupnem druženju. Klubski piknik uspel Na Drenu je potekal piknik za vse, ki nastopajo pod našim okriljem (od U-10, prek U-6 do vrtca). V lepem sončnem dnevu je potekala tekma med starši ter pozneje še med ženskami in otroki. Ob vsesplošnem navdušenju in obilici smeha ter veselja ob zadetkih in lepi igri se je tekma končala v fair playu in brez poškodb. Mame so bile tako navdušene nad nogometom, da že iščejo nekaj maserjev in trenerjev, ki bi jih vodili. U-8 zaključila sezono s pozitivno miselnostjo! Fantje pod okriljem trenerja Anžeta so v spomladanskem delu naredili ogromen korak naprej in postali veliko samozavest-nejši in bolj suvereni v najpomembnejši postranski stvari na svetu. Z dobrimi igrami in delavnostjo na treningih upamo, da bodo nadaljevali tudi v naslednji sezoni. Na zadnjem njihovem turnirju letos, ki je bil na Drenu, so ob dveh prepričljivih zmagah in neodločenem rezultati končali na drugem mestu. U-7 prvič odigrala turnir doma! Dečki, ki jih vodi trener Jan, so v nedeljo, 9. 6. 2013, gostili še tri ekipe, proti katerim so odigrali kratke prijateljske tekme. Pokazalo se je, da se jim pozna, da še ne nastopajo v ligi, saj so bile nasprotne ekipe veliko bolj izkušene, čeprav so naši fantje prikazali všečno igro z lepim številom podaj. Ker pa je pri mlajših selekcijah poudarek na splošni gibalni razgledanosti, so naši nogometni rezultati samo še dodatek tega. Slovo ekipe U-10, MNC Dren, na Drenovem Griču Nogometna zgodba ekipe U-10, letnik 2002, se je začela na Vrhniki. Kmalu zatem so se preselili na Drenov Grič, kjer se je oblikovala nogometna šola za najmlajše. Uspeh generacije je rasel iz sezone v sezono. Otroci so med seboj spletli prijateljske vezi in kolektivni duh. Prijetne urice na Drenovem Griču smo si krajšali tudi starši ekipe. Čeprav so nas in otroke spremljali padci in vzponi, je bil trud otrok vedno poplačan. Ob tem jim je v zadnjih sezonah trdno stal ob strani trener Jan Zaletel. Svoje znanje in voljo je v naše otroke vcepljal na treningih, tekmah in turnirjih, ki jih ni bilo prav malo. Ni ga motilo slabo vreme, dež in mokro igrišče, ko se je podil za žogo med otroki. Igralce je znal potegniti za seboj in skupaj so krepili znanje in voljo po novem. Spopadal se je na eni strani z mladci, ki so hoteli pokazati vso svojo energijo in znanje nogometa, ter na drugi strani z nami starši, ki smo vsekakor vrhunski poznavalci nogometa. Jan je znal prisluhniti obema stranema in ekipo je pripeljal do zaključka v letošnji sezoni. Naši otroci so v skupini »D« U-10 končali na prvem mestu in na turnirju, ki je bil na Drenovem Griču v nedeljo, 16. junija 2013, so dosegli odlično tretje mesto. Sezona igranja se je iztekla. Izteka se tudi zgodba igranja na Drenovem Griču pod vodstvom trenerja Jana. Ekipa U-10 bo nadaljevala svojo nogometno pot na Vrhniki. V ponedeljek, 17. junija 2013, smo se starši in otroci zadnjič uradno srečali na zadnjem poslovilnem treningu. Trenerju Janu smo se zahvalili za ves vloženi trud in mu zaželeli vse dobro na nadaljni športni poti. Naj še dolgo odmeva zaščitni znak: »VIGI, VIGI,V IGI, Dren, Dren, Dren -boljši ni noben.« Sledite ciljem in hvala vsem v MNC Dren, ki ste namenjali čas nam in našim otrokom. Franjo Čretnik »Dvanajstka« Na začetku sezone 2012/2013 so se letniku 2000 pridružili igralci letnik 2001z Drenovega Griča in takrat se je ta naša zgodba o uspehu začela. Vedno ko dobiš nove igralce, so občutki mešani, saj polovico ekipe sploh ne poznaš in ne veš kaj vse te čaka. Fantje so imeli štirikrat tedensko treninge, ob sobotah pa prvenstvene tekme. Po nekaj treningih se nama je z Gorazdom zazdelo, da mogoče bo pa ta generacija tista, ki ji bo uspelo napredovati v ligo višje. Fantje so pridno in redno trenirali in v jesenskem delu prvenstva po nekaj krogih (prvenstvenih tekmah) že zasedli 1. mesto. Z odličnimi predstavami v jesenskem delu so obstali na vrhu lestvice in zasluženo odšli na zimski premor. Zimski del sezone je za nas najhujši, saj imajo fantje samo dva treninga tedensko in to je vsekakor premalo za njihov razvoj. Poudariti pa moram tudi to, da treniramo v Slomškovi telovadnici in sicer v 1/3 le te. Prostor je bil za najino selekcijo premajhen, saj sva na treningih skoraj vedno imela več kot dvajset otrok in dejansko je bilo težko nekatere vaje izpeljati tako kot sva si jih zamislila. V zimskem delu smo bili premalo aktivni in sva se bala, da v spomladanskem delu sezone ne bodo tako uspešni. Zunaj na štadionu smo začeli s treningi pozno, saj nam vreme to ni dopuščalo, če pa smo že trenirali, smo to počeli v blatu, na takem igrišču pa nam dostikrat ni uspelo narediti tistega, kar sva si zastavila. Je pa le prišel mesec marec in z njim tudi čas, ko se naš klub odpravi na priprave v Lignano. Na pripravah smo končno lahko dobro trenirali, saj smo imeli zelo dobre pogoje in tudi vreme nam je šlo na roko. Otroci so se tudi med seboj začeli bolje povezovati in čutila sva, da se med njimi ustvarja tista prava klima, ki jo vsaka ekipa potrebuje, če hoče doseči kakšen dober rezultat. Po pripravah smo odigrali kar nekaj prijateljskih tekem, doma in v tujini, in smo že vsi nestrpno pričakovali začetek prvenstva. To se je zaradi slabega vremena ves čas prestavljalo, da sva bila že tudi midva zelo nervozna. Naposled so vse stvari le nekako prišle na svoje in smo začeli redno igrati prvenstvene tekme. Vse tekme, ki so jih fantje odigrali v spomladanskem delu sezone, so bile zelo težke, saj smo še vedno bili na vrhu lestvice in prav vse ekipe so proti nam odigrale na zelo visokem nivoju. Ampak najino moštvo se ni dalo in fantje niso razočarali, ravno nasprotno: borili so se do konca in zasluženo osvojili to tako zelo želeno prvo mesto in uvrstitev v ligo višje. Na koncu ne bi izpostavljala nobenih imen, ampak bi pohvalila celotno ekipo in fantom »kapo dol«, saj so letos skozi celotno prvenstvo držali dober ritem in prikazali dobre predstave na igrišču. Ne smemo pa pozabiti na tiste, ki so nam to vse omogočili in nas vedno odločno podpirali in zelo glasno navijali za nas in bili naš 23 igralec - STARŠI HVALA VAM ZA VSE, brez vas nam ne bi uspelo. Jasmin & Gorazd Atletska sezona se stopnjuje Prihajajo najpomembnejše tekme Že v zimskem delu sezone so bili doseženi dobri rezultati, ki so bili plod dela zadnjih treh mesecev minulega leta, jeseni in okoli novega leta. Kar enajst atletov se je uvrstilo med prve tri v državi. Tako kot smo pričakovali, je bila glavnina najboljših rezultatov doseženih v skoku v višino, teku na 60 metrov z ovirami, teku na 100 metrov, metu krogle in skoku v daljino. V zimskem delu je treba še posebej poudariti dosežek Martine Jan, ki je v daljino skočila 5,97 metra in s tem rezultatom izpolnila normo za svetovno prvenstvo za mlajše mladince, ki bo 10. 7. 013 v Ukrajini. Čestitamo! Aprila se je začela tekmovalna sezona, ki bo trajala vse do konca septembra. Šolske kvalifikacije za finale osnovnošolskega pokala so za območje Notranjske potekale 13. 5. 2013 v Postojni. Člani Atletske sekcije Vrhnika, ki so nastopili za različne šole, so dosegli dobre rezultate. Na finalu v Kopru sta se najbolj izkazala Vita Slak in Žan Dobrovoljc, ki sta zasedla tretje mesto: Žan v teku na 300 metrov in Vita v skoku v višino. Serija državnih prvenstev za različne kategorije se je začela z ekipnim klubskim prvenstvom za mladince, ki je potekalo 12. 5. 2013 v Ljubljani. Odlično je nastopila Maja Petrovič, ki je v teku na 200 metrov dosegla rezultat 24,45 sekunde in dosegla normo za Evropsko prvenstvo za mladince, ki bo 17. 7. 2013 v Italiji. Kot kaže, se po Alenki Bikar razvija še ena odlična tekačica na 200 metrov. V mladinski konkurenci je treba pohvaliti tudi Jako Feferja, ki je na finalu prvenstvu srednjih šol v skoku v višino preskočil 198 centimetrov in mu do norme za svetovno prvenstvo za mlajše mladince manjkajo še trije centimetri. V maju smo se atleti udeležili mednarodnega mitinga v Kranju, kamor smo odpeljali tudi naše najmlajše atlete. Prvič so okusili utrip velikega tekmovanja in se spoznali z konkurenco, v kateri bodo nastopali naslednja leta. Vse, ki ste uspešno nastopili na šolskih tekmovanjih, in tiste, ki vas veseli atletika, vabimo, da se nam pridružite in na treningih pod strokovnim vodstvom še izboljšate svoje rezultate. Pokličite nas po telefonu 041 751 128, da se pogovorimo in odgovorimo na vaša morebitna vprašanja. Športni pozdrav Jernej Fefer Vita Slak in Anita Švajger, članici Atletske sekcije Vrhnika, sta si na zimskem državnem prvenstvu delili drugo mesto v skoku v višino. 56 naš časopis elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski 19. 5. 2013 - Bili smo na srečanju MDO Notranjske Neverjetno, kako letos vreme kroji udeležbo na planinskih pohodih, a vrhniški planinci smo se, ne glede na vremenske muhe, odločili udeležiti letnega srečanja Meddruštvenega odbora (MDO) planinskih društev Notranjske, ki je letos potekalo v organizaciji Planinskega društva Logatec. Prav poseben razlog je bil za njihovo organizacijo, kajti letos proslavljajo 40. obletnico društva. Ob tem so izdali ličen bilten z naslovom Naših 40 let, hkrati pa so jo združili s praznovanjem 120-letnice Planinske zveze Slovenje in Srečanjem notranjskih planincev. Zbor udeležencev je bil na Kalcah (križišče Kalce-Col, Kal-ce-Idrija), kjer smo se prepustili vodenju izkušenega logaškega planinskega vodnika in dobrega poznavalca tamkajšnega okolja, Janeza Slabeta. Koliko podatkov nam je nasul med potjo, popeljal nas je v davno zgodovino Keltov, Rimljanov, pa vse do dogodkov prve svetovne vojne, gradnje Rupnikove linje, do trenutkov druge svetovne vojne. Pot, dolgo dobre štiri ure, nam je iz ovinka v ovinek bogatil s svojim poznavanjem zgodovine in ključnih dogodkov iz teh krajev. Vsako svoje trditev pa nam je pokazal v naravi (rimske ceste) na Lanišču, kjer smo imeli krajši počitek, ki so ga popestrili člani društva z obloženimi kruhki in pjačo. Janez nam je razložil, da je bilo Lanišče močna, iz klesancev zidana utrdba, v kateri je bila stalna posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja. Stražna postaja je delovala aktivno v drugi polovici 4. stoletja le krajši čas, ker so vojaški spopadi med Magnom Maksimom in Teodozjem leta 388 botrovali njenemu uničenju. Utrdba na Lanišču je bila vključena v tretjo, zadnjo obrambno linjo. V njenem zaledju je stala le še štabna baza Ad Pirum z glavnino vojaških enot, ki so posredovale v kritičnih situacjah na ogroženih odsekih zapornih zidov. V takšnih trenutkih je pomembno vlogo odigral signalni sistem, ki je bil znotraj mogočnega obrambnega mehanizma Claustra Alpium Iuliarum zelo dobro organiziran. K temu so največ prispevale dobro izbrane dominantne lege, ki so olajševale nadzor ozemlja in medsebojnega obveščanja. Svojo pripoved nam je obogatil s predmeti, najdenimi na tem območju, ki segajo to slavno obdobje Lanišča. Dobro podprti smo nato ubrali dobro markirano Logaško planinsko pot, ki nas je vodila po gozdovih pod Srnjakom, z 919 m najvišjim vrhom tega območja. Široke gozdne poti so nam nudile možnost, da se med seboj družimo, izmenjavamo novice in prijateljsko poklepetamo, kar je tudi namen takih srečanj. Kar prehitro smo se začeli spuščati v Grčarevec, kjer je bila pri brunarici Turističnega društva Grčarevec proslava in v nadaljevanju pogostitev ter zabavni del praznovanja. Pohodnikom je vreme ves čas pohoda služilo, tudi svečana proslava se je začela v soncu, nadaljevala pa v dežju, kaj dežju, nalivu, in končala s sončnimi žarki in prav hvaležni smo lahko Planinskemu društvu Logatec, njihovi predsednici Alenki Mrak, voditeljici programa Marinki Kozamernik in še posebno vodniku Janezu Slabetu, da so nam tako popestrili majsko nedeljo, 19. maja 2013. Besedilo: Milan Jerman, Fotografija: Miro Malneršič 25. 5. 2013 - Planina nad Vrhniko rajala kljub dežju Laško, 27. maja 2013 - V soboto, 25. maja, smo v sodelovanju s Planinskim društvom Vrhnika organizirali tretji dogodek Zla-torogove transverzale ponosa. Zavetišče na Planini nad Vrhniko je obiskalo 327 planincev. Muhasto vreme v razsežnostih turobnih, nizkih, mračnih, predvsem pa raztrganih oblakov, iz katerih se je po malem in po veliko cedilo ves dan, od obiska odvrnilo ni najbolj zagrizenih planincev, srčnih ljubiteljev Zlatorogove transverzale ponosa. Ti so se požvižgali na mraz in dež ter osvojili tretji Zlatorogov vrh, Zavetišče na Planini nad Vrhniko. Za svoj trud so bili po pričanju skoraj vseh zbranih bogato poplačani. Takšnega »žura« v vseh letih, odkar obstaja dandanes najobsežnejša srednjegorska ob-hodnica, še ni bilo. Temu zagotovo botruje izjemna ekipa Planinskega društva Vrhnika, ki je že drugič dokazala, da v svojih vrstah štejejo le izjemne posameznike; prjazne, vesele, širokosrčne in delavne. Skupaj so kot uigrana ekipa dokazali, da je pri njih doma dobra volja. Vzdušje na vrhu je bilo izjemno. Še palačinke, harmonikar, karaoke, Gregor in Andrej ter seveda zbrani planinci so nekdanji dan mladosti obeležili, kot se spodobi. V Zlatorogovo častno vpisno knjigo se je vpisalo 327 planincev, v imenu katerih bo Pivovarna Laško Planinskemu društvu Vrhnika za nadaljnje uspešno delovanje podarila 1 evro za vsak vpis ter k temu primaknila še 673 evrov, da bo vrednost zaokrožila na simboličnih tisoč. Dogodek pa zaradi slabih vremenskih razmer vseeno ne bo štel za enega izmed tistih, ki bodo potrebni za osvojitev naslova častnega ambasadorja Zlatorogove transverzale ponosa. Ponovno vas vabimo v našo družbo prihodnjo soboto, 1. junija. Družili se bomo v objemu mističnih gozdov Pohorja, na tradicionalni Zlatorogovi destinacji, Mariborski koči. Ponovno prisrčno vabljeni v našo družbo! Zapisala: Maša Meden Fotografija: Mirko Malneršič 25. 5. 2013 - Cveletov pohod 2013 Cveletovega tradicionalnega, že četrtega pohoda po vrsti tudi dež ni preprečil. Lintverni smo se, ne oziraje na slabo vreme, odločno podali iz Cerknice proti Slivnici. Dežniki, pelerine in prava obutev so nam dajali samozaupanje in tudi ko smo srečali konje, kako se neprizadeto pasejo tudi v dežju, smo se še bolj zagnali v hrib in prav hitro prispeli v Dom na Slivnici, kjer nas je oskrbnik prjazno postregel. Nadaljevanje ni bilo nič kaj bolj drugačno, le še drselo je, ko smo se spuščali s Slivnice proti Radleku. Radlek, prjazna vasica na Bloški planoti, vsepovsod mnogo nacepljenih drv, je dajala vtis, da so že vsi pripravljeni na naslednjo zimo. Prav kmalu smo zavili mimo vse bolj razpadajoče vojašnice na Velikih Blokah in do Cveleta v Volčjem ni bilo prav daleč. Prjazen sprejem kot po navadi in najprej nekaj toplega "na žlico" se je prav prileglo. Lintverni smo zdaj oživeli drugače, prjetno vzdušje in dobra hrana sta nam povrnila vso energjoe in dobro voljo. Počakali smo še, da se je zunaj do konca zlilo, nato pa se zadovoljni odpravili proti Vrhniki. Nuši in Cveletu še enkrat več hvala in nasvidenje tudi prihodnje leto. V letošnjem pohodu smo sodelovali: Bankir, B'čar, Cvele, Cvič-kar, Grintovec, Ligojnc, Peter, Povžar, Špik, Špilčk ter Vezist. Fotografija: Cvičkar Besedilo: Vezist 7. - 9. 6. 2013 - Vrhniški planinci na vrhu Velebita Pa smo ga ... ! Potem, ko smo pred leti prehodili del Nacionalnega parka Velebit, od Zavižna do Alana, smo želeli osvojiti tudi njegov najvišji vrh. Zavedali smo se, da to ni kar neki hribček ob morju, vseeno pa je bil pravi šok že na začetku, sicer turistične poti v kanjonu Velike Paklenice, kjer se je pot odcepila za Anica kuk. Strma pot je pod težo nahrbtnikov postala še bolj strma in neprijazna, vendar je naša devetčlanska ekipa uspela osvojiti 712 m visok hrib in do večera prispela do prenočišča Ramica dvori. Prjazen oskrbnik nas je lepo sprejel. Sobota. Odločilni dan za dolgi vzpon na Vaganski vrh (1757 m). Vse je potekalo usklajeno in prelep razgled z vrha na Liko z ene strani ter morje in otoke na drugi je bila zadostna nagrada za odločitev in prehojeno pot. Sestop do prenočišča, druženje in že je bila tu nedelja. Po zajtrku še dve uri hoje po lepi urejeni poti ob strugi Velike Paklenice s pogledi levo in desno, kjer smo bili in kjer plezajo najbolj izurjeni plezalci na več kot 400 plezalnih smereh. Ja, tudi morje smo pozdravili, malo se tudi kopali in zaželeli, da bi tudi v prihodnje organizirali kakšen daljši izlet. Vse pohvale Bojanu za ugodno in varno vožnjo. Besedilo in fotografija: Boris Rigler 15. in 16. 6. 2013 - Mladi planinci hodili dva dni po Nanoški planoti Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika je organiziral od 15. do 16. 6. 2013 dvodnevni pohod na Nanos, ki se ga je udeležilo triintrideset mladih planincev. Večina udeležencev je pot začela v vasi Podnanos. Nekaj udeležencev, ki ima več hribovskih izkušenj, pa je pot začelo v Gradišču nad Vipavo, od koder so se odpravili čez Gradiško turo - plezalna smer - proti turistični kmetiji Abram. Tam sta se poti obeh skupin združili in smo skupaj nadaljevali proti Vojkovi koči na Nanosu. Sončno vreme, v cvetju prekipevajoča narava, dobra družba in lepi razgledi na Vipavsko dolino so bile odlične razmere za dobro turo. Na začetku poti je bilo treba kar dobro zagristi kolena, od Abrama naprej pa je bila pot položnejša in tako je ostalo tudi več sape za pogovor. Ko smo prišli na vrh, smo uživali ob pogledu na morje in okoliške vrhove. Po večerji so potekale razne igre na travniku pred kočo, v Iz septembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 14. 9. PLANINA RAVNE - VELIKI VRH 6.00 5-6 TATJANA PEČLIN BTC Ljubljana dvorana A spodnja etaža tel.: 01 585 29 22 LOLI1A crotic shop www*lolita*si TC Mercator Vrhnika 1- nadstropje te L: 01 547 23 13 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 57 . . i ) r t njej pa kvartopirski in risarski kotiček. Kot velevajo pravila v planinskih kočah, mora biti podeseti uri zvečer v koči mir. Tudi mi smo se poskušali to upoštevati, vendar ni in ni šlo. Otroci so si imeli toliko povedati o doživetjih prvega dne ali pa je sosed nekoga uščipnil in že je bila soba polna smeha. A vendar je dolga tura naredila svoje, tako da je spanec kmalu zmagal. Naslednji dan smo se odpravili proti Pred- jamskemu gradu. Na začetku nas je pot vodila skozi gozd, ki nam je nudil prijetno senco, do vasi Strane, nato pa čez travnike do vasi Šmihel pod Nanosom. V vasi Predjama nas je čakal avtobus in nas odpeljal na zasluženo pico v picerijo na postojnskem letališču. Tako se je končal zadnji pohod v letošnjem šolskem letu. Otroci, upam, da ste se imeli na pohodih lepo in da se bomo naslednje šolsko leto ponovno srečali in skupaj spoznavali še neosvojene vrhove. Do takrat vam želim lepe in vroče počitnice. Z nekaterimi se pa tako ali tako vidimo v avgustu na 49. planinskem taboru na Rudnem polju. Besedilo: Tomaž Stržinar Fotografije: Mladinski odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. 4 Vojkova 77, 01/565 30 30 Ljubljana - Bežigrad t BiC Sport windsurfing prtljažniki za vse avtomobile rolerji, ščitniki, čelade, očala, drsalke Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana Novo na Vrhniki! PIVOVARNA HUMAN FISH BREWERY Sedaj možne tudi degustacije: Vsak petek med 17. in 21. uro. Tržaška cesta 27 (nekdanja mlekarna) SKLADIŠČNIK VILIČARIST (m/ž) Opis delovnega mesta: - skladiščenje prevzetega blaga, - priprava komisionov, - vodenje evidence, - čiščenje skladišča, - druga dela po navodilu nadrejenega. Kraj opravljanja dela: Sinja Gorica (Vrhnika) Pričakujemo: - IV. ali V. stopnjo izobrazbe, - poznavanje elektronskega skladiščnega poslovanja, - delovne izkušnje z delom s kovinskim materialom (zaželeno), - delovne izkušnje na področju komisioniranja in vožnje z viličarjem, - stalno prebivališče na Vrhniki z bližnjo okolico, - lasten prevoz, - fizično vzdržljive in pozitivno naravnane kandidate. Nudimo: - zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, - stimulativni dohodek, - odlične delovne pogoje v dinamičnem kolektivu, - možnost osebnega in profesionalnega razvoja. Vse, ki si želite postati del našega kolektiva in v celoti izpolnjujete zgoraj navedene pogoje, vabimo, da pošljete prijavo z življenjepisom na naslov: MDM d.o.o., Brnčičeva 49A, 1231 Ljubljana-Črnuče, s pripisom »Prijava na oglas - skladiščnik«. Jesenovec Janez s.p. □nenovgniä 2S, "1360 Vrhnika, GSM: Q41 52S 728 www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje NOVO- ZOBNA ORDINACIJA Naj bo vaš nasmeh zdrav in lep. Petra Nahtigal, dr. dent. med. G W-DEWT Tel: 041/314-410 E-mail : petranah@gmail.com Naslov: Rimska cesta 16c 1358 Log pri Brezovici .......................X.................................................................. S tem kuponom 10% popust na čiščenje zobnih oblog. mmo KOSILA, MALICE, CATERING 05 I 66 22 II 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si lol1ta erotic shop najnovejše igračk« na trgu sedaj ekskluzivno prii n^s ovo lifestyle toys www* I MB1 ------ kupon za 10 % popust Lolita erotic shop, ETC divorana A, spodnja etaža tel.: 01 535 £9 22 Lolitaerotic slwpr T C Me rta tor VrEintka. 1. nadstropje, le).. 01 547 23 1 3 v v Oglašujte v NAS ČASOPIS Ponujamo širok izbor produktov, ki vam bodo olajšali vaše delo v gozdu, na vrtu in okroli hiše.V našem asortimanu najdete vse za košnjo in urejanje vašega vrta - motorne kose, škarje za živo mejo, vrtne kosilnice, vrtne traktorje in Riderje ter avtomatske kosilnice. UKROTITE DIVJINO Copyright © 2013 HusqvarnaAB (publ). Vse pravice pridržane. TM (h) Husqvarna euro^Garden Eurogarden d.o.o., Podsmreka 7e, 1356 Dobrova pri Ljubljani Tel.: 01/24-25-135, 01/24-25-136 Fax.: 01/24-25-140 www.eurogarden.si 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 -ÄV-TOS-OlrÄ Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si A * T *oA9 o**/ Sprejemamo prijave za - vadbo varne vožnje - izpit za traktor Tečaji prve pomoči Vožnja v Postojni in Ljubljani PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ■ PRVIH 10 UR PO 19€ ■ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani « www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si v ri schwarzmann MALOPRODAJA JEKEL Stalno na zalogi preko 2001: - cevi - profili - kotniki - ploščata jekla - rebrasta betonska jekla POLHOV GRADEC Konstrukcije Schwarzmann d.o.o. tel: 01 364 73 10, info@schwarzmann.si 0Km USj® Samo za vas OBLIKUJEMO IN IZDELAMO: * Spletne strani (prilagojene tudi za vse Mobilnike)! * Face-book strani. Urejamo in pišemo objave, pripravimo oglase in aplikacije! * Tiskane oglase, letake, kataloge, logoitpe & vizitke, mape, embalaže ter ostale promocijske materiale! * Organiziramo PR dogodke in prireditve! * Dekoriramo izložbe in trgovine, tako, da navdušijo kupce! Ob naročilu ene izmed naših storitev, vam v mesecu maju, GRATIS oblikujemo promocijske majice! 3 ä S POKLIČITE ZDAJ! OKUSIDesign&WebStudio M:041 772 722 E:m.lamberger@okusi.si 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Fl L IM AU LT PSC Logatec nik^UL. Iillu -i A Trt I i AH71CÖ A H ÖC ^^ AA A! Obrtniška ulica 10 Tel: 01/759 01 95 www.psc-Iogatec.si PRODAJA in SERVIS OSEBNIH ter LAHKIH TOVORNIH VOZIL PRODAJA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Agrocenter VRHNIKA Jelovškova 7.01/ 7SQ6 840 LESENE (smrekg-jelka) Razniizkopi * Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp * Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 DIMENZIJE: CENA:^ miza: 200x90cm + klop(2x): 200x33cm.......285,00€ miza: 160x75cm + klop(2x): 160x33cm.......262,00€ miza: 120x75cm + klop(2x): 120x33cm.......235,00€ VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 61 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - POSTALI - 3ALKONSKE OBROBE - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Mali oglasi Ugodno oddam v najem prostor za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 2294/040 250 473. Na Dolu pri Borovnici oddam stanovanje (del hiše) nekadilske-mu paru ali družini. Tel.: 041 299 821. Tričlanska družina najame starejšo hišo na Vrhniki ali v njeni bližnji okolici. Lahko tudi tako, ki je potrebna adaptacije. Tel.: 070 640 531. Najamem večjo garsonjero ali enosobno stanovanje v pritličju oziroma prvem nadstropju na Vrhniki ali v bližnji okolici. Telefon: 031 401 310. Ugodno prodam stanovanjski dvojček do 5. podaljšane faze (manjkali bodo samo še zaključni sloji) z urejeno okolico; stoji na lokaciji v Puščah pri Turjaku s 155 m2 bivalne površine. Tel.: 041 751 266. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, veliko 1100 m2. Telefon: 041 649 011. Kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 600 m2. Tel.: 041 441 961. Prodam popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v centru Vrhnike, v bloku, v drugem nadstropju, veliko 55m2. Parkirnih mest je dovolj. Cena je 80.000,00 evrov. Telefon: 031 255 621. Prodamo karambolirano urgentno vozilo Land Rover Freelander suv za 5000 evrov. Več informacj v ZD Vrhnika, 01 7 555 110. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente. SERVIS CHEVROLET 10 let garancije KIA MOTORS seliskarš Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK $.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje dAKCIJA^> Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjanS005@yahoo.com Memento mori Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula ze lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; al' dneva ne pove nobena prat'ka. Pred smrtjo ne obvarje koza gladka, od nje nas ne odkup'jo kupi zlata, ne odpodi od nas zivljenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka. Naj zamisli, kdor lepoto ljubi sveta in od veselja do veselja leta, da smrtna Žetev vsak dan bolj dozori. Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo: »Memento mori!« France Prešern Djordje Nikolčič ml. 4. 5. 1957 - 25. 6. 2011 Djordje Nikolčič st. 12. 2. 1930 - 7. 9. 2012 POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Vedežujem in rešujem vse vaše probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. Tel: 051 251 489 ZAHVALA Ob slovesu od naše ljube HELENE ŠKRBEC ŠIFRER 3. 8. 1977 - 14. 5. 2013 Ko njeno srce čedalje bolj drhti, brez bolečin večen mir si zeli. Tedaj spozna, da tam zdaj konec njene zivljenjske mučne je poti. Še prej pa nadvse hrepeni, da še toliko moči bi dobila, da svojo ljubko, komaj šestmesečno deklico Julijo bi se še dotaknila, da za bridko slovo bi ji še zadnjič poljubček podarila, nam pa sporočila: namesto meni moji deklici vso pozornost in ljubezen posvetite, le svečo mi v spomin prizgite, za menoj solz več ne točite, pa name in na moje izročilo ne pozabite. O, ljuba nam Helena, zdaj le spomin na tebe, na tvoj čaroben nasmeh, čudovit zar v očeh, na tvojo nesebično dobroto za vsako siroto, le v spominu nam ziviš, ostaneš, iz naših src se ne ganeš. Iskreno se zahvaljujemo duhovniku Božidarju Ogrincu za lep poslovilni obred, pevcem pa za čustveno zapete pesmi. Vsem, ki ste tako prisrčno z nami sočustvovali, da kar koli v spomin Heleni ste darovali, iskrena vam zahvala. Enako tudi Pogrebni službi Pieta - Franciju Tršarju. Še p^osebej pa se zahvaljujemo učiteljskemu zboru in učencem iz OŠ Zadobrova za sočutno slovo od svoje ljube tovarišice in učiteljice. Njena mati Helena, sestrici Lidija in Jana, njen mož Aleš z malo hčerko Julijo, stara mama in ata ter drugo sorodstvo 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZAHVALA Ob prerani izgubi očeta MARJANA ALBREHTA se želimo iz srca zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, za darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala gospodu župniku Aleksandru Ureku in Slovenski vojski za zelo lepo opravljen pogrebni obred, hvala tudi pevcem in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi osebju Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Ljubljana za skrb in nego v težkih zadnjih dneh ter Patronažni službi ZD Vrhnika za pomoč. Žalujoči: domači Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V 79. letu je odšla JANA KRSMANEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se z ljubeznijo in spoštovanjem v tako velikem številu poslovili od Jane. Zahvaljujemo se za vso podporo in besede tolažbe ter za darovano cvetje. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Gregoriču za poslovilne besede, Pogrebni službi Pieta za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, hvala trobentaču, pevcem in gasilcem. Mož Tone, sestri Stanka in Mira z družinama, preostalo sorodstvo in vsi, ki so jo imeli radi. Ljubil si zemljo, bil si njej predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival. ZAHVALA ANTON JELOVŠEK, starejši FIKOV TONE 24. 5. 1926 - 17. 5. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Zahvala gospodu župniku, pevcem, gasilcem, KS in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi Ta # Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo večno ostal. ZAHVALA MARIJA v J v TURSIC roj. Petrovčič 1915 - 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in darovali za svete maše. Zahvala Domu upokojencev Vrhnika za vzorno skrb in nego naše mame, Društvu zveze borcev za vrednote NOB Borovnica za lepe poslovilne besede, župniku Janezu Šilarju za tolažilne besede in lep obred, pevcem, pogrebcem, pogrebni službi Pieta, upokojenskemu društvu iz Borovnice in Društvu podeželskih žena Ajda. Žalujoči: hčere Meri, Stefaa, Helena in Metka z družinami, vnuki in pravnuki Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami se živi. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek ŠTEFAN URBANČIČ 1934-2013 Za vso pomoč se iskreno zahvaljujemo zdravnici dr. Janji Pirc in patronažni sestri Barbari Gabrovšek, negovalkama g. Marjanci in g. Dani, Pogrebni službi Lavanda, pevcem za ubrano petje, g. župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen pogreb. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za vse darove, ki ste jih namenili za cerkev v Brezju, maše, cvetje in sveče. Še enkrat hvala prav vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in ga pospremili v tako velikem številu. Žalujoči: žena Kati, sinova Marko in Klemen, hči Valči, brat Janez, sestre Nana, Rezka in Francka Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšla, v naših srcih vedno boš živela. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mami, sestra, mama ANICA ŠTRUMELJ (1949-2013) Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za ustne in pisne izraze sožalja, cvetje, sveče in darove ter vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Pieta, pevcem in vsem, ki ste pomagali pri pogrebni slovesnosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Sin Darko, hčerki Simona in Damjana z družino, bratje Ive, Dušan in Igor ter sestra Irena Borovnica, junij 2013 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 87. letu starosti je mirno zaspal JAKOB DOLENC z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem Okteta Raskovec, trobentaču, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika, junij 2013 I ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovil VINCENC URBANCIC (1928 - 2013) Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala tudi osebju bolnišnice Petra Držaja ter pogrebni službi Vrhovec, PGD Brezje, okoliškim društvom in gospodu župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi Nisem odšla, ker bi želela. Odšla sem, da ne bi več tako trpela. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice ANE BIRTIČ z Vrhnike 1950-2013 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se bolnišnici Golnik, Onkološkemu inštitutu, Zdravstvenemu domu Vrhnika, še posebno ga. dr. Heleni Rožmanc Drašler in patronažni službi Vrhnika. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: sinova Vilko in Bojan ter hčerka Simona z družinami Vrhnika, junij 2013 ZAHVALA Po hudi bolezni se je prezgodaj poslovila MARIJA JOVEŠKOVIČ Rojena Kozlovič 1963 - 2013 Iskrena hvala vsem, ki so se prišli poslovit od naše pokojnice in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče, hvala tudi pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: Zdravko, Urška, Mario in Katarina V 94. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče FRANC PASETTA nosilec partizanske spomenice 1941 Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, še posebej zvezi borcev, zvezi upokojencev, Slovenski vojski, Občini Borovnica, sorodnikom in prijateljem. Žalujoči: sin Maki, hčerki Ika in Vesna z družinami Zahvale Bi radi obeležili slovo od pokojnika tudi v Našem časopisu? Zahvale sprejemamo do zaključka redakcije. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si, lahko pa tudi preko klasične pošte kot priporočeno pošiljko. Informacije na tel. 031 392 153. Cena zahvale: 68,72 z DDV. 3. juli 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 AVTOR SUSMAN JAKOB POTNICA, TORBA ZA POT OVOHA-VAN , ONJUHA-VAN NELEP, ZLOBEN M. IME , GIMNAST ŠTUKEU NASA CELINA DRAGO ERNIŠA SUROVI -NE ZA BARVE IZ BENZOLA MISLI, TRDITVE ILOVNATO ZAZNATI Z OČMI, UOčITI 10 GRŠKI BOG MORJA, TITANSKI S IN URANA POSTATI TOGO, MRTVO, NEGIBNO KRALJI V ANGLIJI 14851603 BANKA SLOVEN. SIN ABRAHAMA. MEDMET VZDIHA PRISTAŠI LAME ELITE.OD LIČNOSTI 16 19 POJAV NA VODI GOBEZ -DATI DOMAČE ŽIVALI SMRTNI IZID , KONEC ,IZID TANTAL HRIB PRI BEOGRADU SEDIŠČE ŽLAHTEN PLIN ZA SVETILA JUŽNOAMERIŠKA KAMELA KAČJI GLAS PALICA ZA OTEPANJE ITALIAN. SLIKAR LEONARDO 1452- KRIZAN -KA NAŠ ČASOPIS 6-13 NAUK O SVETLOBI , VIDU DIVOTA, LEPOTA UKMAR TOMAŽ SEVERNI JELEN KOZJA VRBA OB VODI ZNAK ZA KOSITER PRIST AS TIBERIJA MAJHNA KRAVA, TELICA KASETOFON RUDAR 15 ZNAK ZA LANTAN TONA MIČNA, MIKAVNA POSODA ZA VINO 20 ZDRAVLJENJE OČESNIH BOLEZNI MESTO V WALSU REKA V ROMUNIJI OBRAM-NICA PRI PRSNEM KOŠU 14 GLAVNI VEZNIK UMIRI -TEV 18 ZNAK ZA TANTAL PRESTOL ZNAK ZA SAMARIJ VELIKO REŠETO PEVCI BASU 12 ŽIDOVSKA ČETRT KAZEN BREZ SODBE KOPICE OTOK V JADRANU PRI ZADRU LJUBKOVALNO Ž. IME ZA EMA ZAČETEK »FAME« ZNAK ZA RENU AFRIŠKO DREVO 1 ,1 , SUMA=2 13 DOBRO, MOČNO SLIŠEN 17 SOPORO-člLO, DOPOLNILO SAMO- DEJNOST STROJEV VZSPOD- BUJEVA- LEC, RISAR FILMOV, VODJA LUTK r fÖ o ZA POL TONA ZVIŠAN TON E ZNAKA ZA RIMSKI 50 IN 100 KRATICA ZATRINI-TROTO-LUOL 10 DECILITROV VEZNIK KATERI ZA BOLJŠI VID KRIŽAN -KA NAŠ ČASOPIS ČRKE S ŠTEVILK VPIŠITE V OZNAČENE KVA-RATKE GESLO = 13 14 15 16 17 18 19 8 9 10 11 12 20 Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: OGLAŠUJTE NA MojaObčinasi / Vrhnika Zagotovite si celoletno promocijo vašega podjetja po ugodni ceni. Mogoča je tudi kombinacija oglaševanja na spletu in v Našem časopisu. Pokličite na 031 392 153 ali pišite na nascasopis@zavod-cankar.si OGLAŠUJTE V NAŠEM ČASOPISU 1 cm2 oglasa samo 1,04 evra z DDV NAŠ ČASOPIS Križanka Našega časopisa Veliko rešitev smo prejeli za preteklo križanko, katere geslo se je glasilo: Erotična trgovina za vsakogar. Pokrovitelj križanke je bila erotična trgovina Lolita, ki ima svoje prostore v mercatorjevem centru na Vrhniki. Srečni izžrebanci, ki bodo po pošti prejeli bon v vrednosti 15 evrov za nakup v omenjeni trgovini so: Karmen Jereb z Vrhnike, Marjan Dobrovoljc iz Borovnice in Stanislav Pečko iz Polhovega Gradca. Vsem nagrajencem čestitamo. Pokrovitelj tokratne križanke je 77, optika in očesna ordinacija Jelovčan, d.o.o. s Stare ceste na Vrhniki. Trije nagrajenci bodo prejeli vrednosti bon v višini 20 evrov. Gesla križank nam pošljite najkasneje do 1. avgusta na naslov: Naš časopis - nagradna križanka, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Ste se že nasmejali? Vzrok nizke rodnosti v Sloveniji: Preden povprečna slovenska mati izpusti svojega Janeza iz naročja, je sosedova Micka že v menopavzi. Konec sveta v Slovenji Pri Konec sveta v Slovenijo, se malo razgleda in reče: »Izgleda da sem tukaj že bil...« In gre naprej. Fotokopirni stroj Direktor stoji pred uničevalcem dokumentov s šopom papirjev v rokah. Mimo pride uslužbenka in vpraša: »Lahko kaj pomagam?« Direktor: »Moja tajnica je na bolniški, pa ne vem, kako to deluje?« »Preprosto,« pravi uslužbenka, »vtaknete papirje v režo in poženete stroj.« Ko je stroj končal, direktor reče: »Pa je res preprosto. In kje so zdaj kopje?« Gola Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kak gol?« »Ne, oba še stojita.« Le zakaj? Janezek vpraša očeta: »Ati, zakaj si se ti poročil z mamo?« Oče jezno vstane in reče: »Vidiš žena, še njemu ni jasno zakaj.« meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 611 M: 041 342 000 | mega.phone(5)siol.net Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec NAS ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 3. julij 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Paket neomejeni klici v vsa slovenska omrežja neomejena SMS/MMS sporočila paketni prenos podatkov 200 MB (1 GB v promocijskem obdobju do 30.09.2013) za 27 € Paket Eurobasket lahko sklenete kot zasebni uporabnik v promocijskem obdobju od 20.06.2013 do vključno 30.09.2013. *Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. @ Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net Molek servis Peter Molek s.p. J: 01 750 51 70 Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molek.si M: 070 21 08 14 M: 041 26 48 48 naročniški paketi FREE tUSITIobil FREE paketi so enostavni, pregledni, predvsem pa cenovno ugodni. Prava osvežitev in pametna rešitev! PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV! 1 SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV tfoPOPUST NA . STORHVE j f^Äseoev Kl a SMS/MMS PRENOS MB PODATKOV MINUTE V OSTALA OMREŽJA FREE 5 5c neomejeno 100 o 100 o 100 FREE 15 15c neomejeno neomejeno 3QQ O 300 FREE 20 20c neomejeno neomejeno neomejeno 400 FREE 40 40c neomejeno neomejeno neomejeno 1500 > RAČUNALNIKI > PRENOSNIKI > BIRO ÖPREHA > SERVIS > FOTOKOPIRANJE > BLAGAJNE HTC 8X • Windows 8 operacijski sistem • Fotoaparat 8 MP • Snemanje v Full HD resoluciji • Dvojedrni 1.5 GHz procesor • Beats Avdio zvok Skupaj 39 £/mesec. Nokia Asha 205 • QWERTY tipkovnica • Vsakemu uporabniku na voljo 40 brezplačnih iger • Nokia Xpress brskalnik - do 2x hitrejši ogled ob manjši porabi prenosa podatkov. Skupaj 8 £/mesec. paket FREE 20 z Opcijo 19 B! www.molek.si Pooblaščeni posrednikza tusmobi CAT Jt> RDEČI N*SKI RECIKLIRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRI PROJEKTU RDEČI NOSKI 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE / TONERJA. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. LG Nexus 4 • Andorid OS 4,2 v slo. jeziku • 1,5 GHz štirijedrni procesor Qualcom Snapdragon S4 pro • 2 GB delovnega spomina (RAM) • 16 GB notranjega spomina • Corning® Gorilla® Glass 2 Skupaj 36 £/mesec. Tušmobil C630 • Podpora dveh SIM kartic • Telefon na preklop • Predvajalnik glasbe • Velike tipke (primeren za starejše ali slabovidne osebe) + PARILO OB mm silikonski ovoj VODA - PRAH - UDARCI mu ne pridejo do Z i * i i mr vega Daket =REE : Opcijo I Li J 'L CAT B25 • Podpora dveh SIM kartic • Vgrajena svetilka • 2.0 MP kamera Priložen kvaliteten trak s iompasom in karabinom ^ Certifikat IP67 jamči za popolno zaščito pred prahom in umazanijo ter delovanje pod vodo. .■T D Posamezne Opcije v paketu prinašajo dodaten prenos^ Za pakete FREE veljajo Posebni pogoji naročniških paketov "FREE", ki vključujejo tudi pravila primerne uporabe storitev, ki v paketu FREE 20 določajo 2 GB prenosa podatkov v omrežju Tušmobila pred zmanjšanjem hitrosti na 128 kbit/s, v paketu FREE40 pa 5 GB. Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in druge storitve (SMS, MMS, prenos podatkov, skupaj s klici "storitve") na posebnih in komercialnih številkah, ali storitve, ki so prejete ali vzpostavljene iz tujine ali klice in SMS v tujino. Prenos podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja se obračuna posebej. Cene terminalov veljajo ob sklenitvi ustreznega naročniškega razmerja in aneksa za razširjeni paket z navedeno Opcijo za obdobje 24 mesecev. Z izbiro Opcije se naročniku za dodatno naročnino dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkov ali SMS in omogoči višja stopnja popusta za terminal. Strošek priključnine je 10 EUR. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij v Ceniku, na www.tusmobil.si, na brezplačni številki 080 700 700 -......seh pr-----------i--.x--i-.i- Pc FREE 5 z Opcijo 3 Skupaj 8 £/mesec. 1 I I Ll! 1. tervvseh poslovalnicah Tušmobila.