Štov. 5S.
»NOVA DOBA« 22. III. 1940
Stram 7.
dei& prvikrat, se je spomnila očetovih
beecd — iztrgala se mu je iz objema
in je feežala proti domu
Nekaj dni potem je bil ves drugačen.v
Bii ie sicer prijazen kakor vedno, toda
v tej prijaznosti je bilo nekaj hladnega
in tujega, nič več ni bilo tiste topline
feot nekdaj in Lenka je bila vsa žalostna.
»Rad te imam, Lenka,« ji je dejal,
>toda vidim, da nimaš zaupanja vame ..
Ti gledaš v meni človeka, ki ne spada
v tvoj krog — tujec sem ti, ker si tako
vzgojena, da vidiš v vsakem, ki ni ro-
jen v bajti, tujca in sovražnika .. . Toda
vcrjemi mi, Lenka, da nisem tak, kakra-
nega me imaš zapisanega v srcu — in
srečen bi bil, če bi ti mogcl dokazati,
da si se varala. . . Poslavljam se od
tebc, Lenka, nikdar več ti ne bom rnšil
srčnega mLru. — Toda če bi se kdaj
zgodilo, da bi bila v stiski in bi potrebo-
vala pomoei, tedaj veš, kje scm, in ob
vsaki uri ti bom na razpolago .. .«
Kakor kip je stala Lenka pred njim.
Kot ostri noži so padale njegove bcsedc
v njeno srce — toda ostala je trdna,
podala mu je roko in je tiho dahnila:
»Zbogom!«
»Zbogom, Lenka«., je odzdravil. Nato
jo je nalahno objel, nagnil njeno glavico
globoko nazaj in dolgc, dolgo ji je gle-
dal v solzne oči.. . Privil jo je tesno k
3ebi in jo poljubil... Potem jo je izpu-
stil iz objema in uraih korakov odšel
proti gradu. [
KG je tisti viharni večer Lenka zapu- ;
ičala očetov grob, je bilo v njenem srcu j
jasno in mirno. Cutila je, da ni drugega |
izhoda — zgoditi se rnora, česar se je j
yedno bala, zdaj je vedela, da se bo
končno morala odločiti za to poslednje.
Na ocetovem grobu ie na§la mir: kot da
bi ji bil mrtvi očs dal moči, kot da ji
je dahnil mir v razdvojeno dušo . . .
Naenkrat je stala pred gradom. Ka-
kor nekoč so bila tudi nocoj razsvetlje-
na vsa okna — Obstala je za tre-
nutek, nato pa je urnih korakov odhitela
po širokih stopnicah navzgor. j
Ni vedela, kam naj gre, ni vedela, pri
keterih vratih naj potrka — vsa je bila
zmedena in jasno ji je bilo le eno: da
mora in da ni druge pomoči ... Mati
umirä... od gladu in od mraza bodo
pomrli bratje in sestre . . . nikjer usmi-
Ijene duäe .. . mora, mora . . .
Potrkala je na prva vrata, pred kate-
rimi se je ustavila. Srce ji je zastalo: še
je čas, še lahko zbeži po stopnicah in ce
vrae domov.. . Bilo ji je straäno pri
duüi... Tedaj pa je žc slišala korake
v aobi in preden se je zavedla, je zarož-
Ijal ključ... in koj nato je zagledala
na pragu — njega ... Povesila je oči —•
niti besede ni mogla izpregovoriti...
:•> Lenka ...<•. je dejal on, takrat pa se
je zgrudila na kolena in prieela ihteti. ..
Prijel jo je za rcko in jo je dvignil.
»Ne jokaj, Lenka«, ji je odgovoril,
»vedel sem, da prides . .. Vse vem, kako i
je s teboj ... Zdaj pozabi za trenutek
na svojo nesrečo in pridi z menoj. Vi-
dela boš moj dorn in pri meni moraš biti
vesela in dobre volje ... Nimam rad ža-
losti krog sebe... Boa videla, tudi tebe
bo xninila... Samo, da si prišla ~ ne
refi, kolikorat sem mislil nate in na
tvoje lepe oči... Trdno sem upal, da bo j
prav gotovo prišel trenutek, ko boš pri-
šla k meni... Zdaj se je izpolnilo: pri
meni si, Lenka, pri meni...«
Tako je govoril in jo je peljal naprej
po velikem hodniku, polnem luči in
evetja. V prekrasni dvorani sta se usta-
vila. ^ {
»Vsa si mokra, revica«, je rekel nežno
in usmiljeno, »takšna ne mores biti
tu ... Saj zboliš, Lenka, in kaj bi bilo
potem s tvojimi lepimi oemi...«
Odprl je omaro in ji položil eel kup
oblek na otomano — ena ie bila lepša
od druge ...
»Izberi si in se preobleči. . . Medtem .
born pripravil vse, kar ti je treba... j
Vrnem se kmalu, ti pa delaj kot bi biia j
doma, Lenka .. .« ,
Odšel je in Lenka je ostala sama. O-
zrla se je krog sebe in je bila naenkrat
vsa srečna. Nič strahu ni čutila v srcu,
vsa je bila mirna in pričela si je slačiti j
svoja uborno, premočeno obleko. Ko je j
bila preoblečena, je legla na otomano in
naenkrat jo je obšla silna utrujenost.
Zaprla je oči in sladek mir ji je legel na
dušo . . . Kako bi bilo lepo, ce bi bilo
vedno tako . .. če bi mogla takole ležati
in sanjati in bi ne bilo nobenih skrbi,
nobene bolesti — samo sreča in mir —
mir —
Tiho so se odprla vrala .. . Lenki se
je zdelo, da sanja... Nato je čutila, da
se je nekdo dotaknil njenega čela ... po-
božal jo je nekdo, čutila je natanko, ka-
ko ji mehka, topla roka gladi njenc
lice . . . nato je doslej neznana blaženost
obšla vso njeno notranjost... na ustnih
je čutila poliub ... petem pa je bilo, kot
da je mrtva in ne ve ničesar, ničesar
več ...
Pezna noč je že bila, ko je prišla
Lenka domov.
Vse je bilo tiho.
»Spijo,« je rekla in je po prstih sto-
pila nekaj korakov naprej do mize. Od-
ložila je velik zavoj in vsa srečna je po-
mislila:
»Kako bodo veseli, ko se prebude in
vidijo, kaj sem prinesla!«
Stcpila je k materini postelji in je
tiho zasepetala:
Mama . . . prišla sem ..."
z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTOW
žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo
razsvetljava boljša, poraba toka p^
man j ša. ,
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
TUNGSRAM
JČrofitcn
Vse tiho.
»Mama,« je rekla še enkrat. Ali spi-
te?«
Sklonila se je nad njo in jo je prijela
za roko. Bila je rorzla in trda.
»Mama!« je zakričala Lenka z blaz-
nim glasem.
Tedaj so se prebudili otroci in pričeli
jokati.
Lenka je padla na kolena pred mate-
rino posteljo in pričela krčevito jokati.
»Mrtva! .. . O mati! Srce ti je zastalo
in jaz nisem bila pri tebi. .. O, kje sem
bila, mati, kje sem bila ...«
Dolgo je kleeala tako in ihtela. Po-
tem se je dvignila, stopila k mizi in pri-
čela odvijati veliki zavoj.
Vsa mirna je bila in poklicala otroke.
»Tako,« je rekla s hladnim glasom in
je stala ob mizi kakor mrzcl kamen.
*Mama je mrtva, otroci. Ni je več . . .
šla je k očetu . . . Vi pa ste tu in morate
živeti! Zdaj nimate očeta in nimate ma-
tere. Zdaj imate samo mene, ki vam
moram biti oee in mati. Ziveli boste —
to bo moja skrb!«
Tako je Lenka nastopila svojo pot.
, niga, sicer korektnega, a trdega Neiaca,
drugi profesorji pa so bili Slovenci, če-
prav so morali poučevati nekatere pred-
! mete (prirodopis, 2emljepis, grščiiio,
zgodovino in fiziko) v nemščini. Seveda
so ti profesorji obČevali med seboj
vedno le slovenski, čeprav so morali nem-
ški uradovati. Takrat, v letu 1906., so
bili na tem zavodu m. dr.:
Dr. Anton Dolar, klasični filolog, fi-
lozoi-estet, nekadilec.
Ivan Fon, klasični silolog, strog uči-
telj, velika obilna postava, strasten ka-
dilec.
Anton Jošt, matematik in prirodopi-
i sec, »strasten« nekadilec.
Anton Kosi, klasični filolog.
j Josip Kožuh, zgodovinar in zemljepi-
sec, očetovska dobričina, skrbnik dijaš-
ke kuhinje.
Solski sluga je bil Josip KmecL
; Učenec, ki je imel slabo oceno iz ve-
denja, ni bil oproščen äolnine, ki je zna-
šala takrat 15 goldinarjev ali 30 krön,
kar je bilo tako mnogo denarja, da je
moral zaradi öolnine marsikateri dijak
; izstopiti.
| Po teh potrebnih uvodnih odstavkih
! naj sledi priložnostna pesem, kakor jo
je zložll v šoJskem letu 1907-8. sošolec
'. Josip Podgoräek in ki nam kaže:
1. neusahljivo hrepenenje dijaka po
i tobaku,
; 2. narodnostno - uradne razmere na
i celjski nižji gimnaziji in
; 3. znaČaje takratnih profesorjev na
tem zavodu.
! Glasi se pesem takole:
i
PORTUNATOVA USODA
; Samoočitki:
i Po mestu sem hodil,
cigaro kadil,
i profesorja srečal,
sem hitro jo skril.
Kesanje vzbudilo
prepozno se je,
zakaj sem oskrunil
s tobakom zobe.
Celiski student leta 1906.
Je sicer čudno, a vedno resnično: kar i
je prepovedano, je najboljše in najime-
nitnejše, pa saj je res tudi nekaj ju-
naštva v tem, če si upaä upreti se pred- •
pisom. Cim strožja je prepoved, tem
slajši je odpor.
Nekoč je bil tobak dijakom prepove-
dan sicer ravno tako, kakor je danes, a
vendar so iz takih prekräkov nastajale |
cele afere in celo tragedije, medtem ko
jim danes sledi komaj ukor. In posledi-
ca: junakov tobaka je vedno manj . . .
Tudi v Celju je bilo in je tako.
O rajska roža, herba nicotiana!
Simon Jcnko
Pred svetovno vojno je bila v Celju za
slovenske diiake »slovenska« nižja gim-
nazija s popolnoma točnim nazivom:
K. K. selbständige Gymnasialklassen
mit deutsch - slowenischer Unterrichts-
sprache in Cilli.
Kakršen je bil naslov, takšno je bilo
tudi poslovanje, saj je tudi letno poro-
čilo do zadnje strani popolnoma nemško,
le na zadnji strani je naznanilo staršem
za prihodnje šolsko leto v slovenščini.
*
Zavod je imel v tistih casih svojega
pedagoškega vodjo Johanna Liesskou-
Ado Makarovič (Maribor):
Slovensko božicno drevo
Kakšno je bilo prvotno slovansko bo-
žiČno drevo, je zanimivo vprašanje po-
sennö za nas Slovence, ki mislimo, da
smo ga dobili od Nemcev. Tudi oni ga
namreč imajo od Slovanov na severu.
To drevo je v tesni zvezi z vero v prihod
umrlega junaka, ki je pri nas postal
kralj Matjaž. Kmet pod Peco je pripo-
vedoval Davorinu Tr3tenjaku, da hodi
vaak božični večer na goro in čaka, da
mu bo zadišala Matjaževa h'pa, ki bo v
eni noči vzcvetela in se spet osula. Oči-
vidno pomeni ta lipa drevo z groba ju-
aiakovega, slovensko poganako božično
drevo.
Naše boižčno drevo je torej lipa in nc
iglavec. Ce upoštevamo, s kakšno lju-
beznijo in tajinstvenostjo so Slovani ob-
dali avojo lipo, nam bo to samo po sebi
umevno. Vendar je pod vplivom od zu-
naj to drevo nadomeßtil iglavec, ker je
iglavec vedno, tudi pozimi, zelcn. Kr-
ščansko božično drevo je ena etvar, po-
gansko pa druga. Drevo, okrašeno v
aimi, pomeni vstajenje življenja, torej
vstajenje heroja kralja, ki bo odrešil
narod.
Ideja o odrešeniku ni samo hebrejska,
temveč tudi slovanska in gennanska. Iz-
vira iz prastare vere v prvega človeka,
ki je identlficiran r. luno. Kakor se luna
izpreminja in umre in spet oživi, tako je
človek verjel v vstajenje od mrtvih in
čakal odrešenika, to je prvega človeka
in kralja. Ta je v teku časa dobival ved-
no neve poteze po živih resničnih kra-
ljih in junakih, ki so se iz katerega
koli vzroka ljudem prikupili, in tako je
kralj Matjaž zadnja obleka tega slovan-
skega junaka, ki ga je pričakoval slo-
venski svet.
Božično drevo je še danes v tesni zve-
zi z rojstvom Odrešenika, prav tako
je bilo takrat, in še bolj, ker je spomi-
njalo na drevo na njegovem grobu. To
drevo je torej spet lipa. Po krščanskem
vplivu je pa v slovensko bajko zaäla
smreka. In ßicer je to smreka, ki jo
bajka omenja na Soräkem polju in ki je
trivräna. To je pa apet soak, da imamo
opraviti z drevesom na grobu. Drevesa,
ki so bila tako gojena, da so rastla ka-
kor da bi imela tri vrhe, so sadili na
grebovih.
Ta simbol treh stopnic se pojavlja tudi
še v pomladnem drevesu, ki se postavlja
na cast mrtvim, ko se časti njih spomin.
Slovansko pomladno drevo je zeleni Ju-
rij, mlaj, prvotno okrašen na tri vrhe.
s tremi pasovi ali gol mlaj s Iremi obro-
či okrog stebla, ki pomeni spet drevo na
grobu, usahlo, ki pa bo spet ozelenelo
in rodilo. Tako drevo brez listov je mo-
rala biti tudi slovenska božična lipa, ker
je lipa o božiču gola. Gol je tudi srbski
badnjak. Kmet izpod Pece je povedal še,
da bo za Jurjevo vstal kralj Matjaž in
obesil svoj Seit na lipo, ki bo potem
spet ozelenela. Ta lipa o Jurjevem je
torej identična s trivršno smreko na
Sorškem polju, kjer se bo pri tej sklenil
mir med Matjažem in njegovimi na-
sprotniki; pri lipi, kamor bo Matjaž obe-
sil ščit, pa ae bo bila strašna bitka in
se končala z zmago Matjažcve vcjske.
Umevno je torej, da je božično drevo
posnemalo tisto drevo, ki stoji na grobu
in kjer se bo bila zadnja bitka. Sloven-
&ko božično drevo je bila torej gola,
brezlistna lipa, obrezana na tri vrhe, to
je, da je imela tri gtppnlce, tri skuf.ine
vcj. Božična lipa je bila okrašena, ka-
kor bi morala biti Matjaževa, ko bo
vzcvetela, in najbrž je gorela vao no<^
kakor badnjak. To je bilo upanje na
boljše case, ki je po izgubi samosroj-
nosti še bolj prišlo do veljave.
Danes se tudi božično drevo refor-
mira. Ponekod so uvedli kovinasta bo-
žična drevesca, ki se lahko uporabljajo
vsako leto. Izgledajo prilicno kakor obe-
šalnik, samo da imajo kline za obešanje
razmcščene neenakomerno po »deblu«.
Slovensko božično drevo bi bilo prav ta-
ko, samo da bi moralo imeti kline raz-
vrščene na tri »nadstropja«, ki naj bi
pomenila trivršno golo drevo. Mogočo se
najde slovenski umetnik, ki nam ga v
tem smislu ustvari. Darovi, ki jih sicer
slovensko pogansko drevo ne pozna, bi
bili obešeni po kovinastih vejah in iz-
gled bi bil se lepši, ker bi bilo vse vidno.
Končno pa ni neobhodno potrebno, da v
vsem posnemamo stare Slovence. Glav-
no je, da se zavedamo, da nismo samo
kristjani, ki praznujemo rojstvo Odre-
šenika, temveč tudi Slovenci, ki ünaaao
svojo tradieijo!