gorenje
p§M
r[ 1	51	VIZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
I STUDIO KfBfRNir !tl: 063/851-981, fax: 0631851-684 |		
MLADINSKI SERVIS -v^	B m^r R w j| «-
tel.: 8:i4 S31, 853 Of.1
Številka 44, cena 70 tolarjev Velenje, 5. novembra 1992
POMOČ
Tudi v minulih dneh so iz večih držav poslali pomoč beguncem v velenjski in mozirski občini.
STRAN 3
RAZPOLOŽENI STRELCI
Nogometaši Rudarja in Kopra so na tekmi v Velenju dosegli devet od skupno 20 zadetkov v srečanjih 13. kola.
STRAN 10
NAJTEŽJE SO OPRAVILI
Delavci RTC Golte so prejšnji teden sklenili najtežji del vzdrževalnih nalogo — popuščanje nosilne vrvi.
STRAN 16
Zasedanje velenjske občinske skupščine
Danes nadaljujejo sejo
Že danes, ob 12. uri, bodo delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine nadaljevali v torek prekinjeno zasedanje, ki ga je povzročila nesklepčnost družbenopolitičnega zbora.
Delegati so na skupni seji, ki so jo pričeli ob 10. uri, prekinili pa četrt čez drugo, obravnavali le sanacijski program na področju varstva zraka v občini Velenje in načeli točko, v kateri naj bi določili kandidata za državni svet, predstavnika lokalnih interesov za območje občin Velenje in Mozirje. Zaradi te točke, so se znašli v časovni zagati. Zadnji rok za vložitev kandidatur za državni svet poteče namreč v petek, 6. novembra, (torej jutri), zato so nadaljevanje seje sklicali že za danes. Podrobneje o torkovem skupnem zasedanju pišemo na 2. strani.
(mkp)
ČUDOVITA (MOKRA) JESEN — Čas in čar jeseni je za mnoge najlepši v letu. Letos njenih barvnih prelesti nismo imeli prilike preveč uživati, saj je oktober potolkel vse rekorde, kar se moče tiče; v ironičnem nasprotju z »rekordno« poletno sušo tudi njenih darov ni bilo prav obilo. Ampak, jesen je vendarle jesen. (foto: bm)
Quelle tudi v Sloveniji
Šoštanj
Gorenje že vse od leta 1970 uspešno sodeluje s Quelle Schice-dans AG&Co, največjo trgovsko hišo s kataloško prodajo v Evropi. Zanje so začeli izdelovati štedilnike in jim jih do konca leta 1985 naredili milijon. Kasneje so sodelovanje razširili na področje zagotavljanja kakovosti in na področje inovacij obstoječega proizvodnega programa in razvoja novih izdelkov kuhalne tehnike.
Pred dobrim letom je Gorenje skupaj s Quelle ustanovilo novo firmo, ki naj bi pokrivala celotno področje nekdanje Jugoslavije, a ta zaradi znanih razlogov ni zaživela.
S prvo sejo upravnega odbora, bila je ta ponedeljek v Velenju,
pa je začela firma Quelle v Sloveniji tudi dejansko delovati. Slovenskim kupcem se predstavlja s svojo raznovrstno ponudbo s področja zabavne elektronike, ki jo bodo ponujali v obstoječih prodajnih centrih Gorenja, najprej v Velenju, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, kasneje pa naj bi zgradili po Sloveniji, kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik Quelle Interna-cional VVerner R. Seiler, več veleblagovnic s celovito ponudbo firme Quelle. Seveda pa bodo proučili tudi možnost kataloške prodaje na našem trgu. Večinski iastnik podjetja Quelle v Sloveniji je matična firma, ki v začetku na našem trgu ne načrtuje profi-
90 let turističnega društva
14. NOVEMBRA BODO PRIPRAVLJALI OSREDNJO SLOVESNOST
ta, kasneje pa bodo tega v celoti usmerili v utrditev svojega položaja na slovenskem tržišču. Obljubljajo konkurenčne cene in kakovosten servis, ki ga bo zanje opravljal Gorenje Servis s svojo bogato razvejano mrežo.
»Ustanovitev novega mešanega podjetja — hčerske firme Gorenja, sodi v sklop prizadevanj prilagajanju novim tržnim razmeram,« je dejal generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič in izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje s to evropsko firmo na ta način še okrepilo. Že sedaj pa je bilo dobro. Doslej so ustvarili že za okoli 500 milijonov mark prometa.
Mira Zakošek
Turistično društvo Šoštanj, ki praznuje letos 90 let dela, njegovi začetki segajo v leto 1902, bo jubilej proslavilo z mnogimi prireditvami, v soboto, 14. novembra.
Kot nam je povedal predsednik društva Rajko Zaleznik, se bo program pričel že ob 10. uri dopoldne pred stavbo krajevne skupnosti Šoštanj, kjer bo najprej zaigrala domača godba Zarja. V programu bosta sodelovala zmagovalca konješkega tekmovanja vprežnih vozov v Mozirju, furmana in Lepe Njive Ivan Goličnik in Jernej Podvra-
tnik, kulturno umetniško društvo iz Raven pri Šoštanju pa bo ob tej
priložnosti prikazalo stare običaje in šege.
Osrednja svečanost bo v menzi Termoelektrarne Šoštanj in se bo začela ob 19. uri. Na njej bodo podelili tudi zlati plaketi Turistične zveze Slovenije kolektivu Termoelektrarne Šoštanj in Krajevni skupnosti Šoštanj. V programu bodo sodelovali pevka Irena Polko, oktet iz Zavodenj in folklorna skupina KUD Ravne pri Šoštanju, za razpoloženje pa bo poskrbel -ansambel Fantje treh dolin.
»V čast nam je, da lahko ta jubilej proslavimo z mislijo: Šoštanj, to je naša kultura in naše mesto ter na prireditev povabimo vse nekdanje in zdajšnje turistične delavce, ki so veliko prispevali, da se ohranja dobro ime društva in promovira kraj,« pravi Rajko Zaleznik.
(mkp)
ŽALEC
NOVO V VELENJU! VEGRADOVA NAJNOVEJŠA TRGOVINA!
• talne in stenske obloge • barve in laki • avdio-video tehnika SAMSUNG • trgovina m gospodinjski aparati CANDYrn Delovni čas: ponedeljk - petek 8.00 -18.00, sobota 8.00 -12.00
alP VEGRAD VELENJE Prešernova 9a po. # VELENJE
NA SVIDENJE V NOVI VEGRADOVI TRGOVINI NA PREŠERNOVI 9a<
Na začetku bodo v obstoječih prodajnih centrih Gorenja ponujali predvsem zabavno elektroniko iz programa firme Quelle. V obstoječih prodajnih centrih Gorenja
Ponosni Vrbovec
Po dolgotrajni in temeljiti obnovi so mogočni graščini Vrbovec v Nazarjah dali čudovito zunanjo in notranjo podobo in ji zagotovili bogat delovni in življenjski utrip. Zaključek del bodo z veliko slovesnostjo obeležili jutri, v petek.
(foto: jp)
fA[ovice
Višja nadomestila za brezposelne
VELENJE - Najnižja višina denarnega nadomestila, ki ga prejemajo preko Zavoda za zaposlovanje brezposelni, ki dela niso izgubili po svoji krivdi, se je s 1. septembrom povečala na 17.064 tolarjev brutto. Najvišje izplačilo, izplačano v Velenju, je znašalo 85.320 tolaijev brutto. V mesecu septembru je v regyi (Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje) prejelo denarno nadomestilo 893 oseb, denarna pomoč pa je bila izplačana 934 upravičencem. Višina denarne pomoči je bila s 1. septembrom povečana na 10.786 tolarjev netto.	(mkp)
Promocija javnih del
VELENJE - Med ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvajajo posamezne enote Republiških zavodov za zaposlovanje sodijo tudi javna dela, namenjena brezposelnim. V Območni enoti republiškega Zavoda za zaposlovanje v Velenju izvajajo tudi javno delo Razvoj programskega paketa za vzdrževanje tehnološke opreme, ki ga vodi dr. Stanko Blatnik, izvaja pa Gorenje INOVA Velenje. Ob zaključku prve faze pripravljajo predstavitev, ki bo v sredo, 11. novembra ob 10. uri v prostorih Gorenja Koncern. Pri tem velja poudariti, da gre za enega od vzorčnih modelov, ki bodo tako kot naprimer v razvitih skandinavskih deželah, pripomogli k polni vključitvi iskalcev zaposlitve z višjimi stopnjami strokovne izobrazbe.	(mkp)
Pravni položaj sindikalnega zaupnika
VELENJE - Izobraževalni center Gorenja Koncern v sodelovanju z Območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, pripravlja v sredo, 11. novembra, s pričetkom ob 9. uri v Koncernu Gorenje seminar, na katerem bodo spregovorili o pravnem položaju sindikalnega zaupnika in njegovih nalogah. Seminar bosta vodila dr. Ivan Žužek in mag. Damjan Mozetič, (mkp)
Miran Gmajner ostaja delegat
VELENJE - Miran Gmajner, delegat v zboru združenega dela velenjske občinske skupščine, bo še naprej opravljal delo delegata. Da so proti odpoklicu, so pokazali rezultati volitev v 8. volilni enoti, kjer so delegata tudi izvolili. Glasovanje je potekalo 14. oktobra in volilna komisija, ki je volitve izvedla, je na podlagi rezultatov glasovanja ugotovila, da delegat ni odpoklican.	(mkp)
V Kinu čakajo na potrditev lastništva
VELENJE - Kinodvorana, ki jo je letos aprila zajel požar, stoji še vedno takšna, kot je bila tisti hip, ko so ognjeni zublji naredili svoje. Aktivnosti v zvezi s sanacijo strehe v Kinu že potekajo, vendar do takrat, da ne bo pravno urejena lastnina zgradbe, z deli ne morejo začeti. V Kinu so namreč prepričani, da je objekt njihov. Pravno potrditev tega pričakujejo že kmalu, predvsem pa še pred zimo, da preprečijo škodo, ki nastaja.
(mkp)
Kuga prazni hleve
ŠMARJE - Dobršen del Kozjanskega je že pred kratkim zajela svinjska kuga. zaradi tega so morali precej prašičev pobiti, v šmarski in šentjurki občini pa so tudi takoj pričeli s cepljenjem živine. Da bi preprečili širjenje bolezni, je veterinarska inšpekcija tudi prepovedala promet s prašiči. Upajo, da bodo z vsemi ukrepi, ki so jih' podvzeli, to bolezen zajezili in odpravili. Sumijo, da se je svinjska kuga razširila zaradi nekontroliranega prometa s temi živalmi - tudi prek vzhodne državne meje.	(k)
Odprava starega greha
LAŠKO - Medtem ko ponekod opozarjajo, da še niso odpravili vseh posledic hude poplave izpred dveh let, Laščani opozarjajo še na starejši greh - tu namreč še vedno niso odpravili vseh posledic hudega neurja, ki je vzhodni del te občine prizadelo leta 1989. Največ težav imajo v velikim plazom v Tevčah, kjer se premika pobočje ob Lahomnici in ogroža več hiš. Sanacija je izredno zahtevna in tudi draga, zato sami gotovo tega dela ne bodo zmogli. Po zadnjih študijah bi namreč popolna sanacija tega plazu terjala okoli 300 milijonov tolarjev. To pa je številka, ob kateri nekateri tudi pomišljajo, če se tako delo sploh splača. Prejšnji četrtek so se o tem pogovarjali tudi s predstavniki ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je sicer obljubilo pomoč, denarja pa jim tudi ono ne more ponuditi.	(k)
Svet s polno paro
NAZARJE - Od pomladi naprej so se v Nazarjah vrstili zapleti z izvolitvijo novega predsednika sveta te krajevne skupnosti. Končno so izvolili, zaradi nesklepčnosti na zborih krajanov pa so imeli težave z imenovanjem članov sveta. Tudi to so uspeli in prejšnji teden se je novi svet zbral na prvi seji, na kateri so najprej imenovali še podpredsednika in komisije, delali pa bodo po že sprejetem načrtu. V obdobju zapletov se je nabralo precej nalog in svet je pričel delati s polno paro. Najprej bodo poskrbeli za javno razstvetljavo v starem delu Nazarij, na skorajšnjem zboru krajanov pa bodo obravnavali dokaj pereč problem zazidalnega načrta v Zagradišču. Sklenili so tudi, da bo nazarska krajevna skupnost po svojih močeh sofinancirala prepotrebno dograditev osnovne šole v Mozirju, ki jo obiskujejo tudi učenci višjih razredov iz Nazarij in okolice.	(jp)
Torkovo zasedanje velenjske občinske skupščine so prekinili
Kandidata za državni svet bodo imenovali danes
Skupno zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine se je v torek končalo z obravnavo le ene točke dnevnega reda in to osnutka sanacijskega programa na področju varstva zraka v občini Velenje. Ob določanju kandidata za državni svet, predstavnika lokalnih interesov za območje občin Velenje in Mozirje, pa so ugotovili, da družbenopolitični zbor ni več sklepčen in tako te točke niso speljali do konca. Ker je potrebno, po Zakonu o volitvah, vložiti kandidature za državni svet že od 6. novembra, in ker so ocenili, da bi bilo pametno, da kandidata izbere skupščina, so odločili, da zasedanje nadaljujejo danes. Seja je sklicana za 12. uro.
Kdo bo zastopal lokalne interese?
Velja poudariti, da je tokrat, kljub interesom, ki bi jih pri določitvi kandidata za državni svet lahko imele posamezne stranke, prevladal načelen dogovor, da se te tokrat odrečejo »tekmovanju«. V interesu ljudi, ki živijo v tej občini, je treba poiskati najprimernejšega kandidata, ki bi ga, po tistem, ko bi kandidate predlagali, izbrali s tajnim glasovanjem. Za kandidata, ki bi dobil največ glasov poslancev, bi skupščina pri volilni komisiji vložila kandidaturo. Zaenkrat je kandidata predlagala le stranka
Socialstov in to Pankraca Seme-čnika, njegove izjave, da pristaja, pa še niso podali.
Živahne razprave o varstvu zraka
Zelo pestra je bila razprava o osnutku sanacijskega programa na področju varstva zraka v občini Velenje, ki so ga poslanci sprejeli, pri izdelavi predloga pa bodo upoštevali razprave, ki jih je bilo precej. Emil Šterbenk iz sekretariata za varstvo okolja je povedal, da program zajema v bistvu samo en odstotek onesnaževalcev zraka v občini, saj kar 99 odstotkov odpade na Termoe-
lektrarno Šoštanj. Vendar tudi tega ne gre zanemariti, ker lahko tudi lokalna emisija povzroči večjo onesnaženost, kot je dovoljena po odloku. Ob tem pa imajo lokalna kurišča v sezoni stalen vpliv na onesnaženost ozračja.
Dušan Hrček iz Hidrometeorološkega zavoda republike Slovenije pa je poudaril, da izdelan program lahko predstavlja osnovo za delno sofinanciranje republike pri toplifikaciji in plinifikaciji, česar pa po načrtih, ki jih pri tem ima Velenje, ne gre prezreti. Stane Lipnik (zbor krajevnih skupnosti) je ocenil, da osnutek pomeni odlaganje plinifikacije severne veje Skal na leto 1996, kar je za Skale isto kot prestavitev za nedoločen čas. Peter Rezman (DPZ, Zeleni) je ob tem dejal, da je njegova pripomba sicer opravičena, da pa se je skupščina odločila, da bo dala prednost zahodnemu delu doline, predvsem Topolšici. Bogdan Menih (DPZ, SDSS) je predstavil težave Topolšice z vidika onesnaženosti zraka. To je kraj. ki ga onesnažuje TEŠ, ko nastane temperaturna inverzija na višini 700 metrov, in ki ga onasnažujejo lokalna kurišča, ko nastopi hladno. Miran
Gmajner (zbor združenega dela) se je vprašal, kdo, kdaj in v čigavem imenu se je dogovoril, da Topolšica v to gre. Zanj je najbolj racionalna individualna oskrba s tekočim naftnim plinom, kar je v svetu nekaj običajnega. Ob teh razpravah je Dušan Hrček poudaril, da je med plinifikacijo in toplifikacijo tako majhna ekološka razlika, da je odločanju verjetno pomembnejši ekonomski vidik.
Zapisano na rob beležke
Beležka, ki vse beleži, je na podnaslov, Morda zanimivo, pri-beležila še tole. Ko je Martin Budna (ZZD, Socialisti) v razpravi omenil, da je v torek zjutraj v njegovi ulici močno smrdelo po premogu, se je oglasil Srečko Meh (DPZ, SDP) in izrazil prepričanje, da je tisto o smradu poslancu ušlo, ker po njegovem premog ne smrdi. Na to se je oglasil še Vane Gošnik (DPZ, Zeleni), ki je rekel, da tudi njemu premog privlačno diši, a ne takrat, ko ga kurijo v TEŠ.
Zasedanje pa danes, kot že rečeno, nadaljujejo.
Milena Krstič-Planinc
1 čakanjem na skupno zasedanje (fotografija: Aljoša Vide-
WWB
;
»im » m i

Ljubljana
ZSSS ni podpisala kolektivne pogodbe
Zveza svobodnih sindikatov Slovenje pred tednom dni ni podpisala predloga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, do nadaljnjega pa se ne bo udeleževala tudi pogajanj o sklenitvi sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti, je ^čeno v izjavi za javnost.
Kompromisni predlog višine izhodiščnih plač v novi kolektivni pogodbi (za prvi tarifni razred 22.880 tolarjev brutto), ki je Bil dogovorjen med nekaterimi sindikati - podpisniki
predloga
za negospodarstvo
splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in vlado, po njihovem v temeljih ruši med slovenskimi sindikati dogovorjena in usklajena stališča do kolektivnih pogajanj o plačah. Ta temelj pa je, da so zneski izhodiščnih plač za posamtezne tarifne razrede za gospodarstvo in negospodarstvo v načelu enaki. O nastalih razmerah in nadaljevanju pogajanj o socialnem paktu in kolektivnih pogodbah je odločal svet ZSSS v torek, 3. novembra.	(mkp)
SAVINJSKO-SALEŠKA NAVEZA
Ko vsak kar po svoje
•••
Priznam, da sem se že skoraj izgubil. Ne v gozdu, ker je tu vse manj možnosti, saj ga res uspešno redčimo in pišiljamo drevesa preko severne državne meje; skoraj bi se že izgubil med najrazličnejšimi izjavami na raznih ravneh, ki razlagajo, v kakšnem stanju
smo. Take izjave se že močno razlikujejo na lokalnih in občinskih ravneh, še močneje na republiški. Razne stranke namreč znajo en in isti podatek obrniti tako, da je njim v prid, drugi strani v škodo. Mi navadni ljudje pa naj bi se v tej zmedi znašli.
PRVA LASTOVKA SLOVENSKE POMLADI
NARODNI DEMOKRATI
STRANKA POŠTENIH IN POKONČNIH LJUDI V BOJU ZA DEMOKRACIJO, NE ZA OBLAST.
TO JE RAZLIKA!
Že s to nesrečno inflacijo ne vem, kako naj bi si pomagal. Drnovškova četa je izredno ponosna, da ji jo je uspelo uničiti. Drugi seveda pravijo, kaj da nam nuca, če je crknila inflacija, če pa bo z njo vred crknilo še naše gospodarstvo in mi z njim. Nekaj podobnega, čeprav ne tako slikovito, kot sem se jaz izrazil, smo slišali pretekle dni dvakrat tudi v Velenju, ko smo imeli tu dva visoka obiska; prvega moža Slovenije in drugega moža slovenske gospodarske zbornice.
Kar nekajkrat smo te dni na naših tleh tudi slišali besedico "draga". Vendar ne v smislu, da nam je ta naša ljuba država res tako draga, tako pri srcu, ampak da je ta naša država res draga, da veliko preveč stane. Tudi to sta razen navadnih ljudi potrdila dva pomembneža: razen že omenjenega drugega moža GZS še prvi mož slovenskega esdeka-ja, ki je hkrati drugi mož ene od strank, ki je že tudi pripravila predvolilno tematsko tribuno v tem mestu. Drugi seveda pravijo, da pač naša samostojnost nekaj stane in da bi se te cene morali zavedati že tedaj, ko smo se na to pot podali. Zdaj pa bi v glavnem vsi radi, da bi bili samostojni, da pa se to v naših žepih ne bi poznalo. A kaj hočemo, ko pa so tisti, ki so pred časom obljubljali, kako bodo v našo novo državo padali cvenki raznih držav, zdaj nekam izgi-
nili oziroma se potuhnili. In ostali smo sami, ki bomo morali plačevati to ceho. No, denar morda od kod še priteka, ampak verjetno v kake stranke, da se lahko gredo svoje promocije in obsežen in drag predvolilni boj.
In zaradi drage države ter trošenja denarja na najrazličnejših področjih, ga primanjkuje marsikje tam, kjer bi ga poltrebovali. Tako so mislili tudi Korošci, ko so se odločili za referendum za zdravstvo; pa se je vendarle pokazalo, da ljudem ni več do tega, da bi na tak način pomagali. Smo pa v Velenju od nekaterih ljudi slišali, da je vendarle še pripravljenost: da so prostovoljno pripravljeni iti braniti našo vzhodno mejo. Pa še železničarjem so pripravljeni pomagati: napolnili bi jim potniške vagone...
Tako kot smo različni pri razlagah nekaterih podatkov, pa pri poskusih, da bi razrešili nekatere probleme, smo seve-ta tudi različni pri tem, ko mislimo, kdo hi nas lahko kot naš predstavnik v parlamentu pomagal izvleči iz sedanjega blata. Pa se ob tem spet kaže, da pokajo šivi tudi na mozir-sko-velenjski relaciji, pa čeprav so prej nekateri trdili, da le s Celjani ne morejo sodelovati. Očitno je, da so na tem območju zelo nemirna tla in da je ozračje bolj onesnaženo, kot bi kdo mislil.
(Kr)
moja diagonala
Zgornja Savinjska dolina
Kaj stoletne, vsakoletne poplave
V nedeljo je minila druga "obletnica" od kar je Zgornja Savinjska dolina trpela pod bremenom katastrofalnih poplav. Stoletne vode so bile to, trdijo tudi strokovnjaki. Kot zakleto so narasle vode prav pred obletnico v slabih štirinajstih dnevih kar dvakrat ponovno grozile Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Pred slabimi tremi tedni je podivjala Savinja s svojimi pritoki in znova povzročila precejšnjo škodo. Katastrofo je preprečil sneg, ki je zapadel vse do nižin in preprečil naraščanje vodostaja v strugi Savinje in pritokov.
Skloraj enaka slika se je ponudila le devet dni kasneje, prejšnji četrtek, ko je Savinja spet grozila, vendar stanje na srečo ni bilo kritično; kritičnost je reševal sneg. Hujše so bile razmere ob Dreti, ki je predlani s posledicami svojega poplavljanja ostala v senci
razdejanja v sosednji Savinjski dolini; razumljivo tudi v senci odpravljanja posledic in projektiranja za preprečitev vnovičnih poplav.
V srednjem in spodnjem toku je Dreta prestopila bregove, zalila precej kmetijskih površin in jih odnašala, v Krašah, Potoku in Žlabru je ogrožala stanovanjska in druga poslopja. Občinski štab za civilno zaščito in center za obveščanje sta bila nenehno v polni pripravljenosti. Na Dreti so morali med drugim odstrani-zi naplavine ob dveh mostovih in sprostiti pretok, iz kletnih in pritličnih prostorov nekaterih hiš in poslopij so morali reševati in črpati vodo. V akciji je sodelovalo 60 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, proti večeru pa so se vode le umirile in večja nevarnost je na srečo minila.
Seveda je ob vsem tem zelo zanimivo kako je potekala
Humanitarna pomoč za begunce iz Luzerna
Prejšnji petek so Rdečemu križu Velenje in Mozirje ponovno pripeljali po 16 ton oblačil in obutve za zimo, tokrat iz Luzerna iz Švice. Dvaintride-set ton dragocenega blaga so začasno vskladiščili v Velenju in Mozirju. Te dni pa ga že delijo ljudem v begunskih centrih ter tistim, ki so nameščeni na domovih.
Tudi tej, že peti pošiljki pomoči, je botrovala Angležinja Miloška Nott, saj je preko osebnih zvez zainteresirala svoje švicarske znance, ki so zbrali pomoč in jo tudi dostavili.
Poseben dogodek, vreden pozornosti pa je bil poklon dvesto čokolad in škatle bonbonov dveg učencev Pascala in Nicol iz Luzerna, ki sta od svojih žepnin prihranila denar
obnova v minulih dveh letih v porečju Savinje. Ob vsej zahtevnosti in obsežnosti del je predvsem (z)manjkalo sredstev. Veliko del je bilo opravljenih kot je treba, odvisno od izvajalca. Veliko je bilo zamujanja in površnosti, saj si drugače ni moč razlagati, da je pred tremi tedni Ljubnica v Rastkah odnesla še topel asfalt, ob Dreti pa sevedani bilo narejenega skoraj nič, nevranost pa ostaja in se krepi. Vendar je to že druga zgodba. Pravijo, da gradijo za varnost pred stoletnimi vodami, a kaj, ko so poplave vsako leto in še vmes.	(jp)
(v nekaj mesecih) in kupila sladkarije za begunčke v begunskem centru Vegrad.
Oba sta pripotovala v Velenje in osebno ponudila darilce. Žal se je dogodek spremenil v mali incident, saj so otroci ob sprejemu skoraj ponoreli. Kdo bi vedel ali zaradi pomanjkanja sladkarij (in mogoče hrane?), zaradi psihične napetosti ali zaradi takšne vzgoje.
Nottova je obljubila, da bo ob mesecu spet v Velenju in Sloveniji in da še naprej vztrajno zbira pomoč. Hkrati pa je povedala, da tudi Britanci vedo, da to ni rešitev za nesrečne ljudi, da je potrebno vojno takoj končati.
Jože Miklavc Slika: Vojka Miklavc
Olimpiada za begunske otroke
Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja bo pripravilo v sodelovanju z občinsko organizacije DPM prihodnjo sredo, 11. novembra s pričetkom ob 14.30 olimpiado za begunske otroke. K sodelovanju vabijo vse otroke stare od štirih do šestna-jastih let, tako tiste, ki živijo v begunskih centrih, kot tiste, ki živyo pri sorodnikih. Olimpiada bo v telovadnici osnovne šole Livada (ob Domu učencev na Efenkovi cesti). Otroci morajo prinesti s
Je bil oktober res dober?
Oktober je dober, so rekli včasih, ker nam naliva v sode sladko vince. Letošnji je bil menda res tak, saj ga je natočilo kar obilo pa še dobro povrhu. Je pa oktober tokrat vsem nam natočil prenekat-ero čašo takega, da se ni dalo prav okusiti, ali je čisto ali motno. Še posebej v zadnjih dneh je bilo tako. Menda je še zdaj v zraku jasen odgovor na zelo precizno vprašanje, kaj je z našo inflacijo, kaj s stabilnostjo domače nacionalne valute. V javnosti je završalo, ko je zavod za statistiko obelodanil podatke o 3,4 odstotni oktoberski rasti cen in 3,9 odstotni rasti življenskih stroškov. Mar to pomeni, da je inflacija Drnovškovi vladi ušla z vajeti? Fantje iz njegove ekipe so takoj vrnil: udarec. Minister Kračun je javnost brž potolažil, da o nebrzdani inflaciji ne more biti govora niti pod razno, ker da jo še naprej držijo na kratkem pšovodcu in da se potemtakem bistvenih vzponov ni bati.
Nekatere je prepričal vseh pa ne. Kar nekaj poslancev republiške skupščine je od viceguvernerja Banke Sloveni-
je na zadnjem parlamentarnem shodu zahtevalo pojasnilo, kaj se dogaja z našim tolarjem. Ali držijo podatki zavoda za statistiko, so Drnovškova javna zagotovila o nadzorovanih inflacijskih gibanjih nemara le načrtovan predvolilni manever? Da ni pristojen za tovrstne informacije, je rekel in nas pustil žejne. Komu tedaj verjeti? narodu! Ta bo z vrstami pred bančnimi deviznimi okenci pokazal, za kaj gre in kaj je storiti. Še zmeraj je bilo tako in tudi bo, oni zgoraj pa le naj preračunavajo kakor hočejo, le na to naj ne pozabijo, komu so navsezadnje polaga račun, kdo ga plača in komu se izide.
Tako kot bo reševalo zagate z inflacijo, rešuje ljudstvo še kaj drugega. Razkriški versko politični zaplet denimo. Z opravičilom vsem tistim, ki porečejo, glej ga sitneža, že spet začenja s to nadlogo, bi kljub vsemu vprašal.
Ste videli nedeljske praznične prizore s tamkajšnjega pokopališča? Ste se zgrozili ali nasmejali? Vskaršno človeško dostojanstvo ponižati do takih glo-
bin? Ne, ta se mi pa zdi malo prehuda. Še dobro, da ga mnogi ljudje zmorejo dovolj (dostojanstva namreč) in da doslej še ni bilo usodne kapljice preko roba. Toda do kdaj jih bosta posvetna in cerkvena oblast še preizkušala na ta način? Vsaj to naj jasno povedo, kaj tiči za takšno nedopustno obotavljivostjo.
Edini, ki se je v državni prestolnici doslej opazno zganil je bil javni tožilec Anton Drobnič, ki je prebivalce Razkrižja opozoril, da z zapiranjem cerkve, kjer tuj državljan mašuje v tujem jeziku, kršijo kazenski zakon. Podrejenim v Murski Soboti so zato naročili, naj "zahtevajo zbiranje potrebnih obvestil in storijo, kar je potrebno, da bi omogočili neovirano opravljanje verskih obredov in zagotovili spoštovanje zakonov v skladu z načeli pravne države." Da smo pravna država? Že mogoče. Prava pa zagotovo (še) ne. O, ja, saj bomo. Ko Slovenci v slovenski fari na tleh slovenske države bogoslužja v slovenskem jeziku ne bodo prosili zaman.
Celjsko območje
"Poskusni zajci" na Lipi
TO IN ONO
Ob predaji pomoči so se darovalci želeli fotografirati Tja Naš Čas.
Pomoč za šoštanj ske begunce
ŠOŠTANJ - Šoštanjčani, ki so s prebivalci avstrijskega Strassa sodelovali predvsem na kulturnem področju, vzorno je bilo še zlasti sodelovanje obeh godb, bodo zdaj sodelovali tudi drugače. V soboto namreč pričakujejo tovornjak najrazličnejšega blaga namenjenega beguncem, ki bivajo v Šoštanju, zbrali pa so ga v Strassu. Naj spomnimo, da se je godba iz tega avstrijskega kraja, spremljal pa jo je tudi župan, udeležila slovesnosti ob krajevnem prazniku. Takrat so jim Šoštanjčani ob predstavitvi življenja v kraju, predstavili tudi problem beguncev. (mkp)
Po nekaterih zagotovilih naj bi že do prihodnjega leta v stanovanjih na Lipi nad Štorami uredili merilnike toplote po stanovanjih. To naj ne bi bil le začetek take aktivnosti v Celju -ureditev že dolgo časa terjajo stanovalci - ampak naj bi ureditev takega sistema v tem zaokroženem območju stanovanj pokazala ali so se odloči prav ali ne. Čeprav stanovalci terjajo take merilce, ki naj bi vendarle pokazali koliko toplote kdo porabi, toliko pa naj bi je tudi plačal, je vendarle glede urejanja takega sistema še nekaj odprtih vprašanj.
Ne gre le za izbor ustreznih merilcev, ampak tudi za pravičen obračun toplote, ki se izgubi med stanovanjskimi objekti v sistemu daljinskega ogrevanja; treba je tudi izračunati, kakšni bodo dejanski prihranki, saj ne bi bilo prav, da bi bila ureditev merilcev in ostali stroški merjenja višji od pričakovanih prihrankov. Ti pa nja bi bili, po nekaterih izračunih 23 do 25 odstotni. Prav tako je izrednega pomena vprašanje izolacije stanovanj. Predvsem starejša so brez ustrezne izolacije,
zato je tu poraba toplote veliko večja. V primerjavi z nekaterimi, ki so že grajena z ustrezno izolacijo, je razlika v porabljeni toplotni energiji tudi do 90 odstotkov. To pa seveda pomeni, da bodo imeli stanovalci na števcih res zelo različne odčitke. In v primerih različno izoliranih stanovanj seveda ne po svoji krivdi.
Lahko pa tki merilci prinesejo prihranke "v celoti", saj bodo odpadla hlajenja stanovanj z odpiranjem oken, ampak bodo stanovalci raje pripirali ventile na radioatorjih. Ob tem nekateri menijo, da bi v prvi fazi dosegli že veliko, če bi usposobili merilce, ki jih marsikje že imajo, in ki merijo odvzem za cel blok. Ob ustrezni organiziranosti stanovalcev bi namreč že s takimi merilci lahko naredili več "pravičnosti" pri plačevanju ogrevanja in tudi privarčevali bi lahko precej.
V Celju so odločni, da bodo začeto delo nadaljevali, od izkušenj na Lipi nad štorami pa je odvisna nadaljnja aktivnost. Ta čas pa je seveda še tudi čas, da se dogovorijo, kdo bo plačal ureditev takih merilcev.
Čeprav naj bi take naprave bile koristne tudi "za vso skupnost", saj bi bilo potrebno manjše kurjenje v kotlovnicah, to pa bi pomenilo tudi manjše onesnaževanje okolja, se nekateri le bojijo, da pobuda, naj bi stroške ureditve merilcev krili iz občinskega proračuna, ne bo dobila ustrezne podpore poslancev. Verjetno zato ne, ker je vendarle le 30 odstotkov stanovanj, ki so vezani v Celju na daljinsko ogrevanje.
Se pa ob tem zastavlja še eno vprašanje: kako to, da še vedno tudi ves ta čas, ko v Celju že razpravljajo o potrebi po ureditvi takih merilcev po stanovanjih, gradijo nova stanovanja, ki še tudi nimajo takih merilcev, ampak imajo še vedno take sisteme ogravavnja, kjer bodo potrebni novi veliki stroški, da bodo take naprave uredili. To pa že meji najmanj na malomarnost!	(k)
Plačilna kartica ACTIVA
Plačina kartica Activa, ki jo je izdala Ljubljanska banka Splošna banka Koper, je že preplavila Slovenijo. Z njo je mogoče plačevati že na 1200 prodajnih mestih v Sloveniji. V njeno verigo se vključuje tudi Splošna banka Velenje, ki bo prvih 50 testnih primerkov kartice izdala v začetku prihodnjega meseca. Kartico bodo lahko dobili lastniki tekočih računov, ki v preteklosti niso zašli v negativna stanja. S kartico bo mogoče na prodajnih mestih, s katerimi bo banka podpisala pogodbe plačevati enako kot z vsemi kreditnimi karticami, stroške pa bo banka avtomatsko poravnavala trikrat mesečno.
Tolarsko varčevanje
V mesecu novembru so se obrestne mere spet povečale, zato vabi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje svoje varčevalce, da varčujejo v tolarjih. Najbolj priporočajo odprtje varčevalne knjižice s pomočjo katere boste največ prihranili. Lahko pa se odločite tudi za vezavo svojih tolarjih prihrankov. Vežete jih lahko za dobo najmanj 10 dni, ki jo lahko nato po lastni presoji podaljšujete.
Lady Nott še m Motiije
Na občinskem odboru Rdečega križa v Mozirju so bili v soboto še kako veseli velike količine zimskih oblačil in obutve za potrebe začasnega begunskega centra. Skoraj 160 beguncev na Brdcah je s tem preskrbljenih za zimo. Ta izjemna pomoč je bila zbrana v Švici, zahvala zanjo pa velja Lady Nott, ki se je ob dosedanjih krajih odločila pomagati tudi Mozirju. (jp)
SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO!
ZDRUZENA LISTA
Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije
GOSPODARSKE NOVICE
Gospodarska zbornica Slovenije prireja seminar - "TRŽNO GOSPODARSTVO IZ PODJETNIŠKEGA VIDIKAfa ga vodi dr. Kaus Borchert iz Inštituta za svetovanje iz Friedberga (Augsburg).
Gea College prireja dva aktualna tečaja in sicer:
- tečaj: PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA Z NOTRANJIM
PODJETNIŠTVOM
■ tečaj: STEČAJI IN OŽIVITEV PODJETIJ
Tuje podjetje išče lokacijo za postavitev bencinskega servisa in sicer v kraju z najmanj 5000 prebivalci.
Prejeli smo nov spisek ponudbe in povpraševanja iz Evropske skupnosti.
Do 31.12.1992 še teče razpis Ministrstva za malo gospodarstvo za sofinanciranje pospeševalno razvojnih projektov za mah gospodarstvo.
Ponovno vas obveščamo, da Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami v Amsterdamu, Antverpnu in Bnaelksu poslovne konference. Namen poslovnih konferenc je promocija slovenskega gospodarstva v BeneUau ter navezovanje poslovnih odnosov med slovenskimi in nizozemskimi podjetji.
Obveščamo vas tudi o poslovni konferenci v Kobenhavnu in sicer 23. februarja 1993.
Vse informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje, teL: 063/856-920.
Obisk iz Litve
Obeti za sodelovanje
Prejšnjo sredo se je mudila v Velenju delegacija uglednih gospodarstvenikov iz Litve. Sprejem pri velenjskem županu ter predsedniku vlade je bil opravljen ob izjemno vsebinskih pogovorih dopoldne, župan mesta Druskininku, gospod Zenonas Streikus pa se je z gosti udeležil še popoldanskega pogovora na sedežu Gospodarske zbornice Velenje. Z gospodarstveniki Velenja in Celjskega območja (Zlatarna Celje, Vegrad, Era, Kompas, Medobčinska gospodarska zbornica Velenje-Mozir-je), so stekli zanimivi pogovori o možnem sodelovanju na gospodarskem in kulturnem področju.
Mag. Andrej Rozman, ki je ob Franju Bartolacu zaslužen za ta, prvi državni stik med državama, ki imata podobno politično zgodovino in pogoje za gospodarsko sodelovanje, je menil, da je bil obisk popolnoma praktične narave in da si od njega lahko še veliko obetamo.
Predsednik vlade občine Velenje je povedal, da bodo predlagali SO Velenje sprejem protokola in vsebinskih možnosti sodelovanja, nato pa podpis in konkretno gospodarsko in turistično sodelovanje. Gospod Zenonas Streikus je hkrati predsednik litvanskih mest, ki bo, kot je povedal, povabil
STRANKARSKE NOVICE
Obisk Daije Lavtižar - Bebler v Velenju
"Z menoj vam ne bo dolgčas!"
Gostje iz Litve na razgovoru z našimi gospodarstveniki
k sodelovanju vsa mesta iz združenja. Litvi primanjkuje prehrambenih izdelkov, vin, sanitetne in sanitarne opreme, tehnike in sodelovanje v gradbeništvu.
Turistična izmenjav bi bila zanimiva tudi za naše občane, saj imajo v Litvi veliko zdraviliških in rekreacijskih zmogljivosti, ki bi bile za naše državljane
dovolj poceni in na primerni strokovni ravni. Sodelovanje je možno tudi v vseh drugih oblikah, še zlasti na področju izboljševanja kakovosti življenja.
Gospod Božo Lednik, direktor Območne gospodarske zbornice Velenje je ocenil srečanje za dogodek, kakršnih si lahko le želimo.
Jože Miklavc
■■■■■

■■■j
V petek je Velenje obiskala kandidatka za predsednico Republike Slovenije, Daija Lavtižar - Bebler. V spremstvu članov njene stranke, Socialistične stranke Slovenije iz Velenja, je v našem mestu preživela kar cel dan. Najprej je v dopoldanskih urah prisostvovala otroškemu parlamentu, potem obiskala Gorenje, kjer si je med drugim ogledala del proizvodnje, s člani svoje stranke in njenimi simpatizerji pa se je srečala popoldne v prostorih velenjske knjižnice. Popoldansko srečanje je bilo namenjeno	predstavitvi
predsedniškega programa Darje Lavtižar - Bebler in pogovoru o aktualnih temah našega vsakdanjika.
V svojem kratkem nagovoru prisotnim, je povedala: "Ko boste volili zame, boste volili prodornost, smelost in preudarnost. Obljubljam vam, da vam z menoj ne bo dolg čas." Njen program je tesno povezan s programom Socialistične stranke Slovenije. Kandidaturo je sprejela tudi zato, ker je ženska in smatra, da smo ženske pri nas še vedno,tako v družbi kot politiki in javnem življenju, premalo zastopane.
Poudarila je. da ne obljublja ničesar, kar ne bi mogla narediti. Ob tem je dejala:"Želim si biti predsednica normalne, brezskrbne države, kjer vsak državljan živi življenje kot dostojen človek."
(bš)
Kako bomo volili državni svet?
Poleg volitev v državni zbor in volitev predsednika Republike Slovenije že tečejo volilna opravila tudi za volitve predstavnikov v državni svet, ki bodo 6. in 10. decembra.
Štiri predstavnike delodajalcev volijo gospodarske zbornice in združenja delodajalcev preko volilnih teles, ki jih predstavljajo izvoljeni predstavniki gospodarskih zbornic in delodajalcev; štiri predstavnike delojemalcev reprezentativni sindikati za področje države preko posebnega volilnega telesa; štiri predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev volijo kmetje dva, po enega pa obrtniki in samosto-
jni poklici; šest članov državnega sveta predstavnike negospodarskih dejavnosti pa volijo univerze, visoke in višje šole, pedagoški delavci, poklicni raziskovalci, kulturni in športni delavci, zdravstveni delavci in dclavci na področju socialnega varstva.
Dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov volijo lokalne skupnosti oblikovane v 22 volilnih enot. V vsaki od teh se po zakonu oblikuje posebno volilno telo.
Za tokratne volitve so predvidene tudi nekatere izjeme. Pri volitvah predstavnikov delojemalcev je posebaj določeno, da jih tokrat izvolijo sindikati
V ESO spet spreminjajo odločitve o tem, kako se organizirati
Štiri samostojna podjetja
Jožef Sibanc: "Osebno sem nekoliko razočaran." (fotografija: B.M.)
V velenjski Elektrostrojni opremi se nikor ne morejo odločiti, kako naj se organizirajo. Po tistem, ko so pred dvema letoma začeli proces transformacije z osamosvajanjem programov in oblikovanjem prof-itnih centrov, so se letos namenili iz njih napraviti družbe, povezane v holding. Najprej so bili navdušeni nad klasično obliko holdinga, potem so se ogrevali za ohlapni holding, v katerem naj bi bil v okviru skupščine večinski delež upravljanja pri delavcih. Zadnja odločitev, ki je bila sprejeta v ESO na osnovi večinskega mnenja (ta je še čisto sveža, stara približno štirinajst dni) pa je, da se v ESO začne postopek za delitev firme na štiri povsem samostojne, med seboj prav nič jvivezane firme.
To naj bi bile firme, ki se danes imenujejo Oprema, v njej ie zaposlenih 380 dclavcev, Mi a/a z 21o delavci, Telekom in Kiko s po 15 delavci.
"Že pri pripravi holdinške
oblike smo opravili veliko delo, pripravili delitve, postopke za delovanje firm, pričeli aktivnosti pri postavitvi odgovornosti za delovanje teh novih firm. Danes ocenjujem«, da je to delitev, ki je predlagana možno izvesti," pravi direktor firme Jožef Šibanc.
ESO ima trenutno vse zmogljivosti zasedene tudi za naslednje tri ali štiri mesece, kar je za takšno podjetje kot je ESO, precej dobra zasedenost. Osebne dohodke so izplačevali doslej približno ob rokih, največja zakasnitev, ki se je pojavila, pa je bila približno 8 dni. V enem letu so v ESO zmanjšali število zaposlenih od 830 na 690 delavcev. To jim jc uspelo z upokojevanjem (rednim, invalidskim, dokupi let), s prerazporeditvami, nekaj malega pa tudi z odpravninami.
Kakšno mnenje pa ima direktor Jožef Sibanc do te nove oblike organiziranosti, do delitve na štiri samostojna podjetja? "Priznati moram, da je ta odločitev in naloga, ki mi jo je delavski svet naložil, zame majhno razočaranje. Moja strategija je bila, da iz ESO nastane firma, ki bo imela vpliv na dogajanja, ki bo razpoznavna v Velenju in Sloveniji, s široko strategijo, s katero se bo lahko vključevala v družbena dogajanja. Želel sem, da bi iz Elektrostro-jne opreme na osnovi novih programov nastajale nove firme, da bi koordinirano delali... Zdaj mi preostane le, da to delitev izvedem tako, da se ne bo delala škoda družbenemu premoženju, in da za to pre-vzamam tudi odgovornost," pravi nekoliko razočaran Jožef Sibanc.
Milena Krstič - Planine
in zveze oziroma konfederacije sindikatov.
Pri volitvah predstavnikov kmetov dva člana volita Zadružna zveza Slovenije in Slovenska kmečka zveza. Najbolj pa se te volitve razlikujejo, od sicer predvidenih, pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov.
Tu bodo neposredne volitve s tajnim glasovanjem po volilnih enotah, s tem da kandidate lahko določijo skupščine občin v volilni enoti, politične stranke in volilci.
Volilne enote za državni svet se teritorialno tokrat ne pokrivajo z volilnimi enotami za državni zbor. Občini Velenje
in Mozirje sestavljata posebno volilno enoto številko 6.
Kandiature lahko zainteresirane stranke in občani vložijo tudi pri okrajni volilni komisiji na sedežu v Velenju. Te kandidature bodo predali volilni komisiji volilne enote do 7. novembra.
6. decembra bodo volitve predstavnikov lokalnih interesov na splošnem glasovanju, 10. decembra pa potekajo volitve po zborih volilnih teles, ki volijo člane državnega sveta, predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev oziroma negospodarskih dejavnosti.	(mkp)
Javnomnenjske raziskave
Samo med TV dnevnikom ne!
V času pred volitvami lahko pričakujemo, da bomo tu in tam volilci (s telefoni) deležni majhne pozornosti. Glas na oni strani bo prijazno pokramljal z nami, se morda zanimal za naše zdravje, predvsem pa kazal, da bo presrečen, če bo lahko slišal naše nadvse cenjeno in spoštovano mnenje o tem ali onem. Nič hudega, telefonske ankete in raziskave javnega mnenja so v svetu nekaj najbolj običajnega in zakaj ne bi postale tudi pri nas?
Tudi gospod Viktor Kojc iz Šoštanja ne bi imel nič proti, če ga ta anketo, v kateri je želel spraševalec slišati, ali lahko navede štiri "alergične točke" Velenja, ali je že slišal za Toneta De Costa, ali ga pozna, ali ga bo volil, katera stranka bo po njegovem na volitvah zmagala, motili med spremljanjem osrednjega Dnevnika TV Slovenije.
Da ni fer, da ga pri Um motijo, je pirotestital, jim vse razložil in se čudil, kaj vse jih v Ljubljani, od koder so menda klicali, zanima.	(mkp)
Ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov
(podatki za mesec oktober 1992)
Pilotni projekt "Ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov" v KS Gorica - levi del, poteka nemoteno že dva meseca in pol. Rezultati so naslednji:
1.	V obdobju od 17. avgusta do 17. oktobra je razmerje ločenih (odbranih) in cnodbranih (ostalih) naslednje: O: 43 %, N: 57 %, kar pomeni, da ločevanje odpadkov poteka zelo uspešno.
2.	V mesecu oktobru smo zbrali skupaj 26.400 kg vseh odpadkov z razmerjem O: 44 %, N: 56 °A ali 14.820 kg ostalih ter 1.400 kg papirja, 1.000 kg stekla, 9.180 kg bioloških odpadkov.
Kompostiranje bioloških odpadkov na začasni kompostarni redno nadzorujemo.
V	mesecu oktobru smo izvedli že prvo mešanje kompostnega kupa /branih bioloških odpadkov od 17. avgusta do 30. septembra. Med mešanjem smo Ic-tcga očistili šc primešanih ostalih odpadkov (pločevinke, plastika, tekstil, tetrapaki) v skupni teži 1,5 tone od skupno 12,6 t zbranih bioloških odpadkov.
V	nadaljnjih dveh mesecih bomo mešanje ponovili še 4-krat in kompost iz bioloških odpadkov bo po predhodni kemijski analizi pripravljen za uporabo.
Po prvem mešanju kompostnega kupa redno kontroliramo tudi temperaturo, katera nas usmerja k pravilni negi le-tega. Trenutno biološki procesi glede na temperaturo, potekajo po navodilih za kompostiranje.
Začeli smo tudi z aktivnostmi ločevanja odpadkov - biološki del v naselju "KINTE KUNTE", kjer smo skupaj z RLV postavili keson za biološke odpadke (hrana, odpadki od sadja, zelenjave, žive meje).
V	naslednjih mesecih nas čakajo še druge aktivnosti, a o tem kdaj drugič.
Komunalno podjetje Velenje, Janja Divjak, dig.
Komunala Velenje
Zmerni optimizem
V preteklem tednu je imel upravni odbor Komunalnega podjetja 14.redno sejo. Na njej so poleg rednih tclkočih nalog obravnavali tudi poslovanje v obdobju januar - september 1992, sprejeli rebalans plana investicij in redne dejavnosti. Rebalans je prilagojen omejenim možnostim glede na ukrepe vlade Republike Slovenije.
Posebno pozornost pa so posvetili rezultatom ukrepov racionalizacije v poslovni enoti Toplovod. Kot osnovno gradivo sta služila dva dokumenta:
-	predlog racionalizacije proizvodnje toplotne in električne energije, ki ga je pripravila Termoelektrarna Šoštanj in
-	odgovor na predlog racionalizacije proizvodnje toplotne in električne energije, ki so ga pripravili strokovni dclavci PE Toplovod KP Velenje.
S tem je upravni odbor KP Velenje ponovno dobil potrditev v pravilnost odločitve pristopa k racionalizaciji toplotne energije in s tem k fizičnemu zmanjšanju toplotnih izgiub. Zato UO daje vso podporo delovni skupini in komisiji za racionalizacijo, da nalogo čim prej zaključi in objavi strokovno oceno rezultatov!
Upravni odbor se je pomudil tudi pri izvajanju nalog racionalizacije na drugih področjih in izvajanju preoblikovanja, ki ga ovira nesprejetje zakona o varstvu okolja, zakona o javnih gospodarskih službah in lastninskega zakona, kar je vse v pristojnosti skupščine Republike Slovenije!
Upravni odbor bo imel do konca leta še dve seji, na katerih bo obravnaval plan za leto 1993, program ugotavljanja presežkov in pregled ukrepov racionalizacije v drugih poslovnih enotah!
Um)
Merjenje temperature kompostnega kupa
Kompostni kup iz bioloških odpadkov
^asedal je otroški parlament
Sola otrokom še ni (dovolj) prijazna!
Kdor ima v hiši osnovnošolca že ve, zakaj zgornji naslov. In osnovnošolcu je šola, vsaj po razpravah na petkovem otroškem parlamentu sodeč, včasih tudi neprijazna. Včasih pa so do nje neprijazni tudi učenci. Zato so na lanskoletnem vseslovenskem otroškem parlamentu želeli letošnjo temo "Otrokom prijazna šola", po tem, ko so na tem že "obdelali" problematiko preživljanja prostega časa mladih. Parlament se je pričel v zelo sproščenem vzdušju. Najprej so zaplesala dekleta plesne skupine Queen.
Pozdravne besede s čisto pravim parlamentarnim nagovorom, je 70 mladim poslancem iz vseh osnovnih šol v Občini Velenje, izrekla Kristina Kovač z Društva prijateljev mladine Velenje, ki jc pral-ament tudi organiziralo. Potem pa se je pričelo čisto zares. Poslanci v klopeh, za mizo pred njimi pa Marko Mandič, ki je parlament vodil in še štirje poslanci. Najprej nekaj členov iz mednarodne konvencije o otrokovih pravicah, potem pa sprejem dnevnega reda.
Pri pregledu rezulatov lanskoletnih sklepov jim je z obrazložitvijo vzrokov neuresničenih sklepov pomagal tudi gost, velenjski župan Pankrac Semečnik. Poleg njega sta se parlamenta udeležila tudi predsednik občinskega Izvršnega sveta Franjo Bartolac in kandidatka za predsednico države, Darja Lavtižar - Bebler.Na šolah je sicer že več interesnih dejavnosti, še vedno pa je premalo kulturnih prireditev za mlade. Lani so si osnovnošolci zaželeli tudi dvorano, kjer bi lahko prirejali njim namenjene plese. Žal te še ni in bodo morali nanjo še počakati.
Govorniški oder ni sameval
Prav zanimivo je bilo opazovati resen pristop mladih poslancev, ki so disciplinirano prihajali za govorniški oder in razgrinjali težave posameznih osnovnih šol. Teh pa ni tako malo, zato jih je težko "na hitro" povzeti. So želje in so težave, ki združene v celoto "delajo" šolo manj prijazno, kot bi želeli. In potem je tu prezgodnje občutenje razlik med šolami in ubadanje s težavami, za katere včasih odrasli mislimo, da so le naše. Denar! Ne vem, če ob rezanju "kosa pogače" za šolstvo kdo dovolj pomisli na to, kaj občuti otrok, ko mora starše prositi za drag učbenik (čeprav naj bi šola bila brezplačna), ko mu, ko si zaželi lepe prijazne učilnice rečejo, naj si jo sam prebeli, ko ob želji po več znanja ob sodobnih učnih pripomočkih dobi odgovor: "Ni denarja!" Ko ni denarja, da bi se izvajal nivo-jski pouk, ker ni učilnic in ni dovolj učiteljev, ko kaplja v telovadnice in so te ponekod premajhne. To pripelje celo tako daleč, da pride skoraj do medkrajevnega spora, saj so se šoštanjski osnovnošolci hudo-vali, da so hudo prikrajašani, ker so njihove šole neprimerno slabše opremljene kot velenjske. Sploh OŠ Šalek jim ni šla v "račun".
Kaj osnovnošolcem še ni všeč? Ne želijo več srbohrvaščine, ampak več tujih jezikov, želijo bolj zanimiv pouk, tudi v naravi, pa manj natrpan program in več časa za osvajanje osnovnega znanja. Ena izmed poslank je ob tem dejala: 'V šoli preživimo skoraj toliko časa, kot naši starši v službah, pa smo zrelostno na veliko nižjem nivoju."
Ko so mladi zapisali sklepe po dolgi, na trenutke mučni, na trenutke zabavni razpravi, so si želeli le to, da bi se večina od njih uresničila še preden sami zapustijo osnovno šolo, torej kmalu!
Če se sošolci morda kdaj sprejo med sabo, so tokrat šole krepko držale skupaj. Tiste najbolj zgovorne poslance sem ustavila še jaz. In kaj so mi povedali?
Nika Landero, OŠ Livada, Velenje: "Na naši šoli si učenci želijo nivojski pouk, čeprav se nekateri tudi niso strinjali s tem. Želimo si več šolskih izletov, saj smo ugotovili, da teh, razen v osmem razredu, sploh ni, so samo ekskurzije. Ni prav, da je število dni po šolah različno. Imamo premalo ur telovadbe, želimo pa si tudi, da bi to bile sprostitvene ure, ne pa ocenjevane. Največji problem na šoli je disciplina."
Brigita Grubešič, OŠ Biba Ročk, Šoštanj: "Na naši šoli so največji problem učilnice, ker jih je premalo in so slabo opremljene. Velik problem je bilo pleskanje učilnic. Televi-
Špela Janežič, OŠ Šalek, Velenje: "Imamo dva večja problema; disciplina in preveč učencev v razredih. Kako to rešiti, ne vem. So pa še manjši problemi, kot recimo predragi učbeniki, zato razmišljamo o akciji izposoje podarjenih učbenikov. Radi bi imeli tudi deljen pouk, vendar le pri matematiki in slovenščini."
Valerija Kumer, OŠ Bratov Letonje, Šmartno ob Paki: "Nas pestijo težave z sošolci, ki se v šolo vozijo, torej "vozači", saj so ti za marsikaj prikrajašni zaradi neprilagojenih voznih redov. Osnovna šola se smatra za brezplačno, vendar to ni res. To je lahko velik problem. V letošnjem letu se je na šoli kar nekaj spremenilo - dobili smo novo televizijo, popravili so strop na telovadnici, kaplaj pa nam še v avli. Nekateri učitelji so zelo dobri, tako, kot bi bili pravi prijatelji. Premalo je odnosov in povezav staršev z učitelji in šolo."
Ana Avberšek in Peter Bračič iz OŠ Bratov Mravlja-kov v Velenju sta mi poveda-
Gostje, Pankrac Semečnik, Franjo Bartolac in Darja Lavtižar -Bebler, so ob koncu izrazili pohvab poteku otroškega parlamenta
la: "Radi bi, da bi se učitelji na razpolago. No, ocenjevanje
z nami pogovarjali tudi o naših problemih, kajti nekateri učenci nimajo doma staršev, ki bi se jim posvetili. Velik problem je igralnica v bližini naše šole, kjer otroci preživljajo veliko časa. To, da se včasih napove, kdaj bomo vprašani pri nas še ni pravilo, saj včasih nemir v razredu tako razjezi učitelja, da zato preverja naše znanje nenapovedano."
Peter je k Aninim besedam dodal: "Ubadamo se tudi z finančnimi problemi. Radi bi šolo bolje opremili z računalniki, pri urah fizike in kemije bi radi več pripomočkov
je kar pravično, mislim, da slabih odnosov na naši šoli ni. Pri nekaterih urah že imamo zanimiv program. Če s katerim od učiteljev nismo zadovoljni, ga povabimo na razredno uro in se o tem pogovorimo."
Vsi moji sogovorniki so bili s potekom otroškega parlamenta zadovoljni. "Prav je, da se da tudi nam možnost, da povemo svoje probleme." so rekli.
Dva izmed poslancev bosta sklepe prenesla tudi na republiški otroški parlament, ki bo še ta mesec v Ljubljani.
Bojana Špegel foto: Aljoša Vidovič
zor in videorekorder imamo le eden, pa še tega v sosednji stavbi, tako, da se moramo seliti. Želimo si bolj sproščene šolske ure, disciplina pa šepa. Upam, da se bo kaj od danes sprejetega uresničilo."
Z leve: Peter Bračič, Nika Landero, Ana Auberšek, Valerija Kumer, Špela Janežič, Brigita Grubešič
Center za ustanavljanje različnih oblik samozaposlovanja
Imate idejo, pa ne veste, kam z njo ,
TERME TOPOLŠICA HOTEL VESNA
Vabi na
MART I NOVA NJE
Sobota, 7.11.1992 ob 20. uri
Igral bo ansambel
GLOBUS BAND
iClltlCl IsOtM, jtALt MM^^^ jlA*, V/jfoj^hlct, jcl (fsoM), jpO, 10 0 $17,
it	M' i/M+tli*
Informacije in rezervacije: tel. 892-120
pmw.
Pri posameznih enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje že nekaj več kot leto dni delujejo tako imenovani centri za ustanavljanje različnih oblik samozaposlovanja. Gre za obliko aktivne politike zaposlovanja, ki je nastala iz preprostega razloga: brezposelnost se povečuje, posebno še med mladimi in strokovno usposobljenimi kadri. Marsikdo od teh pa bi lahko našel svojo rešitev tudi v samozaposlitvi.
"Brezposlene, ki imajo kakršnokoli idejo, da bi lahko našli svojo rešitev v zaposlitvi, recimo v obratovalnici, zasebnem podjetju, jih spodbujamo. Ne samo svetovalno, tudi finančno, kolikor se da," pravi Joža Jamar Seme, vodja sektorja zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Že na uvodnih seminarjih brezposelne seznanijo, da ena od rešitev njihovih težav morda tiči v možnosti samozaposlitve.
Če jih to zanima, je pred njimi daljše svetovalno delo, v katerem jih usmerjajo in jim pomagajo. Delno v okviru zavoda, delno pa s pomočjo zunanjih sodelavcev. "Vse od svetovanja do pomoči pri registraciji podjetja, iskanja prostorov, programov,... je za brezposelno osebo brezplačno in to do višine protivrednosti 2000 DEM," pravi Semetova. "Zato vabimo vse, tudi potencialne brezposlene, ki bodo zaradi težav v podjetju to šele postali, da v primeru, ko imajo ideje in menijo, da bi lahko svojo rešitev našli v tem okviru, da pridejo. Skupaj bomo našli ustrezno rešitev."
Da je za projekt precej zanimanja, potrjuje Majda Kolar, svetovalka aktivne politike zaposlovanja pri istem zavodu. "Predvsem pri tistih, ki imajo dovolj poguma, energije, morda tudi nekaj sredstev, predvsem pa idejo, ki bi jih pripeljala do zaposlitve." Letos so brezposelne dobro informirali že na informativno motivacijskih seminarjih.
Odziv na seminarje je bil precejšen. Nekateri že resno razmišljajo in delajo na poslovni ideji. "Druga faza, ki prvi sledi, je individualno svetovanje. Ta del poteka pri nas, če je stvar bolj zapletena pa pomagajo zunanje institucije. Letos je bilo kandidatov približnbo 40, večina jih je že odprla podjetje, obrt ali pa so v postopku registracije. Individulano svetovanje zajema več segmetnov: od preveritve poslovne ideje do testiranja kandidata, ki dvomi vase ali v idejo. Pomagajo jim psihologi s strokovnimi testi," razlaga Ko-larjeva. V okviru projekta je možno pomagati kandidatu tudi pri iskanju prostorov, svetovanju pri trženju, financah, nasvetih s pravnega področja, pomagati pri vodenju računovodstva v prvih mesecih delovanja podjetja ali obrti... Kandiadata na zavodu spremljajo še najmanj šest mesecev po tistem, ko se je zaposlil v lastni firmi in v tem času ima še vedno možnost svetovanj.
Milena Krstič • Planine
POLEMIČNI TONI
v
Časopis "Z" kot žalost
Žalost nad stanjem v naši kulturi namreč. Žalost tudi zaradi kulturnikov, ki tožijo nad nameravanim krčenjem vladnih resor-jev-izpadlo naj bi namreč tudi ministrstvo za kulturo, ne vidijo pa, da stanja v naši kulturi ne bi rešilo niti deset ministerstev. Žalost nad tem, da so tudi kulturniki samo še združba, ki se briga za svoje iz socializma podedovane družbene privilegije. Časopis Ž in televizijska reklama zanj sta resnično zadnja črka v abesedi našega kulturnega propadanja, dejstvo, da sploh obstajata pa dokaz, da nacionalne kulturne politike sploh nimamo.Torej je povsem vseeno, če imamo ministra za kulturo ali pa smo brez njega. Ministra za kulturo bi bilo treba vprašati če sploh ve, kaj je to kultura. Če ve, da kultura niso prismuknjene pesmi, ki jih nihče ne bere, ali namalane packarije zaradi katerih se vsak normalen obiskovalec modernih galerij sprašuje, kdo je pravzaprav nor, slikar ali I on, ki ničesar več ne razume.
Kulturnemu ministru bi bilo treba povedati, da je kultura predvsem duhovna dejavnost, ki človeka bogati in zadovoljuje in da odraža stanje tega duha. Treba bi mu bilo povedati, da je kultura torej odvisna od ljudi, ki jo ustvarjajo, da pa sama tudi oblikuje in ustvarja ljudi. Ali to vedo vsi tisti kulturniki, ki ustvarjajo vse te primitivne, bebave, agresivne, nerazumljive in destruktivne proizvode? Kulturni proizvod je vsaka knjiga, vsak časopis, vsaka pisana, zapeta ali odigrana beseda. In tu se bo treba zamisliti. Kdaj se je začel proces destrukcije, ki je na svojem koncu pripeljal do taJdh proizvodov kot je časopis Ž? Ali je slovenska družba v resnici tako primitivna in bebava, da se najdejo potrošniki takih kulturnih "dobrin" napisanih v mešanici ljubljanščine, srbohrvaščine in angleščine? Je to zadnji proizvod nekega razvoja, ki se je začel s Trubarjevim katekizmom?
Žal bo verjetno malo tistih, ki se zavedajo, da je kultura
nekaj kar kultivira ljudi in kar je treba kultivirati, negovati, da gre torej za dvostranski proces.Nihče ne bo s prstom pokazal na tiste demagoge, ki kar naprej trdijo, da mora biti kulturno ustvarjanje moderno, odprto, liberalno, sproščeno in tako naprej.Kultura ni nekaj samo po sebi danega ampak posledica dolgotrajnega negovanja na civilizacijski kot na epseb-nostni ravni. Ob časopisu Ž, pa tudi ob mnogih odigranih ali zapetih besedilih ostane samo še vprašanje; čemu sploh šola? Čemu nekje graditi, drugje pa podirati? Žakaj nekje plemeni-titi duha, drugje pa ga delati bebasto primitivnega in napadalnega? Zakaj govoriti o Srednji Evropi in njeni bogati glasbeni tradiciji, če pa naše radijske postaje od jutra do večera oddajajo le glasbo, ki spominja na ropot v mehaničnih delavnicah? Je res vse to odraz stanja našega duha? Če ja, nam v resnici ni pomoči.
Borut Korun
iz Muzeja Velt.njt,
5. NOVEMBRA
Zgodilo se je...
leta 1971
Iz Šaleškega rudarja, ki je izšel na današnji dan pred enaindvajsetimi leti, smo izbrali nekaj odlomkov iz najzanimivejših člankov. Kot prvega objavljamo del članka z naslovom "Velenje nima strica v Ameriki":
"Bistvo velenjskega uspeha je v lastni iznajdljivosti in posluhu za skupne potrebe. Kdor večkrat zaide v Velenje in nekoliko bolje pozna to mlado mesto, je zlasti letos prijetno presenečen. Toliko novega je videti iz meseca v mesec, da se človek čudi, kako je to sploh mogoče. Ob letošnjem občinskem prazniku so se npr. morali potruditi, da so nekako razvrstili razne otvoritve, dosti tega pa je bilo že prej.
Tudi večja mesta, večje občine, kot je Velenje (28.000 prebivalcev), takega spiska novih objektov ne spravijo skupaj. "Velenjčani lahko," je že marsikdo dejal, toda če smo natančni, moramo priznati, da tudi Velenje nima bogatega strica v Ameriki, niti kakšnega uglednika na "ministrskem" položaju. Za ves seznam objektov tudi Velenje od zunaj ni dobilo milijonov, morda le kakšno manjše posojilo.
V Velenju ni veliko sej in sestankov, toda tisti, ki so, imajo domala zares akcijski pomen. Gospodarstveniki tesno sodelujejo z vodstvom občinske skupščine in skupno iščejo možnost za ureditev ene ali druge zadeve, zgraditev tega ali onega objekta. V akcijah imajo seveda svoj delež tudi politični delavci. O iznajdljivosti Velenjčanov priča tudi to, kako so znali pridobiti celo kopico gospodarskih organizacij za sodelovanje pri opremljanju knjižnice in nove galerije s slikami in sicer tako, da so npr. poslovni partnerji darovali umetniške slike (po izboru Moderne galerije iz Ljubljane). Med
darovalci so podjetja iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Celja, Cerkna, Maribora...Tudi ni naključje, da je bilo prav Velenje tisto, ki je dobilo znamenito Foito-vo zbirko črnske umetnosti. Kdor zna, pač zna in uspeva."
Velenje je v tistih časih nekaj pomenilo tudi v širših, ne samo v lokalnih okvirih. Bojim pa se, da se je iznajdljivost in prodornost velenjskih gospodarstvenikov in politikov v zadnjih letih tako otopila, da bo v prihodnosti pomen Velenja vse manjši in manjši. Kdor zna, pač zna in uspeva!
Zaradi problemov v zvezi z odkupom mleka v letošnjem letu, je zelo aktualen tudi članek z naslovom "Prednost kmetom, ki bodo nudili večje količine mleka":
"Do nedavnega na področju Kmetijske zadruge ni bilo organizirane mreže za odkup mleka. Cena mleka se je šele v letu 1971 povečala, tako da je nekoliko bolj stimulativna, medtem, ko je pred tem bila takšna, da v. primerjavi z drobno-prodajno ceno kmet ni bil pripravljen dajati mleko na zbiralnice, razen posameznikov. Še vedno nastopajo razlike med odkupno ceno in ceno po kateri kmet mleko proda direktno potrošniku. Če hočemo tudi proizvajalce z našega področja vključiti v blagovno tržno proizvodnjo, potem je nujno, da poleg hmelja in pitanja živine omogočimo proizvodnjo mleka, seveda z možnostjo prodaje preko zbiralnic. Za porast odkupa mleka je bistveno, da se obstoječa mreža zbiranja razširi zlasti na področja, kjer so kmetije, ki že imajo prirejo mleka in jo je treba z ustreznimi strokovnimi ukrepi le še povečati in takšne, ki se bodo preusmerjale v to proizvodnjo, na osnovi programov, skratka zajeti pordročja, kjer lahko predvidevamo blagovno proizvodnjo."
Edini problem v zvezi z odkupom mleka, ki je ostal enak do danes, je seveda cena. Ta pa bo tako ali tako večno sporna.
Damijan Kljajič
Pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža
Letošnji že 6. pohod bo na Martinovo soboto, dne 14. novembra 1992. Start med 7. in 9. uro pred železniško postajo v Litiji, osrednja prireditev ob 13. uri v Čatežu. Pohod bo v vsakem vremenu.
Trasa pohoda: Litija-Šmar-tno-Bajernik-Grmada-Gobnik-Moravče-Tlaka-Okrog-Čatež pri Trebnjem. Dolžina poti je
okrog 25 km, oziroma 5-6 ur hoje. Na vseh štirih kontrolnih točkah bo pripravljen brezplačen čaj, vsi udeleženci pohoda prejmejo tudi informacijo pohoda in spominsko priponko. Ne pozabimo vzeti s seboj dnevnika poti s prejšnjih pohodov! Za tretji obisk Levstikove poti bodo namreč podeljena spominska priznanja.
Prijavnina na Startu bo letos 100 SIT. Skupina Planinskega društva Velenje bo tudi letos potovala z avtobusom, da se izognemo gneči na cilju. Odhod bo ob 6. uri izpred Rdeče dvorane, potovanje čez Trojane. Povratek bo okoli 16.ure čez Laško. Cena prevoza je 600 SIT. Prijave in vplačila najkasneje do srede, ll.novembra 92.
žalski utrinek
Gostinstvo smo ljudje
Turizem je panoga v Savinjski dolini, od katere ni kaj velikega profita. Prenočitvene kapacitete v dolini so med najmanjšimi v Sloveniji, planinske postojanke so odvisne od lastnega truda planinskih društev in nekaterih posameznikov ljubiteljev gora in hribovja, bazene premoreta le Vransko in Prebold, ob Rimski nekropoli in Jami Pekel pa se le še nekaj dobrih gostincev trudi, da imamo turistom v dolini, ki sem zgolj po naključju zaidejo, kaj pokazati.
Danes bi vsekakor rad govoril o gostincih kot sestavnim delom turistične ponudbe. V spodnjem delu porečja Savinje, kjer se razteza teritorij občine Žalec, smo lahko srečni, da imamo takšnega gostinskega zanesenjaka kot je Zvone Štorman. Z ženo Milico sta os-posobila dva po vsej Sloveniji in širše znana gostinska lokala. Prvi, bolj znan, v neposredni bližini Žalca, je stalna točka mnogih frekvent-nih in stalnih gostov. Lokal slovi po prijaznem osebju, ponudbi stalne in dobre hrane. Tu se ustavljajo večino poslovneži, ljudje, ki praznujejo kakšen družinski praznik in skozi Slovenijo potujoči turistje, poslovneži in osebe, ki se pri Zvone-tu in Milici Štorman ustavijo vsaj na petnajstminutni pavzi. Gostilna Pri šoferski mamici na Vranskem, ki jo ima znan gostinski par že nekaj let v najemu, je oživila kraj in ga uvrstila na mapo slovenske gostinske ponudbe. Gostilna se nahaja ob glavni magistralni cesti Celje Ljubljana in slovi po okusnih postrvih na tržaški način in med drugim tudi po pristnem domačem
golažu. Na Vranskem je še en omembe vreden gostinski lokal, to je Pizzeria Golobček, ki jo vodita Anka in Stojan Golob. Gre za pizzerio, kjer gost lahko poskusi prave napolitanske pizze iz krušne peči. Pestra ponudba pizz iz testa, ki je dobro čuvana skrivnost in ki jim po obilnosti in okusu ni enakovrednih v slovenskem prostoru, je do danes pripeljala že marsikaterega radovednega gosta iz precej oddaljenega kraja v našo dolino. V občini se lahko s ponosom ozremo še na nekaj gostincev, ki se trudijo, da bi v prvi vrsti zase napravili neposredno korist, posledično pa za goste poskrbijo, da odhajajo iz našega okolja
Gostinstvo smo ljudje
zadovoljni in se torej še nameravajo kdaj vrniti. Eno izmed njih je Gostišče Matjaž na Polzeli, ki s svojo kvalitetno ponudbo hrane gre v bok vsem ostalim gostincem te vrste v Sloveniji. Mnogo starejša, generacijska, toda tudi zelo slovita gostilna pa je Gostilna Privošnik v Šempetru, katere sloves slovi na najboljšem točenem pivu, ki ga točijo v trebušaste vrčke po pivopivskem vzoru
Bavarcev. Vsi, ki zahajajo k Privošnik poznajo tudi okusno fožolovo solato z bučnim oljem in kuhano kračo, s katero si veseli pivski bratci oljašajo dušo ob mrzlih zimskih večerih. Iz tega spiska ne smemo izvzeti Gostišče Novak v Gotovljah, ki ga vodita Zdenka in Miro Novak. Slednji je vsem obiskovalcem sejmov po Sloveniji kar dobro poznani gostinec. Gostišče se nahaja ob hipodromu Konjeniškega kluba Gotovlje in se nenazadnje dobro vklaplja v ponudbo športno rekreativnega turizma. V vseh ostalih krajih po dolini in še posebej v Žalcu se v zadnjem času odpira kopica novih lokalov, t.i. šank lokalov, kjer piješ stoje, ali sedeš na majhnih klopeh in taburejih, kavo ali kaj drugega. Vsi ti lokali so seveda dobrodošli. Manjkajo pa lokali z raznovrstno ponudbo hrane in sploh lokali, ki bi ob gostinskih uslugah ponujali tudi kaj drugega. Tako so nedavno tega odprli v Žalcu restavracijo Sin-gapur, kjer nam ponujajo orientalsko prehrano. Tega je potrebno še več. Pari mlajše in srednje generacije, pa tudi starejši pari prav gotovo pogrešajo gostinske lokale, ki bi vsaj preko vikendov poskrbeli za živo plesno glasbo. Vsakdanje mrtvilo, ki ga povzročata slab standard, površna p>lača ob koncu meseca in politične intrige na malih televizijskih ekranih, dovolj sfrustrirajo ljudi, da bi jim nekaj obujanja plesnih korakov bilo nujno potrebno, kajti le sproščeni ljudje so zmožni v ponedeljek z bonovljenimi baterijami zagrabiti za delo.
Iz Žalca: Gregor Vovk Foto: Gregor Vovk
Želja, da se z motorjem podam proti Meksiku in Latinski Ameriki, se mi je približala uresničitvi s tem, da sem v San Franciscu (Kaliforniji) dobil delo kurirja na motorju. Bal sem se, da mi bodo stroški stanovanja in življenja pobrali ves denar, ki ga bom zaslužil, vendar sem si s tem, ko sem se dobro navadil dela, dohodke tudi povišal. Plačan sem bil od učinka oz. od opravljenih dostav pošte.
Za to delo sem od podjetja dobil torbo "beeper" (za telefon) in evidenčni list. Vse ostalo, motor, obleke, stroške vožnje in popravila sem moral kriti sam. S podjetjem smo si zaslužek za opravljene storitve razdelili na pol. Torej, več dela - več zaslužka. Stisnil sem zobe in bil zjutraj med prvimi v službi in delonadaljeval preko delovnega časa, če je bilo le možno. Tako se je vsota mojih zasluženih dolarjev konec tedna vzdignila tudi na 500 USD, kar je pomenilo, da bom uspel v treh mcsecih nadaljevati pot proti jugu. Dodobra sem spoznal samo mesto San Francisco in bližnjo okolico. Nekatere dostave pošte smo opravljali tudi do Sacramenta, glavnega mesta Kalifornije, in tudi do Fresna in Montercja na jugu. Delal sem skupaj z mladimi iz vseh različnih koncev sveta. Na kolesu sta pošto dostavljala Japonka in Francoz, z avtom sta delali dve Nemki z Bavarske, na motorjih pa smo bili Nemec, Kanadčan, Anglež, Peruanec in Američani, med katerimi sta bili tudi dve dekleti. Najbolje sem se spopirjateljil z Nemcem Štefanom, ki je prav tako z motorjem prepotoval celo pot od Nevv Yorka do Kalifornije. Vsak petek
Z motorjem od
Meksika do Argentine
smo se po plačilu dobili vsi v "našem lokalu" z imenom "ZEIT-GEIST' in ob pitju piva in glasbi ter ambientu lokala (na polici so imeli stari model BMW motorja) zavlekli žur pozno v noč. Večjih problemov z motorjem med samim delom nisem imel, zamenjati sem moral le zadnjo gumo ter opravil obvezne zamenjave svečk, olja in filtrov. Med opralvjanjem dela sem na bencinski črpalki doživel tudi manjši karambol. Zgodilo se jc takole: natočil sem bencin, odšel plačati in ko sem se že vsedel na motor, se je avto, ki je stal pred mano kar naenkrat začel pomikati proti meni. Zadel me je in padel sem skupaj z mo-
torjem na beton, na srečo brez večjih poškodb. Temnopolti američan v avtu pa za to svojo napako ni naredil nič drugega, kot odprl okno in vprašal - "Are you O.K.?", in hitro zbežal v strahu, da ne bi kdo od njega zahteval dokumente in poklical policijo. Razjezilo me je, kajti ni mi pomagal vzdigniti motorja niti se ni opravičil in še sreča, da je tudi motor ostal nepoškodovan. Skupaj s sodelavci smo večkrat odšli na kakšno srečanje motoristov. Vsako nedeljo smo imeli "Sunday morning ride", še posebej lepo pa je bilo na Veliko noč, ko smo ob štirih zjutraj odšli na bližnjo goro pričakati sončni vzhod. V Kali-
forniji je zelo veliko organiziranih motorističnih klubov, ki se razlikujejo po vrsti motoijev, načinu gledanja na motoristično življenje ali na spol. Nikjer na svetu nisem videl toliko žensk in deklet, ki vozijo motorje, kar mi je bilo tudi zelo všeč. Ob zaključku dela za kurirsko podjetje sta se tudi lastnika podjetja CR1S CRUE in RAY ROY, oba motoristična dirkača v Kaliforniji, zelo izkazala. Za Štefana in zame sta or-
ganizirala veliki poslovilni žur z dvema velikima sodoma piva ter tudi pred vsemi poudarila, da je velika škoda za njih, saj sva bila zelo cenjena kot dobra in disciplinirana kurirja, ter najpomembnejše, "taprava" za petkove žure. S Štefanom sva načrtovala, da bova skupaj potovala z motorji od San Francisca do Los Angelesa, vendar je imel Štefan probleme s svojim konjičkom, zato sem na pot
krenil sam. Štefan je moral svo potovanje v Los Angeles naprej v Las Vegas prestaviti nekaj dni. Podal sem se na ju proti San Dicgu, kjer sem ustavil za dva dni, in največj zanimivost je bil ogled svetovno znanega živalskega vrta. Prvi šok je šele sledil. Tijuana, obmejno mesto v Meksiku in zopet podoba tretjega sveta, spremlja umazanija in revščina. V mestu sem se celo izguibil, ko sem hotel najti cesto, ki pelje skozi naselje in manjše krajje. Hotel sem se izogniti avtocesti, ki je speljana do mesta Ensenada. Slabše ceste, redke bencinske črpalke, skromne hiše in moje neznanje španščine me je kar malo šokiralo, vendar sem se tolažil, da je to del moje poti in del nabiranja izkušenj. "Zagrizel" sem se v polotok Baja Kalifornija in prvo noč prespal kar v naravi. Ponoči se je tako ohladilo, da sem ves premražen zjutraj imel tudi probleme z vžigom motorja.
Naslednji dan je bil cel rezerviran za potovanje po skoraj puščavskem delu Meksika in ta dan sem naletel na drugi problem, bilo je pregretje mašine, saj je stroj delal res trdo v tem vročem podnebju. Potoval sem preko pristaniškega mesta Santa Rosalia in še isti dan uspel priti do mesta Malege. V tem mestu sem zvedel, da imam naslednji dan zvezo z ladjo iz La Paza na celinsko mesto Meksika - Mazatlan. Še isti dan sem nadaljeval pot kljub večernim uram in zopet sem kampiral kar nekje ob cesti.
Dare Bencik
Venice Beach - sončni zahod na obali Kalifornije
Pot preko Mexica - Baja California je spominjala na puščavo
OVEN od 21.marca do 21. aprila
Zdravje vam bo malo ponagajalo in zato, ker takih težav sploh niste navajeni ali si jih ne priznate, se boste tokrat zasmilili sami sebi. Vendar to sploh ne bo najhuje, prav trpeli bodo ob tem vaši najbližji, ki vas takih tudi niso navajeni. Povabilo na zabavo boste zavrnili, čeprav vas bo močno mikalo, da bi šli zraven. Motila pa vas bo sestava vesele družbe, saj bo v njej nekdo, ki ga ne prebavljate. V petek se vam bo zgodilo nekaj lepega.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Kar verjeti ne boste morali, ko boste dobili nakazan nek večji znesek. To pa zato, ker ste bili prepričani, da bo najmanj prepolovljen. Takoj boste pričeli razmišljati o pametni naložbi, ki pa je ne bo lahko izpeljat. Imate sorodnika, ki vam lahko pomaga, pa ga še niste prosili za pomoč. Ponos bi bilo v takih primerih bolje kar zakopati. Kar se pa čustvenega življenja tiče kaže, da še nekaj časa ne bo ravno sanjsko. Tudi po vaši krivdi, čeprav ne izključno!
DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Na najbolj neobičajen in nepričakovan način ste spoznali osebo, ki vam sedaj nikakor noče iz spomina. Tako bo še nekaj naslednjih dni, ko boste tavali po dežju in mrazu in iskali priložnost za ponovno srečanje. Še nekaj se bo močno spremenilo v vaši zunanjosti - zelo urejeni si boste zaželeli biti, zato boste več denarja kot sicer potrošili za svojo zunanjost. To vas bo spravilo v nekajmesečne finančne težave, pa kaj, če boste stvar izpeljali z malo poguma, se bo splačalo!
RAK od 22. junija do 22. julija
Vsega boste počasi imeli dovolj, vse okoli vas vam bo šlo na živce. Ob občutku, da nenehoma delate in od tega nimate kaj veliko, vas bo sedaj popadel še občutek zapostavljenosti. Tu in tam vas bo prijelo, da bi kar kaj razbili, na koncu pa se bo teden končal z lenarjenjem, poležavanjem in slabim počutjem. Vmes bo nekaj svetlih trenutkov, vendar jih vi ne boste znali izkoristiti tako, da bi iz tega potegnili kaj več kot le trenutke!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Neko spremembo na vas bo opazila točno tista oseba, ki ste jo že nekaj časa poskušali zainteresirati zase. Žal pa ji ne bo všeč. Kaj pa zdaj? Nekaj nasvetov bi bilo dobro pobrati pri znancih, veliko pa ne, da ne bodo čveke prehude. Na delovnem mestu bo vse po starem, doma pa tudi, le spali boste bolje, kot nekaj tednov nazaj. Sploh boste postali pravi sovražnik zgodnjih vstajanj, kar vam je bila do sedaj "odlika".
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Postali ste neverjeten mojster v zamujanju. Vendo najdete tisti trenutek, ko se vam ni treba več pretegniti, zamujali pa boste še kam drugam kot na delo. Čeprav to nekaterim ne bo všeč, se boste vi le smejali in to vašo "nerodnost" vedno poskušali začiniti s humorjem. Sploh boste veliko v družbi mlajših oseb in to vam bo močno odgovarjalo. Ne po naključju, kajne? Izteklo pa se bo dobro!
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Računi bodo tisti, ki vam bodo počasi pričeli presedati. Zato se boste poglobili v družinski proračun in predvsem v izdatke. Amerike ravno ne boste odkrili, ugotovili pa, da marsikdaj mečete denar skozi okno. Saj vas sploh ne bodo resno jemali, ko boste zarobantili, ker tega pač niso navajeni. Ohladili se boste kaj kmalu in nadaljevali v starem stilu. Kar se čustvene plati življenja tiče, bo ta še naprej kar lepa!
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Kako je to, ko je človek prijatelj jz. vsemi in hkrati skoraj z nikomer, boste občutili v teh dneh. Zal vam bo za nek precejšen izdatek. Občutek, da bi lahko ta denar bolje uporabili vas bo še nekaj časa spremljal. Sicer se lahko nadejate še nekaj veselih večerov v prihodnjih dneh, nikoli pa ne boste povsem sproščeni. Kaže, da se vaj "na novo" še ne boste zaljubili, čeprav boste redkokdaj sami. Tista tiha, "stara" ljubezen vam bo načenjala živce. Zamolčana ostaja tudi zaradi predsodkov in strahu pred zavrnitvijo.
STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Neverjetno strelsko boste razpoloženi, saj boste z sicer redkimi besedami prizadeli kar precej ljudi. V nekaterih boste s tem prebudili tiho občudovanje in strah, v drugih pa prav gotovo sovraštvo. Ni dobro imeti toliko sovražnikov, zato bodite pozorni. Sploh, ker vam je na račun dobrih prijateljev uspelo skriti marsikatero "prepovedano" stvar. Nekdo bo verjetno spregovoril in potem bo doma hudo. Ali pa še huje, ker lahko pričakujete krepko maščevanje!
KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Trudili se boste priti do nekih težko dostopnih informacij, pa skoraj brez uspeha. Potem pa boste kar tako, na cesti, prišli do neke za vas zelo pomembne. Naj vas ne zmede, saj jo lahko, če boste hoteli, zelo dobro vnovčite. V vlogi "špijuna" sicer ne boste uživali, vendar ne bo šlo drugače. Veliko se boste ubadali z poslovnimi zadevami, ki vam bodo tu in tam zrasle preko glave. S potjo v tujino najbrž v kratkem ne bo nič.
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Obisk nekoga, ki ga že dolgo niste videli, vendar ste bili včasih zelo veliko skupaj, vas bo precej zmedel. Človek se je namreč tako spremenil (na bolje), da boste resno razmišljali tudi o spremembi vašega načina življenja. Pa ne popolni, saj vam nekaj stvari kar odgovraja. Le prehrano boste poskušali popolnoma spremeniti. Rahlo boste izgubili voljo do dela, zato boste najbolj srečni kar doma, za štirimi stenami.
RIBI od 20. februarja do 20. marca
Ko si boste o nekom že izoblikovali svoje mnenje, se bo pojavil vaš dober znanec, ki mu velikokrat verjamete in ga popolnoma porušil. Vendar le za kratek čas. Odločili se boste, da tokrat ne boste nasedali mnenju drugih, saj vas je že velikokrat "potegnilo". Priložnosti za to, da si ga ustvarite sami, ne bo ravno veliko, vendar dovolj, da boste povsem zmedeni. Ko se boste lahko otresli strahu pred tem, "kaj bodo pa ljudje rekli?", vam bo veliko lažje, pa tudi srečnejši boste.
IIhh1[
Neko staro, nenapisano "pravilo" je, da po 1. novembru potegnemo iz omar najtoplejša oblačila^ med katere sodijo plašči. Če tega nimate, ali vam tisti, ki visijo v vaših omarah še iz prejšnjih let, niso več všeč, poglejmo, kakšni so letošnji modeli.
Čistih novitet je pravzaprav malo, tako, da bo kakšen lanski ali celo predlanski model še vedno povsem ustrezen letošnjim smernicam. Seveda pa je (spet) veliko odvisno od stila oblačenja. Letos je različnih smernic kar nekaj. Italjani in Francozi, vodilni v modnih zapovedih, se med sabo precej razlikujejo. Se vedno velja, da so Francozi ostali zvesti klasiki in eleganci, Italjani pa so bolj razgibani, športni in mladostnejši.
Novost tudi na našem tržišču so plašči, krojeni tako, da se oprijemejo telesa in ga
Ni vseeno, v čem vas ne bo zeblo!
poudarijo. Ovratniki so na takih plaščih nekoliko večje "fazone" ali pa le obrobe. Tako krojeni plašči so maksi dolžine.
Več kot prejšnja leta je palerin. Lahko so dolge, srednje ali kratke. Zanimiv dodatek
na palerinah je umetno ali pravo krzno ob robovih, na rokavih, morda še okoli vratu.
Krajši plašči s kapucami so tu tudi letošnjo jesen in zimo. Priporočljive barve - rdeča, kovinsko modra in črna.
Športni tipi lahko celo zimo preživijo v topli usnjeni ali dobro podloženi jakni iz toplejšega blaga, ki sega preko bokov, je stisnjena v pasu, ima obvezno nekaj zadrg in tudi kapuco...
Bolje preprečiti, kakor zdraviti
Virusne okužbe dihal pri otroku
Dihala se pri človeku začnejo z nosno votlino, s katero so povezane tudi obnosne votline (sinusi). Nadaljujejo se skozi žrelo, grlo, sapnik, sapnice in se končujejo s pljučnimi mešički. Površina pljučnih mešičkov je največja površina, s katero telo prihaja v stik z zunanjim svetom (70 - 90 m2 pri odraslem).
Zrak, ki ga vdihavamo, vsebuje tudi razpršene delce dima, saj, prahu, cvetnega prahu, bakterije in viruse. Nenehno bombardiranje naših dihal s škodljivimi delci povzroča pogoste okužbe, naj bo to prehlad, angina, bronhitis ali pljučnica. Ali bomo zboleli, je odvisno od naravne obrambe naših dihal.
Prva pregrada proti napadalcem je sluznica nosu, grla, ušesa, sapnika in sapnic. Nosne dlačice čistijo zrak. Bogata prekrvljenost nosa omogoča gretje in vlaženje zraka. Pri dihanju skozi usta je temperatura zraka v spodnjih dihalih za 2 - 3 stopinje C nižja kot pri nosnem dihanju. Sluznica dihalnih poti s svojim čistilnim aparatom pomika sluz z ujetimi delci iz globljih v višje dele dihal, da jo lahko, ko pride v žrelo, izkašljamo. Delci, ki uidejo temu mehanizmu čiščenja, pridejo v pljučne mešičke, kjer jih dočakajo velike obrambne celice, ki jih uničijo. Če velike obrambne celice niso kos napadalcem, pošlje telo v ogroženo področje levkocite.
V dihalih se nahajajo posebne obrambne beljakovine, ki onemogočajo oprijetje bacilov na površino sluznice, kar je prvi pogoj za njihovo naselitev in invazijo. Sluz dihal vsebuje tudi aktivne kemične snovi, ki delujejo proti virusom in bakterijam. Če obramba našega telesa deluje dobro, praviloma ne pride do okužbe. Pogostost okužbe je večja:
-	ie je telo bilo izpostavljeno poprejšnjim virusnim okužbam
-	suhemu zraku ali
• le je okvara sluznice nastala zaradi kajenja.
Otroci so bolj podvrženi okužbi dihal, zakaj?
Za razumevanje in zdravljenje okužb pri otroku je potrebno poznati fiziološke posebnosti otroka. V zgodnjem otroštvu so dihalne poti in pljuča v bujni rasti. Število in velikost pljučnih mehurčkov v prvem letu poraste za 500 %, dihalne poti zrastejo v dolžino za 20 % in v preseku za 30 %. Upor v dihalnih poteh pri novorojenčku in dojenčku je visok. Pri vnetju zelo hitro pride do zamašitve v ozkih dihalih. Zaradi povečanega upora pretoku zraka pride do neenakomerne izmenjave plinov, pljuča so neenakomerno predihana, telo pa nezadostno preskrbljeno s kisikom. Mehkejša vodoravno položena rebra, mehkejša prsnica, slabše razvite medreberne mišice so slaba opora dihanju. Elastičnost pljuč je manjša, kar ima za posledico večje dihalno delo in vedno slabšo preskrbo s kisikom, kar otroka lahko pripelje v hudo dihalno stisko. Obrambni sistem otroka je nedozorel.
Odporsnot se razvije postopoma z izpostavljanjem obrambnega sistema vedno novim dražljajem. Novorojenčka pred okužbami ščitijo materina protitelesa, ki jih je sprejel preko posteljice in materinega mleka. Normalno razvit otrok ima prve tri mesece zmanjšano odpornost zaradi ne-dozorelosti. To obdobje zmanjšane odpornosti otrok lahko prebrodi brez težav, če ga mamica doji, ker ga materino mleko varuje pred okužbami.
Najbolj pogosti povzročitelji okužb pri otrocih so virusi (90 %)
Učinkovitega protivirusnega zdravila v večini primerov ne poznamo. Zdravljenje z antibiotiki je neučinkovito. Najbolj blaga virusna okužba je prehlad. Vnetje nosne sluznice ponavadi spremlja vnetje žrela. Nahod najbolj prizadene dojenčke, ker ozko nosno votlino nabrekla nosna sluznica hitro zamaši. Dojenček težko diha skozi usta, zato nemirno spi. pri novorojenčku nahod pogosto poteka brez vročine. Pri dojenčku lahko povzroča visoko vročino.
Najpogostejši zaplet nahoda je vnetje srednjega ušesa, pri starejšem otroku pa vnetje obnosnih votlin in pljučnica. Zdravljenje: Čiščenje s svaljki vate in prekuhano, rahlo posoljeno vodo in kapljice za nos, če jih je zdravnik predpisal. Nos moramo vedno očistiti pred dojenjem, ker zamašen nos ovira otroka pri sesanju. Zrak v sobi naj bo vlažen, temperatura zmerna. Pazimo na to, da dobi otrok dovolj tekočine, ker sicer zaradi visoke temperature in slabšega apetita lahko pride do izsušitve.
Vnetje mandljev:
Angine so pri dojenčku zelo redke, virusne potekajo bolj blago kot bakterijske. Značilne so bolečine pri požiranju, zvišana telesna temperatura in pogosto vnete vratne bezgavke. Zaradi pogostih angin imajo otroci povečane mandlje, zaradi tega pa stalno odprta usta in nosljajoč govor. Pogosto je povečana tudi žrelnica (tretji mandelj), kise nahaja na zadnjem delu žrelat skrita za mehkim nebom. Če je povečana, preprečuje dihanje skozi nos, pritiska na vhode trobe-lj. Otroci s povečano žrelnico imajo odprta usta, ozek nos, med spanjem smrčijo, pogosto obolevajo.
Vnetje obnosnih votlin (sinusov):
Ob rojstvu ima otrok oba sinusa v zgornji čeljusti, čelni sinus se razvije po petem letu. Znaki vnetja sinusov so glavobol in zvišana telesna temperatura.
Akutne okužbe grla in sapnika
Akutne okužbe grla in sapnika lahko ogrozijo otroško življenje. Akutno vnetje glasilk in dela pod glasilkami spremlja krč glasilk. Bolezen se oglaša v napadih, ponavadi ponoči. Otrok se nenadoma prebudi iz spanja s hudim lajajočim kašljem, težko diha in pomodri. Potrebna je takojšnja zdravniška pomoč, neredko zdravljenje v bolnišnici zaradi nevarnosti zadušitve. Posebno so ogroženi otroci mlajši od treh let. Pri majhnih otrocih je zelo nevarno vnetje poklopca nad glasilkami (epiglotitis), kar pripelje do dihalne stiske. Po-
trebna je takojšnja zdravniška pomoč. Vnetje sapnika je pogosto povezano z bronhitisom. Edini bolezenski znak je kašelj. Otrok v začetku suho kašlja, po nekaj dneh se začne izkašljevati. Pogosto je otrok vročičen. Zdravljenje: topli napitki, veliko tekočine.
Bronhiolitis
Je nevarna virusna okužba spodnjih dihal pri dojenčku. Najpogosteje obolevajo otroci od 2. do 6. meseca starosti. Bolezen se javlja sezonsko pozimi. Otrok je v hudi dihalni stiski, bolezen pušča trajne posledice, pogosto se usodno konča.
Pljučnica
je vnetje pljučnih mešičkov. To je težka bolezen, saj sta pri njej pogosto prizadeta tudi srčna mišica in ožilje. Pri dojenčku lahko poteka brez temperature in kašlja. Hitro dihanje, sprememba barve otroka, dihanje z nosnimi krili opozarjajo na pljučnico. Pri starejšemu otroku pljučnjco spremlja kašelj. Virusne okužbe dihal so pri otrocih zelo pogoste. Mlajši otroci so v večji nevarnosti zaradi možnih zapletov in dihalne stiske. Posebno so ogroženi nedonošenčki in otroci, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu. Če otrok preboleva okužbo dihal, moramo poskrbeti za primeren bivalni prostor (prezračevanje, vlažnost in temperaturo okolja) in pravilno prehrano. Kašelj je obrmambni refleks.
Zdravil za pomiritev kašlja praviloma otrokom ne dajemo, zlasti ne dojenčkom. Če otrok uživa veliko tekočine, se bo še lažje odkašljal. Zavedati se moramo, da se otrok do četrtega leta starosti ne zna odkašljati, zato mu pomagamo z masažo prsnega koša in s posebnimi položaji telesa, ki omogočajo odtekanje sluzi in spodnjih dihal. Hude zaplete pri okužbi dihal srečujemo bolj poredko. Or-ganizcija naše službe omogoča slehernemu otroku pravočasno in sodobno zdravljenje.
Marjja Vidovič, dr.med., spec. pediater
TAKOPEC ri
Pooblaščeni servis tel.: 855-975 gjjjg
Kosovelova 16, Velenje
■	rezervni deli (gume) ■ dodatna oprema (prevleke) ■
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO
POSEBEJ UGODNO V NOVEMBRU!
u Opel Astra že od 16470 DEM dalje (+dajatve) avto radio s kodo, centralno zaklepanje, deljivi zadnji sedeži
■	Opel Vectra že model '93
Ogled vozil V našem razstavnem salonu! Možnost nakupa na leasing ali kredit
■	Bogata izbira rezervnih delov in dodatne opreme, zimske gume in akumulatorji
Plačljivo na 2 ali 3 čeke
Se priporočamo!
Pričakujemo vas pon. - pet, od 7.30 do 12.00 in 13.00 do 16.00, sob. od 8.00 do 12.00 ure.
OPEL
fCTCi;ACirATIJC4
Kandidiram za...
Krajevna skupnost Paka
Uresničili osemletno željo
V krajevni skupčnosti Paka, ki sodi med najbolj hribovite in infrastrukturno nerazvite, so vsake pridobitve še posebej veseli. Veliko bi morali v tem kraju še narediti. Upajo, da bodo s pomočjo širše družbene skupnosti, z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom, ki v Paki še nikoli ni bilo vprašljivo, željeno tudi dosegli. V zadnjem času so v tej krajevni skupnosti veliko pozornosti namenili telefoniji, kabelski televiziji in zlasti cestam, ki so potrebne temeljite obnove, denarja zanje pa žal ni.
Cesta Paka - Loke - Zgornji Peklcjek je za tamkajšnje prebivalce izrednega pomena, saj se po njej vsak dan odvija avtobusni in ostali promet. Težava nastane pozimi, ko bi morala biti cesta plužena. Del omenjene ceste so v dolžini 2.400 metrov so leta 1984
Grad Vrboveč v Nazarjah
Grad Vrbovec v Nazarjah je gotovo eden najlepših in najpomembnejših zgodovinskih in kulturnih spomenikov v Zgornji Savinjski dolini; poslej tudi eden najlepših. V nekaj
asfaltirali, preostalih 1.390 metrov pa so nameravali takoj, ko bi dobili potrebna sredstva iz takratne in sedaj bivše samoupravne skupnosti za ces-
te. Asfaltiranje je bilo zajeto v B programu, ker pa se je prispevna stopnja nenehno krčila, je cesta ostala brez asfaltne prevleke vse do danes.
Cesto C Lokah so si ogledali predstavniki sekretariata za javne gospodarske zadeve, sveta krajevne skupnosti in nadzorni
Krajani Pake so že v letih 1989 in 1990 cesto pripravili za asfalt. Zadnje dni v oktobru so krajani le dočakali težko pričakovan asfalt na preostalem delu te ceste.
Glavni investitor asfaltiranja ceste je bil sekretariat za javne gospodarske zadeve izvršnega sveta občine Velenje skupja s krajevno skupnostjo Paka. Vrednost naložbe je skorai 6 milijonov tolarjev in sice z vira za demografsko o .na področja. Krajevna sku, >st Paka je prispevala tisoč • likov nasipnega peska za ustroj ceste, krajani pa so druga potrebna dela opravili udarniško.
Predstavniki KS Paka niso skrivali zadovoljstva, da se jim je končno uresničila želja, na katero so čakali kar osem let. Poudarili so, da brez sodelovanja s sekretariatom za javne gospodarske zadeve tudi v prihodnje ne bo šlo. Kaj kmalu se bodo morali lotiti obnove dveh mostov čez Pako, ki sta vse prej kot varno uporabna.
B.M.
Ponos Zgornje Savinjske doline
zadnjih letih so ga temeljito prenovili in mu dali čudovito zunanjo in notranjo podobo. Z obnovo so graščini zagotovili tudi nvo in bogat življenski in delovni utrip, v njem že ima-
V
Kmetije na Creti
Končno zveza z dolino
Kmetije na prostranostih Črete si že dolga leta želijo telefonsko ali kakršnokoli povezavo z dolino, ki je ob njihovi skoraj dvajset kilometrski (cestni) oddaljenosti do doline za njihovo delo in življnejc več kot nujna. Pravzaprav to ni želja, je življenska nuja in potreba, še najmanj luksuz. Vsekakor ni treba imeti posebne sorte domišljijo, da bi to dokazali. Nenadna bolezen, nesreča, požar, bolezen živali in še vse kaj drugega, pa divjanje po gozdni cesti globoko v dolino; o zimskih razmerah, visokem snegu in ledu, ni treba posebej razpredati. Navsezadnje -zakaj si ljudje s Črete ne bi mogli privoščiti "luksuza" in recimo po telefonu uredili prenekatero zadevo na različnih ustanovah in organih, ali se dogovorili za kraj in mesto, s tem pa odpravili zastonj pot v dolino; dobesedno zastonj
seveda ni v nobenem primeru.
Vsi napori doslej niso bili uspešni, kljub izjemni pripravljenosti kmetov za sodelovanje in sovlaganje; edino kar je bilo preveč, je bila preobilica "razumevanja" in obljub. Sedaj vendarle gre zares. Do štirih kmetij na Čreti že kopljejo jarke in polagajo kabel za telefonske priključke, telefoni pa naj bi zazvonili še letos. Izkop je zaradi skalnega terena zelo zahteven, povrh vseg pa pri delu nagaja še vreme. Krajevna skupnost Nazarje je vsaki od štirih kmetij prispevala po 2.000 DEM v tolarski protivrednosti, ob lastnem delu in materialu pa bodo kmetje sami prispevali vsaj še 5.000 nemških mark. In še pomembna zanimivost - kmetje na Čreti bodo priključeni na telefonsko centralo na Vranskem.
<JP)
Antonu Jelenu, ljubitelju narave!
Radi smo ga imeli!
Pred dnevi je nenadoma preminul v Amačah pri Velenju gospod Anion Jelen.
Menda skoraj ni vrtičkarja. sadjarjev in vrtnarjev, ki hi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen.
Vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad.
Drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi.
Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves.
Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine.
Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. Njegov delovni čas je bil neomejen. Delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka...
Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odpri in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njuno poglobljeno misel.
Kljub takemu, bogatemu delu, se je v delovni vnemi vedno rad pošalil. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi!
Radi bi bili tudi taki: skromni, pošteni, modri in delovni!
Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še 'pred nedavnim bingljali bogati sadovi. Vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. Ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, z znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi.
Domača dolina mu bo zato hvaležna!	Viš
jo sedež številna družbena in zasebna podjetja, v njem je lepa poročna dvorana in privlačen gostinski lokal. Sklepno slovesnost ob zaključku te zahtevne obnove bosta Gozdno gospodarstvo Nazarje in Zavod za kulturo občine Mozitje pripravila jutri, v petek, 6 novembra. S slovesnostjo bodo pričeli v naz-arskem delavskem domu ob 17.uri. V programu bodo med drugim predstavili brošuro s slikami iz narave, ki jo je z naslovom "Gozd je življenje"
izdalo nazarsko Gozdno gospodarstvo. Po pozdravnih nagovorih bo kulturno dediščino in promocijo Slovenije predstavil predsedniški kandidat Jelko Kacin, po otvoritvi in ogledu prenovljene graščine bodo spregovorili o koreninah in pomenu Vrbovca, o pomenu obnove, odprli bodo razstavo kiparja Janka Dolenca, odkrili skulp-turo akademske kiparke Alenke Vidergar, sklepne misli pa bo prispeval dr.Matjaž Kmecl. O bogatem kulturnem sporedu ob tem ni treba posebej govoriti.
(1P)
Vrbovec je Nazarjam in dolini lahko resnično v ponos
Milan Marič
Film je moj svet
Na pogovor z MILANOM MARIČEM, rudarjem in pomočnikom jamomerca v RLV, me je pripravilo več stvari. Njegova skromnost, ki je lastna le pravim karakterjem, mirnost, s katero pristopa k delu in profesionalen pristop k njegovi veliki ljubezni, kameri. Bolj kot filmska oziroma video kamera mu je blizu film kot celota, to pa pomeni obvladovanje filmskega jezika, sposobnost ustvarjanja scenarija, precejšen kos režije in poznavanje tehnike. Milan marič je prejemnik številnih priznanj in odličij na amaterskih festivalih. Najdragocenejše mu je priznanje zlata plaketa Koroškega kinokluba iz Prevalj, ki jo je prejel na Mednarodnem festivalu industrijsko-obrtnega amaterskega
fiima leta 87. Je tudi predsednik KINO-VIDEO kluba Gorenje. Milan Marič je ostal zvest sodelavec Kino - video klubu Gorenje tudi potem, ko je kot izziv prijel za profesionalno kamero Televizije Slovenija in kasneje še velenjske televizije. To je bil poleg dela in družine prehud tempo in preveč opuščanja osnovnih filmskih prvin, da bi se s tem ukvarjal službeno. Vse hkrati ne gre, če človek želi biti v nečem dober in če ima kakšno stvar še posebej rad.
In kaj se dogaja v Kino -video klubu Gorenje?
Organiziramo tečaje na šolah, v podjetjih ter delamo v okviru dogovorjenega režima za kulturne ter izobraževalne ustanove. Le
Solčava
Nova PTT centrala
Telefonsko omrežje v krajevni skupnosti Solčava je dokaj pereč problem že dalj časa. Prav v tem času se pripravljajo na začetek uresničevanja prvega dela projekta, za katerega so pridobili sredstva iz programa za demografsko ogrožena področja. Ta prvi del zajema zamenjavo glavnega kabla od Luč do Solčave in razširitev centrale v Solčavi. Kot običajno bo bolj zahteven drugi del projekta, to pa je seveda napeljava priključkov do novih naročnikov. Ob že znanih težavah, ki spremljajo takšne in podobne akcije, bo večji problem gotovo zagotovitev potrebnih sredstev, ki bodo na zahtevnem solčavskem področju visoka, levji delež pa naj bi seveda prispevali naročniki sami.	(jp)

Emil
Koželj
Za tokratno srečanje sem se na klepet povabil k CB-jašu Emilu Koželju z Ljubljanske 46 v Velenju, ki je tudi predsednik Šaleškega CB radio kluba. Pogovor pa tokrat nisem namenil klubu, temveč enemu od mnogih, ki imajo CB radijsko postajo s 40 kanali moči 5 vatov. Že uvodoma naj zapišem, da omenjene postaje z večjo močjo ni dovoljeno uporabljati. V Velenju je približno 90lastnikov takšnih postaj, od tega jih je dobra polovica vključena v Šaleški CB klub.
"Že osem let imam CB radio postajo, ki mi je v veliko zadovoljstvo in svojevrsten konjiček. Včasih smo te postaje uvažali, danes pa jih je moč dobiti tudi pri nas. Cena je kar precejšna in si jo je kar težko kupiti. Postajo je treba najprej dati na testiranje na RTV Slovenija, za nadaljnjo uporabo pa pridobiti še dovoljenje komiteja za promet in zveze, ki velja deset let," razmišlja Emil Koželj. Kot zanimivost zapišimo, da sta slišnost in pogovor CB-jašev močno odvisna od vremenskih pogojev, odprtosti terena in končno od letnih časov. Zveza se da najbolje vzpostaviti ponoči in v poletnih mesecih. "Mnogim pomenijo CB radio postaje nepogrešljiv pripomoček, saj so z njimi razrešili prenekatero težavo. Invalidom je to, čeprav le govorno, edino srečanje s prijatelji iz oddaljenih krajev. Sicer se CB-jaši pogovarjamo o vsem mogočem, tudi kakšen vic si povemo. Dobro se še spominjam, ko sem pred leti želel obiskati živalski vrt v Ljubljani, pa nisem vedel poti. Poklical sem prijatelja CB-jaša v Ljubljani, ta pa mi je preko radijske veze sporočal kje naj vozim. To
z lastnim delom si lahko zaslužimo nekaj tolarjev za ohranjanje kluba. Zal so časi sponzorjev in sofinanciranja minili. Nujno je, da se z osnovami filmske vzgoje ali vsaj filmske tehnike, nekdo ukvarja. Pravih špecialistov za film in video skoraj ni najti. Tisti redki pa se kar izgubijo v preobilici deia pri televiziji ali filmskih producen-tih.
Sodelovanje kluba in VTV?
O tem raje ne bi razglabljal, ker smo imeli dobro namero, da bi do sodelovanja prišlo. O tem bi se pogovarjal le v ekipi s kolegi. Moje videnje, da do sodelovanja ni prišlo je, da ima podjetnik, ki je lastnik studia, pravico odločati o režimu in konceptu programa, kar pa pomeni razhajanje z našim, filmskim konceptom dela. To seveda ne pomeni, da bi se ne dalo najti neke oblike sodelovanja in tudi ne, da je zadeva mrtva za vse čase. Najbrž pa brez
je le en primer kako drug drugemu pomagamo. Seveda ima vsak CB-jaš svoje ime, s katerim se predstavljamo. Moje ime je "Kolibri". Ko vzpostavim s kom zvezo, si v trajno prijateljstvo izmenjava kartici, na katerih je zapisano kdaj sva zvezo vzpostavila in kakšni imeni imava. Moja najdaljša zveza, ki sem jo doslej vzpostavil, je Kratovo v Makedoniji. Na to sem zelo ponosen," pove Emil in mi v dokaz pokaže še kartico.
V	času lanske vojne v Sloveniji so Cb-jaši opravili tudi pomembno poslanstvo. Ves čas so namreč dežurali in bili v stalni zvezi s štabom za TO Velenje. Na CB radijski postaji je 20.kanal izključno rezerviran za kllic v slučaju elementarnih in drugih nesreč.
Na kraju pogovora mi je Emil Koželj zaupal, da so Cb-jaši med seboj izredni prijatelji, čeprav sepoznajo samo preko glasu. Bolje se spoznajo na raznih medk-lubskih sarečanjih in tekmovanjih, ki jih vsako leto organizirajo klubi po Sloveniji. "V klubu imamo tudi klubs,ka pravila, ki se jih člani strrogo držimo, zato želimo, da bi se vsak, ki ima CB postajo, včlanil v klub. O nekaterih motnjah na radijskih sprejemnikih, za katere nas obtožujejo, pa tole: vsak CB-jaš, ki ima na strehi anteno in kabel po predpisih, strokovno urejeno in kupljeno pri ustrezni firmi, zagotovo ne povzroča motenj. Vzrok motenj je kdo drug," še pove Emil predno mu zaželim čimveč kakovostnih in prijateljskih zvez.
B.Mugerle
temeljitih sprememb ne bi šlo.
Milan Marič - režiser?
Milan Marič, srečamo te kot snemalca in težiserja zanimivih tematik ali reportaž, tudi na velenjski televiziji. Je to dopolnjevanje k osnovnemu, filmskemu hobiju?
Vprašanje je na mestu, odgovor pa kratek. Ni problem sodelovati s. komerkoli in razumljivo je, da je potrebno s časom v korak, torej tudi z videoka-mero. In zakaj ne na domači televiziji?! Menim seveda, da je TV produkcija izrazito timsko delo, to pa zaenkrat ni dobilo mesta v kabelskih televizijah. Individualno delo od A do Ž ne vodi h kvaliteti. Zato si prizadevam, da bi tudi reportaže in informativne prispevke ustvarjali bolj skupinsko. To seveda stane in tu je problem pojasnjen.
Film in kultura
V	Velenju damo premalo na kulturo, to je splošna ugotovitev, za tovrstno kulturo, film, tudi videofilm in televizijo pa odločno premalo. Zato se utapljamo v poceni "bussinesu", žal.
Žal ima Milan Marič tudi v tem prav. Kino video klub Gorenje bi morala pomagati vzdrževati in razvijati širša družba, saj je za industrijo, tehnologijo in kulturo to pomembna dejavnost. Kadri, ki danes v filmu in televiziji kaj pomenijo, so se kadrovali (razen izjem) skozi amaterske klube. Zakaj torej ne bi imeli v mislih mladih, ki bi naj zamenjali odrasle umetnike in profesionalce, tudi iz našega mesta in občine, ki ima odlično filmsko tradicijo?!
Jože Miklavc Slika: Milan Marič
»nk Sodarstvo iz roda v rod
Mnogo je poklicev, ki j>redo v pozabo, ali se jih morda komaj še spomnimo spet druge redko videvamo, a so nam bili včasih za življenje nujno potrebni. Tudi kolarska in sodarska poklica počasi izumirata, čeprav zanimanje za slednjega v zadnjem času nekoliko narašča, žal pa med mladimi za sodarstvo ni pravega zanimanja.
Obiskali smo upokojenega so-darja Valentina Jevšenaka s Kosovelove 18 na Konovem. Za sodarja se je izučil leta 1949 pri očetu Alojzu v Šoštanju, kasneje pa je opravil šc izpit za ko-larja. V tistih časih so izdelovali tudi smuči, to veščino pa si je Valentin pridobil v Elanu. Leta 1959 je opravil mojstrski izpit, po očetovi upokojitvi pa nadaljeval s tem poklicem; najprej v Šoštanju in nato šc deset let na Konovem. Pred dvema letoma sc je zaradi težav s hrbtenico invalidsko upokojil. Zdaj so sodarstvom nadaljuje sin Andrej, ki je končal tudi lesno šolo.
Ko Valentin Jevšenak danes razmišlja o svojem poklicu pravi, da mu nikoli ni bilo žal, da se je šel učiti za sodatja in nadaljuje: "Nekoč je bilo tovrstnih obrtnikov veliko in kljub temu dela ni manjkalo. Zdaj so ie še redki, ki se s tem ukvarjajo, med mladimi pa ni zanimanja. So-
darstvo je sicer sezonsko delo, od poletja do pozne jeseni. Zato sem v "mrtvi" sezoni izdeloval razne držaje za orodja, to delo sodi v kolarsko obrt. Menim, da plastika nikoli ne more nado-mestitit lesenega soda in je zato pričakovati še večje
dodaja Valentin. "Zelo pomembna je priprava materiala. Potrebno je imeti naravno suh hrastov les, gosto rasten, brez napake in beljave. Za les ni težav, tudi v naši dolini ga je moč dobiti. Prav tako ni težav z obročnim želelzom in zakovi-
"Za dobre sode je še vedno povpraševanje"
povpraševanje po njih. Poleg sodov sem izdeloval tudi kadi za zelje, kis in tunko ter čebre za cvetlice."
Sodarstvo je precej težak poklic. Poleg spretnosti zahteva tudi veliko natančnega dela,
cami. Sod iz kvalitetnega materiala lahko zdrži petdeset in več let; odvisno tudi od kleti in vzdrževanja. Največji sod, ki sem ga kdaj izdelal, je meril tristo litrov." Na vprašanje kako sploh nastane sod, je Valentin takole
na kratko odgovoril: "Naj-prej moramo vedeti kako velik sod želimo izdelati. Za to imamo potrebne modele, s katerimi se režejo doge. Zdaj se razrez opravlja strojno. Sod se zatem sestavi z obroči. Sledi najzahtevnejše opravilo, to je sewgrevanje s pomočjo ognja in krivljenje soda. Ko je to končano, sledi Tina obdelava in izdelava utora za dno. Tako je sod na-red za morebitno lakiranje in barvanje obročev.
Večino sodov sem izdelal po naročilu stranke. Vedno smo skrbeli, da je naročnik dobil izdelek pravočasno, točno ob dogovorjenem roku, ki pa so se ga seveda morale držati tudi stranke. Predvsem smo se razumljivo držali pravila, da mora biti izdelek kvaliteten. Ne spomnim se, da imeli kaj dosti reklamacij, če pa so že bile, smo napako brezplačno tudi odpravili," pripoveduje Valentin Jevšenak.
Predno sem si ogledal kako sod nastaja s spretnimi rokami mojstra, mi je sogovornik dejal kako zmotno delajo tisti, ki puščajo sode na soncu, ko so prazni, da se razsušijo. "Sodi naj bodo polni ali prazni v kleti, kjer je vlažnost enaka in najprimernejša za sod."
B.Mugerle
postaj"8 Mozirje Se je "zgodil" zgodovinski torek?
Od kar svet in Mozirje z njim pomnita je središče tega kraja nevarno prometno ozko grlo. Vsega, kar sodi zraven, ni treba naštevati, je vsem od blizu in daleč preveč znano. Obvoznica se je ponudila kot velikanska rešitev, pa kaj takega niti ni. Res je mozirski trg odrešila tovornega prometa, res pa je tudi, da "na račun" ob-
voznice sedaj osebni avtomobili stojijo povsod, kjer jih vozniki pač ustavijo. In še bolj res je, da je v strogem središču Mozirja še vedno avtobusna postaja, ki jo "gradijo" že celo večnost. Nemogoča gneča ob največjih konicah ni vredna besed, preveč jih je že bilo potrošenih kar tako in brez vsakega haska.
Ta človek je tako zoprn!
Sc vam jc že kdaj zgodilo, da ste od koga preveč pričakovali ali imeli o njem predobro mnenje, pa vas je kasneje na vsej črti razočaral?
Meni sc jc že mnogokrat, verjetno vam tudi. Po enem ali več težjih razočarnjih se začenjamo upravičeno spraševati kako naprej, je še sploh vredno komu zaupati, ko pa je vendarle večina ljudi kot veter, ki piha zdaj s te, zdaj z one strani?
Včasih se znajdemo res v dokaj čudni nedoslednosti. Z ene strani se nagibljemo k pretiranemu kritiziranju, opravljanju in obrekovanju in svojo okolico vidimo raje v slabši luči kot sebe. Z druge strani se nam pa dogaja, da pravzaprav od bližnjih preveč pričakujemo in imamo o njih, čeprav podzavestno, predobro mnenje.
Eno pri tej stvari nedvomno drži: dokler namreč od ljudi pričakujemo preveč, bomo vednoznova in znova razočarani.
Na ljudi bi pravzaprav morali gledati kot sami nase: imajo tako kot mi dobre in slabe lastnosti. Včasih se je pametno spomniti, da nosimo vsi ljudje brez izjeme vso pisano paleto vrednot in kreposti v krhki posodi, ki se lahko vsak trenutek razbije. Slabost se še prehitro vtihotapi tudi k navidez trdni in preizkušeni osebnosti. Ce to najprej priznamo sami sebi, se kasneje sploh ne smemo čuditi, ko zagledamo isto stvar v svoji okolici.
Nekaj te, dejal' bi zrele
1
prizanesljivosti mora imeti vsak človek, če hoče biti pravičen do ljudi, s katerimi se vsak dan srečuje in z njimi živi. Še posebej pa nam je ta prizanesljivost potrebna, zlasti takrat, kadar čutimo do koga odpor. Večkrat slišimo koga, ki pravi: "Ta in ta človek mi je tako zoprn!" Ta antipatija bi sploh ne bila tako huda, če ne bi iz nje izviralo toliko predsodkov, predsodki pa vemo, da rodijo krivice. Včasih ne znamo ali nočemo biti pravični do ljudi, ki so nam zoprni. Pri tem vedno najdemo opravičilo zase, rekoč: "Kaj pa si morem pomagati, mi je pač zoprn!"
Ker gre pri tem za čustvo, ki ga nosimo in čutimo globoko v sebi, ga seveda ni mogoče tako enostavno pogasiti, kaj šele izruvati.
Pač! Lahko ga ohladimo in nevtraliziramo z mislijo, ki obenem vključuje tudi naša čustva: če ne pričakujemo preveč od ljudi, tedaj nam mora biti podoba nekoga, ki je slaboten, nestalen, čvekač, egoist, hinavski in zahrbten - vsakdanja in začutimo ob njej človeško bližino, ki nam vzbuja sočutje, pomilovanje in sorodnost obenem.
Saj poznate star izrek: "Nič človeškega mi ni tuje." Samo tista usmerjenost, ki se ravna po tem, že nekaj tisočletij starem izreku, lahko v sebi premaga nagonsko zoprnost in obenem z njo tudi krivične predsodke. Predsodki pa vemo, da so hujši kot koprive in plevel; težko se jih je namreč znebiti.
Zapišimo torej danes, da se ena od mozirskih "večnosti" končuje. Začetek njenega konca naj bi bil prejšnji torek, ko so se stroji zagnali na in v zemljišče, na katerem bo aprila prihodnje leto stala avtobusna postaja Mozirje.
Takšen je načrt. Otvoritev postaje bo 24. aprila, do konca letošnjega leta naj bi bil sam objekt pod streho, če izvajalcu ne bo preveč nagajalo vreme. Glede na obupen
začetek, vremenski seveda, upajmo na dober konec. Nosilec naložbe je Javno podjetje Komunala	Mozirje,
predračunska vrednost objekta je 21, celotne postaje pa 37 milijonov tolarjev. Poleg samih postajnih prostorov bo objekt namenjen še za gostinsko, turistično in sorodne dejavnosti, za katere je bližina obvoznice še kako dobrodošla, seveda tudi bližina Savinjskega gaja.	OP)
Že stroji pomenijo veselje
Anica Oblak iz Velenja
Svetovna prvakinja
se malo pošalimo), ko je pripravljala drink HOT SHOT GALLIANO (vroči zadetek).
Ko smo se z lastnico Snack bara ANI iz Šaleka pogovaijali o tem dogodku, je povedala, da ji je bilo pošteno "hot -vroče" in da je bil zanjo to tudi super "shot - zadetek".
Popularna barmenka ani je v svoji skromnosti komaj še utegnila povedati, da je to zanjo čast in uspeh z visoko frekvenco, ki si ga želi deliti s celotno slovensko ekipo in gostinci Obrtne zbornice Slovenije ter seveda z domačimi kolegi in kolegicami. Mi ji na tem mestu zapišimo le en kratek THANK SHOT.
Jože Miklavc
Na svetovnem barmanskem tekmovanju v Torontu v Kanadi, kjer je sodelovalo Društvo barmanov SLovenije, je dosegla dosedaj najvišjo uvrstitev na podobnih tekmovanjih, znana in uspešna gostinka Anica Oblak iz Velenja. V pripravi koktajla za šest oseb je postala svetovna prvakinja med štiriintridesetimi tekmovalci v kategoriji iz vseh mon-denih svetovnih in evropskih dežel. Zlato medaljo si je prislužila s hitrostjo, natančnostjo in "designu", (če
Lepa ženska ugaja očem, dobra ženska srcu. Prva je dragulj, druga je zaklad.
Napoleon
Slava je samo senca dejanja, toda če nič ne stoji v sončni luči, tudi sence ni.
Christian Friedrich Hebbel
Roke so jih bolele
Na srečanju naših gospodarstvenikov z gosti iz Litve je prišlo do pad pozicije. Ljudje se niso mogli sporazumeti, v katerem jeziku bi se lahko dostojno pogovarjali, da bi se kaj razumeli. V začetku je bilo slišati tri jezike. Malo angleško, nemško, "jugoslovansko", seveda tudi slovensko, da bi se nato le sporazumeli po rusko.
V pol ure so poskrbeli za toliko prevajalcev ruščine, da je bilo skoraj premalo prostora. To je bil frapanten vtis za Litvance, kijim je ruski jezik še najbližji, čeprav ga ne ljubijo.
Zakaj skrunjenje spomenika?
Skoraj vsak dan v časopisih beremo o skrunitvah spomenikov, celo nad grobovi se znašajo huligani. To dejanje je obsojanja vredno, vendar za krivca zvemo le redko ali nikoli. Tudi v Velenju se dogajajo podobne stvari.Dan ali dva pred dnevom mrtvih smo lahko opazili v kakšnem nečastnem stanju je starovelenjski spomenik padlim borcem (na sliki) nasproti Veg-radovega diskonta. Razbita petokraka in še vse drugo, da o najrazličnejših odpadkih okoli spomenika spoloh ne govorimo. So si to talci, padli za našo svobodo,	to
zaslužili? Ne. Žal se tega mladi premalo ali sploh ne zavedajo. Prav ti, mladi namreč, po večerih posedajo tod, kadijo in popivajo. In zakaj jim je v napoto / spomenik, se sprašujejo svojci padlih in preživeli borci?! Tega tudi mi ne vemo.
Policaji na šolski ples!
Osnovnošolci velenjske občine so si že lani zaželeli prostor, kjer bi lahko prirejali svoje plese. V Rdeči vrtnici, ki je bila prvotno namenjena temu, je vse splavalo po vodi, drugega primernega prostora občina ne najde..., mladi pa bi še vedno radi plesali. Žal jim tako za to ostanejo samo šolski prostori, kjer pa imajo menda vedno težave z nediscipliniranimi razgrajači, cigareti in alkoholom, zato si na njih želijo policijski nadzor!
Zanimiva želja, saj bodo verjetno že kmalu po zapustitvi osnovne šole bežali od policijsko zaščitenih prostorov!
Le zakaj je odnehala?
Na srečanju s člani svoje stranke, Socialistične stranke Slovenije, je kandidatka za predsednico republike Slovenije Darja Lavtižar - Bebler med drugim povedala nekaj besed o sedmi sili. Da jo novinarji, ki so sploh najbolj pametni, vsevedni in oh in sploh... sprašujejo, kako bo poveljevala armadi; to vprašanje jo najbolj moti... No, gospa Beblerjeva je bila pred leti tudi sama v vrstah sedme sile na TV Slovenija, takrat še TV Ljubljana. Le zakaj je ob tako visokem mnenju o novinarjih odnehala?
Morda je ključ uspeha v plesu!
Letošnji otroški parlament se je v Velenju pričel z nastopom plesne skupine Queen. Po njihovem nastopu je v prej živahni dvorani zavladala tišina, parlament pa se je pričel zelo disciplinirano. Ko so se nekje na sredi pričeli "medkrajevni spori" med velenjskimi in šoštanjskimi parlamentarci, so dekleta zaplesala še enkrat. In v hipu so se razgrete glave pomirile. Morda pa je to tisti skrivni recept, ki bi k bolj ubranemu in konstruktivnemu delu pomagal tudi republiškim poslancem v "ta pravem" parlamentu. Le kakšen preveč divji ples ne bi smel biti, da ne bi zaradi porasta holesterola v krvi prišlo še do bolj žolčnih razprav!
Kar 14-krat izenačen rezultat
Rokometaši Gorenja so bili v sobotnem derbiju 4.kola prve državne rokometne lige morda kar malce nezadovoljni, saj so ob siceršnji enakovredni igri na koncu le bili bliže zmagi. V prvem polčasu so bili za odtenek boljši gostje, ki pa so domačim le enkrat ušli za dva zadetka, in sicer v 20.minuti pri rezultatu 7:5. V drugem polčasu so jim domači stalno uhajali za zadetek, gostje pa sproti izenačevali. Obe ekipi sla igrali izredno dobro v obrambi, zato so gledalci videli tudi zelo malo zadetkov. Za nameček so igralci Gorenja kar dvakrat zapored zapravili najstrožji strel, pa zgrešili tudi z nekaj čistih položajev. Zelo razburljivo pa je bilo v zadnjih minutah tekme. Pet minut pred koncem sta sodnik Kalin in Korič izključila gostujočega igralca in piskala sedemme-trovko za Velenjčane. Rozman je bil natančen in povedel svojo ekipo v vodstvo s 15:14. Minuto zatem je moral prav ta igralec za dve minuti na klop, njegov prekršek sta sodnika kaznovala z novo sedemmetrovko in gostje so izenačili na 15:15. Slabevv tri minute pred koncem sta sodnika dosodila Tometu prekršek v napadu, v nasprotnem napadu pa so gostje na srečo zadeli okvir vrat. Domkonca tekme je bilo še dve minuti in nekaj sekund, velenjčani so krenili v napad, gostje so njihove akcije zaustavljali s stalnimi prekrški, štiri sekunde pred koncem so domači izvajali zadnji prekršek na tekmi. Žal je bila Tometova žoga za delček sekunde prepočasna, saj se je sirena^ ki je označila konec tekme, oglasila, kot so ocenili vsi z delegatom Štefanom Jugom na čelu prej, preden je žoga preletela namišljeno črto vrat. Škoda, da v rokometu ne veljajo enaka pravila kot v košarki, so si gotovo po tem strelu derjali nekateri od gledalcev. Glede na dogajanje v vseh 60 minutah pa je bil neodločen izid tudi najbolj pošten.
V	soboto bodo igralci Gorenja sodelovali vn ovem derbiju. V Slovenj Gradcu se bodo srečali s tamkajšnjo Novo opremo. Tekmo bodo začeli ob 19.uri, za najbolj zagrete gledalce pa bo uprava rokometnega kluba pripravila tudi avtobusni prevoz. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane odpeljal ob 18.uri.
Oslabljene in neučinkovite
Velenjskim igralkam, ekipi LIR Velenje, se v letošnjem prvenstvu trenutno slabo piše. V petih kolih so le enkrat zmagale in igrale enkrat neodločeno, kar trikrat so izgubile in so na predzadnjem mestu s tremi točkami; vodilna Olimpija jim ima deset. Na gostovanju pri Mli-notestu v Ajdovščini so izgubile z 20:29. Znova v ekipi ni bilo Zidaijeve, med tekmo se je poškodovala še Oderjeva in visokega poraza ob neučinkoviti igri v napadu se ni bilo moč izogniti.
V	naslednjem kolu bodo gostile ekipo Primoža iz Polja pri Ljubljani, je po petih kolih na zadnjem mestu in še brez točke.
Tudi v deseto ni šlo
Košarkarji ESO Elektre so v minulem tednu odigrali kar dve prvenstveni tekmi. Žal so obakrat izgubili, enkrat v gosteh in enkrat doma, in so tudi po lO.kolu še naprej edina ekipa brez zmage. Med tednom so gostovali v Medvodah. Domača ekipa Tinex Norik je bila boljša za pičle štiri točke - 97:93.
V	soboto so se v domači dvorani srečali še z Micom Marcusom iz Kopra in znova izgubili, tokrat z 80:86. Razumljivo je, da toliko zaporednih porazov počasi načenja živce igralcev, manj pa je razumljivo, da jih načenja tudi vodstvu kluba. Kako si drugače razlagati dejstvo, da so gledalci, ki so se znova zbrali na tekmi v velikem številu in torej še niso obupali, lahko in "morali" videti prepir v vodstvu ekipe, kar klubu gotovo ni v čast. Najslabše je seveda vreči puško v koruzo, zato skupaj z navijači vendarle pričakujemo na prvo zmago. Morda že v soboto, ko bodo košarkarji ESO Elektre gostovali pri predzadnjem na lestvici Unicomu v Ljubljani, ali morda v 12.kolu, ko bodo gostili Rogaško Donat Mg.
v
Novice iz Šaleškega AO
V	nekaterih klubih je sezona že zaključena, za plezalce Šaleškega alpinističnega odseka pa je na višku. Tako mladi plezalci odhajajo na državno prvenstvo, ki bo v soboto, 7.novembra, v Radovljici, člani pa bodo tekmovali v Ajdovščini. Poleg tega potekajo tudi tekmovanja za slovenski pokal za mlade plezalce in člane, sodelujemo pa tudi na tekmah za svetovni pokal.
Tako pri mladih kategorijah kot pri članih	računamo na dobre
uvrstitve. Predvsem to velja za Mateja Mejovška	pri članih ter Urške
in Špele Šeliga, Grega Šeliga, Tomaža Jevšnika	in Petra Bračiča pri mladih plezalcih.
Plezalna šola
Šaleški alpinistični odsek bo pričel tudi s šolo "varnega plezanja". Pričela se bo v ponedeljek, 9.novembra. ob 16.uri v Rdeči dvorani, prijavite se v lahko na Športni zvezi v Velenju, ali neposredno pred pričetkom. Šola prostega plezanja bo dvakrat tedensko po dve uri na umetni steni v Rdeči dvorani. Vključevala bo teoretično in praktično znanje za varno plezanje na umetnih stenah in v plezalnih vrtcih
Ivo Kotnik
MET
amiii
danes, 5. novembra, ob 18. uri v RDEČI DVORANI
REPREZENTANCA REPREZENTANCA NEDELJSKEGA VELENJA
Tone FORNEZZI-TOF Franc AVBERŠEK Janez JANŠA Igor BAVČAR Janez SLAPAR Bojan KRIŽAJ Boris STREL Vili AMERŠEK
DIREKTORJI IN ŠPORTNI DELAVCI
MOPED BUTIK
Simona VODOPIVEC Martin ŽVELC
SOLIDARNOSTNA PRIREDITEV ZA PARAPLEGIKE SLOVENIJE
Gostujoči vratar je moral kar šestkrat pobrati žogo iz svoje mreže, vseeno pa je z nekaj izrednimi obrambami preprečil še hujši poraz svojega moštva
Kanonada v blatu
Trinajstica (v soboto so igrali 13.kolo) je bila srečna za Rudarjeve nogometaše, razveselila pa je gotovo tudi gledalce, ki so se kljub dežju in hladnemu vremenu v precejšnjem številu zbrali na tribunah ob igrišču ob Jezeru. Domači nogomertaši so gostili Koprčane in pogostitev je bila obilna, saj so jim nasuli kar šest zadetkov. Vseh 90 minut so igrali zelo napadalno, pa med tem trikrat nekoliko preveč pozabili na igro v obrambi ter prejeli tri zadetke. No, malce je gostujočim zadetkom botrovalo tudi blatno igrišče. Seveda jim gledalci tega niso zamerili; nasprotno, igrišče so po zadnjem sodnikovem pisku zapustili nadvse zadovoljni. Devet zadetkov na eni tekmi ni šala, še zlasti če vemo, da jih je bilo na vseh ostalih srečanjih skupno le enajst.
Poplavo zadetkov na blatnem igrišču je v 19.minuti pričel Vidovič. Gostje se niso prestrašili, saj so tudi oni igrali odprto in v 27.minuti so izenačili. Vse je kazalo, da bo to tudi izid prvega polčasa, a je v soboto odlični Golač z močnim strelom v zadnjih sekundah prvega dela igre dosegel novo vodstvo. Po odmoru se gledalci še niso povsem zbrali, ko so gostje spet izenačili (48.minu-ta). V 57.minuti je Spasojevič z žogo ušel v gostujoči kazenski prostor, koprski branilec ga je nepravilno zaustavil, sodnik je takoj pokazal na belo točko, največ korajže pa je zbral kapetan Cvikl in zlahka premagal gostujočega vratarja. Nato se je v glavnem vse odvijalo v obdobju šestih minut. V 63.je moral zaradi grobega prekrška nad Golačem z igrišča gostujoči branilec Okčič. Tudi če bi bil pri zaustavljanju domačega krilca nekoliko nežnejši, bi prav tako moral v slačilnico, ker je pred tem že dobil rumeni karton. Trener Drago Kostanjšek verjetno ni bil zadovoljen z učinkom domačih igralcev in je branilca Slavka Javornika zamenjal z manj izkušenim Arličem. Ta je takoj po prihodu na igrišče zamudil lepo priložnost, pri drugi pa je bil povsem zbran in v 67.minuti je bilo 4:2. To je bil njegov prvi prvenstveni zadetek. Toda v 77.so gostje znova znižali vodstvo domačih, toda šest minut kasneje je kapetan Cvikl dokazal, da zopet prihaja v formo in dosegel peti zadetek za Velenjčane. Mrežo gostov je načel Vidovič in jo tudi zapečatil v 87.minuti.
Po 13.kolu so Velenjčani s 15 točkami na 6.mestu in za vodilno SCT Olimpijo zaostajajo samo za štiri točke. V naslednjem kolu bodo gostovali pri četrtouvrščenem Mariboru.
Trgovina ŠPORT AS
ELEKTRONSKO NAPENJANJE LOPARJEV TENIS, SQUASH, BADMINTON
Zlahka z zadnjim
Nogometaši ERE Šmartno so srečanje z zadnjim na lestvici, Napredkom iz Radomelj, začeli zelo napadalno. Od vsega začetka so močno pritisnili proti gostujočim vratom, da bi čim prej povedli. Prvo priložnost je imel Žurej, ki je zadel vratnico, lep strel Malusa pa je vratar le s težavo ukrotil, zatem so pobudo prevzeli gostje in domači se lahko le vratarju Magriču in ožji obrambi zahvalijo, da kakšna žoga ni našla poti v domačo mrežo. Na srečo so vseeno povedli domači, ko je Malus v 35.minuti spretno ukanil gostujočega vratarja. V drugem polčasu so na igrišču gospodarili gostitelji, vendar nespretni napadalci zadetka niso dosegli tudi iz najbolj ugodnih položajev. Drugi zadetek je po streljanem kotu z glavo v mrežo poslal Maglica in zagotovil končno zmago.
V nedeljo bodo Šmarčani gostovali v Kranju pri ekipi Jelen Triglav.	J.G.
Sentjur:Ljubno 3:2 (2:0)
Nogometaši Ljubnega so na gostovanju v Šentjurju tesno in malo nesrečno izgubili vsaj točko. Razmere za igro so bile skoraj nemogoče, saj sta bili na povsem razmočenem igrišču tisto popoldne že dve tekmi. Povedli so domači z 2:0, po odmoru so gostje uspeli izenačiti, do konca tekme pa so imeli več sreče domačini in si zagotovili tesno zmago. V soboto bodo Ljubenci gostovali v Krškem pri Celulozarju. (jp)
TOP turnir v namiznem tenisu
Odličen nastop Uroša Slatinška
Odbojka
Topolšica:Abes Trade Celje 0:3
Odličnim Celjankam se domače odbojkarice z nepovezano igro niso mogle resneje upirati. Gostje so bile boljše v polju in na mreži in so zanesljivo slavile s 3:0 (5,5,8,). V soboto bo ekipa OK Topolšica gostovala v Mariboru proti Branik Rogozi in to bo derbi ekip, ki sta po 3.kolu še brez točk.
Gornji Grad:Branik Rogoza 3:0
Igralke Gornjega Grada so v 3.kolu dosegle prvo zmago, saj so gladko odpravile sedaj zadnjeuvrščeno ekipo Branika Rogoze. Zlasti veseli napredek v igri, ki obeta boljše dosežke. Rezultat je torej bil 3:0 (12,8,5), v prihodnjem kolu pa bodo odbojkarice Gornjega Grada gostovale pri doslej še neporaženi Cimosa v Kopru.
TopoIšica:IzoIa 3:1
Topolški odbojkarji so v derbiju 2.državne lige z učinkovito igro na mreži odpravili Izolane s 3:1 (11,13,-9,2), ki so se sicer odlikovali z borbeno igro v polju. S to zmago so se Topoilčani zopet povzpeli na prvo mesto v ligi, v soboto pa bodo gostovali v Kanalu pri drugi ekipi Salonita.
Topolšica II:Ljutomer 3:1
V 3.državni ligi so se mlade Topolčanke po izgubljenem prvem nizu le zbrale in uspele nadigrati žilave gostje iz Ljutomera s 3:1 (-10,13,10,13). Po 5.kolu si z 8 točkami delijo 3.mesto, v soboto pa bodo gostovale pri ekipi Branik Rogoza IV.
Topolšica II:Vileda III 3:0
Pvri prvenstveni točki so osvojili tudi fantje druge ekipe Topolšice v 3.ligi. Z dobro igro so premagali goste iz Maribora s 3:0 (13,13,5), v soboto pa bodo gostovali pri drugi ekipi Šempetra.
Darko Menih
TAKO SO IGRAU
Rudar:Koper 6:3 (2:1)
VELENJE - Igrišče ob Jezeru, gledalcev 500, sodnik Žunič (Kranj). STRELCI: 1:0 -Vidovič (19). 1:1 - Zupan (24), 2:1 - Golač (45), 2:2 - Mekič (48), 3:2 - Cvikl (57 -11 m), 4:2 - Arlič (67), 4:3 - Bečaj (77), 5:3 - Cvikl (83), 6:3 - Vidovič (87).
RUDAR: Čanič, SJavornik (Arlič), Oblak, Grajfoner, Golač, Polovšak, J.Javorni^, Karič (Muslimovič), Spasojevič, Cvikl, Vidovič.
ERA Smartno:Napredek 2:0 (1:0)
ŠMARTNO - Igrišče Šmartnega, gledalcev 300, sodnik Galič (Kropa). STRELCA: 1:0 - Malus (39), 2:0 - Maglica (72).
ERA ŠMARTNO: Magrič, Jaklin, Kotnik, Mišetič, Erman, Maglica, Bolko, Fajdiga (Laznik), Malus, ermenc (Kolenc), Žurej.
GORENJE:KOLINSKA SLOVAN 15:15 (8:9)
VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 900, sodnika kalin in Korič (Lj).
GORENJE: Stropnik, Kašnik, Krejan, Ocvirk 2, German, Ojsteršek 1, Plaskan 3, Lisac, Rozman 5, Tome 4, Cvetko, Vajdl.
MLINOTEST:LIR VELENJE 29:20 (11:6)
AJDOVŠČINA - Dvorana Police, gledalcev 450, sodnika babič (Domžale) in Mehle (Grosuplje).
LIR VELENJE: lakič, ferfolja, Tamše, Topič, Katič 4, Oder 2, Fale 2, Vidmar 2, Hudej 8, Kurmanšek 2, Matič, Hrast.
TINEX NORIK:ESO ELEKTRA 97:93 (47:48)
ŠKOFJA LOKA - Dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika Sabljič in Godec (oba Ljubljana).
ESO ELEKTRA: Sevšek 2, Mrzel, Bogataj 11, Rizman 30, Dumb-uya 9, Leskovšek 13, Mackovšek 5, Plešej 9, Tomic 14.
ESO ELEKTRA:MICOM MARCUS 80:86 (43:49)
VELENJE - Telovadnica OŠ Šalek. gledalcev 300, sodnika Schulz in Čeme (oba Ljubljana).
ESO ELEKTRA: Bogataj 2, Rizman 30, Dumbuya 14, Lipnik 7, Leskovšek 5, Mackovšek 6, Plešej 8, Tomic 8.
Hinko Jerčič iz New Yorka:
Slovenci uspešni na največjem maratonu
Dobrodošlica v slovenskem jeziku je bila za celotno skupino Slovencev dobra spodbuda za lep uspeh, ki so ga dosegli na 23.maratonu v največjem mestu na svetu. S tem so tudi uresničili osnovno zamisel tekaške sekcije Gorenje za nadaljnjo uveljavitev naše države vsaj na športnem področju. Maraton v New Yorku jc znova uspel v vsej svoji mogočnosti in to ameriško predstavo so znali ljubitelji tekov na dolge proge združeni v tekaški sekciji Gorenje, ki so se jim pridružili še nekateri maratonci iz vse Slovenije, izkoristiti v polni meri. Seveda pri tem ne gre prezreti dejstva, da je bila podpora države sila skromna.
Začelo se je z otvoritvijo martona pred palačo OZN ob Vzhodni reki. "Dobrodošli ma-
ratonci iz nove države Republike Slovenije" pa je bil pozdrav, ki se ga bodo Slovenci še dolgo spominjali, seveda pa tudi povod za navdušeno vzklikanje in vihranje slovenskih zastav in zastavic. Tudi na nedeljskem največjem maratonu na svetu se je slišala slovenska beseda in tudi uradni napovedovalci na spremljajočih prireditvah, pa na startu in cilju maratona, so prepoznavali slovenske zastave.
Uradno naj bi teklo 25.000 maratoncev iz 90 držav, toda po besedah enega od vplivnih članov organizacijskega odbora jih je bilo na startu najmanj 29.000. V tej pisani druščini so dosegli slovenski maratonci lepe uspehe, prav vsi pa so tudi pretekli 42.195 metrov po vseh petih okrožjih New Yorka. Branko Kranjc se
je s časom 2:43,33 uvrstil najbolje med Slovenci. Bil je 322.med vsemi in 171.V svoji kategoriji. Dušan Marguč je dosegel čas 2:48,35 (510.in 263.), Igor Pire 2:52,15 (689.in 340.), Jože Svržnjak 2:57,58 (1.063.in 257.), nato sta sledila Božo Mulej in Marko Škerlep z okrog tremi urami, ki sta se slovenskim maratoncem pridružila v Ncw Yorku. Omeniti velja še solidne uvrstitve naslednjih maratonccv: Marjan Lipičnik 3:02,09 (1.468.in 340.), Drago Brečko 3:14,48 (2.802.in 1.271.), Branko Slivar 3:19,17 (3.287.in 1.516.). Naslednji je v cilj pritekel z visoko dvignjeno zastavo Peter Podvratnik s časom 3:26,09 (4.600.in 1.960.), kmalu nato pa sta mu sledila oče in sin Hinko in Vasja Jerčič s časom 3:28,12, s čimer jc slednji
dosegel 971 .mesto v svoji kategoriji. S časom 3:34,11 sta bila solidna tudi Peter in Boris Kavčič. Sicer je imel med Slovenci najboljšo uvrstitev v posameznih kategorijah Vinko Fortuna; s časom 3:09,36 je bil absolutno 2.005., v kategoriji veteranov nad 50 let pa je bil 79. Progo so uspešno premagali še Franc Rogan, Drago Korošec, Janko Kolar, Ivan Maslo, Darko Glavaš in Jože Tomažič.
Med Slovenkami je bila Lidija Golob s 3:19,42 na doličnem 44.mestu in absolutno na 3.479, Kazimira Lužnik s 4:14,28 na 71.oziroma na 15.967.mestu, svoj prvi ^maraton pa ie s časom 4:19,56 pretekla Edita Jerčič (440.in 17.238.), svojo vztrajnost pa sta potrdili tudi Jožica Maslo in Slavica Glavaš.
Dolgoletno dobro delo se namiznoteniškemu klubu ERA Velenje očitno bogato obrestuje. V soboto so v Rdeči dvorani izvedli prvi takoimenovani TOP turnir Šlovenije za sezono 92 - 93, na katerem je nastopilo 24 najboljših mladih igralcev. Prvih 12 si je priigralo pravico nastopa na podlagi dosežkov v minuli sezoni, osem se jih je na turnir uvrstilo z igro na poprejšnjih kvalifikacijah, štiri najbolj nadarjene pa je izbral državni selektor. Brata Uroš in Jure Slatinšek sta na tem TOP-u nastopila na podlagi minulih dosežkov, Damjan Vodušek pa na podlagi izbora selektorja; hkrati je bil tudi eden najmlajših igralcev na turnirju. Uroš se je uvrstil na odlično 4.mesto, višje mu je preprečil poznejši zmagovalec turnirja Retelj iz Novega Mesta (0:2), v igri za 3.mesto pa je tesno (1:2) izgubil s Horvatom iz Murske Sobote. Drugo mesto je osvojil Hartman iz Radelj. Jure Slatinšek se je uvrstil na 9.mesto, Damjan Vodušek pa na devetnajsto.
v_rosti<
t išče

Rečica ob Savinji tel. 063-831-416
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. NOVEMBRA 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
letne	mesečne
obrestne	obrestne
Tekoči računi občanov	22,83%	1,70%
Žiro računi občanov	22,83%	1,70%
Hranilne vloge na vpogled	22,83%	1,70%
Varčevalna knjižica	50,37%	3,40%
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	69,91%	4,44%
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev	71,42%	4,52%
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	72,92%	4,59%
Depoziti, vezani od 10 do 30 dni	35,96%	2,55%
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni depoziti do 50.000,00 SIT depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT depoziti nad 100.000,00 SIT	59,39% 62,39% 63,90%	3,89% 4,05% 4,13%
Depoziti, vezani nad 3 mesece depoziti do 50.000,00 SIT depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT depoziti nad 100.000,00 SIT	63,90% 66,91% 68,41%	4,13% 4,29% 4,36%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	68,41%	4,36%
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	69,92%	4,44%
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	80,44%	4,96%
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	101,49%	5,91%
RESTAVRACIJA

MM
Mercator ZKZ Mozirje
I
f VABIMO VAS NA DNEVE SLOVENSKE KUHINJE -
JEJMO Z BABICO
od 23. 10. do 11. 11. 1992
Za vas bomo pripravili veliko izbiro starih slovenskih jedi.
Informacije po tel.: 831-800. Delovni čas: od 8.00 do 22.00, petek in soboto od 8.00 do 23.00.
PRIDITE, PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI!

Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje
Poslovalnice ZKZ Mozirje vam priporočajo in nudijo veliko izbiro raznovrstnega blaga:
Gradbeni material:
termo okna, strešna okna, strešne stopnice, hidro-termo izolacija, skratka vse za gradnjo, od temeljev do vselitve. Za kmetijstvo: mehanizacija, pesni rezanci, sojine tropine in druga krmila, gnojila Za gospodinjstvo: ozimnica jabolka, Eta program (vložena zelenjava), kurilno olje, premog Posoda EMO Celje Emoton posoda, in vsa druga emajlirana posoda Priložnostna ponudba: nagrobni pesek in velika izbira sveč
POSEBNA UGODNOST: KONKURENČNE CENE, MOŽNOST NAKUPA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE (1+4), OZIMNICO PA NA 1+3 OBROKE BREZ OBRESTI.
POSTANITE VITKI
•	do 5kg v 10 dneh t odprava celulita
•	hitro in zdravo hujšanje
kokusai
•	ob redni prehrani zmanjšuje kopičenje maščobe in sladkorja
•	uničuje holesterol
•	zmanjšuje občutek lakote
AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADENA MEHANIZACIJA
FAJDIGA FRANC, Skorno 63, Tel. 881-223
Po izredno ugodnih cenah vam nudimo:
—	kiper prevoze
—	izkope gradbenih jam, jarkov ...
Lady
Rogaška Slatina 063/784-218
. *
POSEBNA PONUDBA DIABETIČNE PREHRANE
Nazorjeva 23 ob Savinji


BISTRO
NAZORJEVA 23 ob SAVINJI
KAVA BAR
ZVONKA FILIPIČ MARIBORSKA 54
GROSISTIČNA PRODAJA, MALOPRODAJA
Delovni čas:
vsak dan, tudi ob nedeljah od 7.0& - 22.0&
0D&6i*tto< te v iivfa&foc miqo< 5!
ponujamo ugodno predprodajo sezonskih kart 92/93
V kolikor se boste odločili za nakup do 5. novembra 1992 bodo cene naslednje:
odrasli	otroci
takojšnje planite 14,000,00 SIT 9.800.00 SIT
dva obroka
16JOOO.OO SIT
11.200.00 SIT
če pa se boste odloČili m nakup od 6. do 30. novenjbtl 1992 bodo cerie naslednje:
Odft&jf. •'	otroci
takojšnje plačilo 16.000,00 SIT ll!200.00SIT
dva obroka
18.000,00 SIT : 12.600.00 SIT
Lastniki obveznic lahko zdi2l?CPOT6V dobijo' sezonsko karto.
Pri nakupu morate priložiti svojo fotografijo. Cena dnevne karte za smučanje od ponedeljka do petka je 20 DEM, cena dnevne karte ob sobotah in nedeljah pa 25 DEM tolarske protivrednosti.
Informacije dobite: RTC Golte Mozirje - Zekovec tel. 831 -111, 831 -867, fax 831 -201
ADEG-MARKT SUPERDISCONT
PRODAJALNA /ftdftf
Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a
7IL: 0602/ 55-237
PLIBERK v bližini cerkve
SEDAJ POSEBNO UGODNE CENE!
ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA »L & L«
Stanetova 62, Velenje (za kinom). Tel: 857-608 del. čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
KOSTANJ d o o
Oblakova 36, Celje
ODKUPUJEMO VEČJE KOLIČINE SMREKOVE
HLODOVINE,
REZANEGA SMREKOVEGA LESA, BUKVE TER JAVORJA.
Vsak dan od 7. do 12 ure, tel. 27 528 ali doma po 20. uri, tel. 39 521
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17 a (pri VELIKI PIRESICI) telefon: 779-220
NAJUGODNEJŠA PONUDBA:
■	olje Zvezda 11................ 104,90 SIT
■	moka tip 500 25/1 kg ............. 30,00 SIT
■	moka tip 850 25/1 kg ............. 24,90 SIT
■	moka tip 400 1 kg ............... 50,00 SIT
■	testenine/razne 1/2kg............ 66,00 SIT
■	sladkor 50/1 kg ................ 57,90 SIT
■	mehčalec (uvoz) 41 ............. 310,00 SIT
■	cet Sony (uvoz) 41 ............. 399,00 SIT
■	pralni prašek Persi! 3kg........... 689,00 SIT
■	pralni prašek AVA 3kg ........... 430,00 SIT
■	Radenska 11 ................. 37,50 SIT
■	jouiceFructal 11 . .............. 99,00SIT
■	vino Jeruzalemčan, Šipon, Laški rizling 11 . 159,90 SIT
■	vino Janževec 11 .............. 199,90 SIT
■	koruza 1 kg ..................17,90 SIT
■	ječmen, pšenica 1 kg .............18,90 SIT
■	pesni tezanci 1 kg...............18,90 SIT
Pri nas dobite vse vrste krmil po zelo nizkih cenah! Večje količine blaga lahko naročite po telefonu, mi pa ga brezplačno dostavimo na dom. Nakup raznovrstnega blaga ■ razen krmil in živinske krme - v vrednosti nad 6.000,00 SIT lahko poravnate z dvema čekoma ali dobite darilo!
SE PRIPOROČAMO IN VAS PRIJAZNO VABIMO K NAKUPU!
||||®||illi|I
MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54 TEL: (063) 853 - 312, Int. 1563
Iz našega proizvodnega programa vam nudimo:
•	izdelava in montaža zahtevnejšega stavbnega pohištva standardnih in nestandardnih dimenzij ter oblik
•	pohištvene elemente za pisarniške, stanovanjske ter bivalne prostore
•	izdelavo in montažo opreme za razne lokale in poslo.vne prostore
•	izdelavo in montažo lesenih stopnic, ograj, podestov ter predelnih sten po naročilu
•	izdelavo vrtnih klopi in miz
•	zaključna gradbena mizarska dela
•	izdelava zaključnih letev, stenskih oblog, podov in brun
•	serijsko izdelavo lepljenih elementov za stavbno pohištvo
•	in drugo uporabo
•	izdelavo nekaterih elementov za strešne konstrukcije izdelavo toporišč v večjih in manjših serijah
•	popravilo raznega pohištva in druga sanacijska dela
•	Našo ponudbo lahko po potrebi razširimo po uskladitvi z željami naročnika in naših kapacitet
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO,DA SI LAHKO NAŠE IZDELKE OGLEDAJO IN KUPIJO V PRODAJALNI NEKURANTNE OPREME IN MATERI JALA NA STAREM JAŠKU.
SE PRIPOROČAMO!
Dan slovenske šole
Bil je Dan slovenske šole. In minil. Ali bo še kdaj? Ko bi le bil!
Da bi učitelji lahko še kdaj doživeli tako prijeten dan. Vsaj učitelji OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj smo ga, ob srečanju z našimi kolegi Osnovne šole 2 iz Murske Sobote, res imeli. Toplino, širino, prijaznost in odprtost teh ljudi se ne da opisati z besedami. To moraš doživeti. In dobiš zopet moči in elana kljub vsem pripombam, kritikam in" majhni malhi", da narediš po svojih najboljših močeh.
Srečanje z delavci Osnovne šole 2 iz Murske Sobote smo načrtovali kot delovno in ga tako tudi izvedli.
Takoj po izjemnem sprejemu, smo začeli z "zaresnim" delom. Vsi smo se zbrali v za to priliko prijetno dekorirani telovadnici. Po uvodnem pozdravnem govoru, v katerem je izvenelo veselje ob ponovnem srečanju, saj šoli sodelujeta že zavidljivo dolgo, sta ravnatelja Emil Prah (OS KDK Šoštanj) in Ludvik Nemec (OŠ 2 Murska Sobota) predstavila delo obeh šol.
Oba kolektiva si po svojih močeh, predvsem strokovnih, trudita uvajati novitete, kot so integrirani, projektno delo, nivojski pouk, diferencirani pouk, izkustveno učenje, uvajanje računalništva...
Tako se je Osnovna šola 2 spoprijela z računalništvom, šola Karla Destovnika pa s šolskim projektom "Slovenija živi v meni".
Po krajšem premoru se je delo nadaljevalo po aktivih vzgojno izobraževalnih področij: razrednega pouka, naravoslovno	matematičnega, družboslovno jezikovnega in športnega.
Pogovor so vodili modera-torji. Tako beseda ni zastajala, učitelji pa so se dotaknili vseh pomembnih točk, ki zadevajo in težijo obe šoli. Izmenjali smo izkušnje ob delu z integrirano metodo dela v 1. in 2. razredu ter projektnim delom v 3. in 4. razredu, o nivojskem, diferenciranem in izkustvenem učenju ter uvajanjem računalništva v pouk, ki se je na obeh šolah že do dobro "prijel".
Ugotavljali smo dobre in slabe strani tega načina dela in se dogovorili za še tesnejše sodelovanje in izmenjavo izkušenj na tem področju.
Prav tako smo primerjali materialne zmogljivosti posamezne šole in ugotovili, da si vsi želimo boljših časov, ko bo imel učitelj boljše možnosti za delo.
Vse delo po vzgojno izobraževalnih področjih se je reflektiralo v plenarnem delu po poročilih moderatorjev.
Mnenje vseh je bilo, da se učitelji ne branimo dela, ne študija. Zavedamo se, da je naše delo pomembno, čerpav premalo cenjeno.
Zavedamo se tudi, da se moramo nenehno strokovno izpopolnjevati, če hočemo slediti času in napredku, čerpav se prav vsakdo spozna na naše delo. Žal jc naša družba trenutno tako ravna, da je najlažje odvzeti tistim, ki imajo že tako malo in se seveda ne morejo braniti - otrokom.
Bil je Dan slovenske šole. In minil. Bilo je mnogo kritik. A le malo vzpodbudnih besed.
Učitelji pa vemo, da ga potrebujemo, saj le tako lahko še kdaj skupno pogledamo tudi preko plota svojega dvorišča.
Tudi to je namreč oblika dopolnilnega izobraževanja.
Janka Fenko
Petletnica protestnega ekološkega shoda
8. novembra pred petimi leti smo se zbrali na Titovem trgu v Velenju zaradi protesta proti brezbrižnosti takratnih republiških oblasti za naše ekološke probleme, ki jih povzroča onesnaževanje Termoelektrarne Šoštanj.
Protestirali smo tudi proti možnosti lokacije jedrskega odlagališča v Velunjskem grabnu. Pobudniki in organizatorji tega shoda so bili prebivalci vasice Zavodnje, ki so prvi opazili propadanje svojih gozdov. Do tega jih je pripeljala stiska in ogorčenje zaradi sprenevedanja oblasti in nekaterih strokovnjakov, češ da je za propadanje njihovih gozdov, zmanjšanje rodovitnosti zemlje, obolevnosti živine in zdravstvene težave prebivalstva kriv onesnažen zrak, ki ga veter prinaša iz Zahodne Evrope. Takrat se je tudi načrtovala še peta faza elektrarne ter povečan izkop premoga za 700.000 ton (na 5.600.000 ton).
Po takratnem shodu se je šele začela ugotavljati škodljivost dimnih plinov TEŠ, postavile so se merilne naprave, raziskovala se je prizadetost genetskih zasnov rastlin (zlasti smreke), delale so se karte poškodovanosti gozdov, analize vsebnosti težkih kovin v mesu divjačine, ugotavljala se je kvaliteta zemlje in vsebnost strupov in težkihkovin ter radioaktivnosti okolja, naredila se je analiza zdravstvene prizadetosti prebivalstva v občini Velenje in primerjave z drugimi občinami ter slovenskim poprečjem. Rezultate vseh teh raziskav so predstavljali ustno ožjemu krogu politikov in strokovnjakov, v časopisih pa so izhajali člani s pomirjujočo vsebino, KER SE LJUDI NE SME VZNEMIRJATI IN
SPRAVLJATI V PANIKO z zastrašujočimi rezultati. Zastonj smo pričakovali, da bodo vsaj razna strokovna združenja in zdravniško društvo povzdignilo glas v zaščito prebivalstva. Le redki posamezniki so se izpostavljali (dr. Rebernik, dr. Druškovičeva in morda še kateri).
Tu se nam zastavlja vprašanje: kako to, da je ekološka osveščenost strokovnjakov tako nizka napram osveščenosti preprostih ljudi. Vse to, na kar so pred petimi leti opozarjali prebivalci Žavod-nje, so kasneje analize strokovnjakov potrdile. Toda žal niso bile narejene zato, da bi prepričale slovensko javnost o prepotrebnih čistilnih napravah, slovenski javnosti niso bile posredovane.
Tako se tudi novemu parlamentu in vladam ni zdelo > vredno ukvaijati se z ekološkimi problemi Šaleške doline in
zaščito prebivalstva pred škodljivimi vplivi pridobivanja energije za vseslovenske potrebe. Šaleško ekološko društvo prireja v Šoštanju ob petletnici shoda na dan obletnice (ob 11. uri) v Kulturnem domu protestno srečanje v ponovno opozorilo oblastem in strokovnjakom, da niso še prav ničesar odločili v zaščito prebivalstva in narave v vplivnem območju TEŠ. VABLJENI!
Šaleško ekološko društvo
Odgovor gospodu Boštjanu Gombocu
Vaš članek, gospod Gomboc, nas je presenetil in obenem užalil. Hudujete se zaradi stvari, ki je v drugih knjižnicah povsem razumljiva in normalna. Izkaznica je uradni dokument, s katero se član knjižnice predstavi in potrdi svojo identiteto. Da knjižničarke
Velenjske knjižnice v zadnjem času opozarjamo VSE bralce, in ne samo vas, da morajo s sabo v knjižnico nositi OBVEZNO izkaznico, ni nobena muha našega vodje gospoda Savoviča, niti nas knjižničark. Za ta korak smo se MORALE odločiti v dobro naših rednih bralcev. Žal se vse pogosteje dogaja, da si nekateri bralci,lahko tudi nečlani naše knjižnice, izposojajo knjige na druge evidenčne številke. Najbrž bi bili tudi vi gospod Gomboc nemalo presenečni, če bi si nekdo izposodil na vašo številko knjige, knjižnica pa bi potem terjala vas, da jih vrnete. Kaj bi potem rekli in pisali o nas? Žal je tudi računalnik pri takih "lumparijah" nemočen. Samo to in nič drugega nas je prisililo v ta korak, ki vas je tako " užalil in prizadel."
Lep pozdrav, Knjižničarke Velenjske knjižnice
DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI ŠALEŠKE DOLINE !
8. novembra 1987 je bil v Velenju veličasten protestni shod, ki se ga je udeležilo več kot 15.000 prebivalcev iz Šaleške in Savinjske doline, Koroške in iz cele Slovenije!
V nedeljo bo minilo natanko pet let od tega dogodka, ki je bil klic k čistemu okolju in demokraciji!
Ljudje so na doslej največjih ekoloških demonstracijah v Sloveniji pokazali velik pogum in dostojanstvo, ko so prepričljivo terjali uresničevanje temeljne človekove pravice, pravice do življenja v zdravem okolju in pravice do odločanja o lastni usodi!
Nobena politična stranka, nobeno društvo in noben posameznik si nima pravice lastiti zaslug za shod, ki je vznejevoljil celo tovariša Anteja Markoviča, shod, ki ga je ameriška revija »Time« predstavila svetovni javnosti!
ZATO OB OBLETNICI ČESTITAMO VSEM LJUDEM, KI SO PRED
PETIMI LETI POKAZALI VELIK DRŽAVLJANSKI POGUM IN DOSTOJANSTVO, VZDRŽALI POLITIČNE PRITISKE TAKRATNE OBLASTI IN BREZ POMISLEKA TVEGALI KONFLIKT Z NEKDANJO
JUGOSLAVIJO!
Udeleženci demonstracij smo prispevali dostojen delež za čisto okolje in priložili temeljni
kamen za
SAMOSTOJNO IN DEMOKRATIČNO DRŽAVO SLOVENIJO! ČESTITAMO!
r
Sam m Sltmip cmm,
KOLEDAR PRIREDITEV
november, december 1992
Četrtek, 5. novembra
dom kulture Velenje
ob 17.00 - mladinski abonma, ob 19.00 - za izven
Dario Cortese:
V DEŽELI SEVERNIH MEDVEDOV
kanadsko skalno gorovje, diapozitivi in predavanje
Vstopnice 200 SIT
Sobota, 7. novembra, ob 16.00
dom kulture Velenje - Pikin abonma in izven Katoliško prosvetno društvo "Planina", Sele Avstrija
SALON EXPON
Ostržek, Pepelka, palčki, čarovnica, prašički, skazomazi itd. Vstopnice 150 SIT
Četrtek, 12. novembra, ob 19.00
knjižnica Velenje
Portret gledališke igralke MILENE ZUPANČIČ pogovor bo vodil Silvo Teršek
Sobota, 14. novembra, ob 19.30
dom kulture Velenje - gledališki abonma in izven
Aldo Nicolaj:
HAMLET V PIKANTNI OMAKI
Gostuje: Stalno slovensko gledlaišče iz Trsta Režija: Žarko Petan
(Nicolaj ni hotel tekmovati s Shakespearom, ustvaril pa je zelo zabavno igro, v kateri je cela vrsta sodobnih bodic. Gre za docela hu-morno preinterpretacijo usode danskega kraljeviča, gledano z kuhinjske perspektive, vse se namreč suka okrog družine dvornega kuharja.) Vstopnice 500 SIT.
Sobota, 21, novembra ob 19.30
dvorana Glasbene šole Velenje Mešani pevski zbor Gorenje SLAVNOSTNI KONCERT ob 15-letnici delovanja
Zborovodja: Majda Završnik
Ponedeljek, 23. novembra, ob 19.30
dvorana Glasbene šole Velenje - glasbeni abonma in izven
TOMAŽ LORENZ, violina Alenka Šček, klavir, koncert v počastitev 300-letnice rojstva G.Tartinija in 100-letnice rojstva M. Kogoja
Program: Tartini, Beethoven, Kogoj, Dvorak Vstopnice 300 SIT
Ponedeljek, 30. novembra
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani William Shakespeare: KRALJ LEAR avtorski projekt Radka Poliča
Režija: Dušan Jovanovič
Odhod avtobusa ob 17.35 izpred Rdeče
dvorane.
Prevoz 700 SIT, vstopnice 400 SIT.
Petek, 4. decembra, ob \«)..W
dom kulture Velenje - gledališki abonma in
izven
Luigi Pirandello: KAJ JE RESNICA
Nadomestitev odpovedane predstave z dne 29. oktobra.
Sobota, 5. decembra, ob 16.00
Nama Velenje - Titov trg PRIHOD SV. MIKLAVŽA
Četrtek, 10. decembra, ob 17.00
dom kulture Velenje - mladinski abonma
NEW SWING QUARTET
in Alenka Godec
Vstopnice 300 SIT
Sobota, 12. decembra, ob 11.00 in 16.00
dom kulture Velenje - Pikin abonma MEDVEDEK NA OBISKU
Gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana Vstopnice 150 SIT
Nedelja, 27. decembra, ob 17.00
dom kulture Velenje
PROČ JE ZDEJ TO STARO LETO
Koledniki iz Krope pod vodstvom Edija Gašperšiča
Koledniški instrumentalni trio Zlata in Dragiša Ognjanovič, vokal
Sreda, 30. decembra, ob 19.00
župnijska cerkev sv. Martina v Velenju BOŽIČNI KONCERT
New Swing Ouartet in Alenka Godec Povezovalec: Marjan Petan
Četrtek, 31. decembra
silvesterski predstavi v Ljubljani in Mariboru
SNG Maribor: CARMEN Opera Ljubljana: NETOPIR Odhod ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Cena prevoza 900 SIT in vstopnica.
Sobota, 9. januarja 1993
dom kulture Velenje - gledališki abonma Georges Feydeau: POSKRBI ZA AMELIJO
Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
Režiser: Boris Kobal Vstopnice 500 SIT
Nedelja,10. januarja 1993
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani KRALJ LEAR
Pevoz 700 SIT in vstopnica.
Odhod ob 17.30 izpred Rdeče dvorane. . .

ČETRTEK
5. novembra
10.00 Jakec in čarobna lučka, ponovitev. 10.15 Norčije v živalskem vrtu. 11.00 Šolska TV: Analitična mehanika. 11.30 Angleščina. 11.45 Muzzy, angleščina za najmlajše. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka. 17.40 Živ žav. 18.30 Že veste ..., izobraževalna svetovalna oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Žarišče. 20.35 Košnikova gostilna. 21.45 Tednik. 22.35 Dnevnik 3, vreme, šport. 23.00 Poslovna borza. 23.15 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Hannay, angleška nanizanka.

16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi — Koper. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nanizanka. 21.00 Podnebje in človek, angl. poljudnoznanstvena serija. 21.55 Umetniški večer: Narkomanija-Gordijski vozel mamil, amer. dok. film. 22.40 H-kot heroin, kanadski film.
7.00 Dobro jutro, Hrvaška; Trouble in Mind, humor, serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladostnike. 12.00 Poročila, nato serijski film. 13(30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Champagne Char-lie, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.45 Zabavna oddaja. 21.30 Ekran brez okvira. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9 30 Dežela in ljudje. 10.00 Francoščina. 10.30 Sodba za pet milijonov dolarjev, kanadski film. 12.05 Kozorog. 12.15 Maščevanje bivših šefov, pon. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, serija. 14.50 Lobo, risanka. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Knjiga o džungli, risanka. 15.30 Am dam des.
15.50 Ante, serija. 16.15 Otroški kulturni klub. 16.30 Nasveti. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Moja najljubša melodija, koncert ljudske glasbe. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Vohun, ameriški vohunski film. 22.50 Ženska, o kateri vsi govorijo, ameriška komedija. 0.45 Čas v sliki. 0.50 Nočni sokol, zadnji del kriminalne serije. 1.35 Novice. 1.40 Tisoč mojstrovin.
umnsiu tv
sat i
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra, pon. 9.30 Hotel. 10.20 Ponovitev domovinskega filma. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 VVolffov revir, serija (Juergen Heinrich). 21.15 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.15 Blazni lov, akcijski, 1978 (Rod Steiger, David Huffman). 23.50 Poročila. 23.55 Electric Blue, erotična serija. 0.35 MacGyver. 1.30 Akutno, pon.
rtl plus
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr.Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18. 45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi (122). 20.15 Angel za Felixa. 21.15 Klic v sili (Hans Meiser). 22.15 Kako, prosim? 23.15 Gottshalk šov. 0.00 Zakon v LA.
pro 7
5.10 Vegas, Trick 7. 9.50 Inšpektor, drama, 1962 (Stephen Boyd, Dolores Hart). 11.55 Ceste San Francisca. 12.50 Bili Cosby. 13.20 Perry Mason, serija. 14.15 Črna slonovina, pustolovski, 1951 (Anthony Steel). 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Poročna noč v paradižu, komedija, 1962 (Peter Alexander, Marika Rokk, Waltraut Haas). 22.25 T.J. Hooker. 23.30 Nevarno dekle, ljubezenska drama, 1987 (Franco Nero, Bernice Stegers).
PETEK
6. novembra
IV \| < M si IV i
10.10 Moja družina in ostale živali, angl. nadalj. 10.40 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 11.00 Podnebje in človek, pon. serije. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 14.00 Narkomanija: Gordijski vozel mamil, amer. dok. film. 14.50 H kot heroin, kanadski film. 16.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angl. nadalj. 21.25 Oči kritike. 22.15 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Hannay, angleška nanizanka; Satan, ruski film.
moč. 21.15 Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Vražji rubin, komedija. 23.00 Čas v sliki. 23.30 Nerešeni akti odmev. 23.40 Pri umiranju je vsakdo prvi, film.
SATELITSKA TV
sat 1
9.05 Otroški šov. 9.30 Hotel. 10.20 Ul-rihc Meyer: Ugovarjam! 11.10 VVolffov revir, pon. 12.00 Kolo sreče. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 In-diana Jones: Lovci na izgubljeni zaklad, pustolovski, 1980 (Harrison Ford, Karen Allen). 22.20 Sedmerica, akcijski, 1983 (Gene Hackman, Robert Stack, Fred Ward). 0.15 Poročila. 0.20 Trije v St. Tropezu, erotični. 1.55 Ele-tric Blue, Erotična serija.
iv viiiMiiilliP Rn PIUS
16.35 Sova, pon. 18.00 Regionalni program — Maribor. 19.00 Jazz in blues. 19.30 Dnevnik RAI 3. 20.00 Besede, besede, besede, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka. 21.00 Studio City. 22.30 Slovenski glasbeni dnevi '92. L. Berio-Re-quies, solist Marko Skalar. 23.15 Vojna, nasilje in mir, posnetek iz CD.
7.00 Dobro jutro, Hrvaška; Trouble in Mind, humor, serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Živeti kot ves svet, dok. oddaja za mlade. 12.00 Točno opoldne: Poročila, nato nanizanka. 13.30 Mikser M. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, Champagne Char-lie, pon. 15.45 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.35 Malavizija, Beverly Hills, serija za mlade. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Alpe—Donava—Jadran. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.05 Film. 20.45 Luka, hrvaški film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 Ruščina. 10.30 Strel v temi, komedija. 12.10 Video razglednica: Mauritius. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalka. 15.40 Am dam des. 15.50 Ante, serija. 16.15 Zoom, vse bliže. 16.30 Vif, Zack. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nerešeni akti XY — kriminalna policija prosi za po-
8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep (575). 10.05 Dr Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren (152). 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 20.15 Super nosova, komedija, 1983 (Thomas Gottschalk, Mike Krueger). 21.45 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.15 Rdeča later-na, šov. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 H.O.T.S, erotični, 1979.
pro 7
5.20 Vegas, Trick 7. 10.00 Poročna noč v paradižu, ponovitev komedije. 11.55 Ceste San Francisca. 12.50 Bili Cosby. 13.20 Pery Mason. 14.15 Mat-lock, ponovitev kriminalke. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Eddie Dodd, začetek kriminalistične serije, 1991 (Treat VVilliams). 20.00 Dnevnik. 20.15 Srečno pot: Rio, pilotska zgodba k seriji, 1991 (Juraj Kukura). 22.10 Mike Hammer. 23.15 Polnočni ekspres, zaporniška drama, 1977 (Brad Daviš, John Hurt). 1.35 Jake in McCabe.
super channel
6.00 Super shop, channel E. 11.00 Divja Amerika. 12.30 Financial Times 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14 30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Znanost. 22.00 Novice. 22.30 Financial Times. 23.00 Alžirci, vohunski, 1938 (Charles Boyer).
SOBOTA
7. novembra
mmmmmmmm
14.35 Tok, tok, pon. 16.30 Sova, pon. 17.45 Poglej in zadeni. 18.30 Domači ansambli: Štirje kovači. 19.00 Levje rjovenje (zabavna oddaja). 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Janez Gregorc-Vlasto Dedovič: Preludij poletju, balet. 20.25 Wait Until Dark, ameriški film. 22.10 Tračarije. 23 10 Koncert Michaela Jacksona. posnetek iz Bukarešte
9.00 Dobro jutro, Hrvaška, 10.30 Kaj se mi dogaja?, nanizanka. 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladostnike, pon. 12.00 Poročila. 12.05 Beverly Hills, pon. 12.50 Allo, allo, pon. 13.20 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila. 14.05 Pozdravi iz domovine. 14.35 Izbrali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.10 Iz stare skrinje, oddaja ljudskih običajev. 16.55 Blufonci. 17.20 Televizija o televiziji. 18.00 Poročila. 18.05 Tv razstava. 18.20 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tv teden. 20.20 Vrnitev, film. 22.35 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročiloa.
TV fiVSTRIJfi 1
9 00 Čas v sliki. 9 05 Roseanne, serija. 9.30 Koncert ljudske glasbe (Tirolska). 10.30 Ženska, o kateri vsi govorijo, komedija. 12.20 Največja zasebna jahta na svetu. 12.30 Hello Austria. 13.00 Čas v sliki. 14.10 Mi. 13.35 Lovska kri, film. 15.05 Burleska. 15.20 Risanka. 15.30 Ptič Gabo, risanka. 15.35 Disne-veva risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.00 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Alpe, Donava, Jadran. 18.30
Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stavimo, igra in zabava. 22.05 Novo v kinu. 22.10 Zlata dekleta, serija. 22.35 Zborovski dečki, film. 0.30 Cas v sliki. 0.35 Super mož divjega zahoda, komedija.
7.40 Radovedni Taček: Kost. 7.50 Lonček kuhaj. 8.00 Oscar Junior: Bela mavrica, naniz. 8.10 Modro poletje, nadalj. 9.10 Klub Klobuk. 11.05 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 14.00 Vojna, nasilje in mir, Tednik, pon. 16.30 Ostržkove prigode, ital. nadalj. 16.25 Risanka. 17.00 Dnevnik. 17.10 Brazilska trilogija: Borba za ohranitev gozdov, pon. serije. 18.30 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuse-ja. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Ona + on. 21.35 T. Haxes: Hilton Bangkok, avstral, nadalj. 22.25 Dnevnik 3. 22.55 Sova: Popolna tujca, amer. nanizanka; Beverly Hills, ameriška nanizanka, Pod krinko, ameriški film.
I A \l « VI SI |\ J
SATELITSKA TV
sat 1
6.20 Cagney in Lacey. 7.15 Otroški spored: Batman, Peter Pan. 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Čar gora. 13.35 Dr. Kulani, serija, zadnji del. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Podhlajen ne moreš spati, komedija, 1936 (Hans Moser). 16.30 Hijene, dokumentarec. 17.00 Srce je adut. 17.30 Besedna igra. 18.00 Nogomet. 18.25 Namibbijska puščava, dokumentarec. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Nekaj je tam zunaj, drugi del grozljivke, 1988 (Joe Cortese). 22.00 Jux in Dallerei (Kari Dali). 23.00 Dekleta in milijonarji, erotični, 1991 (Robby West). 0.40 Dva v St. Tropezu, erotični, pon.
rtl plus
6.00 Otroški spored. 10.30 Marvel, Hulk, Robocop. 12.30 Michel Vaillant. 13.00 Želve. 13.30 VVinspector, Ultra-man. 14.25 Policijsko poročilo. 14.55 Knight Ridder. 15.50 A-tema. 16.50 21, Jump Street. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills, 90210. 20.15 Veseloigra v treh dejanjih. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Erotični film po želji: Desi-deria, 1980 ali Catherione, 1982, ali Šolarke na srečanju, 1979. 0.30 V dolini čarovnic, erotični film Russa Meyer-
ja.
pro 7
6.25 Lassie, Milje prahu. 9.25 Črna slonovina, ponovitev filma. 11.10 Srečno pot: Rio, ponovitev. 12.50 M.A.S.H. 13.15 Eddie Dodd, ponovitev. 14.10 Divje kraljestvo, dokumentarec. 15.00 Loterija. 15.55 Smrtonosni žarki iz vesolja, znanstveno fantastični, 1962 (Kim Burnes, Jeshia Jobo). 17.15 Lev s Svetega Marka, pustolovski, 1963 (Gordon Scott). 19.00 Srečno pot, družinska serija. 20.00 Dnevnik. 20.15 Četrta vojna, akcijski, 1989 (Roy Scheider, Juergen Prochnovv). 22.05 Repo Jack, akcijski, 1989 (Dan Hag-gerty, Dana Bently). 23.45 S. Templar. 0.50 Crescendo, zmeraj močneje, grozljivka, 1969 (Stefanie Powers, J. Ol-son).

NEDELJA
8. novembra
;l V SI < > I SI I V 3
9.15 Živ žav, pon. 10.00 Ebba In Didrik, švedska nadalj., pon. 10.30 Naša pesem. 11.00 Sprehodi po stari Ljubljani. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Ljudje in zemlja. 12.35 Domači ansambli: Štirje kovači. 13.05 Begunci, tu z nami. 15.50 Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, rus. nadalj. 17.00 Dnevnik 1.17.10 Pygma-lion, angleški film. 18.50 Tv mernik. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.30 Zdravo. 21.35 Življenjske preizkušnje, serija. 22.25 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.55 Sova: Ameriške video smešnice; Beverly Hills, ameriška nanizanka.
tK^mmmm
14.00 Sova, pon. 16.00 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik. 20.00 Videogodba. 20.35 Otoki ljubezni, nemška poljudnoznanstvena oddaja. 21.25 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadalj. HTV. 22.20 Plesni nokturno: Pusti. 22.25 Športni pregled.
I SATELITSKA TV

sat 1
6.20 Nogomet, pon. 6.50 Otroški spored: Batman, Drops! 10.40 Nekaj je tam zunaj, ponovitev 2. dela filma. 12.25 Kino. 12.45 Poročila. 12.50 Poročila. 12.50 Zdravje. 13.20 SP v plesu profesionalcev, standardni plesi. 14.20 Enterprise. 15.20 Vrnitev na planet opic, znanstveno fantastični, 1969 (James Franciscus, Kim Hunter, Charlton Heston). 17.00 Tarzan, serija. 17.30 Kopališki mojster, serija (David Has-selhoff). 18.30 Nogometni šov. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Art-hur, komedija 1981 (Dudley Moore, Liza Minnelli). 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Poročila. 23.25 Magazin o okolju. 23.55 Vrnitev na planet opic, ponovitev filma.
rtl plus
8.30 Poročila. 8.45 Slika na sliko, pon. 9.30 Hišni ljubljenci. 10.00 Poročila. 10.05 Huckleberry Finn in prijatelji, pon. 11.30 Oddaja narodne glasbe. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Parlor, Ba-droom and Bath, mlad. film. 14.45 Risanka. 15.00 Opera Box. 15.30 Nedeljsko popoldne 17.15 Seks in vohunstvo, film. 18.50 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Dramska nanizanka. 21.00 Vela Luka '92: Klapi Ošjak in Kumpani-ja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Katoliško bogoslužje. 10.15 Kraljevina Mustang v Himalaji. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Vsakdanjik, 4. zapoved: Spoštuj očeta in mater. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Lisica, ne-zaželjena priseljenka v Avstraliji. 13.40 Ne poljubljaj leopardov, komedija. 15.10 Harry, potepuh. 15.15 Ljubi bog. 15.20 Žetev. 15.30 Octopus, kviz. 16.00 Iris Klevve, finski film v 2 delih. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.05 Mouise Martini pripoveduje o milanski hrani. 21.35 Shalom. 21.40 Jaz o sebi: Lotte Ingrisch. 23.45 John Coltrane, njegova glasba in njegova življenjska filozofija. 0.45 Arditti String Ouartet.
6.30 Formula ena v Avstraliji, razglasitev zmagovalca. 6.00 Otroški spored. 8.30 Yogi. 10.05 Mož iz Atlantisa. 11.00 Boragora. 12.00 Formula ena, povzetek. 12.30 Leto Michaela Schu-macherja. 13 30 Munsterjevi. 14.00 Stari Rumenko, pustolovski, 1957 (Fess Parker). 16.00 A-tema. 17.00 Cestni pometač, pustolovski, 11987 (Kenneth Gilman). 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Kikladi. 20.15 Super tipa v Miamiju, kriminalka, 1991 (Lou Ferigo). 22.00 Spiegel TV: Bonn na poti v VVeimar? 22.45 Spiegel TV extra, pogovor na prejšnjo temo. 0.00 Kanal 4. 0.55 Munsterjevi.
pro 7
5.00 Lassie, Milje prahu. 8.50 Charro, vestem, 1969 (Elvis Presley). 10.40 Črni šotor, pustolovski, 1956 (Anthony Steel, Donald Pleasance). 12.05 M.A.S.H. 12.35 Bili Cossby. 13.05 Srečno pot: Mehika, serija. 14.05 Zvezde in živali. 14.15 Divje kraljestvo. 15.15 Črni labod, pustolovski, 1942 (Tyrone Povver, Maureen 0'Hara). 16.50 Prekletstvo mumije, grozljivka, 1966 (An-dre Morell). 18.35 Hardcastle in McCormick. 19.30 Reporter. 20.00 Dnevnik. 20.15 Beetlejuice, komedija, 1987 (Michael Keaton, Alec Baldvvin, Geena Daviš). 22.05 Sto pušk, ve-.stern, 1968 (Jim Brovvn, Raquel VVelch). 0.10 Simon Templar. 1.15 Mike Hammer.
super channel
7.00 Super shop, mix. 13.30 Jutrišnji svet. 15.30 Turistični magazin. 16.00 Evr.opski žurnal. 17.00 Šport. 17.30 Hang Loose. 18.00 Video moda. 19.00 Financial Times. 19.30 Evropski magazin. 20.00 Dempsey, drugi del filma. 22.00 Novice. 22.30 Henry VI, drugi del.
PONEDELJEK
9. novembra
0.35 Čas v sliki. 0.40 Vrata v preteklost, film.
SATELITSI^A TV
iv M < \ l si iv ■■ SAT 1
10.00 J. Mortimer: Odloženi raj, pon. 10.50 Tv mernik, pon. 11.05 Forum, pon. 11.20 Utrip, pon. 11.40 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.20 Dober dan, Koroška. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Lev. 17.20 P. Zidar—L. Troha: Utonilo je sonce, Ferenc, Ferenc. 18.00 Oscar Junior: Želvina skrivnost, ital. naniz. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli, nem. serija. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Volitve '90. 21.00 J. Kozak: Marki Groll, izvirna tv igra. 22.00 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Brooklynski most, amer. naniz; Ameriška kronika, amer. dok. serija.
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Kino. 9.20 Svet živali. 9.45 Enterprise. 10.35 Tarzan. 11.05 Kopališki mojster, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hribovski zdravnik, domovinska serija (Gerhart Lippert). 21.15 Zlata parada uspešnic (Peter Bond in Frederic Maisner). 22.00 Fantastični fenomeni. 23.00 Poročila. 23.05 Magazin: Japonska in smrt. 23.50 Potovanje, kratki film. 0.10 Filmski ustvarjalci. 0.25 MacGyver, ponovitev.
15.25 Oči kritike, pon. 16.15 Sova, pon. 17.30 Športni pregled, pon. 18.00 Regionalni programi—Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI 3. 20.00 Pari, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nanizanka. 21.00 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov. 21.30 Sedma steza. 22.00 Zgodvoina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda, pon. 22.45 Ciklus filmov znanih režisrjev in ustvarjalcev—Roger Corman: Zgodbe groze, amer. film. 0.10 Moda.
10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Zviti lisjak, lutke. 12.00Poročila, serija. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 15.35 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.55 Parker Kane, amer. film. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.05 Roseanne, serija. 9.30 Nočni studio. 10.30 Hamburg ponoči, nem. film (Hans Albers, lise VVerner). 12.15 Šiling. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. -«6.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalka. 14.50 Slon-kralj goščave. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am dam des. 15.50 Ante, serija. 16.16 Strelovod. 16.30 Ding Dong. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18 00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Športna arena. 21.08 Vzhod po komunizmu. 21.53 Mojstrsko kuhanje. 22.00 Miami Vice, kriminalka. 22.45 Orfej stopi z neba, film.
rtl plus
6.00 Poročila. 7 00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep (576). 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren. 13.20 Santa Barbara (903). 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Umor z levo roko, kriminalka, 1971 (Robert Culp). 21.45 Na življenje in smrt. 22.45 Kulturni magazin. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Tropical Heat.
pro 7
5.30 Planet velikanov, Trick 7, Hartovi. 10.10 Prekletstvo mumije, ponovitev grozljivke. 11.55 Hardcastle in McCormick. 12.45 Reporter, pon. 13.15 Agentka s srcem. 14.05 Shortlist. 14.20 Četrta vojna, ponovitev filma. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Policistka v New Yorku, italijanska kriminalka, 1981 (Ed-vvige Fenech). 22.05 Ob polni luni, komedija, 1981 (Adam Arkin, Roz Kelly). 23.45 Vojna planetov. 0.50 Repo Jack, ponovitev filma.
11.00 Fokus. 11.30 Turistični magazin. 12.30 Financial Times. 13.30 Novice. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun, serija. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Eco Record. 22.00 Novice. 22.40 Financial Times. 23.00 Intruder, drama, 1961 (VVilliam Shatner).
TOREK
10. novembra
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Analitična mehanika. 10.30 Angleščina. 11.00 Sedma steza, Da ne bi bolelo, pon. 12.00 Poročile. 14.25 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda, pon. 15.10 Zgodbe groze, film, pon. 17.00 Dnevnik 2. 17.10 Lonček kuhaj: Solata iz špagetov. 17.25 Prvi uspehi: Rok Zgonc-violina. 17.30 Denver poslednji dinozaver, naniz. 17.55 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah. 18.40 Alpe-Donava-Jadran. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Volitve '92. 21.40 E. Somerville-M. Ross: Prava Charlotte, nadalj. 22.35 Dnevnik 3. 23.15 Sova: Haggard II, amer. naniz.; Beverly Hills, amer. nanizanka.
IV \| <
15.05 Sova, pon. 16.50 Svet poroča. 17.30 Slovenci v zamejstvu. 18.00 Regionalni programi-Koper. 19.00 V službi rock'n'rolla. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Pari, tv igrica. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nem. nanizanka. 21.00 Glasba, shovv in cirkus: Cirkus Scott. 22.00 Osmi dan. 22.50 Novosti založb. 23.00 Svet poroča, pon.
HIIJJUIH.TNM
7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Trouble in Mind, humor, serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Mali svet. 12.00 Poročila, serija. 13.30 Monofon. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 14.50 Sleepers, pon. 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturna zapuščina. 18.35 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Sartre, tuja dok. serija. 21.00 V ospredju, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila.
TV fiVSTRIJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Klub seniorjev. 10.15 Panopti-kum. 10.30 Lovska kri, film. 11.55 Schafhausen, sprehod po švicarskem mestecu. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalka. 14.50 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.05 Mačje zgodbe, risanka. 15.30 Am dam des 15.50 Športna abeceda: Dviganje uteži. 16.15 Detektivi za okolje. 16.30 Gameshow. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Narava v človeških rokah, serija. 21.00
Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Billyjeva smrt, film. 22.40 Brazgotina, film. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Mannix, kriminalka. 1.05 Teletekst. 1.10 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
sat 1
9.05 Srce je adut. 9.30 Fantastični fenomeni, pon. 10.25 Uspešnice, pon. 11.05 Hribovski zdravnik, ponovitev serije. 11.55 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Zlata parada narodne glasbe. 21.15 Polet 401, akcijski, 1979 (VVilliam Shatner, Eddie Albert). 23.00 Spiegel TV. 23.30 Poročila. 23.35 Electric Blue, erotična serija. 0.15 MacGyver. 1.10 Na begu (David Janssen).
rtl plus
8.50 Owen Marshall. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva, v živo. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in^nemiren. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 16.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi (125). 20.15 Kolegi, kolegi, šov Linde de Mol. 21.15 Zore, serija. 22.15 Explosiv, vroči stol (Olaf Kracht). 23.15 Gottshalk šov. 0.00 Zakon in red. 1.00 Grozno prijazna družina.
pro 7
5.30 Planet velikanov, Trick 7, Max-vvell. 10.00 Lev s San Marca, ponovitev filma. 11.55 Ceste San Francisca. 12.50 Bili Cosby. 13.20 Harry Fox, serija. 14.10 Charro, ponovitev vestema. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik 20.15 Dvakrat na dan, komedija, 1983 (Dyan Cannon, Barry Nevvman). 22.05 Polnočni klici (Gary Cole). 23.10 Harlemski boter (Black Caeser), kriminalka, 1973 (Fred VVilli-amson). 1.05 Simon Templar. 2.05 Sto pušk, ponovitev vestema.
super channel
6.00 Super shop, mix. 11.00 Potovalni magazin. 12.30 Financial Times. 14.00 Tabloidne novice. 14.30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 Tabloidne novice. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.40 Financial Times 23.00 Za sedmimi morji (Bak Sju Hav), norveško pakistanski.

Kdor išče, ^f ta najde! sMf0
tfggggpgpooooooooo
SREDA
21. novembra
10.05 Denver-poslednjl dinozaver, ameriška nanizanka. 10.30 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev. 11.00 E. Somerville—M. Ross: Prava Charlotte, angleška nanizanka, ponovitev. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub Klobuk. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport. 20.05 Die Flambierter Frau, nemški film. 21.50 Sprehodi po stari Ljubljani. 22.25 Dnevnik 3, vreme, šport. 22.55 Radio FM, ameriška nanizanka; Be-verly Hils, ameriška nanizanka.
nmsmmmmm
16.45 Sova, pon. 18.00 Regionalni pro-grami-Maribor. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Pari, tv igrica. 20.30 Športna sreda. 22.00 Vinko Vodopivec-ljudski pastir in pisatelj.
7.00 Dobro jutro. Hrvaška, Trouble in Mind, humor, serija. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.30 Zgodbe o lisici. 12.00 Poročila, serija. 13.30 Monoton. 14.00 Poročila. 14.05 Slika na sliko, pon. 15.40 Unprofor. 16.00 Poročila. 16.05 Spoznavamo Hrvaško. 16.35 Malavizija. 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje. 18.00 Poročila. 18.05 Dok. oddaja 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.05 The Ouestion of Attribution, angl. film. 21.45 Dok. oddaja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 23.55 Poročila.
TV flVSTf*IJfi 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Roseanne, serija. 9.30 Računalniški shovv. 10.00 Angleščina za naprednejše. 10.30 Vedno jeza s Harryjem, amer. kriminalna komedija (Shirley McLaine, John Forsyte). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sinha Moča, serija. 14.00 Kobra, prevzemite, kriminalka. 14.50 Leto in dan. 15.00 Otroški spored. 15.05 Niklaas, fantič iz Flandri-je, risanka. 15.30 Čarobni cilinder, lutke. 15.50 Po sledovih E. T. 16.15 Zaključek. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Grad ob Vrb-skem jezeru, serija. 19.15 Nocojšnji spored. 19.30 Čas v sliki.20.15 Zmaga ljubezni, ital. film. 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Zorc-Mož brez meja, kriminalna serija. 22.45 Nikogaršnja dežela, tv film. 0.20 Čas v sliki. 0.25 Mesto iluzij, amer. film (Kirk Douglas, Lana Turner). 2.20 Teletekst.
UTEimi^ TV
sat 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 DROPS! 9 30 Narodna glasba, ponovitev. 10.20 Polet 401, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Goljufinja, ljudska igra. 22.00 Akutno, afere, analize. 22.30 Schreine-makers v živo. 23.35 Poročila. 23.40 Vdova ubija tiho, psihološka kriminalka, 1969 (Geraldine Page, Ruth Gor-don).
rtl plus
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.50 Ovven Marshal. 9.45 Bogat in lep. 10.05 Dr. Welby. 11.00 Viva. 11.30 Družinski dvoboj. 12 00 Točno opoldne. 12.30 Mlad in nemiren (155). 13.20 Santa Barbara (905). 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Quincy. 116.00 Hans Meiser. 17.00 Tvegano! 17.30 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Truplo kot dokaz, kriminalka, 1988 (Margot Kid-der, Barry Bostvvick). 22.15 Stern TV. 23.15 Gottschalk šov. 0.00 Ninja policisti. 1.00 Grozno prijazna družina.
pro 7
5.15 Maxwell, Trick 7, Agentka s srcem. 9.55 Vanina Vanini, zgodovinski, 1961 (Sandra Milo, Lauren Terzieff). 12.00 Cesta San Francisca. 12.55 Bili Cosby. 13.25 Bili Cosby. 14.20 Policistka v New Yorku, ponovitev kriminalke. 15.50 Hartovi. 16.40 Trick 7. 18.30 Bili Cosby. 19.00 Ceste San Francisca. 20.00 Dnevnik. 20.15 Mat-lock: Obsedenci moči, kriminalka, 1987 (Andy Griffith). 22.10 Jake in MacCabe. 23.10 Črni Gunn, akcijski, 1972 (Jim Brown, Martin Landau). 1.00 Vojna svetov.
il
						
g	-		xLL			J
6.00 Super shop, mix. 11.00 Onkraj jutri. 12.00 Financial Times. 13.30 Novice. 14.00 Tabloidne novice. 14,30 Črna serija. 17.00 V živo. 18.30 Bonanza. 19.30 Črna serija. 20.00 Vohun. 21.00 •Tabloidne novice. 21.30 Fokus. 22.00 Novice. 22.40 Finance. 23.00 Kapitan Apache, akcijski, 1971 (Lee Van Cle-
ef).
«IMWUWUUUUUOOOO

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 5. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; Stranke se predstavljajo; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 6. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi;. 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 7. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 8. NOVEMBRA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.30 Minute z domačimi ansambli; 19.30 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedejkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 10, NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 11. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAKI
Vabi na MARTINOV PRAZNIK 92 (6. - 8. nov. 1992)
petek, 6.11.1992
U GASILSKI DOM
sobota, 7.11.1992
16.00 predavanje KLETARJENJE
■ SREDISCE KRAJA
DOM KULTURE
nedelja, 8.11.1992
ulični sejem domače obrti slikarska kolonija 13.30 Zlatko Dobrič
- promocija nove kasete 20.00 Martinovanje ansambel DAN IN NOČ izbor KRALJICE MARTINA
SREDISCE KRAJA FARNA CERKEV
ulični sejem domače obrti 13.00 prikaz starih ljudskih opravil 17.00 koncert BIG BEN KVARTETA
POKROVITELJI:
■ KLET VIPAVA U ADRIATIC CELJE ■
■ KS ŠMARTNO OB PAKI ■ DOBER DAN ŠEMPATER ■ TZ VELENJE
cEvmm
Gornji Grad, Attemsov trg 15
VSE VRSTE KRUHA TER PEKOVSKO PECIVO
Izdelke pekarne Cevzar lahko najdete v Zadrečki dolini, Šaleški dolini, ter v gornji ter spodnji Savinjski dolini,
V trgovini Cevzar v Gornjem Gradu lahko med drugim najdete tudi ostale živilske izdelke.
Del.čas: vsak dan od 7.-18. ure, sob. od 7.-12. ure, ned od 8.-11. ure
VLJUDNO VABLJENI!
i	1«	•1	M	l°l 1
DOM KULTURE VELENJE
Ponedeljek, 9. 11. ob 20. uri ROKA, KI ZIBA ZIBKO -
ameriška srhljivka. Režija: Curtis Hanson Gl. vloga: Annabella Sciorra, Re-beca de Mornarv, Mali McCoy. Skrivnostna ženska se ponudi mladi družini Bartel za varuško novorojenega otroka in poskuša uničiti vse, kar je pozitivnega v mladi družini Bartel in se ne ustavi do poskusa uboja. Kdo je skrivnostna varuška in kaj jo žene v tako grozljivo maščevanje?
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 8. 11. ob 10. uri BATMAN SE VRAČA -
ameriški spektakl. V gl.vl.: Tim Burton, Denny de Vito, Michelle Pfeiffer
Ponedeljek, 9. 11. ob 17. uri ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO
— amer. srhljivka.
Žalec
SAVINOV LIKOVNI SALON
V petek, 6. novembra, ob 18. uri, otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Janeza Ko-vačiča
Razstava bo odprta do 16. novembra, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Videoprojekcija Maha-radžijevih predavanj
Društvo za osebni razvoj vabi v petek, 6. novembra, ob 18.30 na videoprojekcijo Maharadžijevih predavanj. Prireditev bo v prostorih Delavske univerze v Velenju, vstop pa je prost. Več informacij dobite na avtomatskem telefonskem odzivniku 061 273 094.
Dopisujte
v Naš čas
GALA
ANJE
HOTELMOZIRJE
sobota, 7.11. ob 20. uri
Igra ansambel
SEKCIJA S iz Ljubljane
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Imamo nov delovni čas: vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 13. do 18. ure.
Tel: 063/855-646
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Oglase za podjetja, obrtnike... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v-četrtek.
GOSTILNA »PRI KRISTINI«, VINSKA GORA
NAJNOVEJŠA PONUDBA: vsak dan od 12. ure dalje dobite sveže pečenice z zeljem in različne okusne pizze. Dober tek!
UNIŠPORT - V NAMI (vhod nasproti Planike)
• reklamna cena rolke PROFI: 7.970,00 SIT„» sezervni deli za rolko • strokovna montaža vezi na smuči in servis smuči • avtoprevleke za vsa vozila • avtodekor in ostala dodatna oprema • prodaja rezervnih delov za kolesa in servis koles
BIODOM, TEHARSKA 111, CELJE
Razprodaja kuhinj različnih proizvajalcev po zelo ugodnih cenah.
DRAGI MIKLAVŽ!
PRINESI MI DARILO IZ SEZAM-a, ki je v Šoštanju, na Trgu svobode 24.
SQUASH KLUB obvešča ljubitelje, da je še prostih nekaj igralnih ur. Pridite in spoznali boste igro, ki osvaja svet. Inf: Avtoservis Vihar Sandi, Bevče 8 B, tel: 853-904
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. 10. 1992 do 1. 11. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO: prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikro-g/m' za urbana in industrijska območja
100 mikro-g/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja
v naslednjih dneh:
28.	10. AMP ŠOŠTANJ 260 mikro-g/m'
AMP GRAŠKA GO- 210 RA
29.	10. AMP ŠOŠTANJ 230
SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 26.10. do 1.11.1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
!=Ji , m m , E
V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
26.10. G?! 30.10.
27.10. 31.10.
28.10. 1.11.
MAKS. POLURNE KONCENTR
od 26. 10. DO 1. 11. 1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
2000 1500 1000 500 O
II
..■ifk m.
SOS. TOP.	V.V.	ZAV.	VEL.
MERILNE POSTAJE
G G.
M 26.10.
liiiii! 30.10.
27.10. 31.10.
28.10. 1.11.
Ud,
tel. 853 481.858 480 faz 881990
ocjtai, ocjtas u naX
JX
Sas
R 4 TL, letnik 1978, motor v okvari, prodam za 500 dem in 3 nove avtoplašče za Diano 135 x 15. ® 881-131. PLETILNI STROJ TOJOTA z 20 karticami, ugodno prodam. ® 852-386.
KUNTE KINTE UGODNO PRODAM. ® 858-265. HLADILNIK GORENJE, še v garanciji prodam za 30.000 sit. Naslov: Ocvirk, Rečica 107 b, pošta Rečica.
PUJSKE STARE 7 tednov in drva, prodam. ® 882-146. 126 p, letnik 79/80, pravkar registriran, prodam za 750 dem. ® 855-818.
ŽREBIČKO STARO 6 MESECEV (kg/250 sit) ter elektro agregat, ugodno prodam. V 892-775 zvečer. DOBRO OHRANJENO PISARNIŠKO POHIŠTVO KUPIM. ® 882-858 ali 882-293. NA PIREŠ1CI PRODAM DOMAČIJO 7000 m! in gradbeno parcelo 1200 m2 z vso dokumentacijo. ® 858-756 zvečer.
MULTIKULTIVATOR MUTA GORENJE, s prikolico, staro eno leto, prodam. Cena po dogovoru. ® 850-269.
PSARNA ŠENTJANŠKA, prodaja nemške ovčarje. Gregor Gradišnik, Črnova 40, Velenje. ® 856-065.
OTROŠKO POSTELJO z jogi-jem. prodam. ® 856-153. PEČ NA PLIN CORONA, etažno centralno peč s črpalko in radiatorji ter sobno kolo prodam. ® 854-013 po 16. uri.
MLAJŠO UPOKOJENKO sprejmemo za čuvanje otroka na domu. Nudim stanovanje in hrano, ostalo po dogovoru. ® 850-798. HIŠO Z DELNO UREJENIMI LOKALI, ugodno prodamo na zanimivi lokaciji v Šoštanju. ® 853-894.
IZMERJEVALEC TOPLOTE, protistrujnik in prikolico za prevoz živine, prodam. ® 885-266. V SREDIŠČU MOZIRJA ODDAM prostore za pisarno ali mirno obrt. ® 832-240 ali 061-317-836.
PLETILNI STROJ S1NGER z vso opremo in krzneno jakno nerc (1200 dem), prodam. ® 856-756.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, hlevski gnoj, domače žganje — češplje-vec, prodam. ® 854-872.
ODDAM STAREJŠO STANOVANJSKO ZGRADBO, primerno za poslovne prostore in skladišče (70 m2). Telefon 851-364 od 18. ure dalje.
BREJO SIVORJAVO TELICO iz A kontrole, prodam. ® 892-285.
POMOČ PRI UČENJU in in-štrukcije iz matematike, fizike, mehanike nudim tudi na vašem domu. ® 857-116 (Peter).
Volilni imeniki
Sekretariat za notranje zadeve Občine Velenje obvešča vse državljane Občine Velenje, da so volilni imeniki za volitve že od 26/10-1992 dalje razgrnjeni po krajevnih skupnostih.
Državljani lahko do 21.11.1992, če v razgrnjenih volilnih imenikih ugotovijo, da niso navedeni, ustno ali pisno zahtevajo popravek volilnega imenika.
dr. Vladimir KORUN SEKRETAR
Občina Velenje: Zdravstveni dom — Zdravniki:
Četrtek, 5. novembra — dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Pirtovešk in dr. KoČevar.
Petek, 6. novembra — dopoldan dr. Žuber, po-
ZA PRODAJO RAČUNALNIŠKE OPREME, zaposlimo prodornega in dinamičnega komercialista. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Visok zaslužek«.
marlln

Veleprodaja:	Maloprodaja:
do Štrbenkova 10. Velenje	Zeleznina Martin,
Tel.. 063/	PreSernov trg S,
854 524	63325 SoStanj
854 745	Tel.: 0631 861 307
RAZPISUJE DELA IN NALOGE:
—	trgovski potnik
—	administrator
POGOJI:
Delovne izkušnje z dokazilom o samostojnem uspešnem delu. Delovni čas sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom za dobo po dogovoru. Pisne prijave s kratkim opisom delovnih izkušenj sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Martin d.o.o., Vmjačke banje 5, Velenje.
Kandidate bomo povabili na razgovor in jih 7 dni kasneje obvestili o izidu razpisa.
NAGRAJEVANJE STIMULATIVNO GLEDE NA OSEBNO USPEŠNOST!
MARIJA ŠPEGEL IZ MU-TE SPOROČA, da bo v nedeljo 8. 11. 1992, prodajala kokoši nesnice, ki že nesejo in so krmljene s koruznim šro-tom, ob 9. uri pri Kolavtarju v Šaleku. Informacije dobite po ® 0602-61-202.
ZORO d.o.o.,
trgovina avtomaterial, tel. (063) 741-173 Šentjur, Ljubljanska cesta 19a
Prodaja avtomobilov
FORD mod. 93 in VW golf III
Ford Fiesta že od 19.582 DEM
Na zalogi Ford Escort diesel za 27.270 DEM.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Jakoba Ločana
iz Topolšice 22. 7. 1903-24. 10. 1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem Gorenje Elektronika za izražena sožalja, darovane vence, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi kolektivu TUŠ, godbi Zarja Šoštanj, duhovniku za opravljen obred, govornikom gospodu Kompanu, gospodu Jazbinšku in gospe Pokleka za poslovilne besede.
Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica in dr. Menihu za dolgoletno
zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pavla, hčerki Marjana, Stanka in sin Slavko z družinami ter ostali
sorodniki.
Ko bom umiral, rad bi jeseni takrat naj pride bela smrt k meni. Listje raz drevje bo zašumelo in mi zapelo pesem v slovo.
(Narodna)
ZAHVALA
Po kruti in zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
Emil Pečnik
25. 1. 1932-28. 10. 1992
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih med boleznijo, kakor tudi ob smrti našega Emila. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje ter ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Fani, sinova Emil in Bojan ter hčerka Tjaša z družinami.
poldan dr. O. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Vra-bič.
Soboto, 7. novembra in nedeljo, 8. novembra — dr. V. Renko, dr. Seher in dr. Zupančič. _
Ponedelje , 9. novembra — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Slavič in dr. Ramšak.
AVTOELEKTRIKA HRIBARŠEK IVAN
Prodaja in montaža alarmnih naprav. Vgradnja centralnega zaklepanja. Vinska gora, Lip-je 57, tel.: (063) 851-985
AKCIJSKA PRODAJA
peči za centralno ogrevanje na trda goriva in kombiniranih peči
Od 14.10. do 14.11. 92
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA
pri železniški postaji v Šempetru tel.: 063/701-685

in
IZJEMNE CENE PEČI:
npr. proizvajalca
itPPiz Ribnice
-	optimal 40 kw
z bojlerjem 121.900 SIT
-	optimal 40 kw 93.500 SIT
-	optimal 25 kw
z bojlerjem 101.900 SIT
-	optimal 25 kw 78.100 SIT
IMAJO TUDI PEČI DRUGIH PROIZVAJALCEV.
V CENO JE VKLJUČENO:
-	nakup peči
-	dostava na dom
-	montaža peči
AGROIZBIRA trgovina
nudi ugodno:	- vse rezervne dele za traktorje TOMO
VINKO VČJMT.FIAT ŠTORE, - akumulatorje vseh vrst z dveletno garancijo UMVERZAL URSOS, kosilnico BCS, itd. 12V100Ah- 7.000,OOSIT	Priooročase-
12 V 135 Ah -14.450,00 SIT	H Prašen, Agroizbira
Smledniška 17, Kranj telefon (064)324 - 802
12 V 140 Ah-14.800,00 SIT - gume za traktor 10 - 28 -18.500,00 SIT
Cesta na Ostrožno 22, Celje (200 m od doma obrtnikov) tel:(062) 792 - 261
MESNICA IN PREDELAVA MESA
Vsak dan sveža junetina.teletina,svinjina...
■	prekajene krače	298 SIT
■	prekajeni jeziki	499 SIT
■	pečenice	390 SIT

H DAIHATSU
SS ^Zh*	^ w Kosovelova 16, Velenje; tel. 855 975
■ pooblaščeni servis ■ rezervni deli ■ dodatna oprema ■
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO
POSEBNA PONUDBA!
m Charade TS: 9900 DEM + dajatve
■	Charade GTti 100 KM 17800 DEM + dajatve
Ogled vozil v našem razstavnem salonu! Možnost nakupa na leasing ali kredit
■	Bogata izbira zimskih gum in akumulatorjev z brezplačno montažo.
■	Brezplačni pregled za zimo.
■	Možnost nakupa rezervnih delov na čeke.
Se priporočamo!
Pričakujemo vas: pon. - pet. od 7.30 do 12.00 in 13.00 do 16.00, sob, od 8.00 do 12.00 ure.
SVETI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH JAVNIH ZAVODOV:
-	OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC VELENJE, Jenkova 2,
-	OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK ŠOŠTANJ, Kajuhova 8,
-	OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI, Šmartno ob Paki 117,
-	OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE, Vodnikova 3,
-	OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ, Koroška 7,
-	OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLEDO VELENJE, Kidričeva 21,
-	OSNOVNE ŠOLE LIVADA VELENJE, Efenkova 60,
-	OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO VELENJE, Kidričeva 19. V SKLADU Z DOLOČILI STATUTOV ZAVODOV OBJAVLJAJO RAZPISE ZA IMENOVANJE
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ANTON AŠKERC VELENJE,
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK ŠOŠTANJ,
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE BRATOV LETONJE ŠMARTNO OB PAKI,
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH VELENJE,
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK KAJUH ŠOŠTANJ,
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE MIHA PINTAR TOLEDO VELENJE,
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE LIVADA VELENJE,
-	RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO VELENJE.
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so:
-	da je delavec v osnovni šoli in ima pedagoško izobrazbo,
-	da ima opravljen strokovni izpit,
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem zavodu,
-	da je pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandat traja 4 leta.
PRIJAVE Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV NAJ KANDIDATI POŠLJEJO V ZAPRTI OVOJNICI V 15 DNEH PO OBJAVI NA NASLOV ZAVODA, KJER BODO KANDIDIRALI. NA OVOJNICI MORA BITI OZNAKA »ZA RAZPISNO KOMISIJO.«
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave razpisa.	Sveti vzgojnoizobraževalnih javnih zavodov
Čeprav Te smrt je iz sredine naše vzela še vedno Te ljubezen naših src bo grela.
(Narodna)
i
ZAHVALA
23. 10. 1992 je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, dediju in pradediju
Tonetu Kvartiču
iz Pod kraja
Zahvaljujemo se bolnišnici Topolšica, vsemu strežnemu osebju, dr. Rijavcu, dr. Ma-
roltu in dr. Janežičevi. Hvala tudi častni straži, rudarski godbi, obema govornikoma ter nosilcem praporov.
Zahvala velja tudi sosedama Anici Kunej in Roziki Sila za nesebično pomoč, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Anica in Jožica z družinama, vnuki in pravnuki.
Najtežje
Delavci Rekreacijsko-turističnega centra Golte so prejšnji teden sklenili najtežji in najzahtevnejših del remonta na nihalki. Poleg rednih letnih vzdrževalnih del je bilo letos namreč na vrsti še popuščanje nosilne vrvi, ki ga opravijo vsakih šest let. Zaradi slabih izkušenj z drugimi izvajalci so se tega res težkega in nevarnega dela pred leti lotili sami in ga tudi letos opravili brez zapletov, seveda pa z velikimi napori. Nosilna vrv je namreč težka 45 ton, vsakih šest let pa jo je treba popustiti za 22 metrov. Toliko vrvi namreč leži na nosilnih stebrih. Na tej dolžini prihaja do velikih trenj in da se nosilna vrv ne bi preveč obrabila, jo za takšno dolžino popustijo. Ostala remontna in vzdrževalna dela na nihalki, v hotelu na Golteh in drugih
Popuščanje 45-tonske nosilne
napravah bodo opravili do konca novembra, ko naj bi bilo vse pripravljeno na zimsko sezono.
Na Golteh z zadovoljstvom ugotavljajo, da je povpraševanje
vrvi ni šala
letos zelo veliko in bo zaradi tega nočitvenih zmogljivosti premalo. Zlasti to velja za šole v naravi. Lani je namreč precej novih in manjših smučarskih središč ponudilo bistveno nižje
cene za šolo v naravi, vendar je bila temu primerno nizka tudi ponudba. Zaradi tega se mnoge šole vračajo in vseh ne bodo mogli sprejeti; enako velja za Mozirsko kočo.	(jp)
Ljudje se sprašujejo, zakaj Štorman ni v zaporu?
Prestajanje kazni je mogoče tudi odložiti!
Nekatere stvari so za javnost pač bolj zanimive in odmevne kot druge. Nič čudnega! V nekaterih igrajo glavne vloge ljudje, ki so na tak ali drugačen način, bolj na očeh. Zadnje čase se v javnosti (in medijih) pogreva zadeva "Adolf Štorman" in z njo vprašanje, zakaj ta kljub pravnomočni sodbi na drugostopenjskem sodišču, ko je bil zaradi streljanja v Mozir-skem Merlinu, kjer je dve osebni obstrelil, eni pa povzročil telesne poškodbe, obsojen na leto in pol zapora, še ni na prestajanju kazni.
To vprašanje bi bilo lahko tudi zelo splošno. Kdaj in v katerih primerih je možen odlog kazni ter kdo obsojenca napoti na prestajanje kazni? Vsak obsojenec ima, po besedah predsednice velenjske enote Temeljnega sodišča Milene Bukvič - Dežman možnost, da po 37. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, vloži prošnjo za
odložitev izvršitve kazni iz več odložitvenih razlogov.
Med njimi so najpogostejši: hujša bolezen (obdolženec mora sodišču predložiti potrdilo zdravnika in ga vsak mesec ponovno prinesti), za dva do šest mesecev je možno odložiti prestajanje kazni iz zdravstvenih razlogov, smrti ali hujše bolezni v družini, neodložljivih poljskih in sezonskih del, zaradi dokončanja že začetih del (če se ne bi dokončala, bi nastala večja škoda), zaradi šolanja, zaradi skrbi za vzgojo in varstvo otrok in tako naprej. O takšni vlogi odloča vodja enote, in če pri presoji nima dovolj podatkov, lahko opravi dodatne poizvedbe.
Pri tem se na sodišču ne dela razlika med tem in drugim obosjencem. Za vse velja enak zakon in za vse se po njem enako ravna. Brez izjeme, ki ni niti Adolf Štorman. "Ta je najprej zaprosil za odložitev kazni, ker se mu
je rodila hči, žena pa ni zaposlena. Takšne prošnje ne zavrnemo nikomur in je tudi Adolfu Štormanu nismo. Prestajanje kazni smo preložili, kot je to običajno, za dva meseca. Pred iztekom je Adolf Štorman vložil novo prošnjo za odložitev prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov. K njej je predložil dve spričevali zdravnikov, od katerih naj bi bilo eno ponarejeno, iz drugega pa izhaja, tudi
po dodatnih poizvedbah pri zdravniku, da je obsojenec za dva do tri mesece nesposoben nastopiti kazen," pojasnjuje Milena Bukvič - Dežman, ki ob tem poudarja, da ravna v tem primeru tako kot v vseh drugih, in da bo tako ravnala tudi v naprej.
Najbrž ne glede na to, da bi nekateri v tem času, ko se bližajo volitve, Štormana najraje imeli "na varnem".
Milena Krstil - Planine
V soboto brezplačni tehnični pregledi
VELENJE - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je v svoj program vnesel tudi brezplačne tehnične preglede vozil, ki sodijo v slovensko akcijo "brezhibno vozilo je varno vozilo". Brezplačni (tokrat zares) tehnični pregledi bodo to soboto, 7.novembra v prostorih Vegradove Mehanizacije (ob cesti Velenje -Slovenj Gradec) in sicer od 8.do 14.ure. Vozniki - izkoristite priložnost, ki se vam ponuja.	(bm)
Nekurilna sezona v občini Velenje
Daleč najboljv obremenjen Šoštanj
Kakšen zrak smo občani velenjske občine dihali v letošnji nekurilni sezoni? Odgovor na zastavljeno vprašanje je najbrž večini znan. Domnev ni, saj so rezultati meritev na šestih avtomatskih merilnih postajah v občini Velenje zgovorni sami po sebi. Od aprila do septembra letos, v času nekurilne sezone, je mejna urna koncentracija 350 mikro-g S02/ m3 zraka bila sprežena skupaj kar 660 ur, od tega največ v Šoštanju (216), 132 v Topolšici, 114 na Velikem vrhu, 79 ur v Zavodnjah, na Graški gori 116 ur, najmanj pa v Velenju- le 3 ure.
Mejna 24 - urna koncentracija za urbana in industrijska območja 125 mikro-g S02/ m3 je bila presežena 28 dni v Šoštanju. 100 mikro-g S02/ m3 zraka, kolikor znaša 24-urna koncentracija za neindus-trijska, zaščitena in rekreacijska območja, je bila v nekurilni sezoni presežena 83 dni (po več kot 20 dni v Topolšici, na Velikem vrhu, v Zavodnjah, 18 dni pa na Graški gori). Zbrani podatki o kritični drseči urni koncentraciji 1050 mikro- g S02/m3 zraka za mesece april- september 92 pričajo o skupno preseženih 56 urah. Spet največ v Šoštanju (33 ur), od 4 do 8 ur pa v Topolšici. na Velikem vrhu, v Zavodnjah ter na Graški gori.
Kritična 24 - urna koncentracija za neurbana, zaščitena in rekreacijska območja 300 mikro-g S02/m3 zraka je bila
v omenjenem obdobju presežena en dan na Graški gori. Če morda niso toliko zaskrbljujoči podatki meritev mejnih urnih koncentracij ozona za neurbana, zaščitena in rekreacijska območja (200 mikro-g 03/m3 zraka) v avtomatski merilni postaji v Zavodnjah, pa so toliko bolj izmerjene mejne 24- urne koncentracije 65 mikro- g 03/ m3 zraka. Te so bile namreč v maju presežene 30 dni, v juniju 19, v juliju 31, v avgustu 25 dni in v septembru 30 dni.
Ob onesnaženem zraku, žal, tudi ukrepi niso sledili zahtevam. Zaradi preseženih kritičnih urnih koncentracij S02 so bili kar sedemkrat izpolnjeni pogoji za uveljavitev izrednih ukrepov. Od tega 5- krat za Šoštanj in po enkrat za Topolšico in Graško goro. Šoštanjske termoelektrarne- po podatkih sekretariata za varstvo okolja občine Velenje- namreč štirikrat niso ukrepale, v dveh primerih pa so ukrepale z znižanjem emisije S02. Vendar ta ni dosegla zahtev občinskega odloka o varstvu zraka za takšne primere. Le enkrat so v TEŠ- u ukrepali v skladu z zahtevami občinskega odloka. Prav tako v šoštanjskih termoelektranah niso ukrepali v skladu s prej omenjenim odlokom v primerih trikratnega preseganja kritične 24- urne koncentracije S02 v zraku.
Je komentar ob tem še potreben?
IZ SODNIH KLOPI
Zaradi nasilniškega obnašanja v zapor
Na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje so zaradi nasilniškega obnašanja izrekli kazen pet mesecev zapora Mirzetu Šiočoču, staremu 28 let, ki je od juluja v priporu.
Dogodek, zaradi katerega bo moral v zapor, sega v zgodnje jutranje ure 8. junija, ko se je v stanovanju na Šaleški 2b s pestmi in kričanjem spravil nad svojo bivšo ženo. Pri tem
je vznemiril tudi svojo sestro in otroke. Vzrok za njegov "poseg" pa je bilo ljubosumje.
Mirzet Siočič je bil lani in letos že trikrat kaznovan pri sodniku za prekrške (zoper javni red in mir), na sodišču pa že obsojen tudi zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo.
V prestajanje kazni se mu šteje čas, ko je bil v priporu.
(mkp)
i)šro bela kronika
Razbito steklo
V noči na 27. oktober je neznani storilec razbil steklo na zadnjih desnih vratih avtomobila mercedez 190, ki je bil parkiran pri stanovanjski hiši Janka Vrabiča.
Sporekla sta se
Pri objektu NOP sta se 27. oktobra zaradi deputatne karte sporekla Jože R. in Zdravko J. Posredovati so morali policisti, ki so napisali zoper Zdravka predlog sodniku za prekrške.
Izginil kavč
Barbara H. z Ulice Vrnjačke banje v Velenju je imela star kavč v kleti. Nekdo ji ga je ukradel.
Nepazljivi kuhar
Jovan S. si je v svojem stanovanju v Šoštanju v večji ponvi pekel ribe. Očitno pa
je bil hudo lačen, saj je pozabil izklopiti električni štedilnik. Pojedel je ribe in odšel iz stanovanja, kjer pa se je olje v razgreti ponvi vnelo. Požar se je razširil na kuhinjske elemente. Na srečo pa so hitro posredovali sosedje in gasilci in požar hitro zatrli.
Glasna ponočnjaka
Okoli 23. ure, 27. oktobra letos sta Milan in Anton G. menjavala ključavnico na Sercerjevi 13 v Velenju. To pa sta počela tako na glas, da sta motila sosede, ki so poklicali na pomoč velenjske policiste.
Polnočna pretepača
Pred lokalom Saloon sta se malo pred polnočjo, 27. oktobra letos sprla Aleš V. in Boštjan K. Slednji je odlomil ogledalo na Boštjanovem avtomobilu. Pomirili so ju šele policisti.
Kvartopirci odnesli marke
Obupani Dušan M., ki je v noči na 28. oktober gostil skupino kvartopircev, je zjutraj prosil za pomoč miličnike. Poleg izkupička od igre, mu je namreč nekdo odnesel še 500 mark. Kdo, bodo skušali ugotoviti policisti.
Izginil disel motor kosilnice
V	noči iz 27. na 28. oktober je nekdo izpod gospodarskega poslopja Petra N. iz Topolšice odmontiral in odnesel disel motor kosilnice lamborgini.
Odnesel cigarete in pijačo
V	noči na 29. oktober je nekdo vlomil v gostinski lokal kegljišča šoštanjskih termoelektrarn in odnesel več zavojev cigaret in steklenic pijače.
Razbijala po vratih stanovanj
Ivo K. in Danijel J. sta bila 29. oktobra okoli 5. ure zjutraj okajena. Odvečno energijo so sproščala tako, da sta na ulici Veljka Vlahoviča 55 razbijala po vratih sostanovalcev. Ti so poklicali policiste, ki so razgrajala pomirili in ju poslali domov, seveda pa bodo zoper njuju napisali predlog sodniku za prekrške.
Iz avta izginila ženska torbica
Okoli šeste ure zjutraj, 28. oktobra letos, je izginila iz avtomobila, ki ga je Lidija B. parkirala pri vrtcu Najdi-hojca ženska torbica.
Nekdo okradel begunko
Begzada G., begunka iz Šoštanja je na velenjski policiji prijavila, da ji je izginilo več zlatnine. Ni pa vedela, kdaj in kje.
Zapeljal s ceste
29. oktobra je Franjo T. zapeljal s šaleške magistrale in se pri tem telesno poškodoval.
Poškodovan kolesar
Nekaj po 14. uri , 29. oktobra letos se je pripetila prometna nesreča na Šer-cerjevi cesti v Velenju. Trčila sta voznik osebnega avtomobila Alojz D. in kolesar Ferid T. Kolesar se je pri tem hudo telesno poškodoval.
Razgrajali v stanovanju
Okoli 23. ure, 29. oktobra letos je bilo v stanovanju družine A. s Šaleške 19 v Velenju še vedno zelo živahno. Poslušali so glasno glasbo in plesali kolo. Sostanovalci, ki jih je to motilo, so zaprosili za pomoč policiste, ki so naredili red, družino A. pa čaka še zagovor pri sodniku za prekrške.
Pretep vratarjev
Zadnji oktoberski dan sta se ob sedmih zjutraj sprla vratarja Ere Boris V. in Jože M. Ker sta se nato še stepla, so morali posredovati policisti, ki ju bodo prijavili siodniku za prekške.
Poškodoval streho
Neznanec je v času med 25. oktobrom in 1. novembrom poškodoval montažno streho nad teraso lokala Anita ob letališču Lajše. Materialna škoda je precejšnja, zato policisti iščejo storilca.
Trčila avtomobilista
V LOkovici se je pripetila 2. novembra težka prometna nesreča.
Trčila sta voznika osebnih avtomobilov Anton L. in Alojz P. Slednji se je pri tem hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.