Poglejte na kevilke poleg naslova za dan, ko Vala naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA t List slovenskih delavcev ▼AmerikL •A VRC KOT 2 HA DAN DOBIVATM C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST HA I SVOJ DOM <1* Telephone: CRclssa 3-1242 mm Sec—4 dm Matter 25th. 1»4« »t the Port Office a* £ N. under Aet of Caocrma of March Srd. 1879. T7T77T Čitajte, kar Vac ranimi ^ ^ ^ ■ ii No. 246 — Štev. 246 NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 17, 1941 — SREDA, 17. DECEMBRA, 1941 Q£C 18 1! Volume XLIX. — Letnik XLIX. "NEMČIJA BO PORAŽENA NA LASTNI ZEMLJI' Ameriška "Legija Svobode" Razne stranke priporočajo, da bi ameriški armadni urad začel organizirati divizijo prostovoljcev, ki bi sestala iz beguncev in tfrugih sovražnikov osisča. Iz različnih krogov prihaja- ® NEMCI SO SE ZACELI UMIKATI NA CEL I FRONTI OD LENINGRADA DO AZOVSKE-GA MORJA. — SESTANEK POVELJNIKOV V KUIBISEVU, DA NAPRAVIJO NAČRTE Rusi zavzeli Kalinin Danes zjutraj je bilo v Mo-skvj___izdano posebno vojaško naznanilo, ki pravi. da so Ru-.-i zopet zavv.el Kalinin, 95 milj ^everozapailuo od Moskve. V liojih za to važno železniško križišče je »bilo uničenih 6 nemških divizij, njihovi ostanki pa so bežali pred zasledujočimi Rusi proti zapadu. Poveljniki rdeče armade so se sestali v Kuflbiševu in so sklenili, da bodo, ako bo sedanja ofenziva še kaj močnejša, ,}>ognali Nernoe iz Rudije ter jih porazili na njihovi lastni ■zemlji. Kot prvo nalogo so si postavili. da poženejo zadnjega Nemca z inske zemlje ter bodo v ta nai: ti mrtvili na Netn^ celo zime, da Nemci ue bodo imeli priložnosti zakopati se. Poročila s fronte naznanja- groške igrače, ki so j-iii pokra-• 111 Nemci ..." "Pravda" piše, da je bila na južni fronti uničena 44. nemška infanterijskla divizija. — b'H M) častnikov in vojakov je bilo iibitih, ali ranjenih. Glavna stana 131. in 132. divizije sta 'bila popolnoma razbita. Nemci ibeže proti zapadli tako naglo, da so Rusi zajeli ee-Io zdravniške vozove. Londonska radio postaja naznanja, da se nek nemški di-vizijski general ni imel niti časa obleči ter_da so Rusi meti drugim niašli tudi njegovo uniformo. Zadnje poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja: "Ntf^e čete so b**e s *ovraž ni kom na vseh frontah." Ruski eieroplani so v zračnih bojih uničili 26 neraškHi jo, da vsak dan pade na tisoče aeoplanov ter razbili 54 tan- Nein »»v, ko 'beže pred rusko infanteri jo, tanki in aeropla-.ni od Leningrada pa do Azov-skega morja. Nemci puščajo oto seboj vos pK-U. ki so gn nagrabili tekom svojega .prodiranja v Rnisijo in radio postaja v Moskvi pravi : "Naši vojaki ho v blatu pobrali žensko olileko in celo o- kov. Londonska radio |*>staja CBS naiznanja, da «e nahaja na Bolgarskem in Slovaškem 80.000 Nemcev, ki so ozebli na ruski fronti. Poročilo iz Ista »bula pravi, da so Rusi niašli na tisoče zmrznjenih Nemcev, ki niso i-meli zadostuj zimske obleke. Japonske bojne ladje so obstreljevale dva havajska otoka Podmornica je obstreljevala otok Johnston in Maui. —Wake in Midway še vedno vzdržujeta. Moroari&ki urad v Wash- "" " ingtonu naznanja, da so v zad- i otoku z 49,000 .prebivalci je njih 24 urah Japonci obstre-I obstreljevala neka japouska ljevali otoka Alani in Johns- j podmornica skoro ob istem ča-!on v Havajskem otočju. Poro- 1 J 11 * 1 * " čilo dalje pravi, da se mornariške operacije proti sovražniku nadaljujejo Otok Wake, ki je med Havajskimi otoki najbolj izpostavljen japonskim napadom, je zopet HITLER SE MORA ZDRAVITI Poročilo iz Ankare, Turčije, pravi, iti«. >o bili nemški krogi obveščeni, da je moral Adolf Hitler na zdravnilroro odredbo ki na svoj dom v Berditesga-denu, kjer mon:i počivati. Zilravniki so Hitlerju povedali, da je zadnje mesece preveč ua]>cnjul svoje sile, vsled česar je neobhodno potrebno, da prične "počitniško zdrav-jeiije.'' Kitajka isila skoro nedotakn jena Vrhovni poveljnik kitajske armUde general t"*aukajšek jo osrednjemu izvrševainemu od-iwirn koumintanga rekel, da je j na, to je vojna Združenih tlr-]M>trebno, da se naj resno za-ižav proti -Japonski in Nemči-veda svoje dolžnosti do douio- i ji. Toda temu v resnici ni tako. vine in prijateljskih držav fn jaijnjiisKini na j intiom. Odkar je .liaij>oifcska napovedala Združenim državam vojno, je 1 »iI včeraj otok Johnston prvič 1 »on »ba rti i ran. Pristanišče Kahului na M«ui u kot otok Johnston, toda v obeh slučajih je bila poškotJlta le lahka. Otok Maui se nahaja v >ku-pini Havajskih otokov in kakih 100 i m Ij jugovzhodno ml glavnega otoka Oaliu. kjer se na- jo washingtoiLski vladi priporočila, da bi Združene dr/, a ve opremile "Legijo svobode", sestavljeno iz tujih prostovolj cev. Vladne dblaffti so I a loko leto bik* preplavljene s ponudbami vojnih beguncev, da so pripravljeni delati in žrtvovati tudi svoje življenje, ako jim je le dovoljeno, da Minejo vda ril i na sovražnika in > tem osvoboditi svojo domovino. Vse te »onudbe pa so bile odklonjene, kajti ameriška armada je morala biti čisto ameriška. Po dogodku v Pearl H*»rf»or pa bOdo ameriške vojaške oblasti mogoče boljše presojale bojno s|>osObw)st tujcev, čijih domovina je doživela vojno katfci-strofo. Mnogo A meri kanci so Še vedno napačnega mnenja, da je sedanju vojna "narodna*' voj- da bi vsako zanemarjanje vojnih naporov mogoče dovedlo do uničenja kitajskega nuroda. j _r 'J.' '" "Mogoče ne pretiravam, ako rečem, da še najmanj !N) odstotkov moške sile kitajskega naroda ni bilo izrabljenih in zato je Šele potrebno, da pride i cela sila do svoje veljave," je To ni več narodna vojna, temveč ideologična vojna, ki i je objela skoro vsako državo veta. Vsled tega imajo Združene države na Španskem mo-goee več pristašev kot pa general Franco, več pristašev v Franciji kot pa ministrski predsednik admiral iVarlan. Mnogo tinoč Nemcev in posebno pa Avstrijcev je v Ameriki, ki žele, da bi bila Nemčija v* tej vojni poražena. Več tisoč JiržnoAmerikau-•hv, Mehi Ida lice v, Kufbancev, nenaturalizi ranih Kitajcev, še celo nekaj Japoncev in beguncev iz raznih dežel, ki si jih je Hitler osvojil, je izr.ezilo željo atopiti v "I.egijo svolx>de." Ako «>i Združene države že prej izmale ceniti vtižnost »a vojaštvo sijosofonih tujcev, tedaj bi ji»h ]K>klicale na vežba-nje in ne bi »Ziimetavale -zelo £j>osobnih "^A'obooročil, tla so se Japonci pri napadu na Pearl Harbor 7. deoen/n'-i poshrže-vali pritlikavih podmornic s |josadko samo dveh mož, kakor je raizvidno iiz |Kxlmoruice, ki je 'bila kmalu napadu vje-ta. Tedaj je bila i>otopljena tudi dintga tako mujhna in ena podmornk*a Običajne velikosti. Male podmornice so v resui-ci sainomorilne ladje in jih izpusti v morje večja bojna ki-dja kakilli 1(K> milj o«l obrežja. Vjeta podmornica je tlolga saino 41 čevljev, je gtobokia ") čevljev, opazovalni stolp pa seže 4 in pol čevlja nad krov. Take ladjice more velika boj bilo dolgo 7 čevljev, široko () čevljev in visoko 7 do 9 čevljev. K steni kleti t>i bila dodana 18 pi:iK*ev de^bela stena iz cementa. Stena bi 'bila močno utrjena. Vrata bi bila r/. jekla. V fcaikotm zaklonišču bi bilo prostora rza 4 ose*be. Naj poti jet nejša pa je Air Raid »Shelter (V>. v Floral Park, L. I., ki zgradi zaklonišče za $1000. Ne 'zahteva'nobenega predplačila, pač pa $,31.94 odplačila na mesec. Tako ■zaklonišče l>i imelo prostora za 12 os-eb. Ta načrt je zelo uboden, ker bi se več družin moglo skriti v tako zaklonišče in bi stropno plačevale stroške, ki "bi znašali po $3.20 na mesec za osclio. Preiskovalni odbor za Pearl Harbor Preti sedn i'k Roosevelt je vče- Amrriki preti nrvarnost. Vsak državljan j« dolžan, da pa svoji zmožnosti kupi Defease Savin*« Bonds in ! Ojačenje meje proti Turčiji Nek visok uHadnik jugoslovanske vlade v Londonu je rekel, da Nemčija ojaouje svoje ga mizi je v Srbiji. Crnigori in Borili, ker se boji, da 'bo Turčija stopila na stnaii Anglije in proti osišču. 'Svobodna armada" generala MFbaljovioa. neprestano napada Nemce in se tudi zatrjuje, da se i>odo Bolgari uprli, kakorhitro (šIoijil Turčija v vojno. "Svobodna armada" tako so raKiMsali itagratlo $15,000 za živega ali mrtvega Mihajlovi raj imenoval odbor petih mož, da preiščejo okohro'sti nenadnega japonskega na^jada na Pearl Haii>or v nedeljo, 7. de-cemlbra, ko je bilo potapljenHi in poškodovanih več. ameriških bojnih ladij in je bilo ubitih 91 častnikov in 2t>38 mornarjev, ranjenih pa (i5(i. V ta odl>or so bili imenovani : Owen J. Roberts, član zveznega najvišjega sodišča, admiral WiMiam H. Standlev, adminal Josepli 1M. Reeves, generalni major Frank R. McCov in brigadni general Joseph P. McNa rnev. ()dflK>r seiH) v nekaj dneh od-j>eljal v Honolulu 1 nPearl Harbor, kjer bo pričel natančno preiskavo, ki ima namen dognati, Ikdo ,je zakrivil, da mornariško, armadno in zračno poveljstvo ni bilo pripravljeno na morebitni nepričakovani japonski napad. ni ladja nositi na svojem krovu in jih spuščati z žerjavi v morje kot rešilne čolne. Podmornica ima samo eno četrtino palca ddbelo oklopno ploščo; njen trup je rtmleljen v pet oddelkov in so v dveh gonilni motorji. Na krovu sta samo en častnik in en mornar. Klektrični motorji dajejo fKwlmornici hitrost. 24 milj na uro. Presenetljivo pa je, da ta mala podmornica nosi dva 1S-palčna torpeda, medtem ko i-nWajo naviwlne jwneriske podmornice 21-paiene. Navadna amer&ka podmornica je seilemkmt tako dolga kot. pritlikliava japonska. Knomintnii!; je kitajska po glavitna |»olitnčna stiianka. Izgnane vlade žele priti v Ameriko HONG-KONG BO TEŽKO ZDRŽAL Angleški krogi v Londonu > ibtije, tla Hong-Kong ne Im mogel dolgo zdržati japonskih napadov. Odkar so >t umaknili ita otok, je njihova artilerija v Houg-Kongu v neprestanem dvoboju z jaj>onsko artilerijo na celini. Kitajci z vso silo naipadajo Jmptmee od y.iuloj in v lwvk, tla zmanjšajo njihov pritisk na Hong-Kong. fJorati otok, na katerem stoji Hong-Kong, info le malo dobrih postojaark -za otbraiulbo proti •zračnim iuv|«atn, dasi imajo Angleži mnogo proti-zračnih to|H»v. Včeraj zvečer je »bilo |»oročra-no, da je začela ja|»onska t» ž-ka artilerija ol>-treljevati trhingtonu so razširjene govorice, tla mnoge evropske vlad?*; "ki -šo »i se naselile v Združenih državah. Ze več članov evropskih vladarskih družin .se nalhaja bt>-disi ^ Združenih državah, Iki-disi v Kanadi. Norveška pre->tolonasledniva princesa Marta živi v državi 'Maryland, njen soprog in kralj Haakon pa ži-Angleži vita v fjondonu. Velika vojvo dinja Ijuksenbunška in njen so-proir princ Feliks sta v Kanadi. Holandska pree-tolonasleo sedaj najbrže j>rišcl prihodnji mesec. BOJI V AFRIKI Lahi potrebujejo spodbude Nla nekeiu še zelo utrjenem obmejhefti kraju v Libiji se Nemci in Italjani še vedno drže proti Angležem, toda 200 Italjanov je že dvakrat sku-.'»alo priti i-z svojih postojank v namenu, se podajo Angležem. Vsak?krat pa so Nemci na svoje zaveznike pričeli streljati ill so jih prisiliti, da so se, vrnili na svoje mesto ill ^e'borili dalje. Nemški tanki obkoljeni Angleška oklopna armada je popolnoma obkolila vse preostale nemške tančne oddelke v Libiji ter je na\"zlic strahovitemu napadu bombnikov pro drla v nemške Ln laške postojanke jugoma pad no od Gazale. Tolstojev dom (porušen Angleška radio postaja naznanja,* da so Nemci porušili dom velikega ruskega pisatelja grofa Leva Tolstega, ko so se pred rdečo armado umaknili iz Jaisniaje Poljane, 'blizu Tule. Razbili so vse tako temeljito, da ni videti niti več groba slavnega pisatelja, ti je umrl leta 1010. Ministrski predsednik general Dušan Sinvovič je po radio porztfal Bolgare, da se pridružijo armadi generala iM'l-i rajloviča. Pavelič pri "kralju" Italjansko čftisopisje poroča, da je "nekronani kralj Hrvatske" princ Aimone, vojvoda Spoletski sinoči »sprejel hrvatskega poglavnikfa dr. Ante Pa-velica v svoji palači v Floren-•i. PaveKe je končal svoje raz-irovore ž grofom Ciauoni v Be-letka-h. '' MesH&ggero'* pravi: *4Oba državnika sta se sestala, da raapravljatla o gospodarskih, finančnih in vojaških vprašanjih, ki se tičejo obeli dežel. Vsa nasprotji so bila poravnana." HOLANDSKE PODMORNICE V AKCIJI PRO TI JAPONCEM Več holands&ih podmornic je 4 zasidranih v nekem pristanišču Elolandske Vzhodne Indije. potopile pet japonski h transportnih parni ko vt Te podmornice >bc. taj "O L A 8 NAB O D A" — Nrw York Wednesday^ December 1 ?, 194 f VSTANOVLJEN L 1SII "GLAS NARODNA" (voica or the raorij) Owm« »o lUbUsded by Slovenk PnbUahiag Company. (A Corporttfoa). rrank Utkwt. President; J. t^apaba, »ee. — place of bnsinew ol tU* »rpoMfloB ud addresss* of above officer*: 21« WEST 18th STHXKT. NEW XOBK, N. X, 49th Year "61m Narwla" la lMut»i every das exmpt Saturday«, Sundays aad Holidays. flolwcrlptiot yearly f«.~v Advertisement on Agreement. Za r«io leto velja Hat aa Ameriko In Kanado W -; aa pol leta IS—j on ietrt leta «1 50. — Za New York aa celo leto «7.— ;. ta i>ol leta fS.W. Za tnip*t sobot. nedelj in prisnikoV. "GLAJS NAHODA." »4 VF19T 18« k STRKKT, NEW SOI Tdrrboa«: CHetaea t-lttt m. *. li Nekaj o Marsikogh' bo zaninialo "ka- (tomtoblli, in V srte gJ ko je na Islaaidiji, kjfrr jo A- ko vidi, kako na* kaki meri ka nodavno izkrcala .svoje vojake. Islandija se dviga rz morja ga zadene, osamljeni kufetiji v topli gredi t ropajo paradižnike. Vendar je tu sredi" ve^na graze4?! fr izfrrrahor! kakor pravi jično bitje. Dalj-j ognjenikov, sredi skalnate, ne no in nedotakljivo. samotno in prijazne pokrajine na«tala ; U. S. DEFENSE BONDS IN DEFENSE SAVINGS STAMPS Sedaj, ko so Združene države v vojni do zob, bi svetovali, da bi vsi kupoVUli, kolikor jim seveda dopuščajo razmere, zvezne obrambne bonde in znamke. Kakšni &o ti bondi in znamke in kako jih je kupiti f —. Tako bondi. kot znamke so uradne obveznosti vlade Združenih držav. Vlatki se obvezuje, da jih plača v polni vrednosti z otbre*?tnii vred. Znamke, ki jili dobite v poštnih unadth, bankaih in v raznih 'trgovinah, so bile izdane v vrednosti po 10, 25 in 50 centov, $1 in $5. Pri nakupu znani k dobite knjižico, v katero na-lepljlate kupljene znamke, tako da jih morete opazovati, kako rastejo, dokler ne dosežejo vrednosti 'bonda, nakar ž njimi lahko kupite bond. Bondi so trojevrstni: Serija K, F in G. Najbolj primerne za povprečnega i>o bondi Serije E. Bondi te vrste so po znesku $30., $100., $500. in $1000. — Bond za $25 je mogoče k uprti v vašem postnem uradu, banki ali hranilnici. Ljudje s skromnimi sredstvi, bodo gotovo z veseljem segli po njih, kjer je svota majhna in so ravno tako dofbička- , razočaran. očarujoče stnine skalnati bregovi, sneženi vrhovi ognjenikov in blesteči se ledeniki Vat-najokulla iz morskih valov. To je prvi in poslednji'vtis, ki ga imaš, če se otoku približaš od zalioda ali odhajaš z njega od vzhoda. Ko.je ladja Driplula do divjV Tasieefrane, naravni ost iz mo-rja kipeče otočke skupine Vcst-mamvjar, potem je le še m^kaj ur vožnje do Keykj:vvi}va, ki je 'prestolnica in .središče otoka. jRa?ft>uTjene jate galebov spremljajo ladjo, potniki pa stojijo znčndeni na krovu, vsi na ti*ti strn-ni. ki je obrnjena k naglo bližajočemu breen. t m ko da ckorni bojiš, da* se bo ladja nacmila na to stran. fKdor bi rad spoznal veliko ljubezen Islandcev do domovine in ji'h naj v teh trenutkih opamje, preden «topijo na domaČa tla. Mogoče je njihova strast za potovanje, ki je prišla že knr v pregovor, zato tako velika, da spet in spet doživi ta trenutek. "Island er beizta land, sem slin skin a." (Island je najljubša dežela pod soncem.) Teh navdu&enih besed nise m slišal samo pred pristankom, marveč tudi sicer več krrit ih povsod. Vendar—kdor koli je kdaj stopil na ta otok z navdušenjem, se mu je vzhiče-nost kmalu polegla in bil je Brez dvoma so bili JEKRY KOPftlVSEK in njegov orkester na ploščah ^ Terezbika 1'olka - f -( «, Na plautoeafe—vaWek Št*, jrf 575 in DUQUESXE UNIVERSITY TAMBUR1CA — štv. M 571 Za toz. cenik in cene ploSS se obrnite na: JOHN MARSICH he. 46* West 12nd Street. New York nosni. Nia leto donašajo dva i n devet desetin odstotka obresti in vnovčiti jih je lahko vs>a k čas. 'Za bond Serije E — $50. plačate sedla j $37.50; za bond vrednosti $100. pa $75; za bond $500. $375. in ako kupite bond za $1000. plačate stenj $750. — Čez 10 let vam bo vlada izplačala vrednost bonda. Letni nakup teh bondov je omejen. Posameznik si jih ne more nabaviti za več kot za $3750. Po desetih letih be ta vsota poviša na $5000. Obrambni bondi serije F so namenjeni Zla večje kupce in dozore v 12 letih, mesto v desetih. Izdani so v vrednosti $100., $500., $1000., $5000. in $10,000. in se prodajajo po $370, $740, $3700 in $7400. — Ako držite te bonde do zrelosti, bodo prinašali po 2.53% obresti, ki se jim pripisujejo vsakega pol letia. Dobite jih pri Federal Reserve 'bankah ali pri drugih denarnih zavodih, ali pa nailavnost iz U. .S Treasury Department, ^Washington, D. C. Dobiti pfa jih morete na leto le za znesek $50,000 in sicer bonde serije F in G. Seveda velike vsote ne m orejo priti pri posameznikih v pošte v, pač pa jili objavljamo, da bodo čitatelji imeli natančen vpogled. Bondi serije G so naprodaj po označeni ceni po $100, $500., $1000., $5000., in $10,000. in so izplačani po vrednosti v 12 letih. Odkupna, cena »se jim veča z vsakim letom, kakor police zavarovalniTi družb. Prinašajo po 2.50 na leto obresti, ki se plačujejo polletno s čeki zveznega zakladniškega urada. Kupiti jih je mogoče ravno tam kot bonde serija F. Z nakupom bondov boste pomagali v prvi vrsti domovini, koristili boste pa tudi Sami sebi. Za denar, ki ga d&ste za bonde, se ni treba bati, kajti zanj jamči ameriška vlada z vsemi svojimi neizčrpnimi naravnimi viri. r* V času svetovne vojne so naši rojaki mnogo prL&peva-1 i za nakup Liberty bondov in vemo. da bo vsak Slovenec tudi ob tem času stori] svojo dolžnost, kolikor mu pač dopuščajo denarna sredstvi. ..... Vesti iz raznih bojišč: t t Japonci s svojimi napadi na Filipine ne morejo zaznamovati nolbenega uspeha, kajti Amerikamci in Filipini so odbili dosedaj še vse napade z velikimi izgubami za Japonce. Armadno poveljstvo naznanja, da ima položaj na Filipinih "v svojih rokah.*' Več uspehov pa so Japonci dosegli na Malajskem polotoku, kjer je, kakor ^Angleži sami priznavajo, važno pristanišče Penang v veliki nevarnosti, da ga Japonci zavzamejo. * T odi za važno pristanišče Hong-Kong so Angleži v velikih skrbeh. Japonci mesto silovito napadajo, toda do sedaj je povzročena škoda le neznatna. V Libiji ®e Nemci in Italijani vsepovsod nmikajo iai Angleži obstreljujejo še preostali nemški tančni oddelek jugooapadno od E1 Gazak. taki "navdu5 valci'* polni davnih islandskih zgodb in junaških slavospevov, ki jih pozna Islandija. Toda Islandci niso hoteli ostati le narod, ki bi ga svet občudoval kot nekakšno arelmansko starino. Jako moderno in prosvetljeno se je mali narod, ki š-tieje malo Veič ko 110.000 duš — kakih 30.000 jih živi še v Ameriki — ob vstopu v 20. stoletje začel približevati življenjskim in delavnim oblikam ostalega svetni in ■=e je po več stoletjih najhujše stiske začel okoriščati z moderno tehniko. Išlandcc je ponosen na to. da se j?' začel moderno rarzvi.iati njegov nepristopni in neprijazni otok — ki je s svojimi 102.840 kvadr. kiloiite-t:i trikrat tako.velik ko Danska — in vozijo po njem avtomobili in je ondi elektrika in brzojav in radio. l>obro zna Išlandcic izkoriščati prirodniih izvorov mt>či in inda-trijaliza-ei jo najvažnejše pridobnine: ribištva. Veliko častihlepje in napor Islandcev sta pri temf seveda povzročila, da se je stopnjevala modernizacija z ameriško naglico. Več _in vee kmetov je zapustilo tišino svojih domov, da bi bili na obsežnih krajih dMežui "življenja." V glavnem mestu Reykjavik u biva tretjinau vsega prebivalstva. Mesto se je kar skokoma razširilo. Poleg skromne staro-islandske travnate bajte stoji moderna, nič kaj okusna vila, ki dobila toplo vodo po dolgih Ceveh iz pfirodilih vročih vrelcev okolice. Stavbarska mlešanica mesta močno razoča ra slehernega, ki se navduišuje za Islandce, prav tako te razočarajo veliki, živalmi in dragi hoteli, dalje te odvračajo trgovine, polne neokusne šare in kina s sladkobno filmsko ro n:no in mimo t€4cra težka preizknšeno po hudih prirodnfli neprilikah. Tako n-ekoč iz kamenja si je treba srnesti testo za krnic Takšne razmere pa bi^tri.io duha in utrjujejo žilav os t volje in poeriobT.ienjft dnš^. rZo od leta 1911 je v Rpykja-viku univerzn o-tujejo velike zemeljske celine, ki so vendar tako t,rdno zveza ne z zemeljsko podlago in ska- Peter . Oitjalteljem "G. N." naznanjamo, da je ibil MPeter ^gaga" vsled poslabšanja svoje bolezni začae.110 primo-hm prenehati pihati svojo dnevno kolono. Kadar se mu okrene kaj na boljše, bo zapet pričel pisati. 31r. Terčku želimo, da. bi čimprej popolnoma okreval in rojakom zopet napisal kaj v razvedrilo in zabavo. najbolj pra.v tisti, ki trdi, da se Gronlancfija zato približuje ^ mer i ki, ker se je Evrope že naveličala. . DfNEVKtK' JAPONSKEGA RODU KONOJE. fMed najstdrejwlo kronike sveta rtpada dnevnik rodbine Ko-noje. Star je jjriblržno 1100 let. Koto j i so ena> izinted najuglednejših in najstarejših japonskih rodbin. V vseJi dobah japonske žgoddrine ko ime-lovjem. Trdni deli sveta takojli važno vlogo. Njihova slava rekoč plavajo po svetovnih!je bila posebno velika od 7. do SIVALKE! Potrebujemo izveabane šivalke ženskih slamnikov na zig-zag stroje. Pišite na šifro: A, c. of '4 Glas Njwo vzrokih omenjenega gibanja ne vemo nič točne srn. Tiče njaki so izdelali več domnev, kii pripisujejo gibanje ozemelj posledicam zemeljskega vrtenja, toda potem bi morala prav tako tudi Amerika gibati, begati pred Gronlandijo. T>mpri postavljajo domneve o vdoru_z**meljske iskorje, o vodi nekie plolwyko pod zemljo, kar povzroča, da se "zemlia pogT^za in .spreminja lesro. "Edine si te 'dontneve niso, prarwilne pa verjetno tudi ne. Morda bi imel 10. stok-tja. Takrat so vladali na Japonskim malone neomejeno. Pofle^ cesarja je stal vedno najmanj en Fudživara, kakor se je pivotno imenoval ta rod, ki je siprejel ini Kono,»e v 12. stoletju. Navadno je bil takrat japonski cesar poročen z eno izmed hčera- iz doma Fu-dživarov. . Japonska j<> preživela dve reformni dobi, ki sta globoko prevzeli vso državo. Prva je bila ob koncu 19. Stoletja, ko .je Japonska pod orsarjem Me-ljem prevzela evropsko aivili-zavijo. Druga Se- pomembnejša je bila pa v 7. in 9. stoletju-ko je Jfiponska ol>enem z bu-dhizn*>nii sprejela od Kitaj-ke tudi temelje prave državoe uprave, davčni sistem in odgovornost uradništva. Ta izpre-memba je nad tisoč let odločala japonsko usodo. Že takrat so bili prodniki sedanjega rodu Konoje vodilni državniki svoje dobe in prednik knez Konoje Katamari Fudživara jc-.'»padal takrat med najožje so-trudnike kraljevskega refor matorja, princa Naka No Oe. To «=o bili časi, ko se je rodbinski dnevnik pričel. Ta edinstvena rodbinska kroriika (in obenem japonska zgodovina je prehajala iz rodbine na rodbino in v*ak poglavar doma jo je nadaljeval. Dfcicvnik je zdaj shranjen v hiši sedanjega poglavarja rodbine Fumimara Konoje. kjer zavzema 15. velikih skrinj. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SLQVENSKA KATOLIŠKA Č&k J E D N O T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje ze„ 48. leto Članstvo 37,500 Premoženje $4,935,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19% če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj m pri najbofjii, pošteni in nadsolrčntn! podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI' KATOLIŠKI JFDNOTI, kjer so lahko zavaruješ n smrt nine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti » . - ••■...i . K. S. k; JElfcfOTA sprejema moške in ženske od 16. do €4. leta; otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilje. K. "S: K. JEDVOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDN0TA je prava mati vdov in sirot. Ce Se nisi ihn aU Sanica te moge€ne 'ih bogate katoliške podporne organizacije, po-trodi se fai pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosti •e obrnite na uradnike in nradnico krajevnih dni štev K. S. K. Jednote, ali pa m: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Ulinois vtštrajnofcti in žilavosti, ki jo ■a |k>nočno £>ed»chje ob tele«koipa in podne\-no težavno izračunavanji ter sestavljanje nočnih opazovanj. Toda & vojvodinja Lutia iz Oothe je leta 1778 sklieala'prvi astronomski kon^pes. Vojvo-idinja je bila vneta podporiricti* znanosti, in vneta opazovalka zvezd Jer ssona pripo\^dvtje, da '"je skoraj vsako drugo noč žrtvovala za opazovanje nočnega neha. . Malp pozneje je mfco dekle otlkrilo 8 no^-ih rr**patie. To je hila Karo I i na Ilemchelova, sest ra veli kega zvezdoslovea "VV. H rsehela. Svojemu brhtu je poum> « 6 kanadskih vojnih naporih Drobna knjižica, ki jo je izdalo vojno ministrstvo, vsebuje pregled uspehov kanadskega do-« minija lanskega in letošnjega leta. — 24 častnikov odlikovanih. V*ak kanadski narodni za- ———. >topnik je dobil te dni na svoji kov in 6,528 mornarjev, letoš-7>is.nlui mizi drobno knjižnico, njega marca pa 2080 častnkov spisano po podatkih obram- in J7,G3G mornarjev, bnega uiinis'tra Ralsfona, in t. aprila 1940 je imela Ka-vsebujoče podatke o vojnih na- nada 7C,(iOO Vojakov doma in porih in uspehih Kanade lan- onkraj oceana. 31. marca i941 >keg:i in tekočega leta. je štela njena vojaška sila 375 V uvodu so imena J4 fcanad- 1 tisoč mož. Y to so všteti člani skih mornariških ča-tnikov in [aktivne »armade, rezervne ar-mornarjev, odlikovanih za iz vih cest je bilo tretia položiti ifa GO tisoč čevljev vodovodnih cevi in odvajalnih kanalov.- Ob obeh obaKIi so bife zgrajene nove utrdibe, ki bodo kmalu opremljene z najmodernejšim orožjem..' — V bodočih bitkami bo nti-stopila povsem nova kanadska j Armada,, — je i*ečeno v knjiž-iiiei. Kanadski vojak se zaveda svoje naloge Ln jo bo tudi častno rešil, pa naj *>e zgodi karkoJL Veliko važnost posveča kanadska armada tudi zdravniški' Mobilizaci jaljudske sile Vlada napoveduje še višje davke in nove omejitve.'—-V Hcrng Kongu se bore Kanadčani pror ti najnovejšemu napadalcu. — Sovražnik se umika v Rusiji in v Afriki. SJbvsncL v JicmadjL 13 t m-—z—t—i / (t TO flT OtfO IZ KANADE. redno junaška dejanja v vojni ;,keiji. Ob izbruhu vojne je bilo v kanadski mornariški tiužihi trinajst ladij..31. marca letošnjega leta je 'bilo zgrajenih oziroma v gradnji .'>44 ladij. 1. aprila l!>4<> je ime i a kanadska mornarica 939 častni- mnde in novinci v vczbališčih. . v . „ „ . V -to svnho je bilo treba nagle- f ga za vršenja velikega inžiiiir-*kega progUama. Zgraditi je bilo namreč treba ■vojašnice in barake, kar je veljalo shino 0*1» atlantski obali nad šest milijonov dolajev. Iz-čistiti je 'bilo tr^ba 1280 akmv gozdnatega ozemlja. Palcg uo- pos'krbijeno, in vojaški zdravniki se na vso moč trudijo rešiti življenja bolnih vojakov. Značilno je, da v drftgi po-lovici lanskega in prvi polovici letošnjega leta ni bil stavljen noben kanadski mornar ali častnik pred vojno sodišče. Iz goro m zrnkoplovnega ministra Č. G. Povem je razvidno, da namerava vlada v najkrajšem času mobilizirati vso moško in žensko silo naroda. Minister je tndi namignil, da bodo davki še večji in o-mejitve. —; Uvedena bo prava rčgi-mentaeija, — je dejal. — Tri beseda mi nikakor »e ugaja, jše manj pa tisto« kar je v zve-'zi ž njo. Toda dežela je v sti-*ki, in uvesti je treba Vse varnostne in iiujnokupno breme ter če bomo vsi prežeti s trdnim zaupanjem v kouečno ssmago, 24 LETNI SER2ANT — VETERAN SEDANJE VOJNE Kanadčan, ki je prostovoljno -vstopil v angleško armado, je bil ranjen pri Dunkerque. — Ker za letalca ni bil sposoben, je bil prideljen artileriji. Ki!en najmlajši v* leranov dmige svetovne vojne je 24. letni Kanadčan N"i«hyjas Woro-1* c iz Portage la Piairie v provinci Maiti t oba. Worolne je seržant v angle-' ški armadi, udeležil se je bojev! pri DuOkerqu' ter je bil ob tisti priliki tudi ranjen. Več mesecev je bil v neki fungi' ški bolnišnici in ko je ozdravel, je bil častno odpušen iz armade. V njeafovo odpustnico je zapisal ifeneralni poročnik M. Č. T)ale, da jo bila njrgoya služba skoz-inskoz vredna. Tz Anglije «e je vrnil v Kanado, k|c-r je zdaj pri svojih > t ari šib. Zdoma je odšel letf« 1938 v Anglijo, upajoč, da ga boun-kcrque. 30. maja zjutraj so za-eeli Nemci obstreljevati Oc#tto, po kateri se je umikala angleška armada. "Komaj sem zap o veda 1 streljati, so začeli-proti nam padati nemški izstrelki." je pripovedoval ^Vorobec. *4Xe bo-hte m i mogoče viciPze spet pri svojem odrfelku. toda ne dolgo. V njegovi bližini je eksplodirala bomba in ga precej poškodovala. . Zopet je moral, za nekaj me-«?e:v v l>olniisnieo, nakar so tra poslali kot im*alida domov. moc fiofafce prosimo, k o pošljejo za naročnino, da we positilAJejo — UNIT«© STATES oziroma 51A K POSTAL MONEY ORDEE. ako je vam le priročno f, v ^r.-^.a-,. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SeitttD dr/ f. j. Kera. v«n<- Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI nftj nar«^> knjilic* — "B*w te bMMH » 'HiMB mt UM UniUi StmtM". V te] knjigi ao pojasnil« tn nko- u! za naseljence C«na 35 cfitot (lOMACr ŽrVTNOZDKAVNIR, apMl Franjo Dular. 278 at rani. Cena trda vem (Jena $1.50 Zelo korfetna knjiga aa vsakega ilvlnorejca; opla rasnih bolezni ln zdravljenjealike. OOVRDORfclA. Spi MI K. ^effvart. 148 atraak s allkaf C— $1.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU,.111 strani •nLKILAnSTVO. 9pl«a> Anton Pave. S 168 atraat Kajlfca aa mlekarja In tjntaltelje mlekarstva . tfplob. €«»• 5Gc Cena 50 po osjboiJMb »Irih. Gena 50ft. • •• * ■' ■ ' r.i .t ' 't/;;-1 LJfSI CEBtLAR. »pisal Frank Lakiuayer. 163 štreni. F / Cen. ZDRAVILNA MiSCA. 62 strani Ceoa 25c II Naročite pri; k -C-': " » t- JT . -.-jf. Slo venic 216 W. 18th Street Ntfw York, N* mm V se kaže, da bo kanadskfci vlada posjiešila svoja^vojua ]»rizadevanj:) s ]»osebnim ozi-jroui na ponilio vse razpoložljivo moške sile. Vse morebitne izpremembe v kabinetu se bodo zavrsile v smislu tega ci-Ua. To pa nikakor ne pomeni in se ne sme tolmiačiti kot da bi utegnilo {»omeniti, da -e 1k> vlada vklonila zahtevi opozicije ter odredila konskri;<čijo za I»rekooceansko službo. O tej zadevi je tekom zadnjega kratkega parlamentarnega zasedanja dovolj točno in odkrito pojasnil svoje stališče ministrski predsednik Mackenzie King, ki je dejal, da velja konskripeija samo in edinole za Kanado, in da ne kbo poslal nobenega konskribi-ranca onkraj oceana- To oblast bi mu moral dati kanadski narod, ki mu je pa doslej še ni dal. Kaj pravzaprav namerava £"Iada z "porcdx) vse razi>olo-Jžljive moške sile" se natančno ne ve, zdi pa, da bodo premestili v vojno industrijo vse delavce, ki so zdaj zaposleni po delavnicalh in tovarnah, katere ne izdelujejo vojnega materi jala. Kanadčani so -neizadevoljni ž. nekaterimi amer. listi, k i so nefctiaj pisali, da bi morala Kanada, ki je vendar v vojni, vsekakor odrediti ot>ve z n o konžkripcijo tudi za prekoo-ceansko službo. V ameriškim kongresu je bil že predložen predlog, da se sme pošiljk ti ameriške vojake onkraj morja. Ako se prav' premisli, ima Kanada z ozirom na število prebivalstva sorazmerno več vojakov onkraj oceana kot jili imajo Združene države v vsej švoji armadi. -- ' (Meseca oktobra je imela Kanada (brez morrfafice in zračne sile) onkraj oceana 120 tisoč mo-2, dočian čaka doma prostovoljno priglašenih 344 tisoč mladih mož za armado, mornariško ali zračno službo v kateremkoli delu sveta. Združene države "so do onega časa poklice le pod orožje le polovico več mladih mož, namreč 705 tisoč. Zdaj ko so Združene držaVe in Kanada v vojni z Japonsko se prijavi jo vaak dan nafisoče mladih ljudi za vojno službo v kateremkoli delu sveta za o-fcrambo dežele. Kanada imla tudi iza domačo o'brambo 170 tisoč mož? skupaj. lorej nad pol mili jona vojakov iz pi-ebivahrtva, ki šteje komaj 1J milijonov oseb. .Vmerrtca je imela pod orožjem pred pred vojno napovedjo (brez mornarice in mračne sile, naci poldrugi milijon mož, .o je draftancev, rednih vojakov, rezei-vistov in narodnih gardistov. Toda Amerika ima desetkrat v*č prebivalcev kot ]>a KanacEa. V Kanadi se je pričel pred kratkim po vsem dominiju velik esperiment—• kontrole-nad eensami. Vse nai>eto pričakuje, kako se 'bo novotarija cfcme^a. Kontne sodbe ne bo mogoče (>e tako kmalu izreči. Vladla dobro "ve, d^ se jm treba boriti z neštetimi težkočatmi; je ti ver jena, da jih bo uspešno premagala. Komi bo 10. jan. 1942 potekla narčKnina na list "Glas Naroda*' vam pošiljem, money order na $6.00 za celo leto da bo mir za en čas, kajti brez li-wta Vročem brti, ker je preveč zaiiimiv, poee^bno v t? th kritičnih časih. Žal. da i?o tako slabe in Žalostne novice* iz stare domovine. Llbogi »»lovenski narod, koliko mora pretrpeti! Ali prW 1 bo ča*. ko bo T^ucifer AdOlf Hitler in njegova golazen po>azena in slovenski narod bo rešen. Kar se dela tide, se dela tuis F^dinik, Zeballos. B. C. Can. PRVIKRAT V KANADI. Mnogokrat zlasti-židiijc sece senf si mLslilšt, da nikdar več tte odlšta jn*eko meje naše svolbodne dežele Airif rike. Toda bilo je na 19, novemihra, dobimo telegrafično obvestilo fz General Hospital v Norfolk. Sfmicoe. (Ontario, da je mojega moža brat že zelo sTeb. K*o vidim, da mojemp možu1 ni mogotce iti, se snma odpravku na pot. Poslovim! se od moža. UfVr^e in srna in pograbim kovčeg, še en mil pogled na .mastno go.^o. ki je bila pripravljena za drugi dan v po-e-aist Zathvalnenm dnevu, in že sem bila od zunaj.. Ob 11.30 zvečer s\. odpeljem 7. vlakom proti Buffalo, N. Y. kjer čakam na drugega do Hamilton, Ont., od tam pa na taksi do druge postajr-, kjer dribim vlak do Siitiw.', Onf. Bilo je ravno opoldne drrtge-#ra dn¥ ko sfopam proti bolnici, misleč, da> doTrim mfTŽevega brrita prt zavedi. Toda l>ol-ni-čarke mi povwlo, da sem prepozna. Ivan Avsec .ie že mrtev in v po[rrel>nr»m zavodu ira bom našla, tako so mi povedale. . Ko kmalu natcTTrtoplm pred ti upi o pokojnega Ivana, mi je bilo tako tesno pri srcu. kako eamf je tukaj spaval. daleč od rodne zemlje, daleč od drage mater-c, «estre in- bratov, in Se v najl6p«j nnoški dobi, star komaj 47 Set. Pokojni je bil rosen v ViŠevku, Stari trg pri Rakeku, kjer zasmsča mater, brata'Aritona iif Rudolfa, v Reki Matija, v Ljubljani sestro Uojzko, por. Matelko. V Cleveland. O. pa brata Tjndvika. Pokojni se je nahajal v Kanadi o-krog 18 let. v Kirkland, Ont., fn po drugih malih mestih je iskal »reče in lažjega (Ma, dokler ga ni v aprilu bolezen za rakom spravila v bolnico, odkoder sen i več vrni! živ. Pogreb še" je vršil 21. iiov-iz McGregor pogrebu(^a zavoda in v katoliško cerkev s peto sv. maso ob 9. zjutraj v Starostna meja višjih castnbkov { Obram/bni minister Ralston je odredil, naj bodo si. januarjem vpokojeni vsi .generalni jna jo rji s 57., brigadirji s 54., polkovniki « 54. in generalni poročniki z 51. letom. Častnik, ki je presegel 53. leto, ne more postati -generalni major, dočirn je ."Starostna tne- jki za brigadirja 49, ®a polkov- ____, , , . . niki 49 bi za treneralneca po-i^^^ dubovnika nfl P°ko" ročnika S let t**®*- je nam- rocnika iO. iet.1 isu ta so sta ^ v obiskat. B rejsi, ne morejo biti povišam K , » .. g-hižbi. " Te določbe se tičejo le častnikov v aktivni službi. Ža moderno ftojevianje je treba telesne čilosti ia sve,-žosti. Višji častniki, ki presežejo (gotovo dobo, po z&trdilu »obrambnega ministra, niso več sposobni. Zaslužena kazen V Buffalo, N. Y., so biU obsojeni vsak na trideset dni ječe trije Kanadčani, ki so V kari* pridrveli preko mednarodnega mostu, ne brisgajoč se za svarila kanadskih in ameriških uradnikov. Sodniku so rekli, da 'bili tako veselo razpoloženi, da niso vedeli, kaj počno. Nemška divjanja v Jugoslaviji Nemška radio postajta v Beogradu jb špofočita, da je bilo v Jugoslaviji vstreljenih G4 osefo, med njimi 7 žensk, in 150 aretiranih. ®e .spomrniam častite duhovščine in Mr. MicGre-gorja, pogrebnikn ker so mi šli tako na .roko. Po njih sem tudi našla nekaj IvanovMi prijateljev. TV>sioibno sem se razveselila družine. Mt . Dominik Hatz; jem nazaj grede se vozila po dnevi. ?em tudi mnogo več videla. Ko pridemo pr^ko fcanactke nwje, « v ml je zdel«, da-so .potniki vse veselejsi, ko zarozi vlak na trdna tla anwr>-3ke žem»lje. Sie-er pa v teh par dn**h- ki *em jih preživela v Kanadi, ^e. nisem nič tuja po-yatila. Vsi so mi bili jako prijazni iii šli na roke. s kemuv sem prišla v -trko Zato s^-in pa tudi sklenila, da ob priliki zopet obiščem' lepo kanadsko deželo in nove mi prijatelj«. : Ob kontni mojega dopisa irfej onienim, ako kateri izmed ka padskih rojakov želi obiafeefi grob pokojnega Ivana, laHko izve pri MJeGi£«gor zavodu/ v žiipSŠStt. ali pa naj se direkfrfo obrnc na nioj naslov. Dmenirti naj fndi to. ko gem prislA d'1 Buffalo, -N. Y., bi kar najraj' vzela vlak do Little* Falls, kjer semj bila na obieku leto " maja. Rada bi se ^rf.vt znašla pri Mr«. Cankar, da t>T-ml zopet razkaiaTff moj'rojstni kfaj. da bi "me "enkrat popeljala na grob prernuo umrl ' lriat^re in da bi"§e enkrat rf-deler-prijatelje n to jih starišhJV. Ob koncu doprfsa želim vsem prijateljemvin' čitateljein -fega K«ta veself berzaone praznike in srečno Novo leto. "tlhisu Naroda** pa mnogo dobrih in zvenih naročnikov. Pozdrav! . ... Mrs. Mary Av*ce, 6317 St. Clair Ave. Cleveland^ Ohio. VELIK NAVAL NA NABORNO POSTAJO ~ Zdaj je naborna postaja tudi v Kirkland Laike, dočim so prej morali naborniki v North Bay. Sprejemajo tudi ženske za pomožno službo. Kirkland take, Ont., je na-po^leo-všem 2iadd voljen ter je .pohvala mlade fante v Kirkland Luke, ker so tako vneti za letalstvo. \ ■ ' Naborna postaja sprejema tudi prošnje *za vstop v kanad-&kiŽ6'n53ri potno^m zračni d5or._ taborne obtesti-prav p^sdb-no pozivajo mošk^, - sfatie od* 17 in'pol do 33 let -iri pol, naj ee im-e^bajo za. zrafcoplovne opjtzoratee/ : ■ --" ' Poslani bodo v posebno šolo v Hamilton, Ont. t "GLAS NARODA" — Hew ftrk Wednesday, December 17, T 941 ▼ ITANOf MIR L. liti OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. -^150- t • Pogodba s filmskimi podjetji "Dne 28. junija J914. o pol štirih ajutraj sean se prebudil iz strašnih saiij. Sanjalo se lili je, da sem stopil v jutrnjih urah k svoji pisalni mizi in hotel pregledati dospelo poŠto. Prav na vrhu je ležalo piiivo «• črnim robom, črnim pečatom Ln nadvojvodovim gibom. Takoj sem spoznal njegovo pi savo. Odprl .strni ga in ž.agledal na glavi nebeeno-tnodrikas-tega papirja sliko kakor na rozglednicah; predstavljala je cesto in tesno ulico. Visokosti «ta sedeli v avtomobilu, njima nasproti general, zraven šoferja neki častnik. Obakraj ceste množice ljudi. Dvn mlada fanta planeta naprej in streljata na njuni vrsokosii. Besedilo pisma je dobesedno tiisto. ki s eni ga videl v sanjali. "Vaša škofovska milost. Dragi doktor Lanyi! S tem vam sporočam, da padeva danes z mojo ženo v Sarajevu kot 'žrtvi zavratnega umora. Priporočava se vašim pobožnim molitvam na sveti mašni daritvi ter vas proeiva, da ostanete najinim ubogim otrokom tudi nadalje v ljubezni in zvestobi enako vdani, kakor <1 osle j. Prisrčno vas l>ozdravlja va.3 nadvojvodu Prane. V Sarajevu dne 28. junija 1914, o [Kil štirih zjutraj." — Tresoč se in ves solzan sem skočil iz postelje, pogledal na uro, ki je kazala pol štirih. Takoj sem pohitel k pihalni mizi ter -zapisal, kar sem bil v sanjah bral in videl. Pri zapisovanju sem ohranil cel oobliko nekaterih črk, kakor jih je bil zapisal prestolonaslednik. Moj sluga je stopil to jutro cb tri četrt na .šest v pisalno sobo ter videl, da sedim ves bled in molim rožni venec. Vprašal me je, ali sem bolan. Rekel sem n*u: "Takoj pokličite mojo mater in gosta. Neulegama hočem služiti mašo za njuni visokosti, kajti sanjal sem strašne sanje." Nato sem šel ž njimi v domačo kapelico." 28. junij. _ 28. junij, Vidov dan, se je pričel z veselim širnim njem. na po stajah v sarajevski okolici. • Preiznik je privabljal v lepo glavno likeo dežele mtnogc ljudi. Srbi in v*»i, ki so se čutili z njimi eno. so s prvimi jutrnjiirii vlaki hiteli v Sarajevo, tla bi tam slovesno obhajal: največji narodni praznik, spominski god bitke na Kosovem polju. Pobožni katoličani pa so se vozili v .glavno mesto, da bi videli prestolonaslednika, ?a*Sčitnika katoliške cerkve v tej deželi nejevernikov. Tudi (marsikateri musliman se je peljal v glavno nvesto, ki je vkljub treznimi1 novim cestam izkui^alo ohraniti čistost jutrovskegn sloga. Tudi musliman je hotel videti prestolonaslednika, češ, ne gre, da bi na ta praznik samo Srbi gospodarili v Sarajevu. Na postajah so patruljirali Potiorkovi orožniki in policisti. Po mestu jih ni bilo mnogo videti; večina jih je smela počivati prav do zore napornega dne. Le posamezni civilisti,| ki so od spredaj in zadaj dišali po vohunu, so se izprehajali po glavnih ulicah.. Ko je Danilo llič potegnil Škatlo z orožjem izpod postelje, solnce >e ni bilo vzŠlo. Mati je spala. Princip, ki je stanoval v pregradku zraven kuhinje, je bedel, kakor llič. tudi on ni bil mogel zaspati. Oprezno se je llič napravil, nvati je imela rahlo spanj?, neopazno je hotel izginiti s Principom. Hudo je bilo .'brez slovesa oditi z doma. llič je bil prepričan, da ine bo matere nikoli več videl. Bila je edina duša, ki jo je imel rad; edina duša, ki jo je kdaj ljubil. Vendar je ni pogLdal, ko je spala, ni >e mogel pripraviti; mar ni bilo že dovolj strašno, da je poslednji« slišal njeno dihanje. Z drhtečimi rokami je vzel škatlo in isi ukazal: "Ne trepetati! Ce mi pade škatla z bon^bami iz roke . . . Tudi Princip ne sme videti, da trepečem." Stopil j v pregrade k in poikimal Principu. Gonuiazijec je mirno vstal, res je bil videti miren, nL pa« da bi se le delal mirnega. llič mtu je zavidal ta mir in hladnokrvnost. Tiho sta zaprla vrata za seboj. Bilo je krasno jutro. Na bledost nem nebu ni bilo nikjer obiačka. Zarotnika sta stopala hitro, ceste so bile se prazne. lile je skrival sladkorno škatlo pod plaščem ki si ga je bil ogrnil, delal je velilke korake in šepetal: "Hitro, hitro, da naju kdo ne vidi!" Pred Vlajinovičevo slaščičarno sta rahlo potrkala. Slaščičar, ki je bil poučen o njuni skrivnosti, ju je pustil noter in zaklenil vrata. j-* mirno spi. Drugim bova sanja odprla,*T je rekel llič. Slaščičar je zaspano prikimal in od d rs al nazaj v svojo spalni "Pokrepčajte se z nekaj koščki slaščic," jima je zakli iz spalnice, "pozneje dobita kavo." llič in Princip sta malo jedla, slaščice jima niso šle v slast. Tudi govorila nista, molče sta .sedela, molče gledala torte in pite, krožnike z mandeljnovim pecivom, nakopičeno čokolado v ploščicah. Dišalo je po sirupu in plenicah, čeprav ni bilo dojenčka pri hiši. llič je čutil v želodcu slabost. Bad bi ■'bil šel na cesto, hrepenel je no ^Lstem zraku bleščečega letnega jutra, toda dbsedel je. Čez nekaj minut je prišel Čabrinovič, Iakomno je pogoltnil neka; kosov pite in tort in je rekel: "Ušel snu z doma takšen, kakor »m; pri nas še vsi spijo." Ko se je nasitil, je je! spet čenčati; povedal je, da se je dal včeraj fotografirati zu bodoče rodove, lepo, v črni obleki z belo ovratnico, pred atentatom pojde po sliko. Fotograf je obljubil, da l»o okrog devetih" naredil. 44Tak molči žc," ga je Princip nahrulil. Okostavec je užaljeno sklenil, da se za 'Principa več ne zmeni; poprej «i pa ni mouel kaj, da ne bi refkel ginwiaizijicu: "Zdaj Ikjiuo kmalu v>i molčali — za večne čase." Trifko Grabež je prišel s prvini jutrinjim vlakom. Z?lo bled je Jbil. Dotna ni bil zajtrkoval in tudi tu ni mogel jesti. Princip je odprl škatlo ter razdelil bonfoe in pištole. "Strup že imate," je rekel, "ne pozalbite ga zaužiti, dokler je čas. Po bliskovo, da vam ga ne vzamejo." Razpotaknili so orožje po žepih. 1 Slaščičar ie vstopil in smehljaje je podal Principu, Grabežu in Čabrinoviču roko. - (Nadaljevanje prihodnjih.y LMhiogi sanjajo o angažmah v Hollywood u in ne vedo, kako se vsak filmski igralec in igralka zasužnji podjetju, s katerim sklene pogodbo. Pogodbe med igralci in filmskimi podjetji vseibujej več tiskanih strani s pogoji, ki so obvezni za vsakega podpisnika 'brez izjeme. Ti pogoji so tako rekoč pogoji vseh pogojev in igTalci jih na slepo prevzamejo, kajti olajšav v tem pogledu filmfcki podjetniki načelno ne dopušča jo. V prvem odstavku takih pogodb čitaiuo o obvezuosti filmskega podjetnika do igralca. V tej rubriki je zčupitsana vsota. katero se podjetnik obve3e plačati tedensko filmskenm igralcu. To je rubrika, ki seveda ni pri Vseh enako izpolnjena glede na višino plače, vsi drugi pogoji v pogodbi pa so za v^e igralce enaki. Igra-Drc se obveže, da bo igral v tej ali oni vloi^i in v določenem Pošljite božična darila zgodaj če je, da bi filnteki pevec ali Poštna uprava opozarja jav-pevka na primer mogla zashi- nost, da že sedaj pričnete ku-žiti posebej 6 posameznimi! po vati božična darila in jih po-glaabeuimi aH pevskimi vložki, | šil jati. na katere ima lastninsko pravico snaiio podjetje, ki je tndi lastnik filma, v katerem se nar hajajo prvotner. Igralec se zaveže, da se bo obnašal v javnem življenju v skladu z javno moralo in da ne ho zagrešil dejanju* s katerim bi se ponižal v družbi ali si nakopal sovra- Razveselite o ž i č z a Poštte. priporoča geslo: Kupite sedaj, skrbno zavijte, napišite natančen naslov, napišite tudi svoj naslov, oapošljite pravočasno. Generalni poštar je nazna- mil, da na Božič, 23. decembra „ , , poštni uradi ne bodo odprti in stvo m zasmeh. Sploh ne sme|(la isma in d ^^ ,grak« s orm ničesar takega,|gajatve ne ^ dostavljene kar bi užalilo javnost. K3ay- rpa8lovnikoni. zule o moralnem zadrzanju igi alcev v javnosti niso v pogodbi napisane samo iz gole formalnosti. >jeki €ilm|ski igra-lec se je nekoč pokazal gol na oknu v svojem -stanovanju in je bila zaradi tega njegova pogodba s fi ln*sk i m podjetjem takoj razveljavljena in igralec je bil leto dni brez službe. & sti odstavek pogodbe daje podjetniku pravico- ■ moški zbor ......................... 6EST NARODNIH PESMI za »•- ftki t bor ..................... SE8T NARODNIH PESMI za mo- iani ibor ....................-M i rane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... KKttlK) JOVANBC: ZJutrzJ...................... Bloraoaka ...................J20 PETER JEREB: PeUa ruta; VASILIJ lllBrf: Podokalr«........ i- XORKO PBE1-OVEC: Ko m» fantje proti vazi *lt____JB* Le enkrat 8e ................ Slava delu ..................M UR. VOLARIČ: Rutmarla; JOS. PAVČlO: Potrkan ple« ......M IZ STARE ZALOGE pa ima Uio še naslednje pesmi, katerin smo znižali cene: Ameriika alevemka lira. (Hatear) JI Oriorske himne (Vadopivee)___M Slovmukl akordi, 22 metealk ln ■M*klh zborov (Kari AdamM) Trije mešani zbori (Glasbena Matica) _______________ V pepelnifnl mrfi, bantatn za aale. zbor In orkester, (Battner).„ Mladini, penal za mladina a klavirjem (E. Adami«)_______ podjetnika* na ta način, da sme podjetnik v primeru višje sile,« stavke, vojne ali elementarnih nezgod, razveljaviti pojrodbo z igralcem. S 14. odstavkom pogodbe se igralec zaveže, da bo sprejemal vsa pisma in sploh v»o pošto. Po 16. odstavku pogodba je igrak c dolžan, da « nubavi iz svojih sredstev obleko in vse druge potrebščine %a modeme vloge in da ostanejo last podjetja v*i' zgodovinski kostumi za nastopanje v zgodovinskih vlogah 17. odstavek določa, pod kakšnimi po-aroji se froe- igralce oddaljiti iz kraja, kier se nahaja filmski atelje. Brez pismenega dovoljenja iirralec splt/b ne sme zapustiti Los Angelesa. S filni-kimi pogodiiami «e vsak ijrralec in igralea zasužnjita filmskemn podjetju. Pogodba ju uklene v težke verige ki do skrajnosti omeje osebno svobodo. Res pa je, da so te verige — zlate. svojega prijatelja© Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda." Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. - Uporabite ta naročilni listek "GLAS NAROD J .....il ! 21G West 18th St., New York Pošljite za-—— meseca (cev) "Glas Naroda" I na naslov: ------------------------------ Moje ime je; Moj naslov: jj I Tukaj priložim M. O. za j Pričnite počil jate dne Jj { Za 4 mesece $2.— | Za pol leta $3.— ; Za celo leto $6.— % .1» J* ICO. zaklical frrdo Jovanee—n, MLADIH LET, moftki zbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (stiki m mešani) ..<•• ......... Moški zbori OSKA& DEV: Barflca; Oj. moj ftocel ^ lov; Kam ml. fantje, drnv w vaa poj' demo ............................<29 OSKAH DBV: Prečno, ljubca moja; Ko ptiči-ca oa tuie gre; SoM; MoJ o&a Bi konjička dva; Doblv eem pl- Slovo; Je vpitulla luC 4« Dve pesmi, (Prelovee) « »bor in oolo------------ Na*! himni, dvaglaaiio_______ Gerald odmeri. (Labarnar). n. JB M EMIL ADAMIČ: Modra devojk« (belrkranjaka.. W Vso on{ pri po tod ...........JM Jarjera ........................25 Hodi Micka domo; Kaj dragega bojem; Kdravlca ........JW VASILIJ MIRK In A. OROBMING: VetrIC; P« gradlnl ..........JI ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM «TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk.............. Slovenske narodne peemi ta tambn-ralki ibor (Bajnk) ________ Bom iel na planine«, (Bajnk). .76 ZA CITRE: Poduk ia rltre. — * svečki — (Bofeljaki) ____________ ZA KLAVIR: Bari pridejo. — Koratalea — IM narodnih pesml m moftkf In meianl zbor. Bmll Adami« .... FANTJE NA VASI. 18 narodnlb aa mofiki ahor. Ciril Pregelj.- NEPOZNAN NAHOD NA FRANCOSKO-&VICAKSKI MEJI. Noben vodnik za potovanje noben narodopisni priročnik ne govori o 4 4 Senatih'' majhnem — Ja nekaj tieoo g-lav ibroječem narodšču v zahodni Evropi med Francozi, velikimi Švicarji in Alemani. Nihče tudi ne ve, za izvor tej^a ljudstva. Ko se je pred 50 leti pripeljal predsednik francoske repubi-ke Ijoubet v miesteoie Montbe-noit v Juri ob švicarski meji. kakih 100 kilometrov od Be-sarieona, so g-a pozdravili s slavolokom, na katerem je "bilo napisano: "Dobrodošli naši prijatelji Francozi! Saugeti se fce danes ne čutijo IHrancoee. amfpak samo za njihove zaveznike in prijatelje!T' ■Cela pokrajina, v kateri sedaj aive Saugeti, je bila v tridesetletni vojni opu-stošena. Montbenoit je bil ves v razvalinah. Neki veleposestnik je poklical kmete ie daljnih dežel, da bi se naselili v dolini in obdelovali polje. Tako so prišli v deželo Saujreti, nihče 'pa ne ve od kod. Govore neko neznano narečje, o katerem pra»-vijo učenjaki, po grobnih napisih sodeč, da mora biti to finsko tatarski jfcteik. Tekoin stoletij iso se Sangeiti pometali s sosedi, ohranili pa so svoj jezik in svoje običaje. Še danes so v dolini pri Montbenoitu kmečke hiše, brez oken. z velikim kanmom. nad njim pa je v stjehi odprtina za izhod za diiri in za dnevno luč. 'Da%te govore že večinoma francoski in gredo v katoliško cerkev k n naši. Stari ljudje pa se se opominjajo, da 00 se pogovarjali v neki popolnoma tuji govorici, na prsih pa so nosili čudne amtalete, katerim so pripisovali "božansko moč. M NaroČilo poffljite na: Glas Naroda 99 ei« WK8T l«h NEW YORK. N. 1. Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoŽenje svoje organizacije investirati v Defense Saving« Bonds Mu Stamps, serije F 4o -G, - - NEKAJ ČUDNIH REKORDOV. Zanimiv rekord je dosegel lastnik tekstilne tovarne v Pennsylvaniji, Thomas Kit° Bo živeli v raznih državeih. Vauhnova je bila v petih letih 62kra't nevt^eta. Zanimiv je tudi rekord kta 1844 umrlega pisatelja William Beckforda. V treh dneh in treh nočeh je napisal roiman. Vse tri dni in tri noči ni aatis-nil očesa, pa tudi zaužil ni ni-Čcear. Ves čas je nepretrgoma pisal. Bil je sicer angl^ki pisatelj, toeta, je dot^egel med svojim kratkimi vladlanjem' rekord v zapravljiv osti. Prirejal je tako sijajne ^gostije, da je veljala samo ena večerja več milijonov. Vozil se je g čolnom; po umetnih jeeerih, v katerih je bilo namesto vodfe1 drago vino. Žrvel je tako razkošno in razsipno, da njegove napravijivo-sti doslej še nihče ni prekosil. Egipt končal z dvema državama Egiptska vlada je prelomila diplomatske zveze z Madžarsko in Rumunsko, ker ste napovedali vojno Angliji in Zdr. državam. PO UHLJIH POZNAŠ ČLOVEKA. V reviji "švicarski mesečnik za naglušne," je 'bil objavljen zanimiv članek o obliki človeškega uhlja^ po katerem tbaj? mogoče uspoznati človeka. Človeški uhelj ima najiaz-lienejše oblike. In vrsta teli raznolikosti je privedla do primerjanja « Človeškimi značaji. Primerjava je pa- pokazala, da kažejo nizko stoječ« nšesa človeka nročnega značaja, ki lahko postane tudi nasilen. Proč štrleča uaesa so znak živahnih, temperamentnih jn agilnih ljudi. Prilegajoča očesa kažejo nasprotno na počaV nega, lenega in flegmatičnega človeka. Obenem pa pričajo taka ušesa o notranji uravno-vešenoč-ti in miru, medtem ko imajo proč štrleča ušesa večinoma'prepirljivi. vedno ugovarjajoči in svoje lastno m(TTe-nje drugim vsiljujoči ljudje. Čim manjši je poduhec, tembolj vase zaprt je človek, čim večji je uhelj, tembolj je človek odkrit. Dolg in ozek poduhec kaž>? na preračunljivost v čustvenih zadevah in prebrisanost. MJoč-no izloč|ne u hlje imajo bojeviti ljudje. Genijalni ljudje imajo zgornji del uhljev silno izbočen. O dobrih duševnih lastnostili priča močan rob poduiica, ki je pa obenem znaJc nedostopnosti in trme. Močno zavit p oduliec ketže na dobrodušnost in dovzetnost. Če se zavojčki nekoliko plastični, prevladuje p ri človeku razumsko življenje. Taki ljudje se znajo obvladati ter so hladnokrvni in tneteni. Ljudje s polnimi in krepkimi poduhci so navadno islcrenejši od tistih, ki imajo tetnke in majhne pod-nfcce. Ljudje s priraišč eninii poduhci če odlikujejo r platno-stjo in nesamostojnostjo, taki ljudje nimnjo radi družbe. Suh in priraečen poduhec izdam suhoparnega, dolgočasnega človeka. . a