Poštnina plačana v gotovini
Sped. ;n abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
G o r 1 z i a, Rlva Plazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna Inozemstvo . .	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	Atev. 24/12410
=
Wk
Leto XV. - Štev. 20 (742)
Gorica - četrtek 16. maja 1963 - Trst
Posamezna številka L 35
Mladini in staršem
v premislek
POZOR NA MLADINSKO INICIATIVO
Ko pišemo te vrstice, naj nam nihče ne očita, da smo ozki ali starokopitni. Iz srca radi podpremo vsako dobro in pošteno pobudo, zlasti če je slovenska in poštena. Zato nam je dvakrat žal, ko smo prisiljeni napisati te besede, ki jih narekujeta ljubezen do resnice in slovenske mladine.
Nekateri tržaški slovenski levičarski a-kademiki so pred časom baje iz odpora proti vodstvu takratne Neodvisne socialistične zveze, ki se jim je zdelo prestaro in premalo delavno, ustanovili takoime-novano Mladinsko iniciativo. Pozneje so jo razširili na vso slovensko mladino, torej tudi delavsko in kmetsko, študirano in neštudirano. Pravijo, da ima nepolitične, zlasti narodnoobrambne naloge. Dejansko pa ni tako, ali vsaj ne samo tako. Mladinska iniciativa ima nekatere javne in tajne cilje, ki so v protislovju z njenim narodnoobrambnim značajem. Njen politični cilj je, spraviti čimveč slovenske mladine v italijanske marksistične stranke, to je v Italijansko komunistično partijo in Italijansko socialistično stranko. Edino tako si lahko razlagamo dejstvo, da prihajajo na njene kongrese zastopniki italijanskih komunističnih in socialističnih mladincev ter komunističnih mladincev iz sosedne Avstrije ter Jugoslavije. Edino tako si lahko razlagamo dejstvo, da so člani iniciative med volilnim bojem agitirali za italijanske komuniste in socialiste. Ne vemo, če je res ali ne, toda slišali smo, iz resnih krogov, da so se nekateri voditelji slovenske mladinske iniciative pogajali z mladinsko federacijo Italijanske komunistične partije za združitev in da je Vidali razveljavil že doseženi sporazum tik pred kongresom Mladinske iniciative v Nabrežini. Ali bo morda Iniciativa zdaj, ko so se njeni nekateri somišljeniki dobro izkazali v propagandi za komuniste, lažje dosegla ta cilj?
Živimo v demokratični Italiji, v kateri ima vsakdo pravico ustanavljati društva, jim postavljati program ter ga uresničevati. Poštenost pa zahteva, da vsakdo odkrito pove, kaj hoče. Mladinska iniciativa ima tudi politične cilje, čeprav zatrjuje, da je nepolitična organizacija. Dokaz za to nam je delovanje nekaterih njenih članov in somišljenikov. Toda ta organizacija vabi v svoje vrste tudi nekomunistično in demokratično slovensko mladino, kateri v začetku pokaže samo en del svojega programa. Po vaseh prireja »festine« In plese, kamor vabi vse fante in dekleta. Svoje namene jim razkriva po kapljicah. Najprej zvedo, da se bodo skupno in nedolžno zabavali. Nato so povabljeni na Izlet v Jugoslavijo, ki je navadno brezplačen. Pozneje jim pravijo, da je to splošna slovenska nepolitična organizacija. Kdor hoče, sc lahko vpiše, članica ali član začenja dobivati nepolitično, pa tudi politično komunistično časopisje iz Slovenije. Ce se kdo temu čudi, mu povedo, da to ni nič hudega in da lahko voli tudi Skupno slovensko listo, pri iniciativi pa naj le ostane. Počasi se prične lov na duše za levičarstvo. To se godi s predavanji, z osebnimi pogovori, itd. Mladi človek počasi zleze v to druščino, ne da bi dobro vedel kdaj in kako.
Ce bi bila Mladinska iniciativa res svetovnonazorsko neopredeljena in nepolitična organizacija, bi težko imeli kaj proti njej. Iz tega, kar snio napisali — in podatke so nam dali mladinci, ki so bili 2 »iniciativci« v gostilnah ter poslušali nekatere govore — pa je jasno razvidno, da je resnica ravno obratna. Zaradi tega opozarjamo zavedne slovenske fante in dekleta, pa tudi njihove starše, na resno nevarnost, kateri se izpostavljajo, če sodelujejo pri tej organizaciji. Naša sveta dolžnost je, da jim sleherno sodelovanje odločno odsvetujemo, ako želijo še ostati dobri Slovenci, dobri katoličani in zavedni demokrati. Ta svoj Ideal lahko dosežejo v drugih organizacijah, ki ne prikrivajo svojih pravih ciljev.
Slovesna podelitev nagrade za mir sv. očetu
Vsi največji svetovni časopisi in revije so ob koncu lanskega leta enodušno proglasili poglavarja katoliške Cerkve Janeza XXIII. za najbolj priljubljeno osebnost v letu 1962. To laskavo priznanje so mu zastopniki tiska pripisali na podlagi njegovih izredno blagih nastopov ob raznih prilikah in sprejemih ter zaradi zgodovinske socialne enciklike »Mater et Magistra«, s katero so mislili, da je že nekako dosegel svoj višek. Toda dogodki zadnjih mesecev so dokazali, da se papeževa naravna priljubljenost in zaslužnost za Cerkev in človeštvo v minulem letu še oddaleč nista izčrpali. To lahko danes mirne duše trdimo, brez strahu pred sodbo zgodovine in drugih ljudi. Dve dejstvi neizpodbitno potrjujeta gornje prepričanje in sicer: podelitev mednarodne Balzanove nagrade za mir ter okrožnica »Pacem in terris«, namenjena vsem ljudem na zemlji, kristjanom in nekristjanom.
Kako velik in dobrohoten odmev v svetu je imela ta okrožnica in ga še ima, smo že poročali. Trenutno je zopet v ospredju papeževa osebnost v zvezi s podelitvijo Balzanove nagrade za mir, kateit) so mu predstojniki omenjene ustanove slovesno izročili skupno z drugimi znanstvenimi nagrajenci 10. maja v Rimu. Slovesnosti so se vršile v Vatikanu in nato na Kvirinalu v rezidenčni palači predsednika italijanske republike. Višek je slovesnost dosegla v baziliki sv. Petra ob prisotnosti vseh zastopnikov Balzanove ustanove, številnih kardinalov (med katerimi sam poljski primas Višinski, ki je prišel v Rim v zvezi z delom koncila) ter celotnega diplomatskega zbora, akreditiranega v italijanski prestolnici. Med temi velja omeniti sovjetske ter jugoslovanske zastopnike, ki so verjetno prvikrat javno prisostvovali podobni slovesnosti v vatikanski baziliki. Na častnem mestu so bili prisotni seveda vsi nagrajenci Balzanove ustanove: ameriški muzik nemškega porekla Paul Hinde-mith, sovjetski matematik Kolmo-gorov, ameriški zgodovinar Elio Morison ter avstrijski biolog Karl von Frisch. Toda glavno vlogo je imel papež Janez XXIII. To pa zaradi tega, ker je prejel najpomembnejšo nagrado in sicer za mir ter zaradi položaja najvišjega dostojanstvenika katoliške Cerkve. S tem so podeljevavci nagrade hoteli dati visoko priznanje ne samo papeževi osebi kot taki, ampak predvsem kot poglavarju cerkvene organizacije.
GANLJIVI PRIZORI
Ves ton slovesnosti je bil iskren iti globoko občuten. Za to je poskrbel Janez XXIII. s svojim očetovsko milim ter prizanašajočim nastopom, ki je vse prisotne naravnost ganil. Vsi govorniki so bili v zadregi, ko so morali uradno nagovoriti visokega nagrajenca, kateri jim je z očetovskimi namigi lajšal delo. Ko so oni zaključili, je vsem prisotnim v baziliki spregovoril Janez XXIII., ki se je najprej zahvalil za pozornost in priznanje njemu in Cerkvi, ki jo na zemlji predstavlja kot »služabnik božjih služabnikov« ter obenem kot zastopnik »Kneza miru«.
Potem ko se je obdolžil spominu svojega prednika Leona XIII., ki je s svojo socialno encikliko odprl vrata Cerkve delavskemu svetu, je
na kratko povzel temeljne točke iz nenavadne enciklike »Mir na zemlji« : »Z veseljem ugotavljamo, da je hrepenenje po pravičnem miru prodrlo globoko v srca vseh ljudi brez razlike, posebno pa še delovnih ljudi. V vaši prisotnosti danes tukaj vidim kronanje dolgoletnih naporov in obenem dokaz velikega spoštovanja do onega, ki tukaj na zemlji predstavlja »Kneza miru«. Ta vaša dobrohotnost je obenem izraz enodušnega hrepenenja vseh ljudi in narodov.
Vseh mojih pet predhodnikov od Leona XIII. pa do Pija XII. so bili veliki prijatelji človeštva ter dobri in pogumni pobudniki za ohranitev miru med ljudmi.
Mir je hiša, ki pripada vsem ljudem. To je vez, ki druži zemljo z nebom. Da se lahko povzpne tako visoko, mora biti naslonjena na štiri solidne stebre, ki so: resnica, pravičnost, ljubezen in svoboda. Mir, ki ne sloni na resnici, ki ni zgrajen na pravičnosti, ki ga ne oživlja ljubezen in ga ne uživamo v svobodi, je le puhla fraza brez vsebine. To so štiri temeljna načela naravnega prava, ki so vrojena v srcih vseh ljudi. Zaradi tega smo se v encikliki »Mir na zemlji« obrnili na vse človeštvo in prepričani smo, da bodo v svetu ta načela prevladala. V ponižnosti bomo nadaljevali z napori v korist ljudi in miru v svetu. Pri tem se nikakor ne bomo oddaljili od evangeljskih naukov, ki zavračajo tako nepopustljivost kakor popuščajočo šibkost.
OBISK NA KVIRINALU
V	okvir svečanosti ob priliki podelitve Balzanovih nagrad je spadal tudi obisk papeža Janeza XXIII. pri predsedniku italijanske republike Segniju na Kvirinalu. Do tega obiska je prišlo naslednji dan po slovesnostih v Vatikanu, to je v soboto. Tudi tu, kakor prejšnji dan v Vatikanu, se je pokazala velika domačnost in obenem dostojanstvenost sedanjega papeža. Med visokimi generali, kardinali in drugimi diplomati se je znašel kot doma. Razna protokolarna pravila ga niso prav nič ovirala pri njegovih prizadevanjih narediti slovesnost čimbolj prisrčno in iskreno ne glede na toga pravila diplomatskega ceremoniala.
Tudi na Kvirinalu je pred zbranimi povabljenci imel kratek nagovor, v katerem je še enkrat ponovil, kar je dejal že prejšnji dan, da mir namreč ne sme sloneti na strahu, medsebojnem sumničenju in nezaupanju ali na grožnjah u-ničenja, temveč na pravem redu človeških odnosov, temelječih na resnici, pravici, ljubezni in svobodi.
Poudaril je nato še, kako se sveta spoštljivost, ki se je pokazala ob priliki dodelitve Balzanove nagrade njegovi osebi, razteza na vso Cerkev in obenem potrjuje njeno vzvišeno poslanstvo, ki je nad trenutnimi spori in spremembami na zemlji. Izjavil je, da bo vsoto sto milijonov lir (toliko namreč znaša Balzanova nagrada za mir) namenil za sklad v korist miru.
Obisku Janeza XXIII. na Kvirinalu so italijanski listi posvetili veliko pozornost. To pa zaradi tega, ker je pač šlo za redek dogodek, ki je spričo burne pretekle zgodovine odnosov med italijansko državo in rimskim pape-
žem po letu 1870 do leta 1929 še toliko bolj pomemben. Prvi papež, ki je obiskal italijanskega vladarja na Kvirinalu, je bil pokojni Pij XII. To se je zgodilo leta 1939 ob priliki desete obletnice podpisa Lateranskih pogodb in konkordata. Pij XII. je s svojim obiskom hotel vreči kamen pozabe na preteklost in obenem pregovoriti kralja Viktorja Emanuela III., naj Italija ostane izven sporov med velesilami. Toda Mussolini, ki je tedaj bil na vladi, tega nasveta ni upošteval in je tako Italijo pahnil v drugo svetovno vojno.
Po 24 letih se je vatikanski poglavar spet podal na uraden obisk na Kviranal, ki se je pa vršil v popolnoma drugačnih okoliščinah kot oni njegovega prednika. Kajti Janez XXIII. ni šel k predsedniku Segniju posredovat, ampak se samo vljudno poklonit kot poglavarju italijanske države in obenem vzornemu katoliškemu državniku. — Le nekaj dni prej je papež podelil predsedniku Antoni-ju Segniju najvišje cerkveno odlikovanje Kristusovega reda, ki je rezervirano le eminentno katoliškim vladarjem.
JANEZ XXIII. — PAPEŽ MIRU
V	zvezi s tem naj še omenimo, da je v ponedeljek posebni papežev odposlanec belgijski kardinal Suenens izročil generalnemu taj-
niku OZN U Tantu v New Yorku en izvod enciklike »Mir na zemlji« z lastnoročnim podpisom Janeza XXIII. Dokument bodo hranili v posebnem arhivu te mednarodne organizacije.
Ob tej priliki je imel kardinal na sedežu Združenih narodov tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjal na vprašanja časnikarjev ter razlagal pomen enciklike.
V	petih letih svojega vladanja si je papež Janez XXIII. znal pridobiti simpatije vsega sveta. Njegov poziv za mir je segel v srce prav vsem ljudem dobre volje. Niti sovjetski prvaki, ki so doslej popolnoma ignorirali vsa prizadevanja Cerkve za boljši svet, niso mogli mimo tega papeževega klica in so mu morali prisluhniti. — Že s tem, kar je doslej storil, bo sedanji papež šel v zgodovino kot eden naj večjih in naj dobrotljivejših cerkvenih poglavarjev. Sklicanje koncila ter encikliki »Mati in učiteljica« ter »Mir na zemlji« so dejanja, ki gredo preko običajnega vladanja.
In kakor da to še ni dovolj, je zdaj izdal še novo posebno encikliko, namenjeno slovanskim narodom ob priliki 1100 letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med Slovane, ki teče ravno letos (863-1963).
Janez XXIII. ob 1100-letnici svetili bratov
Sv. oče je izdal posebno apostolsko pismo z naslovom »Magnifici eventus«, posvečeno škofom in vernikom slovanskih narodov ob 1100-letnici prihoda slovanskih a-postolov sv. Cirila in Metoda na Moravsko. Pismo, ki nosi datum 11. maja, je razdeljeno na dva dela. Prvi je spominskega značaja in obnavlja slavno zgodovino do-
be sv. bratov. Drugi del pa vzpodbuja slovanske vernike in jim vliva upanje na čas, ko bodo tudi v slovanskih deželah razmere ugodnejše od današnjih. — Sv. oče izreka tudi srčno željo po zedinjenju z vzhodnimi kristjani.. — Obširneje bomo o novi papeževi poslanici poročali v prihodnji številki.
Izgredi v Alabami
Ves prejšnji teden so se v Birminghamu v državi Alabami nadaljevale demonstracije črncev proti rasni diskriminaciji. Oblasti so nad demonstrante nagnale posebno izvežbane pse. Aretirali so nad 2400 ljudi, med njimi mnogo žensk in otrok. Na posredovanje državnega tajnika za pravosodje Roberta Kennedya so se začela neuradna pogajanja z zmernejšimi krogi v tem mestu, zlasti s trgovci in poslovnimi ljudmi. Sklenjen je bil sporazum, ki določa: 1. V treh mesecih se mora končati rasna diskriminacija po javnih lokalih me--sta. 2. V teku 60 dni bodo črnci sprejeti na delo kot nameščenci in pomočniki v trgovinah in dana jim bo možnost zaposlitve kjerkoli. 3. Izpustitev vseh črncev, ki so bili aretirani med demonstracijami v Birminghamu. 4. V dveh tednih se bo ustanovila komisija belcev in črncev, ki bodo proučili položaj. V zameno bodo črnci prenehali z demonstracijami. Voditelj črncev pastor King je izrazil upanje, da bodo tudi predstavniki oblasti sporazum spoštovali. Dodal je še, da je to komaj prva zmaga za dosego pravičnosti, svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva in da jih čaka še dolga in naporna pot do končne zmage.
Po kratkem presledku pa se je položaj v Birminghamu znova poslabšal. Teroristi so odvrgli tri bombe na stanovanje brata pastorja Kinga in s tem so se neredi znova začeli. Črnci so iz maščevanja do belcev zažgali več hiš, pobili okna trgovin in se spoprijeli s policijo. Več oseb je bilo ranjenih.
TELEGRAMI
CAPE CANAVERAL: V sredo so izstrelili ameriškega kozmonavta Gordana Coo-perja na vsemirski ladji »Fide VII«. Z njo bo Cooper 22-krat obkrožil Zemljo in tako dosegel novo rekordno mesto med ameriškimi astronavti. Poročajo, da je polet v celoti uspel.
PRAGA: Češkoslovaški komunisti so odstavili nekdanjega notranjega ministra Bacileka, ki je vodil znane stalinistične procese proti Slanskemu in Clementisu. Opazovavci menijo, da je možna tudi rehabilitacija nekdanjega zunanjega ministra Clementisa. — V češki prestolnici so bili zadnje čase razni izgredi med domačimi ter afriškimi visokošolci. Češki študentje so verjetno nevoljni nad privilegiji, ki jih uživajo Afričani, medtem ko sami ne morejo uživati istih pravic.
MADRID: V nekem španskem obmejnem mestu sta se sestala general Franco in portugalski predsednik Salazar. Španija in Portugalska imata zelo dobre in tesne odnose, saj ju veže tudi podobnost v režimih.
RIM: V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo novi ministrski predsednik sedanji tajnik KD Aldo Moro. Medtem se nadaljujejo pogajanja med strankami levega centra za skupni program nove vlade.
BRIONI: Tu se je mudil egiptovski predsednik Nasser, ki je imel razgovore z maršalom Titom. Gost je skupaj z jugoslovanskim predsednikom obiskal tudi Slovenijo.
KRŠČANSKI NAUK I
Bratje in sestre, sorodniki in prijatelji
Ko so prišli Jožefovi bratje v Egipt, je hotel Jožef Benjamina pridržati. Tedaj je stopil predenj Juda in dejal: »S svojim poroštvom sem dobil mladeniča od očeta. Naj jaz ostanem namesto mladeniča za sužnja gospoda; mladenič naj gre pa z brati domov. Kako naj namreč brez mladeniča grem k očetu?« Tedaj se Jožef ni	mogel	več premagovati ;
dal se je bratom spoznati,	naglas se je zjokal
in jih objel. (I Mojz 44,45)
Za starši so nam najbližji bratje in sestre. Prisrčno jih moramo ljubiti, jim pomagati in se dobro z njimi razumeti. Biti moramo do njih obzirni. Starejši naj skrbijo za mlajše. Velik dar božji je, če nam je dano skupaj z brati in sestrami v družini odraščati.
Tudi sorodniki so nam bližji kakor drugi ljudje. Moramo jim biti naklonjeni in jim zlasti v potrebi pomagati. Starejšim sorodnikom moramo skazovati dolžno spoštovanje
Dober prijatelj je velik dar božji. Pravi prijatelji se med seboj cenijo in so si zvesti v veselju in trpljenju.
Kristus	je	postal naš brat in prijatelj	in nas	je ljubil do smrti.
S tem nam je	pokazal,	kako moramo svoje	brate,	sestre in prijatelje
ljubiti.
Če pride med brati in sestrami včasih do prepira, ne vmešavaj se nepremišljeno. Sam se vprašaj: Odkod je to prišlo? Kaj bi smel storiti, da se to poravna? Šele potem reci pomirljivo besedo.
Prva srečanje
			
		z življenja Cerlcv£|f#fr	
Vojaki v Lurdu
40.000	vojakov, ki bodo prišli iz 19 dežel, se bo zbralo od 25. do 27. maja v Lurdu na tradicionalnem marijanskem romanju oboroženih sil. Različne skupine bosta letos vodila pariški nadškof kardinal Feltin in utrechtski nadškof kardinal Al-frink. Pontifikalno sveto mašo, ki bo v nedeljo 26. maja, bodo prenašali po evro-viziji.
Afrika se zahvaljuje za encikliko Mir na zemlji
Škofje v Kamerunu, ki so imeli v Yao-un.de svojo letno skupščino, so poslali svetemu očetu zahvalno brzojavko za o-krožnico Pacem in terris. škofje iz Kameruna, tako pravijo v brzojavki, se vam sinovsko zahvaljujejo za prosvetljene e-vangeljske nauke, ki so navedeni v okrožnici Pacem in terris. Obljubljajo vam, da jih bodo v velikem obsegu širili in prosijo za vaš blagoslov za vse krščanstvo in za Kamerun.
Dan vere v Nemčiji
Tradicionalni dan vere nemške katoliške mladine bodo proslavili na praznik svete Trojice dne 9. junija. Ob tej priložnosti bodo po vseh škofijah zvezne republike romanja, nočna češčenja in sestanki.
Portugalska mladina za koncil
Nad 200.000 portugalske mladine se je v nedeljo zbralo v Lizboni, kjer so proslavili dan mladine za koncil. Mladina, ki je prišla iz vseh portugalskih škofij, je darovala posebne molitve in žrtve za srečen izid koncila in za namene svetega očeta. Posebna skupina je nato odpotovala v Rim, kjer bo poklonila papežu štiri evangelije, ki so jih komentirali in ilustrirali gojenci šol za katekizem v Lis-boni.
Romanje bolnih duhovnikov v Lurd
Od 25. julija do 1. avgusta bo izvedeno 12. italijansko romanje bolnih duhovnikov v Lurd. Udeleženci bodo tam opravili tudi posebne duhovne vaje.
Cerkvena odlikovanja
Sveta Stolica je prelata dr. Franca Griv-ca ob 60-letnioi njegovega dela za cirilme-todijsko idejo, za zasluge za teološko znanost imenovala za apostolskega protono-tarja.
Za častna kanonika ljubljanskega stalnega kapitlja sta bila imenovana: univerzitetni profesor dr. Janez Fabijan ob vstopu v pokoj in prof. Matija Tomc, znani skladatelj in sedaj župni upravitelj v Domžalah. — Odlikovancem iskreno čestitamo!
Nova pobuda za filme
Italijanska cerkvena komisija za presojanje filmov je sprejela hvaležno pobudo. Odslej ne bo le izdajala ocen za filme in s tem opozarjala vernike, katerih filmov naj se izogibajo, ker so versko in moralno škodljivi, ampak bo tudi svetovala, katere filme naj si katoličani ogledajo. S to pobudo hoče katoličane opozoriti na dolžnost, da podpirajo širjenje umetniško in moralno dobrih filmov.
Predavanje o okrožnici o miru
V ponedeljek 13. maja je belgijski kardinal Suenens predaval o encikliki Pacem in terris na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Tajniku Združenih narodov U Thantu je kardinal izročil izvod enciklike z lastnoročnim podpisom svetega očeta.
Rimski Slovenci so počastili sv. Cirila in Metoda
V nedeljo 5. maja so se Slovenci, bivajoči v Rimu, poklonili spominu sv. bratov Cirila in Metoda. Zbrali so se v cerkvi na trgu Buenos Aires in nato vbližnji dvorani, kjer so imeli akademijo. — Zaradi pomanjkanja prostora objavimo daljše poročilo o tej proslavi v prihodnji številki.
Mladika je v majski številki objavila poročilo o »radijskem« razgovoru pri seji Slo\>enske prosvete v Trstu. Poročilo se pohvalno izraža o nekaterih oddajah tržaške slovenske radijske postaje; obenem omenja nekatere želje, ki bi jih bilo potrebno in koristno upoštevati.
Danes bi še mi radi izrazili nekaj želja, ki so bolj verskega značaja. Z vsako željo je neizogibno povezana kritika. Povemo jih javno, ker želimo poživiti zanimanje pri bravcih za radijske oddaje in za vprašanja, ki jih omenjamo. Povemo jih javno, ker vemo, da ima radijska postaja toliko možnosti in sredstev, da se lahko nanje ozira. Zato ne more biti govora o kakih napadih, kakor se včasih tolmačijo želje in kritike objavljene v listih.
■1. Imeli smo občutek, da je imel ves velikonočni radijski spored le preveč folklorni značaj. Kaj je včasih bilo itd. Naša Želja je, naj radijski praznični sporedi pomagajo poslušavcem, da se vživijo v skrivnosti in pomen praznikov, kakor jih je treba danes doživljati. Obujanje starih spominov in navad naj ustvari nove pobude, ukorenini nove navade in poživi stare običaje. Pričakujemo preveč? Vajeni smo poslušati italijanski radijski spored in slediti televizijskim programom in opazimo, kako je vse boljše poskrbljeno za praznovanje in doživljanje velikih slovesnosti. Lahko bi se nam dalo kaj več in tako, da bi ustrezalo našim potrebam. Slovenska oddaja ne sme biti samo prevod tega, kar so drugje in drugi videli in doživeli. Nekateri — ne velja samo za radio
 se izgovarjajo, češ da je treba dati vsem
enako. Morda je to res, a vsakemu »po svoje«.
2. Na oljčno nedeljo je bil prenos cerkvene slovesnosti iz stolnice svetega Justa: blagoslov oljk, slo\’esna sveta maša, petje latinskega pasijoim. Vse je trajalo skoraj dve uri. Ati ni mogoče ob takih prilikah poskrbeti za primeren uvod in razlago, kar hi napravilo oddajo bolj umljivo in dostopno številnim slovenskim poslušavcem? Ali ne moremo biti Slovenci v teh stvareh malo bolj napredni? Ali je res potrebno, da se oziramo le na druge?
3. Prve jutranje vsakdanje oddaje ne utegnem poslušati. Na veliki petek sem pa le utegnil. Pričakoval sem, da ho že za-
Koliko priprave zahteva to prvo srečanje! Cerkev praznično razsvetljena in okrašena z bujnim pomladnim cvetjem, ki iz lončkov in cvetličnih vaz kipi kvišku in s svojo krasoto barv in pestrih oblik poje hvalo svojemu Stvarniku. Čemu vsa ta skrbna zunanja priprava v cerkvi? Za prvo srečanje otrok z Jezusom.
Tudi otroci so se skrbno pripravili na to srečanje; vsega sicer niso razumeli, a nekaj so jasno čutili: to je velik dan! To je nekaj nedopovedljivo lepega, srečati se z Jezusom, sprejeti ga v svoje srce! Jezus je prijatelj otrok, saj sam pravi: »Pustite male k meni priti...« in: »Če ne postanete kakor otroci, ne boste videli nebeškega kraljestva.« Otroci vedo, da jih Jezus ljubi, zato se skrbno pripravijo na ta veliki praznik svojega življenja in tik pred združitvijo z Njim, z drhtečim srcem ponavljajo: »Gospod, nisem vreden...« Takrat se živo zavedajo svojih malih pogreškov in obljubljajo poboljšanje...
Praznik prvega srečanja z božjim Prijateljem je mimo in življenje gre dalje svojo pot. Človek s svojo prosto voljo zaživi svoje življenje... V cerkvi, v tabernaklju pa čaka Jezus svoje nekdanje male prijatelje... Tiho čaka... Morda je od prvega srečanja minilo že deset, dvajset, petdeset let, a Jezus še vedno čaka...
če bi imeli v življenju priliko srečati se s kako imenitno osebo, ki bi nam nudila svoje prijateljstvo, kako bi se trudili, da tega prijateljstva ne zapravimo! Pazili bi na vse podrobnosti, da z imenitnim prijateljem ne pridemo navzkriž; odrekli bi se rade volje temu in onemu njemu na ljubo; skratka, storili bi vse, kar je v naših močeh, da to prijateljstvo ohranimo.
Kaj pa Jezus, naš božji Prijatelj? Ali je kdaj deležen naše pozornosti? Ali spadamo morda med tiste, ki se jim dozdeva, da so storili nekaj velikega, če dvakrat ali trikrat na leto prejmejo svete zakramente? Kako revni smo v svoji domišljiji! Sveto obhajilo je vendar neprecenljiv dar božjega Prijatelja, ki nam je zapustil samega sebe, da ostane z nami do konca sveta in z vsakim posameznikom do konca njegovega življenja ter mu bo Popotnica v srečno večnost.
četek oddaje dal spominskemu dnevu velikih dogodkov prazničen okvir. Pa ni bilo nič tega. Poročevavca sta brala o soncu in luni, o svetnikih in godovnikih, o obletnicah in Kristusu na križu, o kosilu: vse v eni sapi. Ali res ni mogoče dati jutranji oddaji prijetnejše oblike?
4. Na veliko noč smo slišali blagoslov svetega očeta. Kaj bi stalo, če bi slišali tudi voščilo v slovenščini? Če je sveti oče smatrat za potrebno, da je voščil »Veselo veliko noč« v slovenščini, katera radijska postaja je bolj poklicana, da to voščilo posreduje Slovencem, kakor prav tržaška? Včasih je treba le več iznajdljivosti in čuta za slovenske potrebe.
5. Koncil. Ta zadeva prav gotovo še ni zadovoljivo rešena. Bliža se drugo zasedanje koncila. Upravičeno pričakujemo, da bo radijska postaja poskrbela za okrepitev in osvežitev poročil o delu koncila. Sedanja oddaja ob sobotah prav gotovo ne ustreza, ker je preveč oddaljena od naših potreb in razmer, tostran in onstran meje. Obljubljeno je bilo, da bodo poklicani na pomoč tudi slovettski izvedenci, a do sedaj se to ni zgodilo.
Dr. Lojze Škerl
Slovenski tiskovni institut, ki je bil pred nedavnim ustanovljen v Trstu, da bi pospeševal in vsklajal slovensko založniško dejavnost v zamejstvu ter dajal pobude slovenskemu tisku, je sklenil podeljevati tudi literarne imgrade, ki naj bi služile v vzpodbudo in priznanje našim pisateljem.
V	ta namen bo podeljeval vsako leto svojo literarno nagrado »Vstajenje«. Letošnjo nagrculo, katero je podelil na velikonočno soboto in ki znaša 50.000 lir, je razdelil med pisatelja Vinka Beličiča iz Trsta za zbirko črtic »Nova pesem« in med pesnika Jožeta Udoviča iz Ljubljane za pesniško zbirko »Zrcalo sanj«. Ti dve deli se odlikujeta med vsemi izdajami zadnjih dveh let po najvišjih umetniških kvalitetah, po iskrenosti izpovedi in po aktualnosti, hkrati pa tudi nista v nasprotju s krščanskim svetovnim nazorom, kar je
Ali smo se že kdaj v življenju vprašali, če je božjemu Prijatelju hudo, ker ga tako redkokdaj po\>abimo pod svojo streho? Ali smo v svojem življenju našli toliko časa, da bi ga vprašali: Jezus, božji Prijatelj, ali ti je hudo, ker sem te pozabil, ker sem tako nehvaležen?
Jezus nas še vedno čaka... Zanj smo otroci, kakor ob prvem srečanju. In če spadamo med tiste, ki so, kakor izgubljeni sin zapustili očetovo hišo in odšli po svetu, vrnimo se! In če smo podobni Petru, ki ga svoj čas nismo hoteli poznati, bodimo podobni Petru tudi v tem: ko ga je Jezus pogledal, je Peter šel ven in se bridko zjokal.
Prvo srečanje. S kakšnim veseljem in ponosom bi morali pričakovati nedeljsko jutro, da se med sveto daritvijo smemo združiti s svojim božjim Prijateljem, ki
V	sredo 1. maja je v zgodnjih jutranjih urah umrl profesor Anton Sovre.
Prof. Sovre se je rodil leta 188-5 v Šavni peči. Po končanem študiju klasične filologije je služboval kot gimnazijski, profesor v Gorici, Ptuju, Ljubljani, Pančevu, Sremskih Karlovcih in kot prosvetni inšpektor v Beogradu. Po drugi vojni je postal profesor za grški jezik na ljubljanski univerzi. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Toda to so le zunanji mejniki njegove življenjske poti. širši javnosti je znan predvsem po izklesanih prevodih Iliade in Odiseje, grških tragikov, Herodotovih Zgodb, Plutarhovih življenjepisov, Lukianovih satir, Platonovih dialogov, Lukreoovih heksametrov, Avguštinovih Izpovedi, renesančnih satir, Goethejevih Rimskih elegij in še cele vrste drugih besednih umetnin. Leto za letom nas je presenečal z novimi, vedno lepšimi prevodi in komentarji.
Nedvomno mu je bila izvor vsega tega ravno ljubezen do antike, s katero se je profesor Sovič dan na dan srečaval in se vanjo poglabljal in bil nanjo navezan ne samo s poklicnimi, ampak z nekimi intimnejšimi, skoraj srčnimi vezmi.
Drugo žarišče Sovretove osebnosti pa je bila njegova nacionalna zavednost. Prof. Sovre je znal biti Slovenec tudi takrat, ko je bilo za to treba tvegati. Iz te nacionalne zavednosti je izvirala tudi n jegova 1 j utežen do slovenskega jezika, ki ga je ljubil nad vse. In ne samo ljubil, ampak tudi proučeval in oblikoval. In ga končno izoblikoval v tako ubogljiv instrument, da je vanj lahko prelil vso čarobno melodioz-
bil eden izmed bistvenih kriterijev pri podelitvi nagrade »Vstajenja«.
Slovenski tiskovni institut je upošteval pri podelitvi nagrade vsa slovenska dela, ki so izšla v zadnjih dveh letih tako v matični domovini kot v zamejstvu, s čimer je hotel poudariti enotnost slovenske literature, kar bi hoteli nekateri zanikati.
Širite »Katoliški glas"
Pri podelitvi svoje prve literarne nagrade je upošteval dela iz zadnjih dveh let, medtem ko bo pri prihodnjih literarnih nagradah upošteval samo dela, ki bodo izšla v enem letu pred podelitvijo nagrade, letošnja nagrada bo v kratkem slovesno podeljena na sedežu Slovenskega kulturnega kluba t’ Ulici Donizetti 3 v Trstu.
je obenem naš Bog in bo naš Sodnik! Ali ni tolažljiva misel imeti za sodnika prijatelja? Zato pa zdaj, ko se v cerkvi obnavlja čas prvega svetega obhajila, ko gledamo okrašene oltarje in prvoobhajance v srečnem pričakovanju — prikličimo si v spomin pozabljeni »jubilej« našega prvega srečanja z božjim Prijateljem, in tedaj naj tudi nam privre iz duše Petrovo kesanje in trden sklep izgubljenega sina: »Vrnil se bom v očetovo hišo...« In božji Prijatelj nam bo prišel naproti... Tedaj pa pokleknimo in zavedajoč se svoje nevrednosti ponižno ponovimo besede poganskega stotnika: »Gospod, nisem vreden... toda reci le besedo in moja duša bo ozdravljena!«
Verjemite, da se bo božji Prijatelj vzra-doval in vzkliknil: »Tolike vere nisem našel niti v Izraelu!« Razprostrl bo svoje roke v objem, kakor oče, ko se je vrnil izgubljeni sin. In »jubilej« zopetnega srečanja bo lep, prelep! Morda lepši kot samo prvo srečanje.
nost Homerjevih heksametrov in prijtno kramljavost Herodotovih Zgodb, zanosno globokoumnost Aishilovih ritmov in nežno mehkobo Saphine lire, razposajeno Lukia-novo duhovitost in turobno mrakobnost Poejevega Krokarja. Vse to je pod njegovim peresom pelo in zvenelo in se bralo tako neprisiljeno in tako lepo, kot da ni nastalo pred stoletji in tisočletji, kot da rti zraslo pod soncem helenskega in italskega neba, ampak danes, na slovenskih tleh. Bil je v resnici umetnik — umetnik besede in nedosegljiv mojster slovenskega jezika.
Po Sovretovi smrti je nastala praznina, ki je tembolj občutna, ker v Sloveniji mu ne bodo več zlepa našli naslednika, saj se tam klasični jeziki ne učijo več.
M pet slo romarjev t Marijino Celje
Daleč nad 500 romarjev se je prijavilo za letošnjo skupno božjo pot. Dokončnega števila kljub vsej moderni tehniki nimamo in zato zapišemo bolj okroglo število. Goričanov je skupno 110, vsi ostali smo iz tržaške škofije. Zastavo nosi že po tradiciji župnija Rojan s svojimi 80 romarji. Ce pa gledamo na število slovenskega prebivavstva v župniji, imajo letos pivo mesto Opčine z 58 romarji. Organizatorji romanja smo zadovoljni, ker se je povsod pokazala lepa disciplina in ste se pravočasno vpisali, kakor je bilo naročeno. Vpisovanje je sedaj povsod zaključeno in zamudniki naj si zapomnijo lekcijo za drugo priliko. Le če bi kdo odstopil, lahko sprejmemo namestnika. Sledijo romarska obvestila:
1. Spored romanja in Izleta ostane kakor imate na listih: odhod v četrtek zjutraj 25. julija, povratek v nedeljo 28. julija pozno ponoči.
2. Potno dovoljenje na veljavni osebni izkaznici sl poskrbi vsak sam pri policiji v domačem kraju (ali pri CIT-u v Trstu, trg U nit h 5). TO NAREDITE VSI BREZ IZJEME DO KONCA JUNIJA! Ko se zberemo vsi romarji in dunajski izletniki dobre volje v nedeljo 7. julija na veliki Ciril-Metodovi proslavi v Padrlčah, bo tam »kontrola« vseh potnih dovoljenj. Praktično to pomeni, da hoče vodstvo romanja Imeti do 7. julija uradno od župnij potrjeno, da imajo vsi priglašeni potno dovoljenje v redu. Vabimo pa že sedaj vse naše drage romarje na veliko skupno proslavo v čast naših učenikov!
3. Skrb in odgovornost za skupno romanje imajo gg. duhovniki: Brecelj (Doberdob), Grmek (Dolina), Jakomin (Skedenj), Štuhec (Marijanišče), Zorko (Ro-jan), Žerjal (Barkovlje); predsednik romarskega odbora je openski dekan msgr. Silvani.	F.	št.
Nekaj »radijskih" želja...
Cirilmetodijske proslave
Slišimo o vedno številnejših načrtih za proslavitev slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, ki sta pred 1100 leti vršila veliko misijonsko in kulturno poslanstvo med slovanskimi narodi.
O delu svetih bratov je govoril na drugem vatikanskem koncilu zagrebški nadškof dr. Šeper. Kar zagovarja danes Cerkev, da je treba narodom približati obrede in skrivnosti vere, sta sveta brata to že vršila pred 1100 leti in zaradi tega pretrpela ne malo težav, ječe, preganjanj in zasliševanj, dokler nista dobila na najvišjem mestu, pri papežu Hadrijanu II. popolnega zadoščenja.
V Salzburgu se bo vršil posebni kongres znanstvenikov, ki bo proučeval slovansko zgodovino in delo svetih bratov.
In mi na Tržaškem? Naši predniki so pred več kot šestdesetimi leti, v spomin na tisočletnico svetih bratov, postavili v Padričah skromno cerkvico. Pri tej cerkvici se bomo letos meseca julija zbrali vsi verni sinovi in častivci svetih bratov Cirila in Metoda in se spomnili njunega velikega dela. V načrtu je velika prireditev na prostem, ki naj ima vsenarodni značaj. Tudi mi se bomo pridružili velikim proslavam, ki so po vsem slovanskem svetu, kjer priznavajo pomembno delo svetih bratov.
OBSMRTI ANTONA SOVRETA
Nagrada „ Vstajenje “
Stran 3
Podatki kažejo, da ima Slovenija pomembno mesto v razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Proizvajalne sile slovenske republike so v povojnem obdobju omogočale takšen razvoj gospodarstva, ki je v povprečju celo nekoliko presegal stopnjo rasti na celotnem območju Jugoslavije.
Omenjeno hitro rast gospodarstva so omogočali zlasti visoka strokovnost zaposlenih, relativno visoka stopnja produktivnosti, možnosti za zvečanje obstoječih kapacitet in hitro vračanje vloženih sredstev, raziskana surovinska podlaga in široko jugoslovansko tržišče. S takšnim razvojem gospodarstva je seveda Slovenija v minulih letih močno prispevala tudi k hitrejšemu gospodarskemu razvoju celotne Jugoslavije.
Čeprav SR Slovenija s 7,9 procenta celotne površine Jugoslavije in z 8,6 procenta vseh prebivavcev SFRJ sodi med manjše republike, ustvarja vendarle 16 procentov vsega družbenega proizvoda SFRJ. Po ocenah za minulo leto je znašal namreč družbeni proizvod Jugoslavije 3780 milijard, v Sloveniji pa 603 milijarde dinarjev. Razmeroma visok delež republike Slovenije v skupnem družbenem proizvodu Jugoslavije je posledica večje gospodarske razvitosti SRS. še večja pa je razlika med narodnim dohodkom na prebivavca v Sloveniji in v Jugoslaviji; razmerje namreč znaša 346.000 proti 186.000 dinarjev.
Industrijska proizvodnja Slovenije je 1962. leta predstavljala več kot petino celotne industrijske proizvodnje v SFRJ. V večini industrijskih strok ima slovenska republika pomemben delež v jugoslovanski proizvodnji.
«*
Hidroelektrarne in termoelektrarne v Sloveniji proizvajajo skoraj tretjino vse električne energije v državi, slovenska republika daje več kot petino proizvodov bavarske metalurgije; tradicija in kvalificirana delavna sila sta nudila pogoje tudi za nadaljnji razvoj črne metalurgije, ki daje skoraj četrtino vse jugoslovanske proizvodnje.
Velike lesne zaloge so omogočile tudi velik razvoj industrije celuloze in papirja ter lesne industrije. Od skupne lesne zaloge v gozdovih odpade na republiko Slovenijo 14,3%. V proizvodnji lesa za trg je bila SRS 1962. leta udeležena s 25%, pri skupni sečnji iglavcev pa celo s 34%. Visoka udeležba v jugoslovanski proizvodnji je bila doslej zlasti posledica boljše pri-stopnosti gozdov. Surovinske osnove pa so že dokaj izčrpane.
Veliko manjši kot v industriji je delež Slovenije v jugoslovanski kmetijski proizvodnji. Tu ima namreč samo 6,3% kmetijskih in le 6% obdelovalnih površin celotne Jugoslavije. Medtem ko zavzemajo njive v zveznem merilu skoraj 'tri četrtine vseh obdelovalnih površin, odpade nanje v republiki Sloveniji manj kot polovico površin; seveda pa ima Slovenija precej več travnikov, pa tudi sadovnjakov in vinogradov. Posebno velik delež v jugoslovanski proizvodnji ima kmetijska proizvodnja v živinoreji z 11,7% in v sadjarstvu z 11,2%. Po teh podatkih, ki veljajo za leto 1961, je bila kljub majhnemu deležu
..Katoliški glas“ v vsako slovensko družino!
v kmetijskih površinah, Slovenija udeležena v skupnem fizičnem obsegu kmetijske proizvodnje z 10,1%.
NAJGOSTEJŠE PROMETNO OMREŽJE V DRŽAVI
Slovenija ima najgostejše prometno o-mrežje v državi. Na njenem območju je 11% vseh železniških prog in 20% vseh cest. Temu ustreza tudi delež SRS v blagovnih prevoznih in v tranzitnem prometu. Na republiko Slovenijo je 1962. leta odpadlo 15,8% vsega železniškega in 23,4% javnega cestnega blagovnega prometa. V potniških prevozih z javnimi cestnimi vozili pa je Slovenija udeležena celo s 27%.
Ob ugodnih naravnih pogojih za razvoj
gorskega, obmorskega in zdraviliškega turizma je 1962. leta obiskalo Slovenijo 14,6% vseh domačih in 18,5% vseh tujih turistov.
Značilno za stanovanjske gradnje v Sloveniji je to, da odpade na družbeni sektor skoraj tri četrtine vseh gradenj, medtem ko v SFRJ nekaj manj kot polovica. Povprečna površina enega stanovanja znaša v državi 42,4, v Sloveniji pa 44,3 kvadratnega metra; na osebo odpade v državi 8,9, v Sloveniji pa 11,4 kvadratnega metra stanovanjskih površin.
Čeprav je močan razvoj šolstva v manj razvitih pokrajinah precej ^ublažil razlike med razvitejšimi in manj razvitimi republikami, so slovenske razmere v šolstvu še zmeraj ugodnejše od jugoslovanskih.
V	osnovnih šolah SRS se namreč šala 8,8% vseh jugoslovanskih učencev, ki jih poučuje 10,4% vseh učiteljev v Jugoslaviji.
RAZNE NOVICE
Učni načrti nove enotne srednje sole
Zdi se, da leže na mizi glavnega ravnateljstva za šolstvo prve stopnje pri prosvetnem ministrstvu v Rimu že izdelani podrobni učni načrti za novo enotno nižjo srednjo šolo, kakor jo predvideva zakon št. 1859 z dne 31. decembra 1962. Kot znano ta zakon določa nekakšno zlitev sedanje nižje srednje šole (gimnazije) in strokovne šole v eno samo enotno srednjo šolo za vse šoloobvezne otroke od 11. do 14. leta starosti.
Nova šola bo začela poslovati 1. oktobra letos, zato je nujno, da se odgovarjajoči učni načrti čim-prej pojavijo na šolah in ne samo objavijo v Uradnem listu. Kar se slovenskih šol tiče, se pojavljajo tu številne težave, kajti učni načrt, ki odgovarja italijanski šoli, ne more istočasno ustrezati tudi slovenski. Zlasti pride tu v poštev pouk slovenščine. Po uradnih programih bi morali poučevati slovenščino le kot tuj jezik. Vemo pa, da je to nesmiselno, kajti slovenščina je v slovenski šoli to, kar je italijanščina v italijanski, to je, učni jezik. Ako bi pa programu dodali še en tuji jezik, na pr. angleščino, bi bili učenci preobremenjeni z urami, kajti zakon predvideva le 26 ur pouka na teden.
Druga težava v zvezi s slovensko šolo bo pouk latinščine. Novi načrti predvidevajo pouk latinščine t' drugem razredu le kot dodatek in dopolnilo italijanščini in ne kot samostojen predmet. To je popolnoma nelogično in nemogoče uporabiti na slovenskih šolah. Kako naj se otrok uči v drugem razredu latinščino na podlagi italijanščine (na pr. prevodi iz italijanščine v latinščino in obratno), ako se bo moral v tretjem razredu in na višji šoli učiti latinščino na podlagi slovenščine (prevodi iz slovenščine v latinščino in obratno). Latinščina bi se morala poučevati na slovenski šoli vedno na podlagi slovenščine, kot se tudi dosedaj dela.
Čisto naravno je, da so bili učni načrti nove enotne šole sestavljeni izključno za italijanske šole, zato potrebujejo ti primerne pri-krojitve za slovenske šole. Potrebno bi bilo, da bi pristojne krajevne šolske oblasti te in druge podobne probleme vzele čimprej v preučitev.
Tu nastane tudi problem šolskih knjig. Zaenkrat se slovenske šole poslužujejo učbenikov, ki so večinoma že zastareli in nekateri so sploh že neuporabni, če ne celo razprodani. Nova šola bo zahtevala tudi nove knjige, zato bi bilo želeti, da bi oblasti že sedaj mislile na primerne šolske knjige za bodočo slovensko enotno srednjo šolo.
Kot vidimo, ustvarja ustanovitev nove šole številne težave, zlasti pa še za slovensko šolo, za katero so potrebni razni popravki in dodatki za njeno uspešno delovanje. Upati je, da bodo pristojne šolske oblasti pravočasno rešile vsaj glavne probleme s tem v zvezi, tako da se ne bomo znašli 1. oktobra nepripravljeni, ampak da bomo lahko gotovi, z jasnimi pojmi in nasmejanimi obrazi stopili tega dne v učilnice prvega razreda nove enotne srednje šole.
A. Š.
Izredna slovesnost v Sežani
V nedeljo 12. maja so v sežanski župni cerkvi slovesno izročili papeževo odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice« (za Cerkev in papeža) g. Francu Kranjcu, cerkvenemu organistu in pevovodji. To odlikovanje je priznanje vztrajnemu in požrtvovalnemu organistu za več kot petdesetletno nesebično delo za cerkveno petje v sežanski cerkvi.
Slovesnosti se je udeležil apostolski administrator, msgr. Albin Kjuder, ki je pel sveto mašo in imel priložnostni govor.
G. Kranjcu, ki vsako nedeljo in praznik trikrat sedi pri cerkvenih orglah, iskreno čestitamo.
L. Šk.
 ......................................................      um................................    milnimi...n...........im........
14
Msgr. G. VELCI:
do ^udoDsfcifi goca
Vrnili smo se v baziliko rojstva Gospodovega. V votlini so se do 18. ure vrstile sv. maše na oltarju jaslic. Mnogo je bilo romarjev ves dan.
Iz Betlehema se vidi na neki gori Hero-dion, ki je imel obliko stožca. To je velik grad, ki si ga je zgradil Herod Veliki za svoje bivališče in grobnico. Zdaj so le še razvaline. Vse je prešlo, ostal je Kristus in njegovo delo. Nadaljuje se pa umor nedolžnih v minogo večji meri kot pod Herodom, in to pri civiliziranih narodih. Herodkm izkopujejo in marsikaj zanimivega so 'že našli.
Proti večeru smo se ob molitvi rožnega Venca vrnili v Jeruzalem.
Slovo od Jeruzalema
Proti večeru na praznik sv. Štefana smo Sli pozdravit frančiškana, varuha Sv. dežele. Je to močan mož, visok vsaj 2 m. Meni so jx>verili nalogo, da ga pozdravim v imenu romarjev. Vsakemu romarju so izročili diplomo o romanju, rožni venec *z oljčnih zrn in križec iz getzemanskega lesa. Dne 27. decembra sem še maševal
v baziliki božjega groba. Po sv. maši še bežen obisk Kalvarije in nato slovo od svetega mesta. Pri Damaskovih vratih smo zasedli pulman. Zbogom, Jeruzalem, sveto mesto, polno sonca! Peljali smo se mimo Getzemani, skozi Bethfage in Betanijo. Jeruzalem nam je izginil izpred oči.
Zbogom, Jeruzalem! Košček srca sem pustil v njem. S seboj pa sem nesel dar varuha Sv. dežele, nekaj kamenčkov s Kalvarije, od božjega groba, z Getzemani in iz votline rojstva v Betlehemu. Zbogom, Jeruzalem! Morda se še vidimo; tudi če ne, saj Kristusa najdem v vsaki cerkvi, kjer je tabernakelj, živega Kristusa pod podobo kruha.
Nastopili smo pot po Judovi puščavi in se spuščali vedno niže proti Jerihi, najstarejšemu mestu, ki šteje nad 7000 let. Vračali smo se po isti poti domov. Videli smo kraje in spomenike kot na poti v Sv. deželo in še marsikaj novega.
V	Zagrebu me je srce vleklo zopet na grob kardinala Stepinca. Pivko vseh mej smo šli brez nezgod in sitnosti. Vsi so nas prijazno sprejemali. Nikogar ni mučila radovednost, kaj nosimo v svojih kovčkih.
Ko sem šel na božjo pot 13. decembra, me je avto peljal v Tržič, da se pridružim romarjem, ki so privozili s pulmanom iz Benetk. Takrat sem šoferju naročil, naj me čaka na praznik sv. Treh kraljev,
6.	januarja, ob 14.45 pred mestno župno cerkvijo v Tržiču. In prav ob isti uri smo se res vrnili v Tržič, kot je bilo predvideno.
Slovo od romarjev in od sposobnega ter prijaznega voditelja frančiškana p. Ferdinanda je bilo nadvse ginljivo. Ob 7. uri zvečer sem že maševal večerno mašo v goriški stolnici, kot sem obljubil. Truden sicer, a nadvse srečen.
Mnogo let je že od tega, ko sem na Predilu v Strmcu pod Mangartom stopil v neko hišo, kjer je živela žena, ki je bila v Palestini. Vsa njena hiša je bila polna spominov na Sv. deželo. Tako je tudi moje sroe in moja duša polna vtisov in spominov na kraje, kjer je živel, delal, trpel in umrl naš Gospod.
Videl som zemeljski Jeruzalem, zdaj pa z živo željo čakam, da bom videl nebeški Jeruzalem, sad trpljenja in smrti Gospoda Jezusa.
Vsem, ki so brali to moje potovanje, pa voščim, da bi sami enkrat lahko šli v Sv. deželo. S 150.000 lirami se to lepo izpelje.
Zdaj bom znova začel čiitati vse sv. pismo in z večjim zanimanjem, saj kar je posvetnega, nima zame več prave vrednosti, tako kot je rekel sv. Bernard: »Nič mi ne ugaja, kjer ne najdem Jezusa.«
Konec
Ponesrečen beg iz vzhodnega Berlina
V nedeljo 12. maja opoldne je skupina 12 ubežnikov hotela prekoračiti berlinski zid in se zateči v britanski sektor. Za beg si je dvanajsterica izbrala težak avtobus »Vopos«. Z brzino so ga pognali proti obmejnemu prehodu na mostu Sand-krug. Toda komaj en meter od svobodnega sveta jih je prikoval na mesto ogenj rafalov, ki so jih sprožili komunistični obmejni stražniki. Mnogo Berlinčanov, ki so se prav takrat vračali od opoldanske sv. maše, je z grozo prisostvovalo težkemu dogodku, ki je znova pokazal, da v komunističnem svetu ni svobode, ne pravice. Proti ubežnikom je policija izstrelila najmanj 150 strelov. Tri osebe so bile ranjene, ostale pa so vse aretirali.
Penkovski obsojen na smrt
V soboto 11. maja je bila v Moskvi izrečena obsodba nad sovjetskim vohunom Penkovskim in britanskim vohunom Wyn-neijem. Vojaško sodišče, kateremu je predsedoval general Viktor Borisov Glebski, je sovjetskega vohuna Penkovskega obsodilo na smrt, britanskega pa na osem let ječe, ostalih pet obtožencev pa na prisilno delo.
V Sovjetski zvezi izvršijo smrtno obsodbo sedem dni po izreku obsodbe. Obsojenci lahko zaprosijo za pomilostitev predsednika prezidija vrhovnega sovjeta. Tudi britanski obsojenec Wynni bo napravil priziv.
Dva nepoštenjaka v zaporu
Prvi nepoštenjak je Cesare Mastrella. Kot finančni inšpektor v mestu Temi si je prisvojil nad eno milijardo lir. Njegovo nepošteno delo je trajalo nekaj let. Med tem časom je imel 23 kontrol, a noben kontrolor ni zapazil njegove nepoštenosti. Šele zadnji, triindvajseti, mu je prišel na sled. Aretirali so ga proti koncu lanskega leta in sedaj se vrši proti njemu proces v mestu njegovih sleparij. Denar je Mastrella zapravil s tam, da je kupoval vedno nove avtomobile ženi in pa neki svoji ljubici ter jima tudi drugače pomagal k lahkemu življenju. Zato sta skupaj z njim na zatožni klopi tudi obe ženski.
Drugi nepoštenjakovič, ki so ga odkrili, je dr, Enrico Tavassi. Državo je ogoljufal za 350 milijonov lir. Bil je šef nekega oddelka pri državni ustanovi za papir in celulozo. Ker je živel potratno življenje bolj kot bi si mogel to privoščiti s svojimi rednimi zaslužki, so začeli sumiti v njegovo poštenje. Nekajmesečna kontrola je odkrila njegovo nepošteno delo. Sedaj bo prišel tudi on pred sodnike.
Italija zmagovita proti Braziliji
Preteklo nedeljo se je vršila mednarodna nogometna tekma med italijansko in braziljsko državno enajsterico. Igrali so v Milanu. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker je Brazilija svetovni prvak v nogometu. O velikem zanimanju priča število gledavcev, 80 tisoč, in pa prejeti denar, 105 milijonov lir. Odločno je zmagala Italija s 3-0.
Radio Trst A
Francoski kino
Iz Pariza prihajajo slabe novice; filmski producenti so opustili svojo dejavnost, prekinili so celo snemanje filmov, ki so jih že začeli izdelovati, in to zato, da bi izrazili svoj protest, ker je vlada odklonila njihovo zahtevo o finančni pomoči. Ako ne bodo prišli do kakega sporazuma, ne bomo letos gledali na naših platnih niti enega francoskega filma.
Novica o protestu francoskih producentov ni prišla nepričakovano. Tudi v Franciji je namreč kinematografija uživala precejšnjo finančno pomoč od strani vlade, kot v Italiji. In tudi v Franciji je stopil v veljavo zakon skupnega evropskega tržišča. Ta zakon prepoveduje vladi, da na kakršenkoli način podpira narodno kinematografijo. Preteči bo moralo še kako leto, preden bodo filmski producenti spoznali korist tega novega zakona. Samo tedaj, ko bodo videli, da filmi lahko svobodno krožijo po deželah skupnega tržišča, ne da bi zato plačevali kakih davkov ali carinskih doklad, bodo filmski ustvarjavci začeli razumeti in ceniti novi zakon. Za sedaj protestirajo in se upirajo temu dejstvu, ker so ostali brez finančne pomoči in ker ne morejo še verjeti, da je svobodno kroženje filmov stvarnost, ki bo kmalu stopila v veljavo.
A to še ni vse. Ako bodo producenti nehali s svojim protestom in se bodo vrnili k snemanju, bomo tudi na naših platnih lahko gledali dva filma, za katera pripravlja scenarij Frangois Sagan. Ta pisateljica se je torej po precej neplodnem literarnem letu in po še manj plodnem gledališkem letu obrnila do filmske umetnosti, da si lahko spet pridobi slavo. Najbrž jo je v živo zadela zgodbica, ki kroži v zadnjih časih v pariških literarnih krogih: »Neki gospod stopi v moderno pariško knjigarno in začne pogovor z izobražencem, ki dobro pozna kulturno stanje svoje dežele. Med drugim ga gospod vpraša: 'Kateri je bil najpomembnejši literarni dogodek v letu 1962?' In izobraženec odgovori brez pomisleka: ’Sa-gamova je rodila sina.’«
Francoska pisateljica je končala scenarij za film »Landru«, ki ga bo režiral Cha-brol in je začela s pisanjem scenarija za film, ki bo prikazoval življenje in ljubezni slavnega ljubimca Casanove. Ze iz tega se lahko predvideva, kake vrste bosta ta dva filma. Znano je, da je prav Landru navdihnil Chaplina za njegov film »Monsieur Verdoux«. Znano je tudi, da je la film zaznamoval temno točko v karieri velikega Charlota.
Vendar prihaja iz Francije tudi neka dobra novica. Robert Bresson, eden izmed resničnih filmskih umetnikov, avtor znanih filmov »Dnevnik vaškega župnika« in »Na smrt obsojeni je zbežal«, je končal snemanje dela »Proces Jean D'Arc«. Domneva se, da bo ta film prekosil istoimensko Dreserjevo delo. Bresson nudi namreč novo, revolucionarno interpreta-' cijo orleanske Device.
Mira
3 FILM
Teden od 19. do 25. maja 1963
Nedelja: 9.30 Slovenski zbori. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kristus in sv. Peter v Nadiški dolini«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Doberdoba. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Mandolinski ansambel »Sloboda«. — 18.30 Poklici in razvedrila (13) »Lov«. —
21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore:
»Pratika«. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Radijska univerza: Avtomobil (15) »Preizkušnja vozila in dostava kupcu«. — 20.30 Verdijeve proslave. II. oddaja. Giuseppe Verdi: »La Traviata«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Italijanščina po radiu. — 18.30 Iz de! dunajskih klasikov. Franz Joseph Haydn; Ludwig van Beethoven. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi (4) »Razgovor med Naravo in Islandcem«. — 21.30 Koncert sopranistke Ksenije Vidali-Žebre, pri klavirju Marijan Lipovšek. — 22.00 Obletnica meseca: Vinko Beličič: »Pesnik Francois Villon, ob 500-letnici smrti«.
Sreda: 12.00 Brali smo za vas. — 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Montasio« iz Trsta. — 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. — 19.00 Higiena in zdravje, — 20.30 »Dolarji proti Ameriki«, radijska drama.
Četrtek: 8.30 Cvetice v slovenski pesmi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi (4) »Razgovor med Naravo in Islandcem«. — 14.40 Slovenske ritmične popevke.
— 15.30 »Kliničen primer«, drama v dveh delih. — 19.00 Širimo obzorja: »Razvoj moderne krščanske arhitekture«. — 20.30 Simfonični koncert orkestra tržaške filharmonije.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. —
18.00 Basist Ettore Geri. — 18.30 S koncertov Camerate Musicale Triestine. —
19.00 Radijska univerza: Dežela Furlanija-Julijska Benečija: (2) »Navpična obliko-vitost in vode«. — 21.00 Antologija Ivana Trinka: (4) »Vzgojitelj mladega rodu«. — 21.15 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.00 Po širnem svetu. — 14.40 Pojeta Betty Jurkovič in Majda Sepč. — 15.30 »Ivanova dogodivščina«. — 16.25 Mladi solisti. Pianistka Elvia Merlo. — 17.20
II.	vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. —
18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Poje »Koioški akademski oktet«. —
22.00 Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu imenovana »Tragična«.
BONN: Minister za gospodarstvo Erhard je bil povabljen na uradni obisk v Alžiir. Erhard je vabilo sprejel. Izgleda, da se s tem in drugimi obiski že začenja nje-govo kanclersko delovanje.
Jubilej tržaškega g. škofa
V drugi polovici avgusta bodo v Gorici
RZASKE
NOVICE
DVA KARDINALA V TRSTU
V juniju bosta na povabilo g. škofa obiskala tržaško mesto kardinala Baeci in Bea. Kardinal Bea bo v Trstu 9. junija, na praznik sv. Trojice; maševal bo v stolnici sv. Justa in v govoru proslavil 400-let-nico ustanovitve škofijskih semenišč, kakor jih je zaukazal tridentinski koncil; v Kulturnem klubu v dvorani nad Verdije-vim gledališčem bo imel predavanje o latinskem jeziku, o njegovi lepoti in veljavnosti. — Kardinal Bea bo v Trstu 18. in 19. junija. Maševal bo v cerkvi Novega sv. Antona, kjer bo tudi govoril. Predavanje bo pa imel v samem Verdijevem gledališču.
Kardinal Baoci je znan latinist in zato vztrajen zagovornik latinskega jezika in njegove uporabe, zlasti v semeniščih. Njegovo ime se je večkrat slišalo, ko so v Italiji razpravljali o odpravi latinskega jezika iz srednjih šol. Še bolj je njegovo ime povezano z novimi in strogimi odredbami svete Stolice o uporabi latinskega jezika v bogoslovjih in na teoloških fakultetah. Vsekakor bo zanimivo slišati, kako bo ta zagovornik latinščine pokazal trajno veljavnost latinščine v današnjem tehnično usmerjenem času.
Osemdesetletni kardinal Bea je po rodu Nemec in pripada jezuitskemu redu. Dolgo let je bil ravnatelj bibličnega inštituta v Rimu (visoka šola za sveto pismo) in spada med najbolj razgledane katoliške svetopisemske strokovnjake. (Več let je bil spovednik papeža Pija XII.) Po svetopisemskih študijah je prišel v stik s protestanti in z njihovimi verskimi problemi. Prav zaradi izrednih sposobnosti in spoštovanja, ki ga uživa pri protestantih, ga je sveti oče imenoval za predsednika Tajništva za združenje kristjanov, ki je nekaka pomožna komisija za priprave na koncil.
Pri pripravah na koncil in pri delu za povezavo stikov z nekatoličand protestantskih in pravoslavnih cerkva je Tajništvo doseglo nepričakovane uspehe. Vsi neka-toliški opazovavci pri koncilu so to potrdili. Tajništvo pri pripravah raznih teoloških shem za razpravo na koncilu ni direktno sodelovalo. Da bi bilo to potrebno, je pokazalo na koncilu razpravljanje o virih razodetja. Znano je, da so to razpravljanje odložili na drugo zasedanje koncila in je sveti oče odločil, da novo teološko shemo pripravi teološka komisija skupno s Tajništvom za združenje kristjanov. S tem je kardinal Bea, ki so ga nekateri dolžili »modernizma«, zadobil še večjo avtoriteto.
Kardinal Bea je po prvem zasedanju koncila obiskal razne države, kakor Nemčijo, Francijo, Dansko, Združene ameriške države, in povsod s konferencami na katoliških in protestantskih univerzah vzbujal zanimanje in navdušenje za koncil in katoliško Cerkev.
Upamo, da bo tudi pri nas njegova beseda vzbudila ali povečala zanimanje za koncil in za namene koncila.
Dolinsko slavje
V ponedeljek zvečer se je »uradno« zaključilo vsakoletno dolinsko slavje. Tradicionalno podiranje mlaja se je izvršilo vse lepo in po »planu«. V nedeljo pa je bil v vasi pravi živžav. Dobro sta bili obiska-ni osmici in tudi točilnice -so bile pravo zbirališče prijateljev žlahtne in pristne domače kapljice. Dosti Tržačanov si je nabavilo »oskrbo« za daljši čas. Razdeljenih je bilo tudi več nagrad razstavljavcem in vinogradnikom. Za belo vino je prejel nagrado tudi naš zvesti čitatelj Anton Tul iz Mačkovelj 62. Pa tudi pri drugih, tako so pravili tisti, ki se na to spoznajo, je bila taka kapljica, da še bolnika ozdravi.
Film o koncilu
V tržaški kinodvorani »Grattaeielo« vrtijo te dni zanimiv dokumentarni film Vatikanski koncil II.
Splošna želja je, da bi film podajali tudi v drugih bolj ljudskih dvoranah in z bolj dostopno vstopnino.
Tržaški občinski svet
Seja občinskega sveta, ki bo razpravljal o proračunu, bo predvidoma 20. t. m. Naj-višji skupni izdatek bo tudi letos za o sebje. Primanjkljaja bo tudi letos, kakor se predvideva, nad 3 milijarde lir. O zadevi bomo še poročali. Predvideva se, da bo občinski odbor le s težavo spravil skozi odobritev, ako ga nepredvidama ne podprejo ali liberalci ali socialisti. Svetovavci, ki so navadno odobravali proračun, ne zadostujejo. Mora jih biti 31 od 60.
Predavanje v Trstu
Tržaški slovenski dramatik in kritik radia Trst A dr. Josip Tavčar je imel v torek 7. maja predavanje o sodobni slovenski književnosti v tržaškem »Kulturnem umetniškem krožku« (Circolo della Cul tura e delle Arti). Vsekakor zelo hvalevredna pobuda omenjenega italijanskega krožka, kateri so se v velikem številu odzvali italijanski intelektualci. Dvorana je bila namreč popolnoma zasedena. Dr. Tavčar je orisal poslušavcem razgibano podobo slovenske poezije in proze. Posegel pa je tudi v preteklo stoletje in omenil vlogo Prešerna in Cankarja. Ni pozabil omeniti tudi nekaterih slovenskih literatov v emigraciji.
Žel je odobravanje vseh navzočih poslu-šavcev. Zdelo se je, da je predavanje res vzbudilo v njih živo zanimanje za kulturno življenje malega slovenskega naroda.
Želeli bi, da bi nam oni poslušavci, ki gotovo pripadajo italijanski kulturni eliti v Trstu, pomagali premagati tisto nezaupanje in tisto hladnost, ki je kljub vsemu še vedno značilna za odnose med tu živečima narodoma. In naj to predavanje ne ostane edini in osamljen primer razumevanja in dobre volje!
Nekaj zanimivosti o volitvah
Izidi volitev so žc znani, zato se ne bomo ukvarjali z njimi. Pač pa je nekaj drugih zanimivosti, ki jih bo morda kdo rad prebral. Najprej podatki o belih in neveljavnih glasovnicah.
Na Goriškem je bilo oddanih za senat 1838 belih in 1021 neveljavnih glasovnic. Skupaj 2859. Za zbornico je bilo belih glasovnic 1702, neveljavnih 1022, skupaj 2724.
Na Tržaškem je bilo oddanih za senat 6938 belih in 2248 neveljavnih glasovnic, skupaj 9179. Pri prejšnjih političnih volitvah je bilo le okrog dva tisoč belih in neveljavnih glasovnic. Za zbornico 3008 belih ter 1679 neveljavnih, torej skupaj 4687 takih glasov, ki so šli v nič. Jasno je, da je bila med belimi glasovnicami za senat vsaj polovica slovenskih. Precej belih in neveljavnih pa je bilo tudi slovenskih glasov za zbornico, ker so se ljudje motili. Nekateri so iskali lipo tudi na glasovnici za senat. Ker je niso našli ali niso bili dobro poučeni, so prečrtali bršljan. Tako s6 republikanci proti pričakovanju dobili lepo število glasov, namenjenih Skupni slovenski listi. Po nepopolnih podatkih jc zaradi pomote in nejasnosti šlo v nič od 500 do 600 glasov, namenjenih Skupni slovenski listi. Rečemo lahko, da je šlo na volišča precej nad šest tisoč slovenskih volivcev' z namenom, da volijo Skupno slo-
vensko listo. Zveza neposrednih obdelovav-cev zemlje (Coltivatori diretti) je pozivala slovenske člane, naj volijo Krščansko demokracijo tor dajo preferenčni glas poslancu Bologni. In res jc poslanec Bologna nabral precej slovenskih glasov.
Skupna slovenska lista je po slovenskih krajih povsod dobila več slovenskih glasov kakor Italijanska socialistična stranka, na kateri je kandidiral inž. Pečenko. Na cedilu ga je pustil colo »Primorski dnevnik«, ki je očividno pritiskal za Italijansko komunistično partijo.
Italijanska komunistična partija je kandidirala Marijo Bernetič, ker se je ustrašila uspeha Skupne slovenske liste pri jesenskih volitvah v tržaški občinski svet. Ta »proletarska« partija je potrošila za volilni boj med Slovenoi na desetine milijonov Ur, medtem ko ima Skupna slovenska lista, ki je odvisna samo od dobre volje podpornikov, pol milijona dolga. Prepričani smo, da ji bodo zavedni Slovenci pripravljeni pomagati kriti ta dolg s svojimi prispevki. Le tako bo lahko nadaljevala svoje delo.
Zdaj je treba takoj pričeti s pripravami za volitve v deželni svet, kjer bomo Slovenci prav gotovo dobili vsaj enega sveto-vavca, če bomo enotno in složno nastopili.
V četrtek 16. maja mine 25 let, odkar je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa msgr. Anton Santin. V Trst je prišel potem 4. septembra. V življenju vsakega človeka je 25 let dolga doba, še mnogo bolj za škofa. Na našega g. škofa se je kmalu po prihodu v Trst zgrnilo trpljenje zaradi svetovne vojne. Povsod se je trudil, da bi svojemu ljudstvu lajšal trpljenje. Po končani vojni je vse svoje moči posvetil verski in moralni obnovi škofije. Z zado-
voljstvom lahko gleda na izvršeno delo. Zraslo je lepo semenišče za vzgojo novih duhovnikov, nastajale so nove župnije, nove cerkve in kapele. Neprestano je dajal pobudo za delovanje katoliških organizacij .
Ob jubileju se g. škofu zahvaljujemo za izvršeno delo in prosimo Boga, naj blagoslavlja njegove nadaljne napore za rast božjega kraljestva v naši škofiji!
EDINA VAS NA TRŽAŠKEM Padriče
Radio, časopisje, revije pogostoma omenjajo našo vas. Nikar ne mislite, da smo zaradi tega postali ošabni! Nasprotno! Zakaj toliko govorijo o naši vasi? Saj že veste! V naši vasi bomo slovesno praznovali 11. stoletnico prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Pa ne le Padričarji, temveč vsi zavedni Slovenci na Tržaškem in Goriškem, ki nam je vera svetih bratov najdražji zaklad.
Zato vam še mi pišemo te vrstice, da se boste takoj znašli, ko pridete v našo vas 7. julija t. 1.
Padriče štejejo komaj 221 duš v 64 družinah. Ne rečemo »v Padričah«, temveč »na Padričah«. Vas leži v prikupni legi in je dosegljiva iz več strani zlasti odkar so zgradili autocesto. Imovitni meščani zelo silijo k nam. Kupujejo naše travnike in si gradijo poletna bivališča. V bližini vasi — skoraj povezano z vasjo — je naselje istrskih beguncev, ki šteje 1500 ljudi. Tržaške oblasti so določile tudi kraj, kjer bo zgrajeno naselje za begunce iz vzhodnih držav. V teku so tudi pripravljalna dela za elektrarno. Naši otroci obiskujejo osnovno slovensko šolo v Gropadi.
Leta 1898 so naši predniki, sami, brez vsake pomoči od zgoraj ali od zunaj, zgradili lično cerkvico in jo posvetili sv. Cirilu in Metodu! Zvedeli smo, da je v vsej tržaški — nekdaj tako obsežni — škofiji samo naša cerkev posvečena apostoloma Slovanov. Tudi goriška nadškofija ima baje le samo eno cerkev posvečeno slavnima bratoma in sicer v Brdih.
Prav to dejstvo, da imajo Padriče to izredno čast, je nagnilo organizatorje pro-
1ZŠLA JE V. ŠTEVILKA »MLADIKE«. BERITE, ŠIRITE, PODPIRAJTE NAŠ TISK!
ntts
-“■vn
□ RIŠKE
NOVICE
Sv. birma v Gorici
Gospod nadškof želi, da se zakrament sv. birme deli po posameznih župnijah vsako leto. Če je število otrok premajhno, pa vsako drugo leto. Zato je red sv. birme do binkošti naslednji:
Nedelja 19. maja: ob 9.30 Tržič - Marcel-liana; ob 10.30 - stolna cerkev; ob 11.30 Fiumicello.
Vnebohod 23. maja: ob 16. uri Tržič, župnija sv. Nikolaja.
Binkošti 2. junija: ob 15.30 v gorlški stolni cerkvi; ob 16.30 pri Sv. Ignaciju.
Naslednje nedelje bo sv. birma v ostalih mestnih župnijah v Gorici.
MMK se obnavlja
Naši širši javnosti ni še znano, da se v Gorici obnavlja Mladeniška Marijina kongregacija. Poldrugo leto je že preteklo, odkar se fantje sestajajo na rednih mesečnih sestankih. Zadnje dni aprila so pa imeli širši programski večer, ki se je vršil v prostorih KD. Nanj so povabili tudi večje število bivših članov kongregacije, da bi tako znova poživili v njih zanimanje za to njihovo organizacijo. Odziv je bil kar dober, saj se je večera udeležilo skoro 40 fantov. Podani so bili zanimivi referati, ki so jih fantje sami sestavili in ki jih bo v glavnem prinesla obnovljena Planika.
Seveda vsi povabljeni ne bodo obstali, vendar razveseljivo je dejstvo, da tudi fantje čutijo potrebo po solidni verski organizaciji, kakršne so Marijine kongregacije. Upajmo, da bo na obnovljenih temeljih znova vstala bolj trdna MMk v Gorici. To fantom vsi želimo.
50-letnica goriškega malega semenišča
Leta 1913 je nadškof msgr. Fr. B. Sedej odprl novo malo semenišče v Gorici. Bilo je to veliko delo v vsakem oziru, veliko delo za vso nadškofijo, saj so pozneje iz tega semenišča izšli skoro vsi mlajši du-
hovniki v škofiji, veliko pa tudi zaradi velikopoteznosti, s katero je nadškof Sedej semenišče zasnoval in izpeljal, da je še vedno v najlepši okras celemu mestu. Da se proslavi ta jubilej, so napovedane različne proslave v tem mesecu in tudi za jesen. — V tem mesecu bodo glavne svečanosti naslednje:
Na vnebohod 23. maja ob 15.30 shod vseh redovnic iz mesta in z dežele v semenišču. Nato ob 16.45 blagoslov in nagovor g. nadškofa pri lurški votlini.
V nedeljo 26. maja: jubilejni dan. Ob 10. uri bo g. nadškof imel pontifikalno sv. mašo v semeniški kapeli za gojence in za ljudstvo. Popoldne ob 17. uri bo slovesna akademija v veliki dvorani zavoda. Udeležili se je bodo zastopniki oblasti, duhovščina in drugi povabljenci.
V soboto 1. junija zvečer slovesna marijanska pobožnost pri lurški votlini za celo mest o kot sklep šmarnic. P red slovesnostjo bo procesija iz stolnice do votline; procesijo bo vodil g. nadškof.
Dne 6. junija; dan duhovščine, ki se bo ob 96 zbrala v semeniški kapeli pri nadškofovi maši, nakar bodo sledile razne razprave.
DUHOVNE VAJE.
En tečaj bo za dekleta in eden za iante. — Fantje in dekleta, mislite že sedaj, da se udeležite te najboljše šole krščanskega življenja.
slave 11. stoletnice, da so izbrali našo vas za kraj izredne slovesnosti.
Cerkvica je bila v slabem stanju, zato smo se odločili, da jo vso prenovimo »od glave do nog«. Prosili smo slovenskega umetnika Toneta Kralja naj nam izdela načrt in smo se lotili dela, ne da bi prej poiskali denar!
7. julij ni več daleč, a upamo, da bomo pripravljeni za sprejem številnih častilcev sv. Cirila in Metoda.
Za pomoč pri obnovitvi cerkve smo se obrnili na višje glave, a zaman. Morda se nas bo kdo »z vrha« usmilil kasneje, ko bo videl, da smo si nakopali precej dolga, če bi pa kaka dobra duša hotela počastiti sveta brata na izreden način, naj se spomni na naše delo in naj seže v žep oziroma v denarnico ali bolje v »listnico«! Skrb za obnovitveno delo je prevzela bazoviška župnija.
Pa še nekaj! Od raznih strani smo slišali, da so se mnogi zgražali nad našo vasjo, češ da smo oddali samo 6 glasov Skupni slovenski listi! Res je, da so nekateri italijanski in slovenski listi tako pisali. Kar pa ne drži! Padriče in Gro-pada sta oddali 69 glasov slovenski listi! To drži in bo še bolje držalo v bodočnosti !
Javne dražbe vladnega komisariata
V starem pristanišču bo pričela graditi družba SIC nekaj železniških tirov in urejevati tlak na pomolu št. 2 za Lit. 35.525.100. Inž. A. Brussi bo poskrbel za ureditev cestnega tlaka v ul. Teatro Romano in Muda Vecchia za skupnih Lit. 450.000.
V štivanskem begunskem naselju bo podjetje »Taverna« iz Vidma uredilo podaljšanje obrežja za skupnih Lit. 12,900.000.
Slikar Andrej Kosič razstavlja
V baru Ferigo na vogalu ulic Roma in Oberdan razstavlja slikar Andrej Kosič. To pot je za razstavo izbral 17 slik, ki vse obravnavajo jesenske in zimske motive iz narave predvsem v Brdih in na Krasu. To je 17 akvarelov, drobnih prizorov, umirjenih, spokojnih, ki zelo blažilno vplivajo na gledavca. Umetnik je vanje vdihnil svojo ljubezen do božje narave, ki je v pestrosti ban' tako lepa, tudi kadar se navadno ne zdi najbolj mikavna, pozimi in v pozni jeseni. In ravno v tem se zdi, da je majvečja odlika te zadnje razstave slikarja A. Kosiča. — Razstava bo odprta do 19. maja.
Otvoritev mostiča pri Stražicah
Končno so pretekli teden odprli prenovljeni mostiček za pešce in kolesarje med Podgoro in Stražicami. Promet se za sedaj vrši le čez dan, ker niso še namestili razsvetljave.
Gradnja stanovanj IACP v sovodenjski občini
Sovodenjska občina sprejema prošnje za dodelitev novih stanovanj IACP potrebnim občanom. Prebivavci sovodenjske občine, ki iščejo stanovanje ali pa živijo v neprimernih prostorih, se lahko zglasijo na županstvu, kjer jim bodo izročili formularje, da jih izpolnijo. Enake formularje so poslali tudi števerjanski in dober-dobski občini.
PROTI VETRU je naslov nove zanimive knjižice, ki je namenjena mladini — za počitnice. Cena 70 lir. Lepo priporočamo vsem odraslim, dajte »Proti vetru« v roke vsem mlajšim.
LISTNICA UREDNIŠTVA
članek Pater Slanina v zadnji štev. KG je napisal član Mladeniške Mar. kongregacije v Gorici, ki je članek prebral na rednem sestanku omenjene kongregacije.
DAROVI
Za Katoliški dom: K. B., Gorica 10.000; F. A., Gorica 10.000; družina Udovič, Trst 10.000; Dekliški krožek, Doberdob 10.000; N. N., Devin 5.000; R. Lestan, Gorica (mes. prisp.) 2.000; F. P., Gorica 3.000; J. S., Gorica 1.000; Petarin, Gorica 500; B. J., Gorica 1.500; msgr. Vodopivec, Rim 10.000; družina Troha 2.000; Jernej Hlede, Števerjan 1.000; Kristina Persolja 1.000; R. Lestan 2.000; Marija Kaučič, Gorica 5.000; družina Basker, Gorica 1.000; L. B., Gorica 5.000; B. P., Gorica 1.000; M. A., Gorica 10.000; Zuodar, Pesaro 500; Gorkič, ZDA 10 dolarjev.
Za Alojzijevišče: Milka Goričan, ZDA 3.000; N. N. 2.000; A. M. 15.000; Marija Devetak 1.200; msgr. Salvadori, Trst 10.000; gdč. A. Toros 3.000 lir. — Vsem dobrotnikom se prav lepo zahvaljujemo. Bog povrni!
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1
vogal ul. Carducci - ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 796 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
V ponedeljek 13. maja nas je zapustil stric
Dr. JAKOB ZORZA
Dolgo bolezen je potrpežljivo prenašal in bogovdano umrl v starosti 48 let, poln dobrih del za bližnjega, ko je vestno in nesebično vršil svoj poklic živinozdravnika. Spominjajo se ga in priporočajo v molitev:
Brat Hermencgild, sestre Marija, por. Gošnjak; Mariuta, por. Kručil; Angela, por. Kručil ter Helena, por. Medveš. Nadalje nečaki in nečakinje družin Zorza, Gošnjak, Kručil in Medveš.
Videm, 14. maja 1963