štev. 130.
O Ljubljani, g petek, dne 8. Junija 1906.
Leto xxxiu.
Velja po pošti: za celo leto naprej K261— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5-— za en mesec f, ,, 1-70
Za poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserateln
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Novo vlado.
Dunaj, 7. junija.
Danes se je nova vlada predstavila zbornici. Radovednost je prignala na galeriji mnogo občinstva, pa tudi poslancev, katerim ravno ne prija zaduhli zrak v zbornici. Bil je po kratkem presledku zopet slovesni trenotek, ko so novi ministri zasedli svoje prostore ter stiskali roke starim svojim znancem in prijateljem. Ministri sede od desne na levo po vrsti. Poljski minister grof Dzieduszycki, češki minister dr. Pacak, trgovinski minister dr. Fort, poljedelski minister grof Auersperg, finančni minister dr. vitez Koryto\vski, minister za deželno brambo fcm. Schonaich, v sredi ministrski predsednik baron Beck, pravosodni minister dr. Klein, minister za notranje posle dr. baron Bienerth, naučni minister dr. Marchet, ki pa je zaradi influence odsoten, železniški minister dr. Derschatta in na skrajni levici nemški minister Prade. Vsi novi ministri so poslancem znane osebe, le finančni minister je nova, a simpatična prikazen.
Vladna izjava.
Po starem običaju je novi ministrski predsednik razvil svoj program, rekoč: Zgodovina nove vlade in njena sostava izraža tudi njen program. To dejstvo govori glasneje, nego beseda. Novo vlado je rodila sila in pa previdnost velikih strank. Novi kabinet torej torej ni vlada ene stranke, pa tudi ne vlada proti kateri koli stranki. Vlada je koncentracija sil za delo iz štirih večjih parlamentarnih strank in iz uradnikov. Nova vlada se sme imenovati parlamentarna, v kateri so združene moči večjih narodnih strank, ki so potrebne za politični razvoj Avstrije. Zaupniki velikih strank v novem kabinetu dajejo parlamentu zagotovilo, da more zaupati novi vladi. V parlamentu in ž njim upa vlada dobiti potrebno moč, da bode rešila težka in odgovornosti polna vprašanja. Le v zaupanju parlamenta more vlada najti zagotovilo in veljavo, ki jo potrebuje v obrambi avstrijskih koristi.
Nagodba z Ogri.
Nagodbeno zgradboiz leta 1867 so razrahljali, omajali in poškodovali mnogi politični boji. 2e deset let se vleče boj za desetletno nagodbo. V Avstriji je zakonito uve-
ljavljen leta 1903 določeni carinski tarif, ne pa na Ogrskem. Ta zakon sloni na skupnosti avstro-ogrskega carinskega ozemlja in je podlaga novim trgovinskim pogodbam. Avstrijska vlada meni, da more ta dogovor tudi na Ogrskem dobiti zakonito veljavo. (Tako je) O g r s k a v 1 a d a pa sodi drugače. Ta trdi, da ima v smislu člena 30. iz leta 1899 pravičo do samosvojega carinskega ozemlja. Zato je ogrska vlada nedavno ogrskemu parlamentu predložila avtonomni carinski tarif, ki naj bi veljal za dežele ogrske krone.
Avstrija pa si je z mnogimi žrtvami drago kupila pravico, da zahteva za dobo trgovinskih pogodeb skupnost carinskega ozemlja. (Živahno pritrjevanje.) Ogri pa so se uprli ter zahtevajo reciprociteto. To pa ni stabilnost nagodbe, ampak le 1 a b i 1-n o s t reciprocitete. (Pritrjevanje.) Vsled tega more avstrijska vlada že sedaj izvajati posledice ter postopati samostojno (Klici: Ne more, ampak mora) ne oziraje se na dogovore z Ogri. (Schonerer: Mora. — Glockner: To ni nič novega)
Ker pa ogrska vlada ne bode ponavljala razprave o carinskem tarifu, dokler niso končana pogajanja z avstrijsko vlado, izjavlja tudi avstrijska vlada, da je še pripravljena za sporazumljenje. (Schonerer: Nečuveno!) Seveda pa si avstrijska vlada ne bode pustila ukazovati ter bode odklonila vsako zahtevo proti avstrijskim koristim. Vsa pogajanja z Ogri morajo biti lojalna, da dosežemo jasno in. trdno podlago za nadaljni gospodar; ski razvoj. Vlada sodi, da je to še mogoče.
Odločno pa moramo zahtevati, da se izvrši rev izija nagodbe v celoti. (Zi-, vahno pritrjevanje.) Ako se ne posrečijo pogajanja, potem bomo mirno in resno, toda z največjo odločnostjo sami uravnali svojo hišo. (Živahna pohvala.) Vlada prosi zbornico zanesljive podpore. V vsakem slučaju hoče vlada postopati v soglasju s parlamentom. Treba pa je tudi, da dobimo v roke važne železnice, od katerih je odvisen nadaljni gospodarski razvoj. V prvi vrsti je treba podržaviti severno železnico. V drugi vrsti so važne pa-robrodne družbe za promet na rekah in na morju.
Volilna reforma.
Poleg obrtne novele polaga vlada veliko važnost na volilno reformo. Vlada želi in hoče
močan parlament in pozna svojo nalogo glede volilne reforme. Vlada je v tem oziru glavni dedič. Dedščino je sedanja vlada od svojih prednic prevzela brez pogoja. (Schonerer kriči: Hoch!) Za vlado velja načelo: Sporazumljenje glede volilne reforme se mora najti. Vlada dobro ve, v kako tesni zvezi je volilna reforma z delom v parlamentu, z ogrsko nagodbo in drugimi važnimi upravnimi in gospodarskimi vprašanji. Zato hoče vlada z vsemi močmi pospeševati volilno reformo. To se nam posreči le v duhu pravičnosti in spravljivosti.
Narodna sprava.
Sveta naloga nove vlade je, da vse stori, kar more pospeševati mir in spravo med narodi. Vlada pa bi precenjevala svojo moč, ko bi upala, da v najkrajšem času odpravi podedovano zlo, narodni prepir. Trdno pa upa, da vsaj ublaži nasprotja ter ugladi pot do sprave. Prilika je ugodna. Zaupniki strank, ki so si v laseh, sede v ministrstvu. Tu so tla za pričetek sprave. (Krik na levi in desni.) Vlada mora vsa narodna vprašanja vzeti na svoje rame, da najprvo ustvari »milieu« za razpravo tega velikega vprašanja. Tako dobi vlada ugoden trenotek, ko se loti jezikovnega vprašanja v uradih na Češkem ali vseučili-škega vprašanja na Moravskem. (Cujte! Cujtel) Tudi ta vprašanja morajo biti povoljno rešena. (Velik krik. Schonerer kriči: Sprava p.a nemški račun!)
Kritičen trenotek.
Smo v važnem, kritičnem, osodepoinem trenotku. Položiti je treba nov temelj parlamentu, da se razširi volilna pravica ter omogoči narodna sprava. V ta namen je treba edinosti med vlado, parlamentom in narodi. To je sedaj naša prva dolžnost. V tem resnem trenotku ne pozabimo svarilne besede: Sloga jači, nesloga tlači. (Pohvala.)
Razprava ali ne?
Vsaka važnejša vladna izjava je doslej dala povod razpravi v zbornici, kar je povsem naravno. Stranke hočejo in morajo označiti svoje stališče nasproti novi vladi. Ako je zbornica opustila razpravo o izjavi princa Hohenlohe, je bil vzrok ta, ker si je princ Hohenlohe osvojil program svojega prednika, barona Gautscha. Sedaj pa imamo povsem novo vlado in nove razmere. Zato je »Slovanska zveza« sklenila v današnji seji,
da glasuje za predlog, naj se vrši razprava o vladni izjavi. Taka razprava bi bila sedaj tem umestnejša, ker ministrski predsednik baron Beck se niti z besedo ni spomnil jugoslovanskega vprašanja. Ravnotako mnogi češki poslanci niso zadovoljni, da je baron Beck govoril o jezikovnem vprašanju le na Češkem, dočim naj bi na Moravskem in v Šleziji ostalo vse pri starem.
Češki poslanec dr. P 1 a č e k je predlagal, naj se takoj prične razprava o vladni izjavi.
Dr. S t r a n s k y , ki je še v soboto pretil novi vladi z opozicijo, pa izjavi, da je razprava sedaj neumestna in nepotrebna. Češki radikalci kriče na Stranskega.
Vsenemec H a n i c h predlaga, naj se razprava prične v prihodnji seji.
David Abraham o wicz meni, da razprava sedaj ni potrebna, ker se bode itak vršila politična razprava o državnem proračunu, ki ga je vlada danes predložila.
Predlog dr. Plačeka je bil odklonjen s 180 glasovi proti 91. To glasovanje je jako zanimivo. Za prediog so glasovali: Krščanski socialci, Italijani, Vsenemci, Katoliški centrum, Rusini, češki radikalci in »Slovanska zveza«. Te stranke tvorijo nekako opozicijo. Proti predlogu, oziroma razpravi so glasovali: Poljaki, večina mladočeškega kluba, veleposestniki, nemška napredna in ljudska stranka, Rumuni socialni demokratje ter poslanca dr. Tavčar in Plantan.
Glasovi o novi vladi.
Danes je pač še nemogoča prava sodba o novi vladi. Da ima baron Beck dobro voljo, o tem nočemo dvomiti. Toda dobro voljo sta kazala tudi baron Gautseh in princ Hohenlohe, a vendar nista ničesa dosegla. Kar pa je za nas Jugoslovane najpomenljivejše, je to, da sta v novem kabinetu dva zaupnika nemške ljudske stranke, s katero bijemo boj za narodne pravice. Nemški minister Prade je dobil prideljena dva uradnika, ki bodeta pazila na vsako imenovanje v planinskih in su-detnih deželah. To dejstvo nam ne more vzbujati zaupanja.
Ta in drugi razlogi so bili merodajni za »Slovansko zvezo«, ki je danes sklenila soglasno:
»Slovanska zveza« si nasproti novi vladi obdrži proste roke. Načelništvu se na-
LIKER.
Ob dežju.
(Humoreska.)
(Konec.)
Z resnim glasom mu reče:
»Dragi gospod, vaše stanje je opasno! — Jako opasno!« nadaljeval je, ne zinenivši se za to, da se je pacijent močno prestrašil. »Bolesti v glavi in vratu, posebno one v glavi, so najnevarnejše. Upam pa, da vam bo mogoče pomagati. Toda prs in srca polotila se je že kronična slabost, katero ozdraviti ni v stanu niti najslavnejši prvak zdravilstva. Če se vam samim nc posreči najti za to primernega sredstva, ste na vsak način izgubljeni.«
»Ali menite to resno, gospod doktor?«
>.Popolnoma resno!«
»In mi ne morete ničesar svetovati; ali ni nikakega sredstva proti tej bolezni?«
»Pač. Eno samo. Ali ste »jo« že videli?«
»Videl; ko sem šel semkaj, srečal sem jo tik vrat. — Torej je vendar »ona« vzrok moji bolezni? O, mislil sem si takoj.«
Zdravnik mu je pritrdil.
»Pomislite, stanuje ravno meni nasproti: neštetokrat se oziram na njeno okno, a ona se ne prikaže. Celih osem dni že ni dvignila
niti zavese pri svojem oknu. In ako se srečava, menite, da me pogleda? Niti to ne! Celo sedaj, ko sem šel gori in je stala v veži ona, obrnila mi je hrbet. Toda za Boga, saj še vedno lije. Gospod doktor, prosim vas, pošljite po gospico, da pride semkaj gori. Kot zdravnik morate storiti svojo dolžnost. Prosim vas, hitite, hitite!«
»Vse kar ste mi pripovedovali o svojem idealu, res ni bilo povsem dostojno. Toda kaj naj storim jaz. Te vrste bolezni ne spadajo v področje mojega zdravniškega delokroga,« dejal mu je dr. F. pol resno, pol šaljivo. »Kako naj tujo damo sprejmem, kaj naj ji rečem? Ali je morda tudi ona bolna?«
»Ne, pač pa sem bolan jaz! Pojdite po-njo, gospod doktor, najboljše bo še tako.«
Stari samec se je nekoliko pomišljal. Ni mu šlo v glavo, da bi bilo to »najboljše«. Zdelo se mu je presmešno, povabiti k sebi zdravo osebo, damo, katero naj da s kostmi in kožo kot zdravilo svojemu najnovejšemu pacijentu. Nasprotno pa, čemu bi si nc privoščil zabave, da vidi, kako se uklone ta v tako zoprne zakonske verige.
»Dobro, pojdem; David, mojo suknjo!« ukaže slugi, ko se je naposled vendarle odločil.
»Čemu, gospod doktor?«
»Osel; naj li grem po damo v nočni halji?«
Na tak prelaskavi ukaz mu je sluga takoj prinesel suknjo.
»Še eno prošnjo, gospod doktor; ker sem ves premočen, posodite mi še svoj trak,« prosil je pristav, ves v radosti, ter si urejeval pred zrcalom stoječ svojo toaleto.
Na ukaz svojega gospoda prinesel mu je David frak. Sočutno je ogledoval stari služabnik pristava, ki je bil, kakor je sam čul, tako nesrečen iu vrh tega še neozdravljivo bolan. Vrat, glava, prsa! Mož je izgubljen. Ali ni imel ta gospod matere, ki bi ga bila vsaj svarila? Njegovemu gospodu bi se kaj takega ne bilo moglo pripetiti. Hvala Bogu; to bi bilo strašno!
Tako razmišljujoč odšel jc v kuhinjo, da pripravi kameličen čaj svojemu gospodu.
Komaj je pristav oblekel frak, žc so se odprla vrata in z zdravnikom jc vstopila — kolikor se jc dalo navidezno soditi mlada, elegantno oblečena dama. Obraz ji jc bil zakrit z gostim pajčolanom.
Ugledavši tujca pri ogledalu se je hipno ustavila.
Doktor F. ponudil ji je stol.
»Gospod pristav pl. R., moj pacijent; go-spica . . . .« hotel jo je predstaviti, a se šele sedaj domisli!, da niti njenega imena ne ve.
Opazila je njegovo zadrego in lahno pri-klonivši se imenovala svoje ime.
»Julija pl. W____«
Pristav pl. R. sc je molče priklonil. Nekaj časa ni nikdo besede izpregovoril. Molk je pretrgal zdravnik ter začel:
»Veseli me, da ste sledili mojemu povabilu, gospica; pripisovati jc to neprestanemu nalivu. Kot zdravnika me veže dolžnost, da čuvam vsakega pred nevarnostjo, da oboli. In to bi sc vam gotovo pripetilo, če bi stali cclc ure na prepihu ob tem viharju. Prehladih bi se prav gotovo. Tu pri meni ste na varnem. Čaša vročega čaja vam bo dobro dela in potem naj lije dež, kolikor mu drago, mi se ne bomo zmenili zanj.«
»Prepazni ste, gospod doktor,« odgovorila mu je mlada dama; »izvanredna čas! zame, ker kakor vidim, ne ordinirate ob tej uri. Torej se nc držite tako strogo reda, ker....«
»Ker sem šc samec, mislite morda,« seže ji dr. F. v besedo.
»O vse je natančno v redu, ravno tako še, kot jc zahtevala pokojna mati mojega gospoda, in ta jc ljubila red nad vse,« vmešaval se jc vmes stari David.
> Čast mi jc predstaviti svojega slugo, ki mi je v eni osebi strežaj in hišina in kuharica « Vseh sc je poiotii glasen smeh.
roči, da glede nadaljne taktike stopi v dotiko s sorodnimi strankami.«
Tudi v mladočeškem klubu so mnenja jako različna.
Organizacija duhovnikov.
Maribor, 5. junija. Dne 5. t. m. se je vršil v mali dvorani »Narodnega doma« I. občni zbor »Zveze 1 a v a n t. d u š n ih pastir-j e v i n k a t e h e t o v« pri veliki udeležbi duhovnikov. S posebnim veseljem naj bo omenjeno, da so prišli na shod duhovni celo iz daljnih krajev obsežne lav. škofije, dokaz, da se zanimajo za to prepotrebno duhovniško zvezo. Per acclamationem bil je izvoljen predsednikom shoda č. g. župnik M. Medved, zapisnikarjema pa čč. gg. kaplana Alfonz P o-ž a r in Roman Š k e r b s. Ob 10. uri otvori g. predsednik sejo ter naslika delovanje začasnega odbora, kar se je tudi vsestransko pohvalno sprejelo.
C. g. dr. S o m r e k poroča v obrambnem namenu zveze. G. poročevalec si je na svojem potovanji v tej zadevi pridobil velike skušnje. Končno se hvaležno in navdušeno sprejmejo vsi njegovi v obrambno zadevo spadajoči dobri nasveti.
C. g. kaplan G o m i 1 š a k poroča v lepo zbranih in navdušenih besedah v »sodalitas ss. Cor. J.«
Nadalje poroča č. g. župnik V i d m a j e r o novem šolskem učnem redu. Razpravljal je one odijozne in poniževalne točke, ki zadevajo duh. stan. Zlasti je predvsem opomnil na § 104 novega učnega reda, ki je podlaga drugim duhovniški stan ponižujočim določbam. Živ dokaz, da je učiteljskim društvom, ki so tako močno vplivala v naučnem ministrstvu na spremembo že zgotovljenega učnega reda, pred vsem bilo na tem ležeče, kratiti duhovniku njegov ugled.
Točka 104 župnika — kaplana uvrstuje kot učno moč med učiteljsko osobje, torej ga kot takega podreja šolskemu voditelju. To pa je v popolnem nasprotju s kanoničnim stališčem dušnega pastirja.
Dušno pastirstvo ima nalogo vernike pod-učevati v verskih resnicah od mladosti do groba. Cez vse temeljit mora biti ta nauk pri učeči se šolski mladini. Veronauk šolske dece je torej infegrujoč celoskupen del dušnega pastirstva. Tudi avstrijske šolske postave spoznavajo to, ker imajo določbo, da mora vsak dušni pastir brezplačno pod-učevati v prvih treh razredih. Župnik — kaplan v svoji katehetski službi funkcionira kot dušni pastir, ne pa kot učna moč, ki je šteta med učno osobje in podrejena šolskemu vodji. Župnik — kaplan je v šoli pri verskem poduku dušni pastir ne le otrok, ki so podrejeni njegovi jurisdikciji, temveč tudi šolskega vo-ditelja-učitelja, ako je katoličan. To je dejstvo in najlepši učni red v tem ničesar izpremeniti ne more.
G. poročevalec je opozarjal, da morajo dušni pastirji odločno protestirati proti § 104. ter povdarjati: »Župniki kaplani v svoji službi kot kateheti so od prevzvišenega ordi-narija poslani dušni pastirji — ne pa udje tega ali onega učnega osobja —• kajti za take jih ni nikdo imenoval, nikdo odločil!« V enakem smislu se je izrazil preč". avstrijski episkopat v svoji ulogi na naučno ministrstvo od dne 2. maja 1872.
Referat č. g. poročevalca so navzoči prav pohvalno sprejeli. Razvila se je potem prav zanimiva živahna debata. Sklenila se je resolucija, ki se iina poslati visokemu c. kr. dež.
»Potolaži se, David; gospica niti najmanje ne dvomi o tem, da umeš najbolje vzdrža-vati red.«
»Gotovo ne, tega nisem mislila,« pritrdila je Julija. »Prosim torej oproščenja.«
»Tega pač ni potreba,« opravičeval se je sluga v zadregi. »Ca.i bo takoj gotov.«
»Pokaži torej svojo sposobnost in umetnost; upam, da boš tudi sedaj moji hiši ohranil vso čast. Požuri se torej!«
Pristav pl. R. je bil v zadregi. Ni vede! kako bi se dami približal. Zaman se je t.ud'i, da bi videl njen obraz; tkanina, s katero je bil zakrit, je bila pregosta. Belil si je g.avo. kako bi začel pogovor, a nobena pai.ietn i misel mu ni prišla na um. Naposled je o>:az' . da ima ona še vedno v rokah dežnik Pristopil je k njej.
»Prosim vas, dežnik, milostiva, moker je,« jecljal je tako hlastno, da se je skoro prestrašila. Uvod v pogovor je bil tu!
»Lepa hvala,« dejala je ter si slačila rokavice. »Gotovo je vas le slučaj pripeiia! ti. semkaj?«
»Da, milostiva gospica; potreboval sem nujno zdravniške pomoči. Napadi moje bolezni ....«
Julija se je zganila in pomaknila stol nekoliko v stran.
»Napade imate; vendar ne epileptičnih?«
»Kaj še,« odgovoril je mesto njega zdravnik; »to je vse kaj hujšega, resnejšega, kar je gospoda dovedlo k meni. Njegova bolezen se nm utegne še večkrat povrniti.«
Ce bi ne bil obraz Julije zagrnjen z gosto tančico, opazilo bi se bilo, kako je hipoma prebledela.
»Ali ni upanja na popolno ozdravljenje, gospod doktor?«
Ta je molčal.
šolskemu svetu v Gradec in pa preč g. zastopniku 1av. škofije v dež. šol. svetu.
Nadalje se je sklenilo, da bo »zveza« sklicala še pred začetkom šolskega leta v jeseni U. shod, na katerem se bo obravnavalo in sklenilo, da bodo vsi kateheti enako postopali proti vsem onim točkam, ki tako globoko žalijo ugled duhovnikov.
Predsednikom »zveze lav. dušnih pastirjev in katehetov« je bil navdušeno izvoljen č. g. župnik M. Medved, njegovim namestnikom pa č. g. dr. S o m r e k, ravno tako so bili odbornikom in pregledovalcem računov izvoljeni vrli duhovniki. Izvolitev vrlega mnogozaslužnega č. g. predsednika in ravno tako č. g. namestnika je najboljše poroštvo, da bode zveza vedno taktno postopala, da bodo tudi oni, ki še niso naklonjeni, spoznali, da ima zveza samo le blag namen, čast svete cerkve in blagor duhovnikov in vernega ljudstva.
Delavci, kmetje, uradniki, učitelji itd. se dandanes organizujejo, ter se na svojih shodih potegujejo za svoje stanovske koristi. Kdo bi bil tako naiven in bi odrekel duhovniku tiste prostosti in pravice, ki mu gredo kot inteligentnemu in izobraženemu udu človeške družbe?
Ko bi dandanes trdil, da se duhovniki ne smejo zbirati v društvih ter zastopati po svojem lastnem prepričanju s prosto besedo svoje stanovske koristi, blagor sv. cerkve in vernikov, ne bi upošteval dejstva, da je dušni pastir od sv. cerkve postavljen voditelj in svetovalec neumrjočih duš in ima kot tak gotovo ne le pravico ampak sposobnost do prireditve in udeležbe stanovskih zborovanj.
To prostost in pravico duhovniku kratiti ali celo jemati bi se reklo sv. cerkev, duhov-ski stan in vernike naravnost preganjati. Kakor znano, se je na Francoskem tako godilo; zato je bila pa tudi neizogibna žalostna katastrofa. In kaj preti v naši Avstriji sveti cerkvi, duhovnikom in vernikom? Se li ne zbirajo temni oblaki?
Zato, dragi duhovni sobratje! goreče in pogumno naprej za blagor sv. cerkve, duhovnikov in vernega ljudstva.
Na veselo svidenje na II. občnem sliodu!
Amicus.
ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO.
Seja dne 7. junija 1906.
Načelnikov namestnik naznani, da obrazloži baron Beck 8. t. m. odseku svoje stališče v zadevi volilne preosnove. Poslanec Stein ugovarja, da se izvrši načelnikova volitev, dokler ne pride v odsek ministrski predsednik. Načelnika tudi ne kaže voliti, dokler ne volijo novih članov, ker so postali trije odsekovi člani ministri. Steinu se pridruži Adler, ki vpraša, če more vlada razdeliti podatke o volilnih okrajih poslancem do jutri. Minister Biencrth izjavi, da se je natisk podatkov zakasnil, ker je odstopil Hohenlohe. Kaiser pravi, da je razprava nemogoča, dokler nimajo člani v rokah podatkov. Debate so se udeležili Kramar, ki naglaša, naj se izjavi vlada in naj že končajo vedno zavlačevanje. Odsek je sklenil, da se v seji dne 8. t. m. izvoli novi načelnik. Za načelnika odseku kandidira od-sekova večina poslanca P 1 o j a.
IZJAVE STRANK O POLOŽAJU.
Prade se je včeraj razgovarjal z nemškimi poslanci z Moravske in iz Šlezije o nemških zahtevah v navedenih deželah.
Nemška napredna stranka je izjavila zaupanje svojemu članu ministru dr. Marchetu.
Ali čutite kake bolečine gospod pristav?«
»Hvala vam, hipno ne, izvzemši neko tesnobo. Upam, da preide tudi ta. Kako menite vi, gospod doktor?«
Ta je zmajal z rameni.
»Povedal sem vam že svoje mnenje in svetujem vam ponovno kot edino sredstvo, da si sami preskrbite dotično zdravilo, če hočete, da bodete obvarovani nadaljnih bolečin.«
»Ali pa tudi imate potrebno postrežbo?« vprašala ga je gospica Julija z vidno skrbnostjo.
»Imam sicer staro strežnico, ali da bi imel dobro postrežbo, tega ne morem trditi.«
>In vaš poklic? Vam-li dopušča, da se izogibljete vsakemu nemiru?«
»Ta ne pride v poštev,« odgovoril je mesto njega zdravnik; »glavna stvar bi bila skrbna postrežba nežnih rok.«
»Torej tudi nimate sorodnikov,« vprašala je Julija, obrnivši se zopet k pristavu.
»Tudi teh nimam; popolnoma sam in zapuščen sem,« odgovoril je pl. R. nekoliko po-gumnejši.
>To je pač hudo,« pristavila je sočutno in s posebnim povdarkom Julija.
»In zakaj se nc oženite?«
»Bilo bi pač edino pametno,« pritrdil je zdravnik proti svojemu prepričanju.
>Za vas bi bilo to brezdvomno najpamet-neje.«
To je Egona zopet spravilo iz ravnotežja.
»Tud. jaz sem prepričan o tem, toda ...«
»No, in---«
»Saj to je ravno, kar je najtežje,« izpre-govoril je, ne da bi premislil, kaj.
Julija je čutila, kako ji je šinila kri v glavo.
O položaju so razpravljali tudi: mladočeški klub, centrum, ustavoverno veleposestvo in krščansko-socialna zveza. V mladočeškem klubu so prečitali dr. Pacakovo pismo, ki naznanja, da odstopi Pacak kot klubov načelnik.
Ustavoverno veleposestvo je izdalo izjavo, v kateri želi, naj bi se dosegel modus vivendi med Nemci in Cehi, kar pomenja boljšo bodočnost. Le tako dobimo čas in moč nasproti Ogrski in uveljavimo svoje gospodarske koristi. Glede volilne reforme vztraja stranka na svojem dosedanjem stališču.
Klub čeških agrarcev je izjavil: Novo ministrstvo je sestavljeno brez nas in proti nam. Nihče nas ni obvestil o sestavi, v njem ni niti enega poznavalca agrarnih vprašanj. Klub si obdrži nasproti Becku proste roke, a ne zaupa novi vladi iu bo na straži, da ne trpe škode narodne in poljedelske koristi.
»Poljsko kolo« je sklenilo, da odpošlje v delegacijo Pastorja, ker je postal grof Dzie-duszycki minister, v kvotno deputacijo pa odpošljejo poslanca Bobrzinskega. Novega načelnika izvolijo v soboto.
Iz češkega kluba je izstopil poslanec Sokol.
Za danes opoldne ie napovedana seja klubovih načelnikov.
NEMŠKA LJUDSKA STRANKA.
Na Dunaju je zborovala dne 6. t. m. ob 5. uri popoldan »Nemškaljudska stranka«. Zborovanja sta se udeležila tudi železniški minister dr. Derschatta in pa nemški minister rojak Prade. Predvsem utemeljuje Derschatta in Prade, zakaj sta vstopila v ministrstvo, kakor tudi zakaj so vstopili v ministrstvo češki in poljski zastopniki. Prva točka nove vlade je volilna preosnova. Z ozirom na Ogrsko hočejo pričeti revizijo ccle nagodbe z Ogrsko. Ministerstvo se v potrebi tudi ne boji, da izvede ločitev od Ogrske. Ceha sta vstopila v ministrstvo, ker bi bil Beck izvedel tudi brez Cehov parlamentariziranje vlade s pomočjo Nemcev in Poljakov. Češki klub ni dobil nikakih koncesij, vsled česar je tudi izstopil iz češkega kluba sedanji minister dr. Pacak. Ministroma so živahno pritrjevali in obljubili strankino pomoč. Naglašali so potrebo, da se varujejo avstrijske koristi nasproti Ogrski. Govorilo se jc tudi o prihodnjih zborničnih nalogah. Naglašali so, da mora odsek za volilno preosnovo pospeševati posvetovanja, da morajo hitro rešiti začasni proračun. Ža strankinega načelnika bodo namesto Derschatte najbrže izvolili dr. Chiarija. Zborovanja se nista udeležila nasprotnika parla-mentarizirane vlade poslanec Kaiser, ki se je opravičil z boleznijo in pa poslanec Lemisch, ki je prosil za dopust toliko časa, dokler ima stranka svoje zaupnike v ministerstvu.
NOVO MINISTRSTVO.
Vodstvo »Nemške ljudske stranske« na Štajerskem je brzojavno pozdravilo dr. Der-schato, od katerega pričakujejo, da bo krepko in uspešno zastopal narodne in gospodarske koristi nemškega naroda v Avstriji. Nemški minister rojak Prade uraduje v poslopju ministrskega predsedništva. Prade dobi v pogled, oziroma v odločitev vse spise, ki so v zvezi z narodnim vprašanjem. Predložili mu bodo tudi vse spise drž. zbora, , ki so važni za Nemce.
TRGOVINSKI MINISTER DR. FORT V INDUSTRIJSKEM SVETU.
V seji industrijskega sveta je govoril dr. Fort, trgovinski minister, dne 6. t. m. Pogled v bodočnost ni prijeten. Dvigajo se naše
»Ali to res tako težko, da rajše žrtvujete svoje življenje?« vprašala ga je hitro.
»Težko, jako težko, skoro nemogoče — do sedaj.«
Vsedel se je kjijej.
Ona je odložila klobuk in Egon je zrl v dražesten obrazek temnih oči. Gosti, lepo spleteni lasje so ji viseli na lepo čelo.
»Do sedaj, ste rekli,« začela je nadaljevati razgovor.
^Žalibog, do sedaj.«
Razgovor je prekinil vstopivši sluga, ki je prinesel čaj na mizo. Proti običaju natočil je prvo čašo svojemu gospodu, ki jo je pa postavil pred gospico Julijo.
^Kako dobro diši,« vzkliknila jc ta. »In kaka pozernost! Celo nalil mi je čašo in meni ohranil ta trud.«
Sedaj zdravnik ni ugovarjal, ker je vedel, komu je veljala ta pozornost, — njemu namreč.
»Za vse to se imam zahvaliti svoji pokojni materi. Vse njene navade in uredbe posnema točno ta podedovana starina, ki spada med rodbinsko zapuščino,« je rekel doktor F. natihoma, ko se je oddaljil strežaj.
»Usojam se dvigniti čašo ler napiti našemu ljul eznivemu gostitelju,« začel je pristav ter vstal.
Isto je storila Julija.
»Na zdravje!« in zazvenele so čaše.
Koma; pa je mlada dama pokusila vsebino, postavila je čašo takoj na mizo nazaj.
Zdravnik in pristav sta se začudeno ozrla nanjo.
»Prosim oproščenja, gospod doktor, toda pripetila se je najbrž pomota,« sc je opravi1-vičevala smehljaje sc Julija. »S tako grenko pijačo se ne drznem piti na vaše zdravje.«
trgovske zveze. Dasi je z ozirom na trgovinske pogodbe obzorje tu in tam oblačno, hoče vlada s sodelovanjem prizadetih činiteljev krepko varovati koristi domačega dela in jasno, lojalno in kolikor mogoče v zadovoljnost vseh rešiti še nerešena vprašanja. Nova pogodba z »Lloydom« upošteva malone vse želje »Industrijskega sveta«. Podaljšal se je za eno leto zakon o podpori naši trgovinski mornarici. V kratkem predlože »Industrijskemu svetu« nov zakonski načrt o trg. mornarici. Predložil se je »Industrijskemu svetu« načrt o nagradah za zgradbo novih ladij. Namen mu je povečati brodovje novim trg. pogodbam primerno, da dobita trgovina in industrija novih trgov. Izvoz hoče trgovsko ministrstvo na vso moč pospešiti. O tržaških prometnih ne-dostatkih se je storilo vse, da se preprečijo v prihodnje prometne ovire. Poizvedbe o ureditvi dalmatinskih glavnih pristanišč Jše niso končane. Upa pa, da se v prihodnjih letih izvedejo vsaj najbolj nujne nove zgradbe v dalmatinskih pristaniščih. Minister je naznanil, da se poizveduje o racionelni uporabi vodnih sil in o vodnem katastru. Ministru so živahno pritrjevali. Sklenili so, da mora I. odsek v najkrajšem času izdelati poročilo, kako urediti narodno-gospodarsko razmerje z Ogrsko.
DR. HEROLD O NOVI VLADI.
Na Binkoštno nedeljo je govoril vsenem-šik poslanec dr. Herold o novi vladi. Pozval je ministra rojaka Pradeja, naj ne pozabi, da spada med najvplivnejše še nemško-narodne voditelje zadnjih dvajset let. Skrbi naj, da ne bodo na Nemškem Češkem nastavljali čeških slug in uradnikov. Železniškega ministra dr. Derschatto je pa poživljal, naj gleda, da bodo nastavljali v nemškem jezikovnem okrožju državnih železnic le nemške uslužbence.
TRGOVINSKE POLITIČNE ZADEVE.
Nova vlada se bo morala v najkrajšem času pečati s trgovsko političnimi zadevami. S Srbijo in Bolgarijo sta v veljavi le začasni trgovinski pogodbi. Proti Srbiji nameravajo zopet energično nastopiti, ker zavlačuje po: gajanja. Izključeno ni, da zopet zapro mejo za srbski uvoz. Sodijo pa tudi da prično pogajanja s Srbijo šele, ko se bosta zedinili avstrijska in ogrska vlada glede carinskega tarifa.
PRED ZASEDANJEM DELEGACIJ.
Nemški delegati so zborovali včeraj popoldne. V delegacijski proračunski odsek odpošljejo Baernreitherja, Dobernigga, Sylve-stra, Šteinerja in Tollingerja. Za načelnika de-legacijskega proračunskega odseka kandidirajo Baernreitherja, za poročevalca mornariškega odseka Sylvestra. Zase zahtevajo enega podpredsednika in kandidirajo za to mesto poslanca Sylvestra. Več članov podpira Doberniggov predlog, naj delegati odobre prej nagovore posameznih delegatov na vladarja. Naprosi se tudi predsednik delegacij knez Lobkovic, naj predloži svoj nagovor na vladarja delegatom. Sklenejo, da se naprosi zbornični predsednik, naj dobe delegati nemudoma zasebno tiskani proračun. Nemški delegati nameravajo interpelirati Goluchow-skega zaradi stališča, ki ga je zavzel nasproti Ogrski.
ŽELEZNIŠKI SVET.
Dunaj, Seji predseduje novi železniški minister Derschatta, ki razvija tudi svoja načela glede železnic. Naglaša, da dobiva železniški svet vedno večjo važnost, ki postane še večja, ko otvorijo nove alpske železnice. Pomnožuje se železniško omrežje. Odpirajo se našemu prometu novi smotri, nova pota.
»Ali dovolite, da pokusim, milostiva gospica?«
»O prosim, gospod doktor.«
Z ogorčenjem je odstavil čašo od svojih ust.
»Prosim lepo oproščenja,« rekel je skoro v zadregi; »to je mala pomota mojega stre-žaja, ki se bo nemudoma pojasnila.«
»David!«
»Ukazujete, gospod doktor,« se je oglasil ta iz sosedne sobe.
»Pojdi semkaj!«
Zvani je prišel.
»Kakšno vražjo pijačo si nam prinesel?«
»Kameličen čaj, gospod doktor, kakor ste malo poprej ukazali blagovolili. Ker ste že enkrat čaj pili, menil sem, da ----«
»Da bi te vrag odnesel, ti---!«
Med bučnim smehom ni bilo mogoče razumeti, kakšen častni naslov je topot dosegel stari David.
»Torej le vaši pozornosti naj se zahvalim za to zdravilno sredstvo,« dejala je Julija še vedno s smehom. »Toda oprostite, gospod doktor, ob taki pijači bi jaz vsekakor ne hotela ostati vaš gost. Kako je mogoče, da vam je taka pijača tako priljubljena?«
»Le vsled posebne skrbnosti mojega služabnika. Neka šala, katero sem si malo poprej dovolil nasproti njemu, je mene sedaj malone v zadrego pripravila.«
David se je opazivši svojo nerodnost umaknil ves potrt, zdravnik pa je v splošno veselost povedal cel dogodek od začetka.
Nato se je vnel med vsemi tremi novimi znanci živahen pogovor o tem in onem; zabavali so se neprisiljeno, med tem ko je zunaj neprenehoma lilo. Zdravnik je povedal več dogodkov iz svojega življenja. Tudi Julija je vedela marsikaj povedati iz one dobe, ko je bivala še v ženskem zavodu v mestu N...
Ministrstvo upa, da pospeši v sporazumu s poklicanimi činitelji in narodi podržavljenje železnic, kar ni le nujno v našem notranjem prometnem oziru, marveč tudi z ozirom na Ogrsko. Pri temeljiti ureditvi razmer z Ogrsko z ozirom na železnice, mora zavzeti tudi železniški svet svoj čas stališče. V kolikor pripuščajo denarna sredstva, bo vedno izkušal ustreči željam železniškega sveta. Po Der-schattovem govoru so prečitali več nujnih predlogov.
zanimivo odkritje o trozvezi.
»N. W. T.« priobčuje izjavo vplivnega avstrijskega državnika o dobi avstro-nemške zveze in o trozvezi. Zvezo so sklenili prvotno za dobo 6 let. Podaljša se pa sama ob sebi, če se dve leti prej ne odpove. Nemčija ni še nikdar odpovedala. Pač pa je Italija vedno dala, oziroma zahtevala pojasni!. Razprave o nadaljnjem trozvezinem obstoju so bile mnogokrat zelo dolgotrajne. Pred dvemi leti so pa trajale najdalje, ker so izpremenili celo besedilo. Italija je namreč zahtevala, da morajo izločiti vse, kar bi pomenjalo kako ost nasproti Francoski
bošnjak proti avstriji.
Na banketu v čast mažarskim časnikarjem v Belgradu napadel je neki Bošnjak, ki živi zdaj v Belgradu, v svojem govoru, av-stro-ogrski vladni način v Bosni. Izjavil je, da bodo imeli Mažari popolne srbske simpatije, ko zapuste avstrijski bataljoni srbsko zemljo.
nemški cesar na dunaju.
O d 1 i k o v a n j a. Črni orlov red je podelil nemški cesar Viljem nadvojvodoma Jožefu in Karolu Frančišku. Načelnika avstrijskega generalnega štaba Becka je imenoval Viljem za imejitelja polka št. 19 v Gorlitzu.
Vladarja pozdravila italijanskega kralja. Viljem in Franc Jožef sta poslala italijanskemu kralju francoski pozdrav, ki slove: Dva združena izjavljava tretjemu zvestemu zavezniku najino neizpremenjeno prijateljstvo. — Italijanski kralj je odgovoril: Delim zadovoljstvo veličanstev zaradi sestanka in prosim oba zaveznika, naj z mojo zahvalo za ljubeznivo brzojavko vzameta na znanje zagotovilo zvestega in neomajanega prijateljstva.
Viljem se je odpeljal dne 7. t. m. dopoldne v Krajcenstajn. Cesarja je pozdravil lastnik grof Wilczek. Cesar si je po slavnostnem sprejemu ogledal grad in diniral. Ob 4. uri popoldne se je povrnil nazaj v Schonbrunn. Zvečer ob 7. uri je bila pojedina v Schon-brunnu. Poleg več nadvojvod in nadvojvodinj, obeh vladarjev so bili navzoči tudi nemški poslanik Wedel z diplomatičnim osobjem, bavarski in saksonski poslanik, Golucho\vski, Pittreich, Burian, Beck, Wekerle in dr. Lueger. Po pojedini je priredilo dunajsko moško pevsko društvo serenado. Ob 9. uri 35 minut zvečer je zapustil Viljem Dunaj. Vladarja sta si pri slovesu podala roki in se trikrat poljubila. Ko je odhajal vlak, je stal Viljem pri oknu in pozdravljal s salutiranjem.
Časopisje o obisku nemškega cesarja.
»Popolo romano« in »Vita« izvajata iz pozdrava obeh vladarjev na italijanskega kralja, da hoče Italija vztrajati zvesto v trozvezi. »Nordd. Allg. Ztg.« piše, da je dokazal obisk neomajano prijateljstvo in zvezo obeh držav. Izpopolnitev sestanku je pa brzojavni
Pri tem pa je vedno skrivoma pogledovala svojega soseda, ki se je vedno bližje in bližje k njej pomikal.
Tudi ta je vedel povedati marsikaj; med drugim je pripovedoval o svoji prvi ljubezni, katere predmet je bila gojenka ženskega zavoda v N...
Njegova soseda je bila v vidnii zadregi.
»Kako pa je bilo ime vaši izvoljenki?« vprašala je navidezno popolnoma hladno.
»Ce se ne motim, Zofija ali Julija, res, spominjam se sedaj. Julija se je zvala. Zapomnil sem si to ime, a priimek sem pozabil in ga nisem mogel več poizvedeti.
K sreči pa imam še sliko svojega ideala; toda od takrat je preteklo že nad šest let. Ce vas zanima, evo slike!«
Segel je v žep, vzel iz njega fini etui ter odprtega dal gospici.
Okrog usten zdravnikovih pokazal se je ironičen, sumljiv nasmeh. No, kaj takega je le mogoče, da se pripeti razmišljenemu profesorju ali pa kakemu zaljubljencu.
Le s težavo se je Julija vzdrževala smeha.
»To je vsekakor čuden ideal vaše mladostne ljubezni,« rekla je, ne da bi se ozrla. »Tak okus bi bila zagonetka vsakemu psihi-jatru; meni je neumeven.«
Pristav je osupnil.
»Kako to mislite,« je vprašal.
Zdravnika, ki se ni mogel več vzdržati, se je lotil homeričen smeh.
»»To se pravi, da ste gospici pokazali kot vaš ljubezenski ideal iz mladih dni — sliko moje stare in sitne tete; ta etui z njeno sliko prejel sem od nje same kot božično darilo.«
Sedaj se je šele domislil pristav, da je oblekel zdravnikovo suknjo; bil je v zadregi. Vzel je iz svoje suknje sličen etui in se opravičuje dal tega gospici Juliji.
»To je prava slika,« dejal je ves iz sebe, ker se je tako osmešil.
Ko je Julija ozrla sliko, zarudela je do
pozdrav italijanskemu kralju in njegov odgovor. Dejstvo je prej ko slej skupen nastop srednjeevropskih držav. Krščansko-socialna glasila pa pišejo, da sta z brzojavko hotela izzvati od italijanskega kralja izjavo, kako stališče zavzema nasproti trozvezi. Viktor Ema-nuelov odgovor se pa izogiba naglašati tro-zvezo. Norčujejo se iz naivnega navdušenja poluradnih listov.
ogrska pritožba zaradi skupnega proračuna.
V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora je grajal Rakovszky, da dobe namenoma delegati v roke skupni proračun, ki ga ne morejo temeljito proučiti. Prosi vlado, naj zavleče prvo delegacijsko sejo, da morejo delegati proučiti proračun. (Vihamo odobravanje.) Nato so odobrili v tretjem branju predlogo o ureditvi zunanje trgovine in prometnih zadev.
pobratimstvo mažarov in hrvatov.
Kakih 40 poslancev neodvisne Košutove stranke je obiskalo pod vodstvom grofa Bat-thyanija hrvaški klub v Budimpešti. Batthyani je nagovoril Hrvate naglašaje, da veseli pristaše načel iz 1. 1848, ker se sporazutnljajo ogrski, hrvaški in srbski narodi z mažarskim narodom, in začeli izvajati posledice iz dejstva, ker smo od Boga navezani eden na drugega in da se borimo za naše koristi. Došli smo, da vam častitamo na vašo izjavo v saboru. Govor je končal hrvaško: Živila draga bračo Hrvati! Hrvaško je odgovarjal dr. Me-dakovič, da so Mažari, Hrvati in Srbi udani skupnim idealom svobode in da jih vodi veliko Košutovo ime. Na predlog Batthyanyjev so sklenili, da se medsebojno tikajo.
kitajski cesar umrl?
Iz Šangaja javljajo, da se je v Pekinu razširila vest o smrti kitajskega cesarja. Službeno se ta dogodek prikriva, ker se boje nemirov. Govori se, da je kitajski cesar bil zastrupljen.
anarhistični načrti.
Iz Vašingtona poročajo, da so odkrile oblasti novo anarhistovsko zaroto na Roose-veltovo življenje. Zaroto vodijo ruski nihi-listi. Nekega Rusa s Poljskega so zaprli v Portlandu, ker je zapleten v zaroto. Madridska policija nadaljuje poizvedbe o Moretovih zvezah. Zapreti nameravajo še več oseb.
špansko.
Nadvojvoda Franc Ferdinand je odpotoval 7. t. m. ob 9. uri dopoldne z brzovlakom čez Pariz na Dunaj. Ministrski predsednik je ponudil kralju ostavko celokupnega ministrstva, ki jo je pa odklonil kralj. Uradni list priobčuje pomiloščenje vojaškim beguncem, ki so pobegnili v Ameriko.
agrarni nemiri v rusiji.
Zadnje tedne ni skoraj ruske gubernije, ki bi ne imela agrarnih nemirov. Zlasti so bili veliki nemiri v Saratovu, Voronežu in Grod-r.em. Dohajajo poročila, da hočejo kmetje kar sami porazdeliti zemljišča, če tega ne stori duma. Vlada je dala zmeriti eninpol milijona desetin kronskega zemljišča na desnem bregu Volge v Samari, katero zemljišče nameravajo porazdeliti med kmete, ki nimajo zemljišč.
ušes. To je bila ona, ko je bila stara petnajst let!
Torej je vendarle on! Ono tiho nagnenje, katero je imela takrat do mladega dijaka, je še vedno čutila in ogenj prve ljubezni je dosedaj ni ugasnil v srcu.
K sreči ni nikdo opazil njenega zardenja. Vrnila mu je etui.
»Tudi jaz imam iz svoje mladosti nek spomin od enega mojih čestilcev. Sicer se mi pa slika in poteze zde znane.«
»O, ali poznate to ljubeznivo obličje? Bila je res dražestna mladenka. Toda zdi se mi vse to kot sanje, kajti izza dijaških let jo žal nisem videl nikdar več. Toda vkljub temu mi je bila vedno draga, tako kot sedaj — vi!«
»O, jaz menim še mnogo več, menim celo ....«
»Pustimo sedaj nadaljna opazovanja,« je rekla in iznova zardela. Hotela je napeljati pogovor v drug tir. Ker pa v takem slučaju vedno manjka gradiva, začel se je iznova razgovor o bolezni pristava in Julija je iz-praševala zdravnikaza razna navodila, ki bi lahko ozdravila to bolezen.
Zdravnik jc prinesel knjigo o zdravilstvu ter prebral več navodil, ki pa so se pristavu zdeli nad vse dolgočasni.
Julija je vzela sama v roke knjigo, listala nekaj časa in jela na veliko začudenje zdravnikovo brati iz nje sledečo pesmico:
Ko zima vmakne zorni se pomladi in solnce žarno hrib in dol obseva z zelenim plaščem zemlja se odeva, ko zima vmakne zorni se pomladi. Da sad rodi obilen leto — v nadi in upanju se nam srce ogreva, ko zima umakne zorni se pomladi in solce žarno hrib in dol obseva. Kar tebe sem spoznal, devica krasna! pomlad je vnovič meni zasijala, bodočnost lepša se mi prikazala ker tebe sem spoznal, devica krasna! Otajalo srce se; pesem glasna mi vrč iz njega — Tebi: deva zala;
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča.
Porotna obravnava proti .R Zore, bivšemu trgovcu na Jesenicah. Razprava je trajala včeraj skoraj do 11. ure ponoči. Predsedoval je sodišču g. svetnik Elsner, votanta sta bila gg. svetnik Vedernjak in pristav Kaiser, zapisnikar dr. Skaberne, državno pravdništvo je zastopal dr. Kremžar in zasebne udeležence g. dr. Poček. Obtoženca je zagovarjal g. dr. Furlan. Zore je bil oproščen enoglasno nastopnih obtožb: 1. Da je prišel v konkurz, ne da bi se mogel izkazati, da so ga samo nesreče brez njegove krivde privedle v nezmožnost svoje upnike popolnoma poravnati; 2. da ni potem, ko so dolgovi že pravo premoženje presegali, sam takoj konkurza pri sodniji napovedal, marveč da je še nove doi-gove delal, plačila dajal in zavarovanja nakazal; 3. da si je od skupila za svoje štacun-sko blago prisvojil vsoto 1600 kron, ž njo nekaj dni po otvoritvi konkurza pobegnil v Reko hoteč odpotovati v Ameriko iu da je od te vsote potrošil znesek 360 K in je tako prikril del svojega premoženja ter s tem spre-vrgel pravi stan konkurzne mase, da bi njegovi upniki na svojem imetju 600 kron pre-segajočo škodo trpeli. Obsojen je bil edinole radi tega, ker predpisanih trgovskih knjig ni vodil na 3 dni strogega zapora.
Zanimivosti Zoretovega konkurza. Jeseniški trgovec Zore ,je bi! včeraj pred ljubljanskimi porotniki soglasno vseh hudodelstev zaradi katerih je bil tožen, oproščen. — Pred občinstvom in pa pred javnostjo so pa bili obsojeni oni, ki so Zoretovo premoženje uradno cenili tako nizko, da se je moral vsakdo nad tem zgražati. Zaprisežena cenilca jeseniška trgovca Treven in Krašovic sta cenila n. pr. meter parhenta za obleko po 25 vin. žepne rute po 5 v, liter špirita po 25—30 vin itd. Tako sta ta dva moža cenila blago v kon-kurzu. Pred porotniki sta pa morala priznati, da je blago tri do štirikrat več vredno. Izgovarjala sta se s tem, da se je sodni zapisnikar zmotil, ko je dotične cene zapisal. Kako neverjeten je ta izgovor, se vidi že iz tega, da bi se bil moral zapisnikar skoraj pri vsaki cenilni številki zmotiti in pa tudi iz tega ker je cenilec Krašovic vse blago pozneje na podlagi svoje cenitve na javni dražbi kupil. — Tudi o sodniku v Kranjski Gori, ki je bil ob cenitvi Zoretovega premoženja konkurzni komisar in ki je cenitev vodil, je čudno, da je kupil Zo-retov motor za samo 150 K. Mi prinašamo gola dejstva, vprašamo pa, kako bi vpili liberalci in koliko kamenja bi letelo na te može, če bi bili pristaši S. L. S. ?! S stvarjo se bodo še menda bavile oblasti.
Železniški poštar na zatožni klopi. Ivan Murschetz iz Biča na Spodnjem Štajerskem donta, je bij kazenskim potom iz Bovca prestavljen v Železnike. Kot strasten sovražnik Slovencev je v Bovcu uganjal take reči, da so ga vsied posredovanja politične oblasti prestavili kazenskim potom v Železnike. Tu je nastopil svojo službo dne 1. julija 1905, a mož se ni poboljša!. Bil je surov in oduren s strankami, nereden v svojem službovanji, vdal se je pijači, pa tudi v službenem oziru jc vganjal nerednosti, tako, da je bilo primorano poštno in telegrafično ravnateljstvo v Trstu vsled premnogih pritožb odposlati poštnega komisarja v Železnike, da natanko preišče poštni
kar Tebe sem spoznal, devica krasna!
pomlad je vnovič meni zasijala.
Nepopisno razburjenje se je polastilo Egona, ko je čul to pesem. Le s težavo se je premagoval.
Poznal, ie predobro je poznal to pesem. Počasi se mu je jelo daniti in vzbujati spomin.
Julija je zaprla knjigo ter jo položila pred zdravnika.
»Katero zdravilo smatrate kot najvpeš-neje, gospod doktor?« vprašala ga je šaljivo in pomenljivo.
Kdor bi jo bil natančno opazoval, lahko bi bil videl, da je bila tudi ona vsa vznemirjena.
»Jaz sem brezpogojno v tem slučaju za najvspešnejše sredstvo; to bi bila ljubezen, a tokrat ne tnal prašek!« odgovoril je stari samec.
Prvič v svoji zdravniški praksi je kaj takega svetoval.
»Toda tega recepta jaz v svoji knjigi še nisem našel; mora biti gotovo skrit.«
»In vendar je notri: le iščite!«
»No, in za katero zdravilo ste se odločili vi, gospod pristav?«
»Odločno za zadnje,« ji jc odgovoril ves iz sebe ter se pomaknil bližje k njej.
»No, torej se ravnajte po receptu!«
Pogled, s katerim se je ozrla nanj. je bil tako pomenljiv, da se Egon ni mogel vzdrževati; prijel jo je za roke in zdrsnil pred njo na kolena.
»Julija, torej si vendar le ti?« vprašal jc ves srečen. »Kako sem hvaležen usodi, ki je zopet tebe dala meni. Ali me res še resnično ljubiš, tako kot v tistih časih? Ali hočeš postati moja zdravnica, moja nad vse ljublena ženka?«
»Da, Egon, hočem,« odgovorila je šepc-taje ter se sklonila k njemu. »Ljubezen, katero sem čutila zate že kot miadega dijaka.
urad. To se je zgodilo letos dne 15. marca. Revizija je dognala, da je Murschetz za časa svojega službovanja v Železnikih poštni erar za 3017 K 70 v. oškodoval. Tik pred revizijo sta z vložnim listkom vplačala in sicer tvrdka I. C. Demšar iz Železnikov 2107 K in Jožef Boncelj, trgovec ravno od tam 423 K 29 v. Murschetz teh vsot ni vpisal med dnevne račune, in tudi v blagajni se ni našlo več kakor okoli 500 K. Dne 9. svečana t. 1. je po vložnetn listu odposlal France Demšar iz Zalega loga na I. Koširja 679 K 74 v. Ta vsota pri c. kr. poštni hranilnici na Dunaju ni bila nikoli zabeležena. Košir jo je dobil izplačano šele po reviziji, ko je bil Murschetz že v zaporu. Obdolženec ne taji primanjkljaja, odločno se pa temu upira, da bi bil zakrivil izneverjenje. On pravi, da so ga lahkomišljenost, raztresenost in pozabljivost do tega privedli, da se je v svojo škodo zmotil pri sprejemu in oddaji denarja, ter da je iz teh okolnosti ta primanjkljaj nastal. Preiskava je pa dognala, da je prejšnje defravdacije z novejšimi vlogami pokril. Znano je, da je obdolženec zelo potratno živel, si izdržaval v Ljubljani ljubimko, h kateri se je večkrat vozil, ni čudo torej, da s svojo letno plačo ni mogel shajati, ter je segel po tuji lastnini in delal dolgove, katerih, ima 2568 K 99 v. Priča Marija Logar je izpovedala, da si je Murschetz letošnji predpust nakazal 600 K, katere ie v Ljubljani dvignil in jih večinoma zapravil. V svoji odsotnosti je najel za substitucijo poštno upraviteljico, katero je moral iz svojega plačati. Odposlani poštni komisar je imel pri reviziji jako težavno delo, ker se je Murschetz posluževal tudi falsifikatov, treba je bilo posamezno stranko zaslišavati. Ko se je obdolženec razkrinkanega čutil, je sprožil revolver proti svoji glavi in se le neznatno poškodoval.
Dnevne novice.
+ Shod v Drašičih na Binkoštni ponedeljek vršil se ie v navzočnosti 90 vrlih mož z Drašičke županije. Resolucije sklenjene in živahno odobravane so: 1. Shod zaupa popolnoma poslancem S. L. S. in jim kliče: »Naprej do zmage za pravice slovenskega ljudstva, kar nam more in mora dati volilna preosnova. —- 2. Pozivlje poslance, naj zastavijo svoje moči za pridobitev belokranjske železnice. - 3. Priporoča svojemu poslancu, da bi delal na skorajšnjo preložitev ceste pod Dra-šiči in za potrebni vodovod.
+ Princ Hohenlohe se je včeraj vrnil nazaj v Trst. Kakor je »Slovenec« že poročal je imenovan princ Hohenlohe zopet za cesarskega namestnika v Trstu in na Primorskem.
+ Laško istrsko politično društvo je pod predsedstvom Bennatija zborovalo v Trstu in sklenilo strahovito dolgo resolucijo, kjer grozi s konsekvencami, sc sklicuje v Istri na zgodovinsko pravo Italijanov na »doslej nemotljeno posestno stanje« Lahov ni na svojo »aktualno kulturno situacijo, na ekonomski in socialni napredek Italijanstva ob Adriji. Namen dolgih besed je: doseči šest volilnih okrajev v Istri.
+ Novi kolodvor pri sv. Andreju v Trstu so odprli včeraj prometu. Napisi na kolodvoru
ohranila sem verno do danes. Tvoja sem!«
»Zivio! Sreča, zdravje, bodočnost, vse!«
Egon sc ni mogel več vzdrževati in burno pritisnil Julijo k sebi.
Z velikim začudenjem, a v srcu zadovoljen opazoval je dr. F. ta prizor. Torej vendar ni zakonski stan tako brez vrednosti. Biti mora posebno prijetno, pripeljati kot zakonsko družico s seboj takole dražestno stvarico.
Ker pa takih prizorov ni bil vajen, mu tudi ni prišlo na um, da bi bilo najbolje, zaročenca pustiti sama. Poklical je strežaja ter mu ukazal pospraviti posodo raz mizo.
Ta se je prestrašeno oziral po navzočih. Slišal je bil nekaj, da so govorili o stvareh, ki so se dogodile pred šestimi leti in sc domislil usodne bolezni.
Strašno! Zaklel se je, da ne bo nikdar več omenjal pokojne zdravnikove matere za šest let nazaj. Kaj bi bilo, če bi njega in gospoda napadla tudi taka bolezen!
Dež je naposled ponehal in jelo se je mra-čiti. Z iskreno zahvalo sta se poslovila srečna zaročenca od zdravnika, ki je slovesno odklonil vsako nagrado za vspešno zdravljenje. Jako dragoceno zdravilo se ne da plačati niti z zlatom.
»Ali je bil to tudi delirium rhinocerum?« vprašal je stari David.
»Ne, to je bila obojestranska, huda srčna hiba ali »delirium amoris«.«
Z glavo majajc odšel je stari služabnik.
»Kdove, ali so te vrste bolezni še ozdravljive? Tako sta se čudno obnašala, vkljub njihovi bolezni. Gotovo kameličen čaj ni bil brez vspeha.«
Doktor F. pa je sedel še dolgo pri svitu luči, pred seboj knjigo o zdravilstvu, ter listal in listal po njej.
Iskal je čudnega recepta, čegar branje samo je žc delovalo učinkujoče, toda ni ga mogel najti.
Izginil je kot bi bii začaran.
so izključno le nemški in italijanski. Ogromno večino slovanskega prebivalstva Primorja so prezrli.
+ Shod jugoslovanskih književnikov in časnikarjev bo 23. avgusta v Sofiji.
—Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl fml. baron Defaux. — Na Nemškem je umrl filozof pesimist Edvard Hartmann. — Njegovo največje delo je »Philosophi des Unbe\vu-sten«.
—	Hrvaški sabor se snide 25. t. m.
—100 častnikov korne šole tretjega voja v Gradcu je dospelo, na čelu jim general Bo-ckenheitner v Gorico. Odtod so se odpeljali v Tolmin. Tudi fldml. Chavanne se z desetimi štabnimi častniki mudi v Gorici.
—Roparski morilec aretiran v Kočevju. Pri Kočevju so v opekarni B. Muzzolinija aretirali delavca Emilija Mauro, katerega sumijo, da je v Monakovem lani izvršil roparski umor. Mauro je iz Monakova pobegnil in je mislil, da bo v kočevski opekarni na varnem, a se je motil, prepeljali so ga v Monakovo. Med potjo je zatrjeval, da je nedolžen.
—Krvoločen defravdant. V. Španič, pisar v Oseku, je svojemu šefu poneveril 300 kron ter pobegnil v Zagreb. Tu je vzel izvo-ščeka in odpeljal se ž njim proti Sesvetim. V bližini mesta je ustrelil na kočijaža dva strela iz samokresa ter kočijaža težko ranil. Nato je defravdant-napadalec pobegnil v Sv. Ivan Zelinu. Ranjeni kočijaž se je privlekel do orož-niške postaje ter je zločinca naznanil. Spanič je že aretiran. — Danes smo dobili poročilo, da je ranjen kočijaž Horvath umrl.
—	Novo sredstvo proti jetiki? Iz Londona poročajo: V neki londonski bolnišnici so poizkušali novo sredstvo proti jetiki »Opsonin«. Pravijo, da so se poizkusi prav dobro obnesli. Treba je pač počakati nadaljnih vesti, v koliko bo mogoče zdravljenje s tem sredstvom.
—	Otvoritev nove železnice. Proga Je-senice-Trst se otvori vsekakor meseca julija, proga Celovec - Jesenice pa meseca septembra.
—	Češki tehniki obiščejo tudi Gorico.
—	Iz Kamnika. Pri tukajšnjem glavarstvu je bil obsojen gospod kaplan iz Mengša, ker je pobiral prispevke od hiše do hiše za »Društveni dom«. Tem povodom je neimenovan dobrotnik daroval za »Dom« 500 kron.
—Cesar je potrdil izvolitev Sandrinellija za tržaškega župana.
—	Poroka. V Škofji Loki je bil včeraj poročen gosp. župan in c. kr. notar Niko L e n-č e k z gospodično Ano K o c e 1 i.
—	Hrvaške novice. Vseučiliški profesor V r b a n i č kandiduje namestu odstopivšega vladinovca Josipoviča za saborskega poslanca v Varaždinu. Prihodnjo nedeljo ima v Va-raždinu volilni shod. — Ma ž aro ni v saboru bodo pod vodstvom VI. Nikoliča ustanovili v saboru novo stranko. — Za p o d -bana namestu odstopivšega Chavraka bo skoro gotovo imenovan dr. Š u m a n o v i č. Chavrak je imel v Miholjcu volilni shod svojih volilcev ter je izjavil, da ohrani mandat in da bo v saboru divjak. — Dr. Medakovičje kot član inkompatibitenega odseka v Budimpešti izjavil, da poda prisego samo v hrvaškem jeziku. Besedilo prisege bo prevedeno v hrvaščino, nakar bo dr. Medakovič prisegel.
—	Spomenik g. župniku Kobilici. V nedeljo, dne 10. t. m. popoldne ob 3. uri se bode slovesno blagoslovil nagrobni spomenik pokojnemu župniku č. g. Jan. Kobilica, na pokopališču na Cernučah pri Ljubljani. Prijatelji in znanci pokojnikovi se uljudno vabijo. Nabira-telj darov za spomenik, g. učitelj Ivan Cerar, se pri tej priliki vsem blagim darovatcljem srčno zahvaljuje.
—	Toča je napravila v črnomeljskem okraju škode za 40.000 K-
V Kamniku bode v ponedeljek dne 11. t. mes. dekanijska pastoralna konferenca. Pri-četek ob pol 10. uri dopoldne.
Štajerske nouice.
š Volitve v okrajni zastop šmarski bodo dne 21., 22. in 23. junija. Nemškutarji nameravajo naskočiti v veleposestvu to slovensko trdnjavo. Slovenci pozor!
š Pred mariborskimi porotniki sta 6. junija stala lani radi uinora svoje žene na smrt obsojeni, a pozneje v 201etno ječo pomiloščeni Eranc Plochl, 31 let stari bivši posestnik v Gaberniku in 311etni Jožef Janžekovič, posestnik v Kukovi. Obtožena sta bila radi požiga, in poizkušenega zapeljevanja k zavrat-nemu umoru. Plochl je nagovoril Janžekoviča, naj zažge hiše staršev Plochlove žene. Plohi se je mislil s tem iznebiti svoje žene ki je takrat ondi stanovala. Janžekovič je bil obsojen v štirimesečno težko ječo, Franc Plochl, ki sedaj odsedeva 201etno kazen, pa jebil obsojen v triletno težko ječo.
š Vihar v Gradcu. Od minole srede na četrtek je v Gradcu divjal nečuveno hud vihar, ki je razkrival strehe, podiral dimnike in ruval drevesa po drevoredih. Zaradi nočnega časa se ljudem ni zgodila nobena posebna nesreča.
Ljubljanske noulce.
lj Sejo za proslavo desetletnice županova-nja gospoda Ivana Hribarja so sklicali 7. t. tn. občinski svetniki Anton Svetek, Jožef Turk in U. pl. Trnkoczy. Predsedoval je g. Svetek. Navzoči občinski svetniki sklicatelji, g. občinski svetnik Franchetti, nadalje zastopniki »Glasbene Matice«, »Društvene godbe«, »Gasilnega društva«, »Sokola«, »Slavca«, »Ljubljane«, pevskega zbora »Merkur«, »Ljubljanskega Zvona«, inženir Ciuha, ravnatelj mestnih uradov Vončina, načelnik mestne policije dr. Zarnik, poročevalec »Slovenca« in »Ljubljančanke«, »Narodov« zastopnik nenavzoč. G. Svetek obrazloži v daljšem govoru županove zasluge za napredek Ljubljane. Naznanja, da se je klub občinskih svetnikov posvetoval že dalje časa, kako dostojno proslaviti županovo desetletnico. Po daljšem posvetovanju je sklenil, da se priredi slovesnost tako, da se je lahko udeleži celo meščanstvo našega mesta. Slavnost prvotno določena za 9. junij se je preložila v sporazumu z županom na 16. t. m. iri naj bi obsegala veliko bakljado, serenado iu komerz. Stroške prevzame klub občinskih svetnikov. Razgovora se udeleže z"astopniki društev, obč. svetnik Turk, dr. Zarnik, Janko vitez Bleivveis. Sklene se, da povabijo na slavnost tudi »Zidarsko in tesarsko društvo«. Dne 16. t. m. se zbero društva ob 8. uri zvečer pred Mestnim domom, kjer se urede za iz-prevod. Izprevod otvorita dva reditelja na konjih, nakar se peljejo v vozu gg. obč. svetniki Svetek, Turk, Trnkoczy, nadalje slede: »Društvena godba«, »Gasilno društvo«, »Sokol«, »Glasbena Matica«, »Slavec«, »Ljubljana«, »Merkur«, »Ljubljanski zvon«, »Tesarsko m zidarsko društvo«. Baklje — 1,50 — nosi sokolski naraščaj. Izprevod odkoraka po Kopitarjevih ulicah, Jubilejski most, Resljeva cesta, Komenskega ulice, Dunajska cesta, Še-lenburgove ulice, Kongresni trg mimo nun po gosposkih ulicah, Turjaškem trgu, Bregu, St. Jakoba trgu, Trubarjevih ulicah, Starem trgu, Mestnem trgu pred magistrat. V mestni dvorani sprejme župan odposlaništvo občinskih svetnikov: podžupana in občinskega svetnika Velkavrha ter predsednike društev. V imenu deputacije govori podžupan. Pred mestno hišo zapojejo pevci tri pesmi. Izprevod odkoraka nato po Stritarjevi, Prešernovi ulici in Franc Jožefovi cesti v »Narodni dom«, kjer se vrši komers v zgornji dvorani. Za glavnega reditelja izprevoda imenujejo Jan. viteza Blei-\veisa.
—Rimsko grobišče na Dunajski cesti v Ljubljani. Na posestvu »Kmetiške posojilnice« na Dunajski cesti našli so zopet zanimive iz-kopnine. Poleg prejšnjih grobišč so odkrili novo, ki najbrže pohaja iz IV. stoletja po K. Poleg priprostih opečnih grobov so odkrili mnogo takozvanih obiteljskih grobov, primitivnih rakev: ti grobovi imajo proti notranjščini male stopnjice, kamor so v tisti dobi po-grebci polagali k mrliču darove. Poleg so pri-prosti odprti grobovi z inrličevemu duhu po-klonjenimi vrči, krožnikom iri grobno svetilko. Našli so še nože z bronastim ročom, zaponke, pašne okraske, koščene igle za v lase, steklene bisere, dva priprosta zlata uhana in več srebrnih ogledal. Največja zanimivost pa je mala lončena posoda, polna okraskov, kakor-šnih še niso našli med izkopinami na Kranjskem. G. profesor Belar je posamezne grobove fotografiral in slike poklonil našemu muzeju.
Ij Magistrat nameravajo razsvetljiti ob
praznovanju lOletnicc Hribarjevega županstva Na trgu pred magistratom pomnože najbrže tudi obločnice, da bo trg lepo razsvetljen.
Ij Štiridesetletni službeni jubilej bode jutri obhajal poveljnik kranjskega orožništva c. kr. polkovnik gospod Rudolf R i e d 1 i n g e r. Na čast svojemu poveljniku bode napravilo danes zvečer ob pol 9. uri orožniško častništvo in moštvo bakljado z godbo c. in kr. pešpolka. Sprevod bode šel iz orožniške vojašnice na Rimski cesti pred jubilarjevo stanovanje na Rimski cesti št. 10. Od tam gre na B!eiwei-sovo cesto in po Hilšarjevih ulicah nazaj v
lj Nesreča na železniški progi. Včeraj so pripeljali v deželno bolnico lŠletnega vaškega pastirja Ivana Zobca iz Srednje vasi pri Kočevju, kateremu je vlak odtrgal levo roko, ker je bil na železniškem tiru zaspal.
ij Iz deželne vinske kleti. Z včerajšnjo javno vinsko pokušnjo, katero je posetilo nepričakovano veliko domačih in tujih gostov, se je sicer zaključilo prirejanje takih javnih vinskih pokušenj do jeseni, t. j. do novega vina, toda male množine vina za rodbinske potrebe se bodo še nadalje oddajale, dokler je še nakupljenega vina v zalogi. Cenjeni odjemalci naj sc biagovolč zglasiti pismeno ali ust-meno pri vodstvu deželne kleti.
lj I. ljubljansko delavsko konsumno društvo se udeleži v nedeljo dne 10. t. m. ob pol 8. uri zjutraj na Rožniku cerkvenega opravila s kratkim nagovorom g. dr. Kreka. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva.
lj Odlikovanje. Zdravnik g. dr. Jul. Schu-ster je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda.
Ij Župnik Košmrlj iz Amerike se je tc dni mudil v Ljubljani.
lj Društvo »Mladika« ima v petek, dne 15. t. m. ob šestih popoldne v mestni posvetovalnici svoj ustanovni občni zbor.
Razne stuarl.
Maščevanje pestunje. V Charlottenburgu na Nemškem je zastrupila I61etna pestunja tri letnega otroka mašinista Harnova iz maščevanja, ker ji je bila služba odpovedana.
Parnlk »Hamburg-Amerlka črte« »Prinz Eitel Friderick« se je ob obrežju južne Amerike potopil. Od številne posadke sta rešena le dva častnika.
Prvi maj ua Francoskem. Municipijski svet jc sklenil, da bodi I. maj prost dan.
Telefonska In brzojavna poročila.
DR. SUSTERŠIČ PRI MINISTRIH.
Dunaj, 8. junija. Dr. Šusteršič je danes konferiral s češkim ministrom rojakom dr. P a c a k o m, popoldne bo konferiral z mini-sterskim predsednikom B e c k o m.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 8. junija. Poslanci Povše iu tovariši so v današnji seji državnega zbora vložili nujni predlog za pomoč po toči oškodovanim prebivalcem v Mokronogu in Št. Rupertu. Poslanci Pfeifer in poslanci so vložili nujni predlog za oškodovano prebivalstvo v okrajnem glavarstvu Rudolfovo-Krško-Crnomelj.
Dunaj, 8. junija. Seja načelnikov klubov je odgodena na drugi teden.
Dunaj, 8. junija. Predsedstvo italijanskega kluba je bilo danes pri ministerskem predsedniku ter mu predložilo postulate Italijanov posebno glede volilne reforme. Ministrski predsednik je obljubil, da se bo na te želje pri razpravi o volilni reformi kolikor mogoče oziral.
Dunaj, 8. junija. V državnem zboru je bila danes rešena predloga o vojaških taksah. Zbornica je pričela drugo branje obrtne novele.
NESPORAZUMLJENJE V NOVEM MINISTRSTVU.
Brno, 8. junija. List poslanca Stranskega poroča, da so se že v prvi seji novega ministrstva, v kateri se je določala vsebina programnega govora ministrstva pojavilo ne-sporazumljenje. Češka člana ministrstva sta zahtevala, da se vladni program glede volilne reforme izreče proti varstvu dvetretjinske večine, nemški ministri pa so zahtevali, da se izreče za to. Ker ni bilo sporazumljenja, vladna izjava potem o tem sploh nič ni obsegala.
GOSPOSKA ZBORNICA.
D u n a j, 8. junija. V današnji seji gosposke zbornice je imel ministerski predsednik baron Beck programni govor, a je tu točko o razmerju do Ogrske postavil na konec svojega govora, da je tako dosegel večji vspeh. Ministrski predsednik je izjavljal, da bo nova vlada delala na narodnostno spravo, kar bo tem lo-žje, ker so v ministerstvu zastopniki Cehov, in Nemcev, in je tako novo ministerstvo tako-rekoč spravna konferenca v permanenci. Volilna reforma se mora rešiti. Ministrski predsednik je v svojem govoru pobijal trditve, da bo splošna volilna pravica parlament radika-lizirala. Nasprotno bo res. Radikalci bodo parlamentarizirani. Kar se tiče narodnostnega posestnega stanja, je bojazen z ozirom na volilno reformo neutemeljena. Postopanje Ogrske ni v soglasju z zakonom. Ugovarja trditvi Ogrske, da se Avstrija nima pravice protiviti ogrskemu avtonomnemu carinskemu tarifu, ker s tem je rušena reprociteta. Ves položaj se mora popolnoma pojasniti. Cas nasilnih položajev mora enkrat za vselej prenehati.
PROTI ZASEBNIM NASTAVLJENCEM.
Dunaj, 8. junija. Komisija gosposke zbornice je izpremenila od državnega zbora sklenjeni zakon o zavarovanju privatnih na-stavljencev ter izpustila iz zavarovanja trgovske nastavljence nižjih kategorij.
POLOŽAJ V SARAJEVU.
Sarajevo, 8. juu. Sarajevo je v obsednem stanju. Poleg treh polkov vojakov, ki so že tu, so prišli še trije bataljoni iz Trebinja. Ako se delavskim zahtevam do danes ne ugodi, izbruhne generalni štrajk. V Bosni vse vre iu kipi.
NAMERAVANI ATENTAT NA NEMŠKEGA CESARJA.
Budimpešta, 8. junija. »Magyar Nemzet« pripoveduje iz zanesljivega vira, da je kabinetska pisarna pred nekoliko dnevi dobila anonimno pismo, da je na Dunaj prišla večja skupina anarhistov, ki hoče izvršiti atentat na nemškega cesarja Viljema o priliki njegovega bivanja na Dunaju. Na Dunaju je silna razburjenost ter je na Dunaj pozvana policija iz raznih krajev države. Iz Budimpešte se nahaja na Dunaju 60 policajev, iz Prage 35, iz Krakova 60, prišli so policaji celo iz Trsta. Varnostne priprave so enake onim za bivatlja ruskega carja v Miirzstegu. Med občinstvom je zavladala panika, ko je neka gospa vrgla proti cesarjevemu vozu šopek cvetlic. Vsi so mislili, da je vržena bomba. Policija je izvršila po Dunaju velik lov na sumljive elemente. Rezultat je tajen.
TULIPANSKO GIBANJE V SRBIJI.
B e I g r a d , 8. junija. Tudi po Srbiji se širi »tulipansko gibanje« in se pripravlja bojkot proti vsem avstrijskem izdelkom.
SPOR MED SRBIJO IN ANGLIJO PORAVNAN.
B e I g r a d, 8. junija. Vsled poravnanega spora stopi Anglija s Srbijo zopet v diploma-tične zveze. Za novega odposlanca Anglije je določen svetovalec angleškega poslaništva v Berolinu VVithead.
RUSIJA PRED NOVIMI NEMIRI.
Peterburg, 8. maja. Begunci iz Bes-arabije pripovedujejo, da je ondi položaj kritičen. Vsako nasilstvo na dumi, bo signal k revoluciji.
V a r š a v a, 8. junija. V Sandomiru je 50 aretiranih oseb izjavilo, da noče nič Jesti, ker so po krivici aretirane. Štirje aretirancl so že umrli lakote. Tudi položaj ostalih je nevaren.
Peterburg, 8. Junija. Kljub vsem de-mentiranjem se govori, da bo vlada zasedanje dume sredi junija odgodila. Med poslanci so različna mnenja, kaj potem storiti. Nekateri pravijo, naj se zboruje kar naprej, kadeti pravijo, naj poslanci gredo na deželo in razvijo po deželi revolucionarno agitacijo, mnogi pa so za to, da se zasedanje dume prenese na Finsko in da na Finskem duma zboruje na lastno pest naprej. Radikalci se hočejo na Finskem konstituirati kot postavodajalna oblast in proti vladni moči postaviti moč ljudstva.
VELIKI PRAVDI.
Peterburg, 8. junija. Državna pro-kuratura je sklenila vse obravnave proti revolucionarnim socialistom ln revolucionarjem združiti v dva velika procesa. Obtožencev je nekaj stotin.
K ATENTATU NA ŠPANSKEGA KRALJA.
Madrid, 8. junija. Kraljica je bila pri napadu le vsled tega rešena, ker se je naslonila iz voza ua levo stran ter se zahvaljevala za pozdrave dam na tribunah. S tem se je vzdignila s sedeža na desni strani voza. Ako bi tega ne bi bila storila, bi ji kosec bombe raztrgal desno roko.
M a d r i d, 8. Junija. Veliko senzacijo vzbuja aretacija starega republikanca šefredak-terja lista »El Motin« Nakensa, ki je napadalca Morala, ki je takoj po atentatu k njemu pri-bežal, skril.
Spominjajte se
»Družbe su. Cirila In Metoda",
Nova, šele pred enim letom zgrajena
|pF* Itiša
z nekaj vrta okolu, v neposrednji bližini papirnice v Vevčah, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove lastnik
Josip Kregar
131o 2-1 v Vevčah št. 59 pri Ljubljani.
Proda se iz proste roke 1306 3-1
= hiša =
z velikim vrtom v Ljubljanskem predmestju. Posestvo je pripravno za kakega vrtnarja, mesarja ali izvoščeka. Ponudbe na Josip Vidmarja, dežnikarja v Ljubljani.
: Hotel „Lloyd" :
(Sv. Petra cesta.)
11 soboto 9. junija 1906 ob vsakem vremenu
velihi boncert
popolne ljubljanske druflu. sodbe
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vinarjev. 1304 1-1
Dobro izurjen, neoženjen
organisf
(cecllfjanec) 13133-1
ifiče službe. Zmožen je voditi velike pevske in godbene zbore. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Gimnazijski konvikt
lJBn6fliRtms!fB£a samostana vst.PdVln
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1312 8—1
Javna popolna gimnazija
in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstoj-ništvo. Sprejmo se tudi dečki -pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
Kavarna in restavracija. U^A^I M H V UP M Vrni« A - Kavarna in restavracija.
liOICl DflUlfln, IlSI. ^HH^
Koroške noulce.
k Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsein svojim koroškim podružnicam. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« nam piše: V Vaših listih beremo, kako nasprotna nemška društva znajo tudi s tem vabiti šolske otroke v svoje kroge, da jim pozimi n. pr. preskrb-Ijujejo čez poldan gorke hrane ali dele ob gotovih časih obleko iu obuvala. Ni nam pa iz teh listov znano, kako stališče zavzemate ob podobnostih Vi in koliko Vi žrtvujete za našo mladino. V smislu »Mirovega« (V Celovcu, 24. maja 1906, XXV., št. 21) članka Vas vabimo tudi mi, da bodi živahneje narodno življenje v Vaših podružnicah in opominjamo Vas, da se oživite v važnost tega slovenskega poklica, ki naj je vsem našim podružnicam vedno pred očmi. Podružnice morajo pobirati denarne doneske od svojih udov ter je nam dopošiijati; podružnice naj s prireje-vanimi besedami, igrami, berili in predavanji skrbe za nadaljno izobrazbo svojih udov in po njih našega naroda. Smešno zdihovanje, kako da umirate koroški Slovenci, Vas tira v narodno apatijo; ubija Vas ter učinja, da si zasmehujoč Vas, roke manejo naši nasprotniki, ko čujejo take njim toliko ljube kolikor Vas, mož in žena, nevredne glasove. Tisti narod, ki tarna dandanes, da umira, sam polaga svojo glavo pod klado. Nikdo danes ne umrje, nego oni, ki po vsej sili hoče umreti. Ki ste precej zaspali, dvignite, se v naših podružnicah; iznajdljivi bodite v tem, kako bi je stvarili krepkeje, kako bi jim priborili več in več vpliva na naš narodni razvoj. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Vas po svojih močeh želi podpirati v vsem, tudi v tem, kar srno Vam navedli v začetku tega odloka. A to pa moramo zahtevati, da nam gmotno in duševno bodite v stanoviten prid. Ponudite nam vsaj eno roko; mi Vam vrnemo zanjo obe. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodu. V Ljubljani, dne 6. junija 1906.
k Političen shod. Binkoštni ponedeljek je sklicalo »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« v gostilni pri Fišerju župnija Ruda shod, katerega se jc udeležilo precejšnje število zavednih Slovencev. Prva dva govornika gg. J. Dobrove in dr. J. A meje sto govorila o »prosti šoli« oziroma zakonski reformi. Poslušalci so z največjim zanimanjem sledili govornikoma, katera sta temeljito razložila, kaj nameravajo nasprotniki s »prosto šolo« in zakonsko reformo, iz večkratnih medklicev se jc razvidelo, kako priprosto verno ljudstvo z ogorčenostjo obsoja protiversko gonjo v to nepoklicanih hujskačev. Naj lc rajše ostanejo lepo pri svojem poklicu, verske zadeve pa pustijo onim, ki imajo zato svoje božje poslanstvo! — Kot tretji govornik je nastopil naš delavni deželni poslanec g. Fr. G r a -fenauer, ki je v daljšem govoru pojasnil splošen političen položaj s posebnim ozirom na volilno reformo. Kmetu sc dandanes sla-beje godi kot nekdaj. Tega si je veliko kriv sam ,ker se ne poslužuje svojih pravic zlasti pri volitvah. Ker so kmetje raje verjeli zape-Ijivcem kakor dobrim možem, volili so slabe poslance, kateri so delali še slabejše postave. Celo vrsto postav imamo, ali takih, ki bi pospeševale kmečko blagostanje, se pri belem dnevu išče zaman. Nadalje razpravlja o krivični volilni geometriji na Koroškem, kjer so Nemci zase prav dobro poskrbeli, Slovencem pa pustili po milosti samo eden zelo dvomljiv mandat. Tudi za ta govor so se vsi navzoči zelo zanimali in navdušeno pritrjevali govor-uikovim besedam. Sprejele so se resolucije zoper »prosto šolo« iu zakonsko razporoko, kakor tudi za dva sigurna slovenska mandata in pravično razdelitev volilnih okrajev. Nasprotniki si niso upali shoda motiti, pač gotovo radi tega, ker smo jih že dvakrat tako pošteno pognali v kozji rog.
k Za pobita okna na narodni šoli v Št. Rtt-pertu sc je nabralo pri instalaciji č. g. M. P e r č a na Dholici 8 K 30 h.
k Častno kolajno je podelila deželna vlada vpokojenemu nadučitelju F. Lesjaku v Škocijanu in nadučiteljem A. Holzlnu v Zgor. Libučah, BI. Stotzu v Tinjah in S. Richterju v Zitarivasi za 401etno službovanje.
k Nadomestna volitev za po smrti deželnega poslanca in deželnega odbornika Karola viteza Hillinger-Traunvvald izpraznjeni mandat koroške in obrtne komore za koroški deželni zbor je razpisana na dan 9. julija.
k Drava je narasla vsled dežja iu taja-jočega se snega na Zgornjem Koroškem in je nevarnost, da izstopi.
k Svoj letni občni zbor je imelo nemško katoliško politično društvo binkoštni ponedeljek v Celovcu. Kot govorniki so nastopili: dr. Gessmann, vladni svetnik in državni poslanec na Niž. Avstrijskem, nisgr. VVeiss, dr. Al. Pupovac, .1, Krampel, vsi deželni poslanci koroški, .1. Maier, mestni kapelan v Celovcu, iu urednik »Kamtner Tagblatta« K. VValcher.
k Imenovan je duhovnik krške škofije č. g. dr. Martin E h r 1 i c h , ravnateljem avstrijskega hospica v Jeruzalemu, dosedaj podrav-natelj ravnotam.
k Samoumor ženski. Iz Vrbe poročajo: Na binskoštno nedeljo opoldne so našli delavci, ki so se vozili po jezeru, truplo Lene Tranipič, žene hišnika pri VVahlisu. Osem dni ie ležalo truplo v vodi iu gotovo ga je vihar v soboto prignal h kraju. V nedeljo, 27. maja, se je mož sam prepričal o nezvestobi svoje žene, jo posvaril iu sc odpeljal v Celovec. Popoldne tistega dne so ljudje šc videli ženo blizu jezera, in ker je zvečer ni bilo domov, se je začelo govoriti, da je morda šla v jezero. Iu tako je bilo. Truplo ie bilo popolnoma po tihem pokopano na binkoštno nedeljo ob šesti
uri zvečer, ker se je somoumorilki odpovedal cerkveni pogreb.
Črnomaljske noulce.
Tudi pri nas smo sprejeli g. dež. predsednika prav slovesno. Mesto je bilo v zastavah, pod slavolokom pri kapelici so ga pričakovali vsi gg. uradniki, mestna godba in oddelek gasilnega društva z lampijoni in bakljami. Škoda le, da je zelo nagajalo vreme. G. dež. predsednik se je pripeljal v sredo po 9. uri zvečer v spremstvu tajnika g. Haasa in g. okr. glavarja g. Parme. Videli smo takoj, da je g. deželni predsednik ljudomil in resen mož, ki je vnet za ljudstvo. Zato pa smo se tudi po svojih močeh potrudili, da mu izkažemo spoštovanje. Mestna godba mu je še v sredo zvečer priredila podoknico; g. dež. predsednik se je o njej pohvalno izrekel. Zanimivo je, da so se prišli drugi dan poklonit g. dež. predsedniku župani celega črnomaljskega okraja — vsi z iskreno željo, da bi g. dež. predsednik govoril na najvišjem mestu, da dobimo železnico. To je jasen dokaz, kako krvavo potrebna je za nas železnica, (i. župnik Sašelj je poklonil pri avdijenci g. dež. predsedniku izvod »Bisernic«. Da bi spremljal visokega gospoda ta izliv naših src iu ga spominjal na oni biserček, ki še že davno sveti v avstrijski kroni, ki pa otemneva, ker ui solnca, ki bi mu dalo moč, da se zaiskri v vsej svoji krasoti! Prav posebno jc bil g. dež. predsednik zadovoljen z vzornostjo v naši ljudski šoli. Pohvalil je mladino, ki ga je počastila s petjem in deklamo-vanjem. Neka učenka mu je poklonila krasen cvetlični šopek. Nadučitelj in šolski vodja g. Setina je predoči! s pomočjo gg. tovarišev z ukiisno sestavljeno simboliko celo delovanje v šoli. G. dež. predsednik je opetovano izrazil svoje zadovoljstvo. Ogledavši si tudi prostore v mestni hiši iu mestni hranilnici, je odpotoval g. dež. predsednik popoldne v spremstvu kakih dvajseterih najodličnejših gospodov iz Črnomlja in okolice čez Stražni vrh, kjer se je ustavil v hramu g. Lacknerja, proti Kočevju. Na razpotju nad Dobličami so se gg. iz Črnomlja poslovili od g. dež. predsednika z burnimi živio-klici. Upamo, da je na g. dež. predsednik napravila Belokrajina najlepši utis.
V župni cerkvi je preskrbel naš g. župnik krasen nov lestenec z Sitimi svečami, ki je stal okolu 1600 K. Občna želja je, da se nadomesti tudi oni manjši sredi cerkve s sličnim kakor je novi pod kupolo. G. župnik nam je sploh olepšal cerkev tako, da je komaj spoznati v njej staro črnomaljsko cerkev.
Železni most čez Dobličico naravnost s trga bodo gotovo začeli delati že prihodnje leto. Ta most je res nujno potreben; koliko nesreč sc je že pripetilo vsled obeh klancev. I oda čeprav se začne most delati že prihodnje leto, je vseeno potrebno, da se popravi pot s trga na sedanji most, sicer si še kedo razbije nos, posebno po noči, kajti razsvetljava ni ravno najboljša. Cela zadeva nas zelo spominja na pripovedko o »gumbu enoletnega prostovoljca«.
Prihodnje leto 1. februarja bo pet let, odkar je Črnomelj mesto. Pričakujemo, da se ta spomin dpstojno proslavi. Dobro bi bilo, da proslavita to poltisočletnico Črnomelj in Metlika skupno, saj jih veže že od nekdaj enaka usoda.
Crnomeljska posojilnica. Z ozirom na dopis, objavljen v št. 121 z dne 28. maja, smo prejeli naslednji popravek: Ni res, kar se trdi v omenjeni notici, da je »Posojilnica« zgradila svoj lastni zadružni dom in s tem mesto okrasila in da mesto s tem ni pridobilo nič, kar bi razbremenilo davkoplačevalce. — Res pa je, da ie »Posojilnica« v tem poslopju priredila veliko obokano dvorano, katero je o priliki proslave 50-letnega vladanja Njega Veličanstva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. prepustila občini Črnomelj za shrambo gasilnega orodja brezplačno, ker je mislila mestna občina ravno takrat graditi poslopje za shrambo gasilnega orodja, katero bi bilo mestno občino oziroma davkoplačevalce gotovo za nekaj tisočakov obremenilo. Ni res, da od sedanje posojilnice ni črnomaljsko mesto pridobilo ničesar, nikdar se ni darovala niti najmanjša vsotica v regulacijske, olepševalne ali v take namene, ki bi Črnomelj s hvaležnostjo gledal na ponosno stoječe poslopje, v kojili uradnih prostorih uradujejo štirje sicer odlični možje, kateri pa do danes niso imeli srca za podelitev podpor razdrapa-netnu in zapuščenemu mestu. — Res pa je, da je »Posojilnica« občini Čenomelj do sedaj naklonila razne podpore in sicer: za mestno godbo 3486 K, za popravo mestne cerkve sv. Duha 940 K, za napravo nove mestne kapelice 40 K, za šolsko zastavo in šolarsko kuhinjo v Črnomlju 558 K, za revne šolarje v Črnomlju 250 K, za mestno požarno brambo v Črnomlju 710 K, mestu Črnomelt za železnične namene 400 K, za mestne ubožce pri raznih prilikah 150 K, za mestne potrebščine podpora 300 K, skupaj 6834 K. — Ni res, da si štirje odlični možje razdele čisti dobiček največ samim sebi in da so za leto 1904 izdali nagrad nič manj nego okroglih 9000 K, torej prišlo na vsakega letno po 2500 K. — Res pa jc, da ti štirje možje ne razdele čistega dobička največ sebi, ampak da jim zaslužene nagrade po primeru dela in prometa dovoljuje občni zbor in da so prejeli za leto 1904 ravno tisto nagrado kakor za leto 1903 ali za leto 1905, namreč trije člani po 1000 K, eden 800 K. in za sestavo letnega računa 400 K, skupaj torej le 420(1 K za eno leto, tedaj pride povprečno le 1050 K na enega člana. Posojilnica v Črnomlju registrovana zadruga: Anton J eršinovič, ravnatelj, Karol Miiller, odbornik, Martin Malnerič, odbornik, Avg. Kunz, odbornik.
Književna poročila.
Književna poročila:
Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. gruda 1900. VI. Kranjsko. K 10.—. — Sachs, Pesmi za moške glasove, partitura, K 2.70. — Lerch, Beden-ken gegen die gottliche Vorselumg, broš. K 1.—. — Hattenschwiller, Die grosse Ver-heisssung des gottl. Herzens .lesu, Eine Trost-botschaft fiir das christl. Volk, K 70.—. — Pastor, In hoc signo! Bilder aus dem Kampf der Žeit, K 2.30. — Volger, Lexikon der ge-sanimten Handelswissenschalten. Ein Naclt-schlagebuch fiir alle Fragen aus dem Ge-biete des kaufmannischen Lebens, K 12,-Weinhoter, Predigten iiber das Allerheiligste Altarsacrameut, die alle verstehen und die meisten brauchen kotmen, K 2,80. — Oester-reichisches Kursbuch. Offiziellc Ausgabc: J lini 1906. Grosse Atisg. K 1.40, kleinc Ausg. K .70. — Friedwalt, Katholische Studenten, Roman, vez. K. 4.20.
Antikvarijat.
Alte und Neue VVelt. Jahrg. 1902/3 und 1904/5 po K 5,— Alte und Neue VVelt. Jahrg. 1876, 1883 und 1887 po K 2.50. Katholische Missionen. Monatschrift, I. 1944 K 2. . Cathrelu, Moralphilosophie. Eine \vissen-schaftliche Darlegung der sittlichen ein-schlesslich der rediti. Ordnung, K 10.—. — Schuster-Holzammer, Handbuch der bibli-schen Geschichte fiir deti Unterriclit in Kirche und Sclutle, 2 zvezka, vez. K 12.—. — Sclimid, Historischer Katechismus oder der ganze Katechismus in historiseh - \vahren Exempeln fiir Kirche, Sclutle und Haus, trije zvezki, K 4.50. — VVahrheit. VVissenschaftl. Monatsschrift, 1. 1897 1904 po K 2. .
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Književnost in umetnost.
* »Vojska na daljnem Vzhodu« izide prihodnje dni v dveh oddelkih. Za sklep bo v tem delu opisan tudi sedanji položaj Rusije.
*Dom in Svet iina v 6. številki naslednjo vsebino: Ivan Cankar: Spomladi. Ivan Lah: Gospod Ravbar. Pesem. (Dalje.) Fr. S. Finž-gra: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. (Dalje). Anton Medved: Šibre. 12., 13., 14., 15., 16. Dr. J. D.: Grofica Ida Hahn-Hahn. Anton Medved: Kvišku. Roman Romanov: Franc Koritnik in njegova družina. (Dalje). Roman Romanov: Dalja žari. Josip Lavtižar: Onstran Baltiškega morja. Popotni zapiski. (Dalje.) Lea Fatur: Vilemir. Romantiška povest izza turških bojev. To in ono Slike: To-wer v Londonu. — Ruski učitelj čita ljudstvu v nedeljo. 1. Bogdanov-Bjelskij. — Grofica Ida Hahn-Hahn. — Papež Pij X. na vatikanskem vrtu. Po fotografiji. — Toplice na Dolenjskem. — Stolna cerkev v Roskildtt. — Sadjarstvo. V. Suhomel. — Krim ob povodnji. A. Jama. — Hodnik v avstrijski državni zbornici. — Olimpijske igre v Atenah. Ladje, s katerimi je Kolumb odkril Ameriko. — San Francisko pred potresom: Market Street. Mestna hiša v San Eranciskti pred potresom. — Razvaline San Frančiška. — Profesor Ivan Trinko. — Princ Konrad Hohenlohe. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe za znanstvo in ilustracijo. — Založnik in lastnik: »Marijanišče«. - Tiska »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. — Naročnina 9 kron, za dijake 6 kron 80 v, za Ameriko 2.5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v »Marijanišču«.
iz slovanskega sveta.
sl Blizu 250.000 ruskih Židov se je
izrazilo, da se nameravajo izseliti v Ameriko in Palestino.
sl Stolica socijologije v peterburški katoliški duhovni akademiji. Te dni je rimskokatoliška duhovna akademija v Peterburgu dobila dovoljenje za ustanovitev stolice za sociologijo. Ker ravnateljstvo akademije nirua sedaj nobene domače učne moči za ta predmet, bode -poklicalo kakšnega profesorja iz tujine. Sociologija se bode predavala v latinskem jeziku.
sl Češka umetnost na Francoskem. Znani francoski estetik iu romanopisecVVilliamRitter je izdal v založništvu »Mercure de France« novo knjigo študij o umetnosti »Etudes d' art etranger«, kjer je posvetil eno izmed najboljših poglavij češki glasbi, Dvoraku, Smetani, Filichu, katerega zovc nepriznanega orjaka ter predstojniku opere narodnega gledališča v Pragi K. Kovarovictt, ki ga imenuje »mojstra češke opere«. G. W. Rittcr, pisatelj romana »La passante des quatre saisons« in »La fillettc Slovaqtie« pripravlja sedaj iz svojih opazk in črtic, ki jih je nabral za svojega bivanja v Pragi in na Slovaškem, obširno knjigo o Čehih. (i. W. Ritter biva sedaj v Monakovem.
sl Ogrski Rusini v državnem ogrskem zboru. Volitve v ogrski državni zbor so prinesle nemažarskim narodom 15 poslancev več nego jih je bilo prej. Dopolnilne volitve, ki se bodo vršile še v 18 okrajih, bodo znabiti to število še pomnožile. Od nemažarskih narodnosti, ki bivajo na Ogrskem, samo Rusini ne bodo imeli svojih narodnih zastopnikov v državnem zboru. Izvoljeni so bili sicer trije Rusini, a ti so zmagali ne kot rnsinski ampak kot mažarski kandidatje. Prvi izmed njih duliov-tiikMihajlo Artim (izvoljen v zbarivskem okr.) pripada h katoliško-ljudski mažarski stranki, drugi duhovnik Andrej Dudič, poslanec za litis-njatinski okraj, je bil kandidat neodvisnih Ko-
šutovccv, in trutji poslanec, odvetnik dr. Jurij Nehrebeckij (izvoljen v vcliko-bereznanjskem okrjau), pripada k mažarski ustavni stranki. Potemtakem seveda lahko mažarski listi pišejo, da na Ogrskem ni nobene rusinske narodnosti.
sl 172« novih ruskih listov. Na Ruskem izhaja 216 dnevnikov in ruska vlada je sedaj dala dovoljenje za izdajanje 1721) raznih novih listov. 1720 novih listov! Zdi sc, da je to preveč, ali sčasoma se bode to število gotovo še povečalo, ker rusko ljudstvo se vsak dan bolj zanima za liste in razne brošure. Zlasti sedaj to zanimanje še bolj vzraste, ko je Rusija že na potu ustavnega življenja. Začele so se seje državne dume in ljudstvo bode živo zasledovalo, delovanje svojih zastopnikov. Na deželi bodo željno pričakovali rešitev agrarnega vprašanja; na Poljskem, Litvi in na jugu rešitev vprašanja poljskega, židovskega in kavkaškega.
sl Češko katoliško dijaštvo, ki si je ustanovilo svojo »Akademičnoligo«, je našlo takoj izpočetka mnogo simpatij. Kardinal Skrbensky je pisal »Ligi« jako prijazno priznalno pismo.
sl Ustanovljenje novih šol na Ruskem. Ruska vlada bode v kratkem predložila držav, dumi v potrjenje osnovo, po kateri se bodo ustanovile v peterburškem šolskem okraju 12 tisoč974 novih šol, v okraju moskovskem 36.711 šol, v okraju orenburskem 16.350 šol, v karkovskem 29.958 šol, v kijevskem 32.888 šol itd. V obče v celi ruski državi (skupno s Turkestanm in Sahalinom) se je naštelo 13,250.979 za šolo godnih otrok; za to število otrok se bode ustanovilo 265.042 novih šol. Za vzdržavanje teli šol bode ruska država izdala na leto 103,366.480 rubljev.
sl Zidje v dumi. V ruski državni dumi je 16 poslancev Židov. To je vendar dokaz prevelikega stiskanja Židov na Ruskem! V svobodni Avstriji so slovanski narodi, kakor n. pr. Rusini, ki niso tako srečni kakor ubogi stiskani židje na Ruskem. Med židovskimi poslanci v ruski dumi sta dva rabina iu en kau-tor.
sl Socializem na Ogrskem. Pred 20 leti
jc bil socializem na Ogrskem znan samo po imenu, danes v Budimpešti socialisti tvorijo stranko, s katero se računi. L. 1888 je socialistična stranka na Ogrskem imela 12.879 kron dohodkov; od 1. aprila do 1904. do 31. sušca 1905. so dohodki znašali že 193.735 kron. in od 1. aprila 1905 do 31. aprila do 31. sušca 1906 so znašali 368.540 kron. V tem zadnjem letu je stranka imela 1000 zborovanj; ustanovili so 15 novih podružnic na raznih mestih; priredili so 6 generalnih stavk. V Budimpešti izdajejo svoje glasilo v večh jezikih. Slovaške »Robotnicke Noviny« imajo 3000 naročnikov, rumunski »Adeverne« izhaja v 5000 iztisih Socialistična organizacija izdaja svoj dnevnik »Ncpszava«, dva strokovna glasnika, dva nemška tednika »Volksstimme« in VVestunga-risehe Volksstimme«; v Temešvaru izhaja dvakrat na teden za kmečke delavce »Vilags-zabadsag«, ki je razširjen v 15.000 iztisih.
Stavka kolarskih pomočnikov v v Zagrebu.
Pred dobrim tednom so stopili kolarski pomočniki v Zagrebu v stavko. Ako pomislimo, da zasluži pomočnik, ki se je učil obrti par let po 3 gld. na teden in nobenega določenega delavnega časa, in dasi ravno ima hrano in stanovanje pri mojstru, je pač umevno, zakaj so prijeli za najhujše orožje. Videli so, da tako ne more naprej. Imeli so shod, na katerem so si sestavili sledeči tarif, ki so ga predložili mojstrom. Dcveturno delo, minimalno plačo 3 K 20 v. na dan .čezurno delo naj se plačuje po 50 vinarjev na uro, popolni nedeljski počitek, ureditev števila vajencev in sicer na vsaka dva pomočnika po cn vajenec. Te svoje zahteve, ki kažejo, da pomočniki umevajo strokovno svojo izobrazbo in ki so dokaz združevalne socialne izobrazbe, ki stremi po natančnem delavskem plačilnem tarifu, so predložili mojstrom v potrjenje. Mojstri pa so te zahteve odklonili, vsled česar so bili pomočniki prisiljeni stopiti v stavko. Ker pa mojstri kljub stavki niso hoteli pričeti s pogajanji, izdali so delavci letake, v katerih pozivajo občinstvo na bojkot mojstrov, posebno pa še tistih, ki vzdržujejo stav-kolomce, katerih sicer ni mnogo. Izdali so pa tudi oklic na drugo delavstvo, v katerem prosijo pomoči. Tudi mi pozivamo vse naše somišljenike in društva, da se spomnijo naših trpečih bratov, ki nam niso bratje samo po delavni roki, ampak tudi po krvi in rodu. Vsak bomo hvaležno sprejeli in tudi vestno zabeležili ime in dar darovalca v našem listu. Na pomoč tedaj vsi, ki čutite z delavstvom ali pa delate z lastno žuljavo roko, da tako pripomo-retno trpečim delavskim bratom do zmage in poštene ureditve plačilnega kakor tudi delavnega tarifa.
I z v rš c v a 1 n i odbor ljubljanske g a kršč a ns ko so c. dela v s t v a .
Žrebanje.
Dunaj, 1. junija. Žrebanje državnih srečk 1864: Glavni dobitek 300.000 kron dobi serija 3031 št. 69, drugi dobitek 40.000 kron serija 421 št. 90, tretji 20.000 kron serija 232S št. 8, po 10.000 kron dobita seriji 2105 št. 93 iu 25.36 št. 98, po 4000 kron seriji 2700 št. 98 in 2830 št. 31, po 2000 kron seriji 3031 št. 99, .3840 št. .32 in 3984 št. 2.
Dunaj, I. junija. Žrebanje »Turških srečk«: Glavni dobitek 300.000 frankov dobi št. 1,635.466, drugi dobitek 25.000 frankov št. 1,531.940, po 10.000 frankov dobita št. 2.37.419 in 1,463.642.
liri illCIf A RDIITDJ1 ZDRUŽENIH PIVO VAREN ŽALEC in LAŠKI
UkLlll9llA Urill£iDA TRG v Ljubljani, telef. št. 163. == priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
1Qqn 5*-l f,
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v LJubljani.
Uradni kuril dunajsko bora 7. junija 1906. laloibMl papirji.
4•/, majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta 4 •/. , <lata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ... 4 •/. , ilata .... 4•/. posojilo deiele Kranjske . 4V/, posojila mesta Sp\)et . . 4V/. .	. Zader . .
4*/,•/, bosn-herc. šel. pos. 1902 . 4•/. Češka deš. banka k. o. . . V/, ,	, i.o. . .
4'/,•/, čast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/.7. poŠt. kom. k. o. s 10*/, pr. 41/,*/. sast. pisma Innerst. hr. . *V/. . ■ ogr.cen.dei.hr. 4V/. . n , hip. banke. 4>/i'/. obl. ogr. lokalnih iel. d. dr. 4 '/,•/. obl. Češke ind. banke . . VI, prior. Trst-PoroC lok. . .
V/, prior. dol. iel......
3•/. , Juž. ioL kup. '/i 7, • 4 V/, avstr. pos. ca iel. p. o.
■r • i k
SreCke od 1.1860'/.....
: ::
«em. kreditne I. emisije
'	' K, V V	' '
, ogr. hip. banke .... , srbske i frs. 100 — . .
, turške.......
Basilika	sreCke . . .
Kreditne	a ...
Inomoške	, ...
Krakovske	■ ...
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. kriia , ... Ogr. , , , ... Rudolfovo	, ...
Salcburike	, ...
Dunajske kom.....
D • 1 n I •
Južne želecnice.......
Državne želecnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke ....
Ogrske , , . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brili)
Alpinske montan.....
Praške žeL indr. družbe . .
Rima-Murinjri......
Tr bo vijake premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družba Češke sladkorne družba . . ▼ •tata.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severelgna.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rubljl.........
Dolarji.........
9975 9970 9986 11826 96 76 11410 99 20 100'60 99'70 100-65 99-60 99-60 100-45 106 50 10020 100 — 100-— 100-— 100-60 99-90 9960 31876 100-60
200— 282 — 156'50
289-
290-260"— 100' — 166 80
22 50 471-78'-90-67-49 60 30-26
67-
68— 622 -
16226 679-40 1666- -672 50 816-60 242-50 662 — 676-75 2741— 578 -269— 604-149--
11-34 1912 23-46 23-96 117-225 9685 262-50 4-84
99 95 99-90 100C6 118-45 9596 114-30 100-20 101-60 10070 101-65 10010
100-30
101-45 106-60 101-20 100-20
100-65 101 —
101-60
100— 320 75 101-60
202— 284-168 60
297-50 300— 268— 106-20 167 80 24 50 481 -S4— 94— 64—
61-50 32 25
62— 73--
632 70
183 25 68040 1675 — 673 60 816 50 243-60 664— 677-75 2751— 579— 271 40 610— 164 -
11-38 19"15
23-53
24-04 117-426
96-75 253 26 5 —
Trgovski učenec
se sprejme takoj v trgovino z mešanim 1289 3—2	blagom
Ivan Lapajne, Idrija.
U
cenec,
14 do 15 let star, poštenih staršev, se takoj sprejme v mizarski obrt.	1281 3—2
mizarski mojster, v G u n c I j a h , pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Tovarna za stole
Francetu SMna
no Brega, p. Borovnica, Kranjsko
6 (26-4)	izdeluje 2526 26—10
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
^ v II %
„Andropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
je n^bo^jše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za-
brani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznala. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glaroa zaloga ia razpošiljate? ▼ Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
»logi Imajo (udi gg. U. pl. Trnkoczy In Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl
angelju" v Novem meitu.	873 52-8
N g
i
nznnzn:

Vinfgar
restavracijo Jos. žumer
se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, ^ okusnimi toplimi in mrzlimi jedili.
Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in koqji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 b

as
C
as
Sprejme se takoj ne premlada
komptooristinjo,
katera bi imela voditi knjige, slovensko in nemško dopisovati, sploh opraviti pisarniški posel.
Naslov pove upravništvo. 1287 3—2
Lepa f eno-nadstropna
hiša
tO P® CD	
£<©5 ^ to os " " T3 • « 2 2-•-« ca- c=r	
CD CD B ~ Sr	O.
- CJ co	•
z dobro ohranjenimi gospodarskimi poslopji in hlevi se proda. Gostilna na zelo ugodnem mestu. Vse leži v najlepšem trgu Gornje savinjske doline, kjer je zelo obiskano letovišče, oddaljeno 1 uro od železnice.	1283 5—2
Naslov pove upravništvo „Slovenca"-
Pozor AmerlkoncI!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna
Iti sa9
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36.	1019 is
949 12 se dobd le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
M" Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Ivan Jax&sin
t Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52-20
in
pisalnih ^r strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
s	«
cr	»
B	S. —
c.	Sr
CA {t
g	»J
Z. - &
o^O
9	s
Ž	s
2	*>
O	M
t»	B s S
N«
O <
O
C/>
ro ►o
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod naj zmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovale! so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradnISkeg* društvn 11»
Dnniijii. Wlppllnger-strasse 25. 720 39-26
alMIllllllllllllllllllflllllllllllllllflllllllllllBBIIa
j Stanje »log 80. apr. 1906 j ^dli- K^jre^nl tre I »enarni promet 80. aprila j | čez 11 milijonov kron. j sti 2, I. nadstr. ! 1B06 Čez57 milj. K.
Lastna glavnica K 252.865-93.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljud$!^a posojilnica
ilav- j j j brez kakega odbitka, tako, da po- ZL O L sprejme vložnik od vsacih vloženih ~ r r 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
. ............................................
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do i. ure poldan ter jih obrestuje po
Staqje Tlog 30. aprila 1906: K 12,333,339-52. Denarni promet t letu 1905: 94,418 440 28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne poloinice na razpolago. V Ljubljani, dnž 1. januarja 1906.
Dr. Ivan Su.teriK,	Jo.lp Slika, knezoikofljski kincelar,
predsednik.	podpredsednik.
2545 30—26	O d b o p n i k 11
Jo.lp Jeglič,	Anton Belec,
hišni posestnik v Ljubljani.	posestnik, podjetnik in trgovec v SI. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobl,	Karol Kau.chegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
pos. in trgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, iupnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubl|anl. Franillek Leskovlc, Ivan Pollak mi.,	Karol Pollak,	Oreg. Slibar.
biini pos. in blag. L|. pos.	tovarnar.	tovarn. In pos v Ljubljani. Iupnik na Rudniku.

Deklice,
stare nad 14 let, poštenih starčev, sprejmo se v uk za pletenje na strojih. Ko se priuče, dober stalen zaslužek. Sprejemajo sc vsaki dan od 8. do 1'. in od 2. do 6. ure.	1301 3—2
Tovarna pletenin ln tkanin Dragotin Hribar
Zaloška cesta 14 v Ljubljani.
v starosti krog 30 Iel vajena vsega gospodinjstva, želi vstopiti v službo pri kakem gospodu duhovniku v večje ali manjše župnišče v mestu ali na deželi, takoj ali pozneje, na Kranjskem ali Štajarskem, ali pa tudi drugod. Naslov pove upravništvo.
Kdor želi kupiti domačega sta 950 14 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
»91 152
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
KnpoJe in prodaja vsa vrsta rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko ■unalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcem in devii.
Promeia Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,100.000Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava Ia ekikomptnje	Daje predujme ua vrednostne papirje.
Uirebane vrednostne papirje in vnovčuJe Zavaruj« sre&ke proti kimal zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje in devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JUT Eakompl In Inkaaao as.al*. ~KB>	JUT Bonna naročila,"Clea
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge »prejema
v tekočem računu ali na vloine knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.