Politični ogled. . — Cesar je pred kratkim obiskal dunajskega umetnika slikarja viteza Blasa, pri katerem si je ogledal od prestolonaslednika naročeno sliko za spomin na evharistični shod na Dunaju. Slika predstavlja prizor, ko se evharisticni obhod premika skozi grajska vrata na Trg junakov. Cesar je polivalil umetnika, na kar se je med pozdravljaniein obftinstva, ki se ie med tem časom zbralo na ulici, zopet odpeljal v svoj grad Senbrun. — Volltve v Trstu. Pri ožjih volitvah, katere so se vršile v četrtek, dne 12. t. m., je zmagal v oko* liškem okraju Slovenec dr. Just Pertot proti socialnemu demokratu. V 1. in 6. okraju v niestu so zmagali socialni demokratje s 5 kandidati. V 3. in 4. okraju, kjer so brli v ožji volitvi Italijani in Slovenci, so s pomocjo socialnih demokratov zmagali Italijani. V petek, dne 13. t. m., je volil III. mestni razred. Zmagali so v večini okrajev Italijani, le v enem pridejo socialni demokratje ž njimi v ožjo volitev. Slovenski glasovi so se v tem razredu zelo pomnožili. — Včeraj je volil II. mestni razred. Slovenci so se zopet močno postavili. Pridno se tudi pripravljajo za volitve v okolici, ki bodo letos posebno liude, ker gredo proti Slovenoem Italijani, Nemci in socialni demokratje. Napredek Cehov na Dunaju. Listi poročajo, da je na nadaljevalnih dunajskih šolah za krojace 2283 Čeških in 927 nemških učencev, za čevljarje 1131 ceških in 927 nemških, za mizarje 1312 čeških in 1129 nemških učencev. Na nekaterih šolah je že vec kot Vi Cehov. L. 1883 je bilo v takoimenovanih pripravljal- 'lnih šolah samo 3358, 1. 1910 pa že 7549 ceških ucen- Jcev. Moč Slovanov raste povsod! — Nemški avstrijskl katoliški sliod se bo vršil lotos v sredini meseca avgusta v Linou na Gornjem Avstrijskem. Od vseh strani se poroca o velikem številu udeležencev, ki se že priglašajo. V Lincu posluje poseben odbor, ki vodi vse predpriprave za shod. Zborovanja se bodo vršila v 4 velikih dvoranah. — Deželnozborske volitve na Moravskem. Ožje volitve za splošno skupino so se vršile v nedeljo, dne 15. t. m. Proti katoliški češki stranki, ki je bila s svojimi kandidati skoro v vseh okrajih pri ožji volitvi udeležena, so se združili vsi njeni nasprotniki: liberalci, Nemci, socialni demokratje in agrarci. Kljub temu pa je katoliška stranka zmagala zopet z dvema kandidatoma, tako, da ima sedaj že samo iz splošne skupine 5 poslancev. Nemški kršcanski socialci, ki dozdaj niso irneli nobenega poslanca, so zmagali v okraju Iglava. V skupini kmečkih občin se bo vršil hud volilni boj med katoliško stranko in liberalnimi agrarci. — Ogrski državni zbor. V seji dne 12. t. m. se je ministrski predsednik Tisa predstavil zbornici s svojim ministrstvom. Opozicija se seje ni udeležila. Grof Tisa je podal izjavo, da hoce biti ,,pravicen". Glede Hrvatov je izjavil, da ho&e vlada upoStevati na Hrvaškem ustavne razmere in brauiti Hrvaški njene pravice. Hrvatje imajo pač slabo zaupanje na Madžare in je posebno o Tisi znano, da je strupen sovražnik Hrvatov in Slovanov na Ogrskem. — Dne 13. t. m. je bil za predsednika državnega zbora izvoljen bivši podpredsednik Bciithy. Opozicija se zadnjih sej ni udeležila. Voditelji manjšinskih strank, n. pr. Just, Košut i. dr. se trudijo, da bi se vse stranke državnega zbora, ki so proti sedanji vladajoči stranki, strnile v močno skupno stranko. Vrše se tozadevna posvetovanja in se je večina strankinih voditeljev že izrazila za združitev. Ce se osnuje enotna opozicija, ki šteje v državnem zboru skoro že toliko poslancev kot večina, bo Tisi kljub njegovemu nasilnemu postopanju še slaba predla. — Iiedlovo vohunstvo ševedno razburja avstrijsko javnost. Preiskava je dognala, da je Redl baje res izdal mnogo važnih vojaških načrtov in spisov Rusiji. Avstrija ima ogromno škodo, ker mora sedaj generalni štab vse načrte, ticoce se mobilizacije in vojaških posadk ob raeji, izpremeniti. To delo pa stajie vee milijonov in potrebuje več let, predno se dobro izpelje. Rusija ima baje v rokah tudi natanftne načrte 0 aajvažaejših trdnjavah ob avstrijsko-ruski meji. — Redl je naznanjal Rusiji tudi vohune, ki so v Rusiji vohunili na korist Avstrije. Nekega barona UngernSternberga, katerega je zatožil Redl pri ruski vladi, jc- ta poslala v prognanstvo v daljno Sibirijo. Kakor povzamemo iz poroeil listov, je imel Redl v naši armadi več tovarišev. Neko poroeilo iz Pulja trdi, da je v ondotni mornariški bolnišnici podčastnik Avgust BirghoIIer pod strogim nadzorstvom, ker je obdolžen, da je sokrivec polkovnika Redla. Redl je bil judovskega pokoljenja. Njegov ded se je dal krstiti. Nesramno je pa zavijanje ,,Marburgerce" in ,,Slovenskega » Naroda", da bi bil Redl ,,klerikalen". Mož je živel ze1 lo razuzdano, nečedno življenje. Praški listi, ki so pojučeni nataočno o načinu Redlovega življeaja, poroča|jo, da se je Redl mnogokrat zelo zaničljivo izražal o jf možeh, ki kaj držijo na katoliško vero. V cerkev ni f zahajal nikdar. Clovek, ki nimaverskegaprepricanja, I je le redkokdaj pošten. \ — 251etnica nemškega cesarja Vlljema n. Te dni je praznoval nemški cesar Viljemll. 251etničo svojega vladanja. Viljem II. se je rodil dne 27. januarja 1859. v Berolinu ter je po smrti svojega očeta, cesarja Friderika, prevzel cesarsko žezlo (15. junija 1888). 27. februarja 1881 se je poročil s princezinjo Avgusto Viktorijo, najstarejšo hčerjo Friderika, voj\ode šlesvig-holštajnskega. Otrok ima 7: 6 sinov in 1 ličer, ki se je pred kratkim poročila z Ernestom Avgustom, nadvojvodo kumberlandskim. Viljem je moč .Nemčije na zunaj in znotraj zelo utrdil. Našim slojvanskim bratom, ki žive v Nemciji, pa se pod Viljejmovo vlado ne godi posebno dobro. Za zatiranje Pojljakov žrtvuje Nenxči,ja vsako leto mnogo milijonov, 'druge Slovane, ki so životarili v Nemčiji, pa je nem- ška nestrpnost že itak skoro do cela ugonobila. — Nemci in Rusi. L. 1900 je bilo 56,367.000 Nemcev in 103,281.000 Rusov. Torej na 100 Nemcev je prišlo 183 Rusov. L. 1912 je bilo 66,783.000 Nemcev in 139,581.000 Rusov. Na 100 Nemcev pride že 2112 Rusov. Ce bo šlo to razraerje tako naprej, bo 1. 1924. 70,769.000 Nemcev in 188,640.000 Rusov. Na 100 Nemcev torej 264 Rusov. Leta 1948 pa bo 104,550.000 Nemcev, a Rusov 344,568.000. to je na 100 Nemcev bo prišlo 330 R.usov. Slovanska mo8 raste. — Svicarski katollčani imajo od 2. do 5. avgusta t. 1. svoj katoliški shod, in sicer v St. Galnu. Voditelji katoliškega gibanja v Svici pridno agitirajo za veliko udeležbo na shodu, katerega se bo udeležilo tudi veliko število laških in francoskih katoličanov. — Belgija se oborožuje. V belgijskera državnem zboru je izjavil ministrski predsednik Brokveville, da potrebuje vlada za preosnovo in ojacenje arma-' de 284 milijonov. Tlo svoto bo vzela vlada na posojilo, katero se bo vrnilo potem v 25. letih. Belgijski državniki se bojijo, da bi v slučaju izbruha vojske med Francozi in Nemci ali Nemci in Angleži, bila Belgija vojno pozorišee. Radi tega se mora država dobro oborožiti. Belgija namree leži med Nemčijo, Francosko in Angleško. — Samostojnost Irske. Mali irski narod se že več stoletij bori za svojo samostojnost. Angleška drž. zbornioa je sprejela lansko leto postavno predlogo, po kateri bi dobili Irci svojo lastno državno upravo in bi se ločili od Anglije tako, kakor je n. pr. ločena Ogrska od Avstrije. Angleži so namreč sami spoznali, da se godi Ircem velika krivica, ko se jim odtegujejo pravice, katerih so že drugi narodi deležni. Angleški državni zbor je dosedaj že dvakrat sklenil, da se loci Irska od Angleške, a gosposka zbornica, kjer sedijo Si^rai velikaši in bogataši, je to postavo vsakokrat zavrgla. Ker pa državni zbor vstraja pri svojem sklepu in je irsko postavo dne 10. t. m. zopet sprejel, bo morala tudi gosposka zbornica svoje mnenje izpremeniti. Irski narod je pod angleško nadvlado mnogo pretrpel, avera v Boga in ljubezen do rodne zemlje ga je ohranila. Irska ljubezen do domovine je tako velika, da se ,je angleška nestrpnost razbila ob njej. Mnogo Ircev se je že radi preganjanja izselilo vAmeriko, da se umaknejo angleški sili. A izseljenci imajo to lepo navado, da v potno culico, v kateri imajo svoje refti, ('.eiiejo tudi par kilogramov irske prsti. Ko si ustanovijo v Ameriki svoj lastni dom, deneio irsko prst v posebne posodice in v te vsadijo cvetlice. Irski narod je po ogromni vecini katoliške vere. Liberalci in protestantilšb na Irskem redka prikazen, a še ti se branijo irske samostojnosti, ker bodo v irskem državnem zboru imeli katoliftani večino. Liberalec iz sovraštva do katolicanov prokiiuja svojo domovino! — Neinlri v Mehiki. Vstaši so pod poveljstvom generala Madeiro napadli dne 13. .jnnija mesto Zabatecas. PriSlo je do krvavih bojev. Cez 1000 mestnih prebivalcov padlo ,je v brambi za mesto. Vladne čete liitijo raestu na pomoft. V vasi Wixito so vstaši napad- li cerkev med službo božjo, ustrelili duhovnika in pklali več sto vernikov. — Spancl v Mai'oka. V pokrajinah Rif, Tetnan, Garb in Mont-Negron v Afriki je prišlo zadnje dni prejšnjega tedna do hudih bojev raed španskim vojaštvom in ustaši. Uistaši so španske vojaške eete 11., 12. in 13. junija pri vefiih bojih premagali. Spanska vojna iadja ,,Estremadura" je obstreljevala mestece Mont-Negron ob raorju, kjer je bil glavni stan ustašev. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Ker dosedanje španske cete v Maroku niso kos ustašem, bo poslala španska vlada r.ove čete v Maroko.