Ls *


AVC

W\N

JANUAR- 1953


Nabožni slovenski mesečnik

VSEBINA: Novoletne misli (P.Bozilij)
stran I - Mlada mati Materi Mari ji,pesem
(P.Aleksander) stran 2 - Zakaj si želimo
Baragove beatifikacije (Mons.Alojzi j dr.
Odar) stran 3 - Marija Mati družine (P.Odi-
lo) stran 6 - Da bodo vsi eno (P.Fortunat)
stran 8 - Šola trpljenja (P.K.) stran 10-
Zadnje besede, stran Iz - Baraga uči in
Slomšek govori (Prir. p.Odilo) stran 14 -
Sedem pravil zakonske sreče (H.) stran 17
- Podoba pravice (P.Miiršek) stran 18 - Sko¬
zi viharje gre moja pot...(P.Rudolf) stran
20 - Po kraljestvu križa, stran 21 - Vitez
naše ljuoe Gospe (Prevedel p.Odilo) stran
24 - Lemontski odmevi, stran 27 - Biserni
redovni jubilej, stran 28 - Kramljanje na
zapečku, stran 30.

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških

St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois - Tel: 494
Editor : Fr. Basil Valentin OFM

Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM
Naslov-Address: AVE MARIA,'Box 608,
Lemont, 111. - Telephone: Lemont 873

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A.
in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo j 3.00

Tvoja naročnina je dar fantom, ki se v našem
semenišču pripravljajo na duhovniški poklic.
Naročnikov in dotrotnikov se lemontska franči¬
škanska družina dnevno spominja pri molitvah.

Published once monthly - twlce in October- by
the Slovene Franclscan Fathers, Lemont, Illinois,
in the interests of the Commissariat of the Holy
Cross. - Entered as second class matter at the
post office of Lemont, Illinois, under the act of
March 3, 1879. Acceptance of mailing at special
rate of postage provided for in section 1103, act
of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945.

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, 111.

DRAGI ROJAKI! Vaša prijate¬
ljica Ave Maria stopa v novi let¬
nik. Že petinštirideseto leto bo šla
njena pot do slovenskih izseljenskih
domov po širni Ameriki, pa tudi po
drugih deželah, kjer živi verni slo¬
venski človek, ki si želi vsaj^ nekaj
uric na mesec duhovnega okrepčila ob
sladki materini besedi. Sem pred nekaj
dnevi pregledoval naslove naročnikov:
ni dežele na svetu, kamor bi ne poro¬
malo vsaj nekaj izvodov. To njeno po¬
slanstvo ni majhno in sam Bog ve, ko¬
liko dobrega širi med rojaki. Saj jim
kaže pot v nebesa po slovenski Mariji
Pomagaj.

Zal je povsod, zlasti po Ameriki,
še toliko Slovencev, ki so pozabili na
globoko vero svojih staršev in so zaprli
svoja srca božji milosti. Od mrzle tu¬
jine in slabega okolja zapeljani so se
odločili hoditi svojo pot. Trideset,šti -
rideset in še več let je že od tega.Da¬
nes so stari, večnost trka na duše in
gotovo se marsikomu ob spominu na
mladost toži po miru, ki ga more dati
le Bog. Kaj nimaš tudi Ti soseda ali
znanca pri delu, ki hodi po drugi poti?
Kaj ko bi mu ob priliki ponudil Ave
Marijo? Nič vsiljivo, ampak prijatelj¬
sko, kot človek, ki razume. Samo led
prebij, drugo bo napravila Marija Po¬
magaj in ona zna pri Bogu izprositi tudi
čudeže.

Da bi našla Ave Maria to leto pot •
pravv vsako izseljensko hišo, to naj
bi bilo njeno posebno poslanstvo.

Slovenski frančiškani se bomo po¬
trudili, da bo tudi letos vsebina našega
mesečnika lepa in zanimiva, a prepro¬
sta, saj vemo, da Vam je le taka všeč.
Rad ga jemlji v roke, zate je pisan,
dragi slovenski izseljenec. Koliko Tvo¬
jih rojakov doma bi rado vzelo v roke
verski list, pa ga nimajo. Naj bi Ma¬
rija Pomagaj skoraj vrnila Slovencem v
domovini vsaj to veselje krščanskega
doma I

Urednik

Novoletne tniili

in
ono čudno

olnoč. Dvanajst udarcev je počasi in umerje¬
no, kakor bi se jim nikamor ne mudilo, odbilo v noč. In
že smo stopili v novo leto...

Gledamo nazaj in gledamo naprej. Taki smo pač
ljudje. Če kdaj, potem v takihle trenutkih opazimo, da
se staramo. Čas nas oklepa v svoje verige in prav nihče
se mu ne more izmuzniti. Toda naj se nas še tako okle¬

pa: roke imamo proste. Dvigamo jih lahko k molitvi
dobrim delom, ali pa se z njimi igramo z
igračko, ki se ji pravi greh. Tako je z nami in nič dru¬
gače. Leta teko kakor kolca, ki jih zatrkljaš po hribu
navzdol. Ko bodo pritekla v dolino, se bodo ustavila v
jarku - polomljena ali pa cela, kakor so pač trdno zgra¬
jena. . . Za svoja sem se vedno trudil, da jih trdo pove -
žem. . .

Tako nekako sem slišal nekoč modrovati starega
Vrbetovega očeta tam v horjulskih hribih. Na profesorsko stolico bi ga
postavil, da bi nas učil prav živeti, in vem, da bi pošteni ljudje odhajali
iz šolskih klopi. Vajeti naroda bi mu dal v roke in sem prepričan, da bi
delil pravico in mir ter bi se nam ne bilo treba bati atomske bombe.
Spomenik bi mu postavil in vklesal bi vanj: Možu, ki ni imel šol, pa je
znal pravilno meriti čas - mi ga ne znamo. . .

Da, staro in novo leto! Dva svetova, ki sta si tale prvi dan januarja
tako različna, pa nas ne bosta morda prav nič izučila in si bosta zadnje¬
ga decembra podobna kot krajcar krajcarju. Današnji svet se ne meni, če
so kolca trdna: svojo pot drvi. Prav nič modrosti Vrbetovega očeta nima
in ko bi očanec še živel, bi predejal pipico iz levega kota ustnic na desno
stran ter zmajeval z glavo: “Neumen svet, kakor otrok si, ki pameti ne
zna rabiti. Vesel sem, da ne bom dočakal tvojega poloma. . . ”

Kaj pa mi? Morda z Vrbetovim očetom zmajujemo z glavo nad zme¬
šanim svetom. Če ostanemo samo pri tem, imamo kaj malo modrosti in
se bodo končno potrla tudi naša kolca. Uredimo svet v malem - v nas sa¬
mih, pa bomo ob prelomu leta mirno gledali v bodočnost! •

Staro leto odhaja kakor upognjen in betežen starec. Vse naše boleči¬
ne nosi na hrbtu, vse naše skrbi mu odsevajo iz zgubanega obraza. Noč
večnosti ga bo vzela - križ napravimo čezenj. Cerkev ima prav, ko zapo¬
je za njegov odhod “Te Deum”. Hvala, Gospod, za dobro in hudo, s kate¬
rim si nas obiskal! Hvala za božanje in smehljaje, hvala pa tudi za šibe,

2 AVE MARIA

ki naj nas vendarle že enkrat izmodrijo in pripeljejo nazaj v Tvoje oče¬
tovsko naročje!

Novo leto pa prihaja kot mlado, nebogljeno dete, kateremu še ne ve¬
mo usode. Polno je življenja, radosti in upanja. Božja luč ožarja njegovo
nežno lice in ostala bo na njem vse dni, če bomo hoteli. V eni roki drži
rožni venec, z drugo nam ponuja morilno orožje, s katerim lahko uniči
smehljaj na našem obrazu in nam vzame mir. “Zdaj pa izbiraj!” nam
govori. “Ponujam ti srečo in nesrečo, a voliš si sam. . . "Kam bodo segle
naše roke? V pravilnem odgovoru na to vprašanje zavisi naša pot do
srčnega miru, ki nam ga ves svetovni nemir in drvenje v propast vzeti
ne more. Kaj misliš, ali ni tako? Vrbetov oča je imel prav.

P. Bazi I i j ofm

Mlada mate Mateji Ma/up

Ko v otroški kletki gledam dete svoje,
vidim v duhu drobno, sveto Dete tvoje.
Sto vprašanj nerodnih v duši se poraja,
ne zameri, radovednost mi nečedna vstaja:

Kam le Nebogljenčka svojega si dala,
ko si hišo ribala in pospravijala,
ko si šivala in prala, okopavala in plela
in vseh sto opravkov matere imela?

Ali si imela angelčke in Serafe pri roki,
ko si se mudila v trgovini in sosedni loki,
da si nakupila vso potrebno svojo robo -
kdo je čuval Dete in preganjal materno tegobo?

Sveti Jožef tudi ni od glada umiral,
ko za kuhinjo in streho je zaslužek zbiral.

V duhu vidim drobno Dete tvoje,
ko v otroški kletki gledam dete svoje.
Pa mi vstane topla misel sred srca:
To se mi Marija miljeno smehljal...

P. Aleksander ofm

Januar 1953

3

beaiifiL

o o

sicijc

(p

emu razglaša Cerkev v duhu
svetosti umrle božje služabnike za
blažene in blažene za svetnike? U-
mrlije v nebesih, pa naj se razglasi
za blaženega ali ne. Razglasitev za
blaženega bistveno nič ne zveča nje¬
gove nebeške slave. Zveličani v ne¬
besih se tudi ne potegujejo za to, da
bi bili razglašeni za blažene ali za
svetnike. - Cernu torej beatifikacija
ali kanonizacija? Cerkev razglaša
umrle za blažene in za svetnike iz
treh razlogov:

Cerkev svetnikov

Prvi razlog je bistvena ugo¬
tovitev, da žive v cerkvi svetniki.
Cerkev je svojem bistvu sveta. V
njej morajo stalno živeti tudi taki
njeni udje, ki goje čednosti v junaški
stopnji. Z razglašenjem blaženim ali
svetnikom pa Cerkev slovesno ugoto¬
vi, da je ta in ta njen ud na zemlji
resnično svetniško živel in zato tudi
danes v nebesih uživa večno blaže¬
nost. Seveda so živeli svetniško tudi
drugi, ki še niso razglašeni za bla¬
žene ali svetnike in najbrž nikoli ne
bodo, toda uradno priznane priče
cerkvene svetosti niso, ker niso bi¬
li razglašeni za blažene ali za svet¬
nike.

Kadar bo papež razglasil na¬
šega Baraga za blaženega ali celo za
svetnika, bo torej Baraga javno pri¬
znan kot priča, da je Cerkev sveta.
Doslej še noben Slovenec ni bil pri¬
znan za tako pričo.

Čast v zahvalo

Drug razlog za beatifikacijo
je ta, da se Cerkev na ta način za¬
hvali umrlemu za njegov prelepi
zgled. V svojem zemeljskem življe¬
nju svetniki navadno ne uživajo slave,
vsaj zaradi svojih čednosti ne. Na¬
vadno so zaničevani, prezirani, ali
vsaj upoštevani niso tako, kot bi mo¬
rali biti. Njihova čednost se napačno,
večkrat tudi nalašč hudobno razlaga.
§e celo njegovi cerkveni predstojniki
ga ne razumejo, večkrat sumničijo
in zapostavljajo. Svetnik je vse to
pretrpel, čeprav ga je bolelo. Toda
čednost ne sme stalno trpeti. Zato
po določbi božje previdnosti pridejo
v Cerkvi ure, ko se prezrti čednosti
dajeta javno zadoščenje in javna za¬
hvala.

4

Baraga je v svojem življenju
mnogo pretrpel. Sodobniki ga niso
razumeli. Njegove čednosti so pre¬
malo upoštevali, večkrat so jih tudi
napačno razlagali. Danes že raste
pred nami njegova podoba. Posebno
zadoščenje in javno uradno zahvalo
pa bo prejel, ko bo razglašen za bla¬
ženega.

Luč v temi

Tretji in najpomembnejši ra¬
zlog za beatifikacijo pa je ta,
ker je za blaženega in za svetnika
proglašeni postavljen za zgled kre¬
postnega življenja na zemlji in za nji¬
hovega priprošnjika v nebesih. Dve
stvari gleda Cerkev v svetnikih. Sve¬
tniki so prvič živa upodobitev Jezu¬
sa Kristusa. Svetniki so v življenju
realiziran Jezusov evangelij. Na njih
natančno vidimo, kako moramo tudi
mi posnemati Jezusa Kristusa, naš
prvi in najpopolnejši vzor. Krščan¬
ski življenjski nazor bi bil preveč te¬
oretičen, če ne bi bilo svetnikov, ki
nam s svojim življenjem kažejo, ka¬
ko ga je treba prestaviti v življenje.
V svetnikih torej Cerkev prvič gleda
odlične posnemalce Jezusa Kristusa,
ki so zato naši vzorniki. Todaposlan-
stvo svetnika se ne omejuje le na nje¬
govo življenjsko dobo. Svetnik je
namreč v nebesih božji prijatelj in
zato naš uspešen priprošnjik. To je
druga od dveh strani, ki ju Cerkev
gleda na svetnikih. Svetniki so naši
vzorniki in priprošnjiki.

Z beatifikacijo in kanoniza¬
cijo Cerkev umrlega slovesno vpiše
v uradni seznam blaženih in svetni¬
kov. S tem izjavi dvoje: prvič, da je
umrli v življenju tako živel, da nam
je vzor čednostnega življenja, drugič
pa, da je božji prijatelj in zato naš
uspešen priprošnjik v nebesih.

Iz povedanega sledi, da je
vsaka razglasitev za blaženega in
svetnika zelo pomembna za Cerkev
in sicer je vsaka pomembna za vso
Cerkev. Razglasitev zablaženega po¬
stavi človeka, ki je v svojem življe-

AVE MARIA
nju opravljal dela, ki so bila
svetu skrita ali pa zanj nepomembna,
na vidno in visoko mesto v skrivnost¬
nem Kristusovem telesu. Na daleč
začne svetiti sij njegovih čednosti in
začne se čutiti moč njegovih pripro¬
šenj.

Slovenski svetniki

V zboru narodov veliko po¬
menijo svetniki. Češe toliko govori¬
mo o katoliški zavesti kakega naroda,
o njegovih katoliških ustanovah in de¬
lih, je malo, če ne moremo pokaza¬
ti na kakega svetnika iz tega naroda.
V nadnaravne m duhovnem svetu za¬
stopajo, da tako rečem, narod in sloj
svetniki, ki so iz naroda in sloja iz¬
šli. Zato je pač nerodno nam Sloven¬
cem, če nas kdo vpraša po naših
svetnikih. V zadregi moramo prizna¬
ti, da nimamo nobenega svetnika.

Baraga je naš najbolj aktualni
“svetniški kandidat”, za njim jpride
Slomšek in še drugi. Trdno upamo,
da bo Bog uslišal naše želje in s ču¬
deži potrdil svetost naših kandidatov.

Baragova beatifikacija bo za
nas Slovence še posebej pomembna.
Z njo bi prvi Slovenec de s e gel čast
oltarja. V Italiji ali v Španiji ima
vsako mesto svojega svetnika. Avila
na španskem jih ima kar sedem in
zelo velikih. Slovenci smo bolj
“skromni”. Toda enega ali dva bi pa
le radi imeli. Saj smo katoliški na¬
rod.

Ko bomo smeli izrekati “bla¬
ženi” in pozneje “Sveti Irenej Fride¬
rik Baraga, prosi za nas!” bo izpol¬
njena ta želja našega naroda. Ne bo¬
mo več nekako manj vreden narod v
katoliški skupnosti, marveč dozorel
narod s polnimi pravicami. Kajti
ne bomo več samo prejemali iz kato¬
liške skupnosti, temveč tudi prispe¬
vali k njej.

Pomen za nas

Pomen svetnika za skupnost
pa se ne meri samo po tem, kako je
izvrševal svoje dolžnosti na zemlji,

Januar 1953

5

marveč tudi po tem, kaj je delal.
Podtem vidikom namreč ni vse eno,
ali je bil svetnik vratar na samostan¬
ski porti, ali pa je bil škof obširne
škofije, voditelj svojega naroda ali
velik misijonar. Junaška sta seveda
oba, tako samostanski brat, ki je po¬
stal svetnik pri odpiranju vrat, kot
škof, ki je opravljal veliko škofijo,
misijonaril in slovstveno deloval.
Krščanska junaka sta oba. Oba sve¬
tita kot svetli zvezdi na krščanskem
nebu. Toda vsak bo moral priznati,
da se po pomembnosti za krščansko
občestvo vendarle precej razliku¬
jeta.

Irenej Friderik Baraga, slo¬
venski duhovnik iz ljubljanske škofi¬
je, plodovit in priljubljen nabožni pi¬
satelj, misijonar med severno-ame-
riškimi Indijanci in končno ameriški
škof in kulturni pionir med indijan¬
skimi plemeni, je opravil v svojem
življenju izredno veliko nalogo. Le
malo ljudi bi mogli našteti, ki so ga
vtem dosegli. Ko bo Cerkev tega ne¬
utrudljivega junaka razglasila zabla-
ženega, bo zasvetil z vso lučjo ne le
med Slovenci, temveč nad vso Se¬
verno Ameriko. Tako bo v Ameri¬
ki z njim vred počaščen tudi “stari
kraj”. V vsej katoliški Cerkvi po
vsem svetu se bosta s častjo ome¬
njala slovenski narod in ljubljanska
škofija.

Slovenci pa bomo z Baragovo
beatifikacijo dobili uradno priznane¬
ga vzornika in nebeškega priprošnji-
ka, ki je izšel iz naše zemlje.

Kdaj ?

Kdaj bo Baraga razglašen za
blaženega ? Ne vemo točno. Topa ve¬
mo, daje ta razglasitev odvisna tudi
od nas. Za beatifikacijo se zahtevajo
tri sestavine,namreč svetniško živ¬
ljenje tega, ki naj se razglasi za
blaženega, zanimanje njegovih pri¬
jateljev, zlasti sorojakov in Cerkve
in tretjič božje potrjenje. Kar se ti¬
če prvega, je Baraga svoj del izpol¬
nil. Živel je svetniško, o tem ne dvo¬
mimo. Toda to samo za beatifikacijo
še ni dosti. Treba je še ljudi, da se
z zaupno molitvijo obračajo na Bara¬
ga, naj bi Bog na njegovo priprošnjo
storil čudeže. Vrh tega pa je treba
sprožiti in vztrajno voditi vse po¬
stopke, ki jih Cerkev zahteva, pre¬
den koga razglasi za blaženega. Ge
nihče teh postopkov ne sproži, bea¬
tifikacije ni. Ce se ti postopki, ki so
dolgi in zapleteni, ne vodijo z veliko
potrpežljivostjo in vztrajnostjo, do
beatifikacije ne pride.

Kdo naj se v Cerkvi zanima
za beatifikacijo našega rojaka, če se
ne bomo mi Slovenci? Dobro pomni¬
mo: Baragova beatifikacija bo v prvi
vrsti pomembna za nas Slovence.
Prav tako pa tudi v prvi vrsti zavisi
od nas samih, če bo kdaj do te beati¬
fikacije prišlo. Zato več zanimanja
za Barago, več molitve k njemu!
Prosimo vsak dan, da bi Bog poveli¬
čal svojega služabnika, našega roja¬
ka Baraga! Za našo zadevo
gre!

Mons. Alojzij dr. Odar

Ameriški Slovenci že več let praznujemo zadnjo nedeljo
v januarju kot BARAGOVO NEDELJO. Spomni se ta dan še
prav posebej v svojih molitvah, naj bi Bog skoraj dvignil našega
rojaka na oltar. Priporočaj Baragu svoj narod in svojo družino!
Več slovenskih dušnih pastirjev se je tudi že odzvalo prošnji taj¬
nika Baragove zveze, p. Cirila Širclja ofm, ter boste v cerkvi
lahko dobili posebne kuverte za dar Baragovi zvezi. Pokažimo ,
da nam je Baragova zadeva res naša skupna slovenska zadeva!

6

AVE MARIA

spuščene proti družini.

peklenske
so danes
Še nikdar

tako v vsej zgodovini. Znani sov¬
ražnik človeštva je že mnogokrat
uspel s svojo podlo strategijo, ko je
nasejal plevela na njivo. Ta naj po¬
lagoma uniči božjo setev. Družino
hoče razklati.

Tako zvit je sovražnik družine
in ima toliko let prakse, kolikor jih
je preteklo od ustanovitve prve dru¬
žine v raju. Vedno je na straži, od
časa do časa pa dela celo račune in
preglede, v koliko mu je uspelo. Na¬
tančno pozna dolžnosti in obveznosti
družine in večkrat jo vlovi v zanko,
še predno more najti pravo smer.

Razvalina družine se včasih dol¬
go pripravlja. Hiša se ne podre ve¬
dno kar čez noč. Nepomembnosti
vzbujajo nezadovoljnost, ljubezen
med možem in ženo se počasi ohlaja
in otroci niso več dobrodošli. Še ti¬
sti, ki so slučajno imeli čast biti
rojeni, so preveč. Saj so popolnoma
zanemarjeni. Pozneje postanejo še
uporni in nepokorni, saj dobro čuti¬
jo, da od lastnih staršev niso ljub¬
ljeni, da so očetu in materi neza-
željeno breme. Seme, ki je bilo
zasejano od zavratnega sovražnika,
je zrastlo v drevje, ki se je tako
zakoreninilo, da ga je mogoče izru¬
vati le z izrednimi sredstvi.

Vse to se vidi kot najtemnejša
in najbolj žalostna slika. Toda vsak,
ki zna le malo opazovati, mora pri¬
znati le eno: Resnica je!

Ako je bolezen zanemarjena, po¬
sebno nalezljiva, potem je ozdrav-


1 jen je veliko težavnejše. Za raka
pravijo, da je ozdravljiv le, če pride
zdravniška pomoč takoj ob začetku
razvoja. Ko se rak razvije, ga ne
more nihče več ustaviti. Tako je
tudi z moralnim življenjem v dru¬
žini. Preventivno zdravilo kot pra¬
vimo, ki ga vzameš pred boleznijo
in te napravi za bolezen nedostopne¬
ga - to zdravilo je tudi tu najboljše
in velja več kot vse poznejše ma-
zaštvo.

Kjer se svete vezi ljubezni vsak
dan obnavljajo v žarečem ognjišču
božje ljubezni: v daritvi svete maše,
pri svetem obhajilu, v družinski
molitvi in v odkriti pobožnosti do
Matere božje, tam ni verjetnosti, da
bi se medsebojna ljubezen kar tako
na lepem ohladila.

Kjer si mož in žena prizadevata
pokazati medsebojno ljubezen ob
vsaki priložnosti, dokler vsak izmed
njiju išče in želi samo eno: drugemu
ustreči - v taki družini bo gotovo
pravi mir, resnični mir na zunaj in
znotraj. Kjer pa je mir, tam je Bog
in kjer je Bog, tam ni nadlog.

Človeški naravi, ker je pač člo¬
veška, bo seveda včasih težko vzdr¬
žati se na tisti višini, kamor so za¬
konski par postavile oltarne stopnice
na dan poroke. Ko se prvi ogenj po¬
leže, je pač treba stopiti v realnost,
toda nikdar predaleč od oltarja!

Ključ do prave zakonske
sreče pa drži Marija. Od
vseh Evinih hčera je bila izbrana
prav ona za gospodinjo in mater v
božji Družini na zemlji. In še več;
Marija je tudi mati celotne družine

Januar 1953

7

krščanstva, mati družine Kristuso¬
ve, ki je Cerkev. 'Zato pa je Marija
tudi mati vsake zemeljske družine,
ki jo povabi k sebi in proglasi za
svojo posebno zaščitnico.

Od prvih stoletij krščanstva do
današnjih dni so cerkveni pisatelji
mučeniki poudarjali velikansko Ma¬
rijino moč. Le po njej prihajajo k
človeštvu vse milosti in dobrote.
Papež Pij VII. je imenoval Marijo
delivko vseh milosti, Pij XI. pa je
ustanovil praznik Marije Srednice
vseh milosti. In Leon XIII. je zatr¬
jeval: nobena dobrota nam ni naklo¬
njena iz nebes razen po Mariji. Saj
je bila ona vedno združena s Kristu¬
som v večnem nasprotstvu s sata¬
nom in je nad tem sovražnikom
človeštva tudi zmagala. Tako je bilo
prerokovano že v raju, da mu bo
strla glavo, dopolnjeno pa na Kal¬
variji.

Skozi zgodovino stoletij je Cer¬
kev častila Marijo s premnogimi
naslovi: Gospa Karmelska, Mati do¬
brega sveta, Mati vedne pomoči,
Naša ljuba Gospa usmiljenja, Kra¬
ljica presvetega rožnega venca, Go¬
spa Lurška, Gospa Fatimska... V
litanijah je cela vrsta Marijinih
častnih naslovov in s katerim koli jo
pokličemo, nas bo rada poslušala in
uslišala.

Ker pa nihče ne pozna tako dobro
važnosti družinskega življenja kot
Marija, je razumljivo, da bo srčno
rada nastavila svoje uho, če jo bomo
poklicali z nazivom: “M a r i j a , Ma¬
ti naših družin 1 Papež Pij XII.

je takole nagovoril ogromne mno¬
žice po slovesnosti proglasitve ver¬
ske resnice vnebovzetja: “Povzdigni¬
te svoja srca s te zemlje k najvišje
odlikovani Materi! Vsem nemirnim
in zbeganim dušam naše razrvane
in zmedene dobe, ki ne verujejo več
v dobroto življenja, bo ponižna in
neznana deklica iz Nazareta, sedaj
slavljena v nebesih, odprla jasen
pogled v višave, ”

Večina prijateljev in bralcev na¬
šega Marijinega lista moli vsak ve¬
čer sveti rožni venec. Ali hočemo
preveč, če prosimo, da bi vselej
dostavili še tole kratko molitev:

“Marija, Mati naših družin, va¬
ruj našo družino vseh nevarnosti na
duši in na telesu! Marija, Mati na¬
ših družin, pripelji našo družino
bliže h Kristusu in k sebi!"

P. Odilo OFM

DOM je smeh otroka, dom je pesem materina, dom je moč očetova,
toplota vseh src, luč srečnih oči, resnična prijaznost, zvestoba in domačnost.
Dom je otrokova prva šola in prva cerkev. Tu se nauči razlikovati dobro
od hudega. Domov se vrne otrok po tolažbo, kadar je ranjen ali bolan. Dom je
kraj, kjer je vsak vesel in se vsaka žalost neha, a le pod pogojem, če sta oče
in mati spoštovana in so otroci zaželjeni. V pravem domu denar ni tako va¬
žen kot ljubezen in razumevanje.

To in tak mora biti dom! Bog blagoslovi našo hišo!

8

A VE MARIA

M dvorani zadnje večerje je
molil Gospod molitev, ki jo imenuje¬
mo danes velikoduhovniško molitev.
V njej prosi med drugim nebeškega
Očeta za svoje: “In zanje se darujem,
da bodo posvečeni z resnico. A ne pro¬
sim samo zanje, ampak tudi za tiste,
ki bodo po njih besedi v me verovali,
da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v me¬
ni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v na¬
ma eno, da bo svet veroval, da si me
ti poslal” ( Jan 17, 19-21 ).

Vsako leto moli sveta Cerkev to
prelepo molitev v takozvani molitveni
osmini za cerkveno edinost (od 18. od
25. januarja). Vse vernike vabi, naj
se pridružijo tej Kristusovi in njeni
prošnji. V razne namene molimo, a
gotovo je najpopolnejši oni namen, za
katerega je molil sam Kristus. “Da
bodo vsi eno!” Ta prošnja je danes
potrebna, zakaj mnogi, ki verujejo v
Kristusa, niso v edinosti s pravo Nje¬
govo Cerkvijo.

Znano je, kako so v zadnjih letih
v deželah pod oblastjo brezboštva si¬
lili vzhodne kristjane, da bi se vrnili
iz zedinjenja s katoliško Cerkvijo v
razkol. Cele občine so tudi prisilili k
temu koraku. Imamo pa med njimi tudi
mnoge mučence in spoznavalce, ki so
raje žrtvovali življenje ali svobodo kot
pa zvestobo pravi Kristusovi Cerkvi.
Delo za zedinjenje vzhodnih kristjanov
je sedaj zelo otežkočeno, na videz je
skoraj onemogočeno.

Pred kratkim smo brali, da je v

kraju Akron, Ohio celotna pravoslavna
župnija s svojim župnikom vred pre¬
stopila v bizantinski obred katoliške
Cerkve. Tudi smo v zadnjih letih brali
o števlinih prestopih protestantov. Ne
le v Združenih državah ameriških, tu¬
di v drugih delih sveta. Za vsako spre -
obrnjenje pa je potrebna milost božja.
A milost božja pogostokrat najde po
raznih zunanjih prilikah pot do duše,
naša molitev pa ji odpira vrata.

Zanimivo je, kako nekateri prote¬
stanti gledajo na številne prestope v
katoliško Cerkev. V Stuttgardu v Nem¬
čiji izhaja protestantski tednik“Christ
und Welt” (Kristus in svet). V eni iz¬
med številk preteklega leta takole po¬
pisuje in priznava:

“Vedno so bila spreobrnjenja iz
ene cerkve v drugo. . . Stvar, ki jo je
treba upoštevati, ni število spreobr¬
njenj, temveč njihova vreo . In du¬
hovna vrednost onih, ki greo z Wit-
tenberga (op. središče luterancev) v
Rim, je danes večja kot kdajkoli po¬
prej. ”

“Gre za slučaje spreobrnjenj od¬
ličnih in duhovno pomembnih sodobnih
mož in žena, tako da je vprašanje ze¬
lo pereče. Te osebe se spreobračajo
iz resnih notranjih nagibov. ISfjih spre¬
obrnjenje ne izvira iz kakih plitvih
verskih razlogov, temveč iz razlogov,
ki imajo globoke korenine. Spreobrnili
se niso proč od Boga, temveč k Bogu,
v katerega verujejo, katerega jasneje
spoznavajo in je bolj resnično navzoč

Januar 1953

v Rimu kot pa v protestantskih cer¬
kvah. ”

“Ljudje kot so Graham Green in
Evelyn Waugh. . .niso blodeči duhovi,
ki bi skušali uiti svoji odgovornosti,
da bi našli gotovost. Njih dela razo¬
devajo njihov krščanski izvor in moč,
ne njih slabosti in negotovosti. Zato
imamo mi protestanti dober razlog, da
se vprašamo, zakaj so nas ti moderni
zagovorniki stare resnice zapustili in
se priključili Rimu. Sklicevanje na
običajne spreobrnitve, ki so se vršile
v vseh časih velikih sprememb in pa
zmešnjav, nam ne pojasnjujejo tega.
V teh časih stoji cerkev veliko bolj
kot v časih miru pred vprašanjem, ka¬
ko silo in gotovost more nuditi. In dej¬
stvo je: zdi se, da katoliška Cerkev
danes bolje odgovarja na ta vprašanja.
Ni razloga, da opustimo te spreobr¬
njence kot ljudi slabe vere in rahlih
živcev, ali kot nekaj takega, kar je
enostavno smešno. V tem je nekaj ve¬
liko bolj resnega: to je prilika zae-
vengaličane, da se vprašajo, kje ko-
reninijo razlike med njihovo vero in
življenjem in zakaj si odtujujejo ravno
tiste, Id resno in goreče žele biti kri¬
stjani. ”

Po teh besedah govori pisec članka
o katoliški filozofiji in o urejenosti ka¬
toliškega verovanja. Nato pa doda še

9
to: “Ustvarjajoča sila katoliškega nauka
ni to, kar najbolj vabi ljudi v katoliško
Cerkev. Najbolj važna stvar je to, da
lahko tam najdejo navzočnost Boga bolj
živo, bolj blizu in bolj resnično, kot
pa v evangeljskih cerkvah. Lučka pred
Najsvetejšim v vedno odprtih sveti¬
ščih, vedno češčenje, ki ne preneha
prav nobeno uro na tej zemeljski obli -
to skupno šeščenje Boga sleherni čas
je prednost katolicizma pred prote¬
stantizmom s svojimi zaprtimi cer¬
kvami, ki se odpro samo gotove ure
ob nedeljah. ”

Gornje ugotovitve izpod peresa
protestanta so zelo zanimive. Morda
nam kažejo, kako milost božja v du¬
šah, ki želijo biti verne, pa niso ka¬
toličani, počasi prižiga lučko, ki bo
pokazala pot v pravo Kristusovo Cer¬
kev. In sam Bog ve, koliko dobrega
naredijo ti iskalci resnice, še predno
se spreobrnejo.

Tudi ti se pridruži onim, ki bodo
opravljali od 18. do 25. januarja mo¬
litveno osmino za cerkveno edinost.
V tej osmini ne molimo samo za po¬
sameznike, temveč za vse, ki niso v
katoliški Cerkvi: da bi bili eno z na¬
mi, da bi se skoraj oklenili Kristusa,
ki resnično in dejansko živi v katoli¬
ški Cerkvi.

P. Fortuna! GFM

MOLITEV OSMINE

Naj bodo vsi eno, kakor Ti, Oče, v meni in jaz v Tebi; da
bodo tudi oni z nama eno, da bo svet veroval, da si me Ti poslal.

V. Jaz tebi pravim: Ti si skala.

O. In na to skalo bom sezidal svojo Cerkev.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom:
Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne glej na moje pregrehe, am¬
pak na vero svoje Cerkve in utrdi jo po svoji volji v miru in edinosti.

O. Amen.

( Dvesto dni odpustka vsaki dan osmine. Kdor pa moli to molitev vsa¬
ki dan osmine in zadnji dan prejme sveto obhajilo, dobi popolni od¬
pustek.)

Koliko in kako različnih šol na
svetu ustanavljamo, da bi pripravili našo
mladino za bodoče življenje, za naloge,ki
jih čakajo. Samo ene šole še nimamo, dasi
je najpotrebnejša. Imenujmo jo kar šola
trpljenja, ker nas uči najnujnejše zna¬
nosti - kako sprejemati, prenašati trplje¬
nje, ki nas zadeva v življenju, da nam bo
lažje in bomo črpali iz njega čim več ko¬
risti .

Eno samo tako šolo pa le imamo - šolo
križanega božjega Odrešenika in Njegove
žalostne Matere Marije. Božji Odrešenik
je videl, kako smo v tej dolini solza te
šole potrebni. Z vsem svojim življenjem in
trpljenjem je hotel postati našučitelj. Nje¬
gova šola je najvišja "univerza trpljenja"
in uči najvišjo znanost skrivnosti trpljenja
na svetu. Kristus je bil človek, ki je pre¬
šel težko pot od Betlehema do Kalvarije,
bil pa je tudi Bog. Kot pomožne učitelje
svoje šole si je zato vzel ljudi izmed nas:
velike trpine, pa tudi močne duše, velike
po svojem razumevanju njegovega vzviše -
nega zgleda trpljenja. Kateri zemeljskih
trpinov bi ne mogel takoj razumeti Njego¬
vega nauka, naj se ga nauči in ga razume
po zgledih teh pomožnih Kristusovih uči¬
teljev. Ti ga bodo usposobili, da se bo
duhovno dvignil in razumel tudi najvišjega
Učitelja - trpečega Gospoda, s tem pa
svoje trpljenje iz nesreče spremenil v bla¬

goslov in duhovno srečo, za katero mu bo
neizmerno hvaležen.

Je kateri izmed čitateljev "Ave Mari¬
je", ki bi pouka te šole ne potreboval? Saj
ni mogoče. Nekateri okušajo trpljenje da¬
nes, drugi jutri, vsi pa prav gotovo in ne
le enkrat. Pa znajo vsi trpeti prav, trpeti
tako, da bo lažje in koristnejše? Mislim,
da prav vsi želimo slišati nekaj šolskih
lekcij. Zato bo v tem letniku "Ave Mari¬
ja" dala nekaj prostora tudi tej šoli in nje¬
nim pomožnim učiteljem, velikim trpinom
iz zgodovine in vsakdanjega živi jen ja .Se¬
di v šolsko klop in sledi njihovemu nauku
iz bolniške postelje ali iz trnjeve poti, po
kateri so vdano nosili svoj križ. Če si sam
v trpljenju - kako ti ga bo njihov zgled
olajšal,če nisi - kako lepo te bo pripravil,
da bo lažje, kadar pride in prišel bo goto¬
vo. Ne pozabi, da si v dolini solza!

Mati s prebodenim srcem

Prvo in gotovo svojo najboljšo po¬
možno učiteljico šole trpljenja nam je dal
Gospod v svoji Materi Mariji - v žalostni
Materi božji, Mariji sedem žalosti, Materi
s prebodenim srcem. Ta je naša nebeška
Mati, ki nas ljubi z vso materinsko posve¬
čeno ljubeznijo in katere ljubečiotroci naj
bomo po Njegovi oporoki na križu. Že na¬
ša ljubezen do nje naj nas v trpljenju vodi
najprej k njej v šolo. Kdo nas bo bolj ra¬
zumel, kdo imel z nami večje sočutje in

Januar 1953

tudi večje usmiljenje, kakor Mati? Kdo
pa je tudi prodrl globlje v skrivnosti trp¬
ljenja božjega Sina, kakor ona, Njegova
Mati? Zato pa tudi ni nikogar, ki bi bolje
razumel skrivnost človeškega trpljenja v
božjem gledanju in po božjih načrtih, kot
ona. Kot soodrešiteljica je morala preho¬
diti skupno s Sinom vso dolgo pot križa
zaradi naših grehov.

Mati s prebodenim srcem je zato za
vsakega izmed nas prelep zgled, kako naj
sprejemamo in prenašamo svoje trpljenje,
naj bo že kakršno koli. V vsem naj nam
stoji pod križem s svojo vdanostjo v božjo
voljo in svojo potrpežljivostjo. Uči nas pri
tem vselej združevati trpljenje s trplje¬
njem križanega Gospoda. Naše oči naj
bodo uprte v križ, kakor so bile njene. V
vsakem trpljenju primerjajmo svoje bole¬
čine z Njegovimi in vzbudila se bo tudi
v nas globoka vdanost v božjo voljo, ob¬
enem pa tudi zavest naših grehov, za ka¬
tere moramo delati s trpljenjem pokoro .
To nas bo delalo junaške, junaštvo pa
potrpežljive. Koliko lažje nam bo, pa naj
nas zadene še tako velik križ. Da, če
bomo popolnoma razumeli nauk, ki nam
ga daje Marijin zgled, bomo Bogu celo
hvaležni, da nas je naredil vredne trplje¬
nja. Kogar Bog ljubi, ga v življenju obi¬
skuje s svojimi križi, da ga bo po smrti
odlikoval z zaslužnim križcem večnega
življenja.

S svojo Materjo pa je hotel dati Jezus
učiteljico predvsem krščanskim materam v
njih trpljenju in težavah materinstva. Saj
jematerinstvo tako vzvišena božja naloga.
Po materah Bog nadaljuje človeški rod. V
materah Stvarnik vdihuje neumrjoče duše
v človeška telesa, duše, ki bodo živele
večno in za katere je ustvaril nebesa z
njih večno blaženostjo. Tako je sleherna
mati samo orodje v božjih rokah. Kako
zaslužljivo je lahko pri Bogu materino
trpljenje. Evino prekletstvo "V bolečinah
boš rodila svoje otroke" lahko postane ne¬
izmeren blagoslov. O, ko bi vse matere
to razumele in se pri nebeški Materi učile
skrivnosti trpljenja svojega materinstva I
Trpljenje materinstva,'če ga zna krščanska
mati prenašati v Marijinem duhu, je v po¬

li

Michelangelo: Pieta

seben blagoslov tudi njenim otrokom, ma¬
terina najlepša in najuspešnejša molitev,ki
pri Bogu mora najti odmev.

Zato pa,krščanska slovenska mati,tudi
ti pojdi pogosto na pot trpljenja Matere s
prebodenim srcem. Sledi jo iz betlehem¬
skega hlevčka tja na Kalvarijo pod križ.
V slehernem trpljenju boš našla krepilo in
tolažbo, vdanost v božjo voljo, pa tudi
način,kako ga prenašati. Tako bodo teža¬
ve največje dobro zate samo in vso tvojo
družino.

Blagor družini, ki ima mater, katera
zvesto sledi svoji žalostni Materi božji!

MESEČNI
MOLITVENI
NAMEN :

Za zedinjenje
krščanskih cerkva

12

A VE MARIA

pednje besede

ških bolnišnic

newyor-
je zapel

telefon. Doktor je tele¬
foniral in vprašal za
prostor mlademu fantu,
ki mora nujno na opera¬
cijsko mizo. Čez dve
uri ga je že pripeljal
avto in dobil je bolniško
obleko ter posteljo.

Bolnik je več mese¬
cev hodil k zdravniku, ki
mu je zdravil grlo. Mož
mu ni povedal, kaj mu
je, le spet in spet ga je
klical k sebi. Zdrav in
močan fant je bil, končal
je visoko šolo in življe¬
nje se mu je smejalo
naproti. Pa je začutil,
da z grlom ni vse v re¬
du in tako se je pričela
njegova bolniška pot.
Pred nekaj dnevi mu je
zdravnik povedal, da ne
upa na ozdravljenje brez
operacije. Torej pod
nož! Zakaj pa ne, da se
bo le povrnilo zdravje
in bo njegov obraz dobil
spetprejšnjo rdečo bar¬
vo.

Bolniška sestra je
tiho hodila po sobi in mu
popravljala posteljo.

“Kdaj bo operacija ? ”
jo je spraševal.

“Ob treh bo priprav¬
ljena operacijska soba.
Le močni bodite, gospod,

saj ste mož, ” mu je
krepila pogum. Čudno
sočutno so ga gledale
njene oči.

Fantu se je zdelo, da
nekaj skriva. Tudi dok¬
tor je bil nekam skriv¬
nosten v svojih besedah
o operaciji in zdelo se
mu je, da je domačim
povedal več, kakor je
njemu. Bi jo vprašal
naravnost, kakšna bo
njegova operacija? Ne,
v božjih rokah je in le
zdravja si želi.

Z rožnim vencem v
roki je čakal, da ga bo¬
do odpeljali. Končno se
je njegov voziček pomi¬
kal po dolgem hodniku.
Lažji bolniki, ki so se¬
deli ob stenah in se po¬
menkovali, so gledali
za njim in mu želeli
srečo. V nekaj dneh bo
sam med njimi v pri¬
jetnem pogovoru...

Kmalu je ležal na o-
peracijski mizi, ob ka¬
teri je že stal v beli
obleki njegov zdravnik.
Pozdravil je svojega pa¬
cienta, nato pa mu po¬
ložil roko na ramo in
ga z očetovskim sočut¬
jem ogovoril: “Dragi moj
fant, povedati ti moram,

kar ti doslej nisem ho¬
tel. Tvoja bolezen je -
rak. Pomagamo ti lahko
le z enim sredstvom:
da ti odrežemo jezik. Še
imaš nekaj minut časa
za govor. Po operaciji
ne boš mogel izgovoriti
nobene besede več. . . ”

Mladeniča je spre¬
letel drget in v očeh so
se mu zaiskrile solze.
To je bila torej skriv¬
nost, katero je slutil, a
ji ni vedel odgovora. Da¬
na mu je prilika za zad¬
nje besede v življenju. . .

Doktor in vse osobje
je mirno čakalo, da bo
fant spregovoril. Težko
jim je bilo te trenutke
in zdeli so se jim dolgi
kot večnost. Pretrgal
jih je bolnik. Njegov ob¬
raz se je zjasnil v vda¬
nosti v božjo voljo. Po¬
žrl je solze in se mehko
zazrl v zdravnika, nje-

Januar 1953

gove ustnice pa so pol¬
glasno izgovorile: “Moje
zadnje besede naj bodo:
Hvaljeno bodi presveto

Ime Jezusovo!. . . ”

Čudovita resnična
zgodba, ki mi ne gre iz
spomina. Kako lep nauk

13
vere si dal mrzlemu ča¬
su naših dni, dragi fant
iz newyorške bolnišni¬
ce !

Vzemimo, da ti dobri Bog nakloni sedemdeset let življenja. Kako
je ta čas razdeljen? Kako ga boš preživel ti? Nekdo je izračunal, da
večina sedemdesetletnikov preživi tek svojega življenja takole:

Tri leta uporabijo za svojo vzgojo.

Osem let za razvedrilo.

Sest let v življenju presedijo pri jedilni mizi.

Pet let gre z raznimi potovanji.

Štiri leta govorijo in preklepetajo.

Štirinajst let porabijo za delo.

Tri leta v življenju prebirajo knjige in revije.

Štiriindvajset let je odmerjenih za spanje.

Koliko let pa gre Bogu in duši? Rdečica naj zalije naš obraz!
če bi hodil sedemdeset let vsako nedeljo in vsak praznik k sveti maši in
če bi porabil vsak dan pet minut za jutranjo in pet minut za večerno mo¬
litev, bi bilo Stvarniku in neumrjoči duši žrtvovanih nekako skromnih
pet do šest mesecev. Pol leta v sedemdesetih letih!

Ali Bog res preveč od nas zahteva? Kaj ostane za nas premalo
časa?

Ob začetku novega leta preglejmo ta zanimivi račun!

Na Komni

14

AVE MARIA

molitev novega
leta; O moj Bog, zopet je preteklo
eno leto in po Tvoji previdnosti na¬
stopamo danes n o vo leto. Danes
je za nas velik dan in vreden, da se
malo zamislimo. Kdor danes z ve¬
seljem in hvaležnostjo ne misli na
Tebe, o Gospod, ima skrajno neob¬
čutljivo srce. O moj dobrotljivi ne¬
beški Oče, iz vsega srca Te zahva¬
lim za vse milosti in dobrote, ki si
mi jih skazal v pretečenem letu; ne
morem Te nikdar dosti zahvaliti za
vse, kar mi daješ, zakaj Tvojih
dobrot ni števila in mere.

Kdo je naravnaval skozi vse leto
moje stopinje na poti zemeljskega
potovanja ? Kdo me je varoval v to¬
likih nevarnostih, v katerih bi bil
lahko izgubil zdravje in življenje?
Kdo mi je dal moč v strašnih sku¬
šnjavah, da sem zmogel srečno pre¬
magati hudobnega sovražnika, ki
želi mojo dušo pogubiti? Kdo je dal
mojemu srcu toliko dobrih misli v
čast božjo, meni in sobratu v zveli¬
čanje ? Kdo mi je dal zdravje in pri¬
ložnost, da sem se udeležil toliko
svetih maš, da sem slišal toliko be¬
sede božje, po kateri vedno bolj
spoznavam pravo pot, ki vodi v ne¬
besa? Kdo mi je rezal skozi vse le¬
to vsakdanji kruh? Kdo mi je naklo¬
nil toliko veselih ur in dni, toliko
mirnih noči ? Kdo mi je dal zveste
prijatelje, ki so me z ljubeznivim
opominjevanjem in z lepimi zgledi
odvračevali od hudega in napeljevali
k dobremu?Kdo me je z vsemi obil-

Baraga uči...

nimi darovi tako bogato obsipaval?
Kdo je tisti usmiljeni dobrotnik, ki
imam od njega vse, kar sem v pre¬
teklem letu prejel na duši in na te¬
lesu dobrot in milosti?

Nebeški Oče, Ti si tisti usmi¬
ljeni dobrotnik, od katerega pridejo
vsi dobri darovi. Stotisočkrat bodi
zahvaljen za vso ljubezen. Vesel
sem, kadar mislim na Tvoje dobro¬
te, pa močno me skrbi zaradi tega,
ker jih tako slabo obračam. Koliko -
krat sem Tvoje dobrote nemarno
užival in niti mislil nisem pri tem na
svojega največjega dobrotnika. Ko¬
liko lepih priložnosti sem zamudil
za Tvojo čast, koliko dobrega sem
opustil iz lenobe, koliko pregrešne¬
ga storil iz nespameti in hudobije !
Zato Te pa zdaj prosim; O Bog, ki
Ti je lastno, da usmiljenje skazuješ,
usmili se me in odpusti mi moje ne¬
rodnosti zaradi presvete Krvi Jezu¬
sa Kristusa, Tvojega Sina!

O Bog, ko danes začenjam po
Tvoji dobroti novo leto, trdno skle¬
nem začeti tudi novo življenje. Da¬
nes hočem začeti Tebe ljubiti, da.
Te nikdar več ne razžalim. Ker ne
morem brez Tvoje pomoči prav nič
dobrega storiti, Te ponižno prosim;
pomagaj mi, da se zvesto držim te¬
ga trdnega sklepa do konca svojega
življenja.

Z zaupanjem na Tvojo pomoč in
na Tvojo neskončno dobroto pričnem
danes z veseljem novo leto. Trdno
zaupam, da boš tudi v tem letu moj
dobrotljivi Oče; da me boš varoval
po svoji božji previdnosti vsega hu¬
dega; da mi boš podelil toliko milo¬
sti, kolikor mi jih je k zveličanju
potrebno; da mi boš dajal tudi moj
vsakdanji kruh in me ohranil zdra¬
vega in živega, če bo Tebi v čast in

Januar 1953

moji duši v zveličanje.

O moj Bog, popolnoma se Ti
zdaj izročim za vse leto. Stori z
menoj in z nami vsemi po svoji sve¬
ti volji; z vsem zaupanjem se pod-
vržemo Tvoji božji previdnosti.
Vsemogočen, vseveden, neskončno
moder in dobrotljiv si; zato se lahko
popolnoma zanesemo, da je vse, kar
nam pošiljaš, za nas vedno najbolj¬
še. Tabi se torej popolnoma izroča¬
mo in Tvoji želimo biti in ostati tu
na tem svetu in tam na drugem, v
večnosti. &

olomškove
misli za novo leto.Vsak
človek ima dva mejnika v svojem
življenju na zemlji, tako imenitna,
da se pri prvem njegovo življenje
prične, pri drugem pa neha. Prvi
mejnik je človekovo rojstvo, drugi
njegova smrt. Med tema dvema mej¬
nikoma pa teče uren in bister potok.
Pri prvem izvira, pri drugem ga
večnost požira. Po njem plavajo
ure, dnevi in leta, po njem plava
vse dobro in hudo za človekom. Člo¬
vek pa sredi potoka stoji in ob njem
se vse dobro in slabo lovi. Kar vlo-
vi, je njegovo, kar zamudi, je na
večno izgubljeno.

Nobena deroča voda tako hitro
ne teče, noben strel tako naglo ne
pade, noben blisk tako urno ne švi¬
gne, kakor čas našega življenja mi¬
mo nas hiti. Beži kakor nočne teme
pred jutranjim soncem. Toda joj,
toliko ljudi na svetu brez skrbi po¬
čiva v grešnem spanju in se ne boji
zamuditi svojega zveličanja. Zato
se zdrami, o človek, vsaj danes, v
jutru novega leta in premisli zveli¬
čavne resnice:

Kako kratek je čas življe¬
nja na zemlji proti neskončni večno-

15
sti. Eno leto je spet odteklo, naše
življenje je spet za eno leto krajše.
Toda v neskončni večnosti se to to¬
liko pozna, kakor sončni prah, ki na
zemljo pade, kakor kaplja, ki iz ve¬
je v globočine širnega morja kane.
Kaj so vsa leta našega življenja in
vsa leta, kar svet stoji, pred očmi
Večnega? Nič več, kakor včerajšnji
dan, ki je pretekel (Ps 89,4). Kako
silno se tedaj goljufamo, ako skrbi¬
mo le za kratek čas zemeljskega
življenja in pozabimo zaradi preve¬
likih časnih skrbi na večnost. Kaj
bodo pomagale bogatinu polne skri¬
nje blaga in denarja, počemu bo
prevzetnežu prekrasno stanovanje,
če pa za dušo ne bo preskrbljeno
takrat, ko bo ura našega časnega
življenja dotekla? “Nespametni člo¬
vek, nocoj, to noč lahko Bog terja
od tebe tvojo dušo in kar si nagrabil,
čigavo bo ? ”(Lk 12,20). Ne obetajmo
si še mnogo let na svetu, zakaj “člo¬
veški dnevi so kratki, število mese¬
cev je pri Bogu, ki je človeku mejo
postavil, katere prestopiti ne more”
(Job 14,5). Marsikateri izmed nas
je že na meji, samo eno stopinjo še
in časnega življenja bo konec. Zato
delajmo, dokler imamo čas !

Kako negotov je čas na¬
šega življenja in kako nepričakovano
lahko pride smrt, ki človeka pokosi,
ko najmanj na to misli. Oj, koliko
naših prijateljev leži v grobeh in
mirno spi, ki so lani današnji dan

.Slomšek govori

16

AVE MARIA

veselo obhajali! Njih duše uživajo,
kar so si zaslužile tukaj na zemlji v
kratkem času življenja. Koliko jih
je bilo, ki smrti še niso prav nič
pričakovali. Toda preden se bo novo
leto postaralo, bo lahko tudi hladen
severni veter na naš grob nanesel
mrzlega snega. Le šibek vetrc za¬
piha in kakor tenak las se pretrga
naše življenje, Eden umrje na poti,
drugi doma na postelji, tretji v go¬
zdu ali na njivi. Smrti se braniš na
levi, pa pride od desne strani, be¬
žiš na desno in smrt te od leve lovi.
In če te ne najde pripravljenega, je
z življenjem tudi vse drugo izgub¬
ljeno. “Cujte, ker ne veste, kdaj
pride Gospod: na večer, ali ob pe¬
telinovem petju, ali zjutraj. Čujte ,

Kakor viharno morje je naše življenje...

da vas ne najde speče. Kar vam
pravim, pravim vsem: Cujte!...”
( Mk 13).

Kako dragocen je čas na¬
šega življenja. Eno samo leto na
svetu je toliko vredno, da si moreš
z njim kupiti celo večnost, polno
veselja. Nasprotno pa tudi: če le v
hudo obrneš eno leto, ki ti je v zve¬
ličanje odločeno, si s tem nakoplješ
milijone in milijarde let večne žalo¬
sti in nesreče. Zakaj čas je cena
večnosti. Vprašajmo pokojne, kaj
imajo od kratkega časa svojega živ¬
ljenja? Pravičen in krivičen sta le¬
žala na smrtni postelji in oba sta
jemala slovo od časnega življenja,
toda pravični je vzel s seboj prav
uporabljen čas in vse dobro, ki ga
je v tem času izvršil, je tudi vzel
s seboj. Vse to mu je pridobilo
večno krono. Vzel pa je tudi grešnik
s seboj svoj zapravljeni čas, ki ga
je v svetnem užitku potratil. In to
mu je pridobilo večno žalost. - Le
ne zanašajmo se na svoja mlada le¬
ta, le ne zaupajmo preveč svojemu
zdravju. Zelene in cvetoče rožice
za koso na travniku padajo, stare in
mlade k pogrebu nosijo. Z vsakim
dnevom umiramo, vsak dan se nam
nekoliko življenja vzame, tudi ko
rastemo, se nam življenje krajša.
Kar nam je časa minulo, ga ne bo
nikdar več nazaj. Prihodnji čas tudi
ni v naši oblasti. Le sedanja minuta
je naša, samo te nikdar ne zamudi¬
mo. “Delajmo, dokler je dan, pride
noč, ko ne bo mogel nihče delati”
(Jan 9, 4).

Na pragu med novim in starim
letom postojmo, poglejmo še enkrat
pretečeno leto in na prihodnje leto
mislimo. Bilo je lansko leto polno
milostibožje in dobrote, pa tudi pol¬
no pregrehe in nehvaležnosti, za
marsikoga na večno izgubljeno. Ve¬
liko jih je pomrlo, ki so še lani med
nami živeli, pa tudi pogubilo morda,
ki so z nami grešili. Nas pa še čaka

Januar 1953

usmiljeni nebeški Oče. O, ne zamu¬
jajmo in ne tratimo več zlatega ča¬
sa. Naj bo s starim letom starega,
pregrešnega življenja konec in z
novim letom naj se začne novo živ¬
ljenje prave pokore in resničnega
poboljšanja. Niti dneva, niti ure ne
smemo več odlašati - saj je to novo
leto lahko za nas zadnje.

Kakor bistra voda po gladkem
potoku naglo teče in se za trenutek

n
ne ustavi, tako beži čas našega živ¬
ljenja. V sredi tega tekočega časa
pa stoji sveti križ in na njem se
sveti presladko ime JEZUS, ime
našega Zveličarja. Kdor se svetega
križa drži in po nauku Jezusovem
zvesto živi, se ne bo nikoli zgubil v
valovih pregrešnega sveta. “Svet
preide in vse njegovo poželenje, kdor
pa božjo voljo spolnjuje, ostane ve¬
komaj” (Jan 2,19).

SEDEM PRAVIL

ZAKONSKE SREČE

j. Skušaj svoje domače zadeve ob¬
držati zase. Ni ga bolj nevarnega sov¬
ražnika za zakonsko srečo, kakor raznašati
domače družinske razmere vse naokoli ,
svojim prijateljem in sosedom. Tudi naj-
ožji družinski znanci naj ne zvedo o no¬
tranjih skrivnostih med možem in ženo.
Kdor družinske skrivnosti raznaša, goji
kačo, ki bo polagoma in gotovo zastrupila
medsebojno zakonsko ljubezen. Sveta pa
išči pri duhovniku; ta ti bo rad pomagal in
bo o tvoji zadevi molčal.

2. Družinske stroške je treba prila¬
goditi dohodkom in nekaj je treba dajati
na stran za deževne dni, kakor pravimo.
Pametno gospodarstvo je eden glavnih
opornikov družinske sreče, ki napravi člo¬
veka zadovoljnega, poštenega, podjetne¬
ga, treznega in velikodušnega. Navadno
je tako: kdor veliko zasluži, veliko pora¬
bi . Toda z varčnostjo si lahko pripravimo
udoben domek tudi z majhnimi dohodki.

3- V svojem obnašanju naj se mož in
žena držita tistih postopkov in tiste pri¬
jaznosti, ki sta je bila vajena takrat, ko

sta se spoznavala in ju je bila sama do¬
stojnost, obzirnost in ljubeznivost. Tako
naj bo tudi zdaj, ko sta skupno v istem
domu. Mnogi se pred zakonom umetno po¬
narejajo, po poroki pa pridejo na dan s
svojo pravo barvo, vsaj doma. Do tujcev
so najbolj vljudni, do domačih pa tako
silno čudni in brezobzirni.

4. Ne pozabi, da je tvoj mož ali
tvoja žena človeško bitje in ne angel .Za¬
to ima vsak svoje napake in docela popoln
človek doslej še ni bfl rojen. Saj poznaš
svetopisemsko zgodbo o brunu v svojem
lastnem očesu in o pezdirju v očesu bliž¬
njega.

5. Skušaj biti zvest pomočnik, zve¬
sta pomočnica svojemu zakonskemu drugu,

18

svoji zakonski družici v življenju. Dajaj
tolažbo in pomagaj lajšati skupno breme,
kadar in kolikor le moreš. Nadloga, bole¬
čina in žalost so delež več ali manj vsa¬
kega izmed nas. Medsebojna pomoč, drug
drugega breme složno skupno nositi, vse
najtežje križe za polovico teže zmanjša.

6. Ne bodi nevoščljiv in nevoščljiva.
Nevoščljivost je strast, ki neprestano išče
to, kar prinaša samo trpljenje. Navadno
pa je vse le prevara in domišljija. Pogosto
se najdejo zavistni ljudje, ki jih bode v

A VE MARIA
oči sreča zakonske dvojice in bi radi uni¬
čili njun mir in edinost, ko jim šepečejo
na uho neutemeljeno sumničenje. Naj bo
čista tvoja vest, odstrani vsako senco pre¬
vare in ne imej nobene skrivnosti proti
svojemu zakonskemu drugu.

7. Bodi resnično veren in pobožen,
rad moli za svečo v zakonu. Bog in naša
sveta vera sta najbolj varna in najtrdnejša
temelja družinskega življenja. Vse je od¬
visno od božjega blagoslova. "Ako Bog ne
zida hiše, se zastonj trudijo zidarji..."

H.

j/JM


tem nazivom se začenja
tretja kitica Marijinega litanijskega
slavospeva. Opeva Marijo kot našo
mater in ima tri dele: prvi trije na¬
zivi jo prikažejo kot duhovno mater
vsakega pozameznega vernika, na¬
slednjih deset kot mater cerkvene
skupnosti, zadnji štirje pa povedo,
kaj je Marija za nas tudi v našem
telesnem vsakdanjem življenju.

Prvih trinajst nazivov ima mi¬
stični, skrivnostni pomen, zato se
zde na prvi pogled težko razumljivi.
Zlasti preprosti vernik si s težavo
razlaga, kaj nam govore o Mariji¬
ni časti. Vzeti so ali iz svetega pi¬
sma stare zaveze kot predpodobe,ki

jo napovedujejo, ali iz nove zaveze,
zlasti iz spisov cerkvenih učenikov
o Mariji. Tudi razlagalci litanij so
nekoliko v zadregi, kako naj jih ra¬
zumevajo in pravilno razlože, da
bodo jasne tudi navadnemu verniku
in bo vedel, kaj moli. - - -

“Podoba pravice” se glasi
prvi naziv v slovenščini. Latinski
izvirnik pa imenuje Marijo “Specu-
lum justitiae - Ogledalo pravično¬
sti”. Sele ta nam pove, kako naj ga
prav pojmujemo.

Iz življenja sv. Stanislava Kostka
se pripoveduje, da je njegov vzgo¬
jitelj na dunajskem cesarskem dvo¬
ru opazil, kako večkrat potegne iz

Januar 1953

žepa neko stvar in jo delj časa ogle¬
duje. Bil je prepričan, da ima malo
ogledalce, v katerem iz nečimerno-
sti gleda svoj obraz. “Daj sem, ” mu
ukaže. Fant zardi in je v vidni za¬
dregi. Kako se vzgojitelj začudi, ko
najde v fantovih rokah Marijino sli¬
čico v lepem okvirčku. Bil je ginjen.
Svetemu Stanislavu je bila Marijina
slika ogledalo, v katerem se je po¬
gosto ogledoval in jo pozdravljal.

Marija je “Ogledalo pravičnosti”
že za Boga samega. - V knjigi Mo¬
drosti nam Bog sam pripoveduje, ka¬
ko je vse stvarstvo ustvarjala samo
Njegova neskončna modrost. Vanj
je položil nekako sliko samega sebe,
in sicer tako jasno, da tudi najpre¬
prostejši in neuki človek v njem
lahko vsaj nepopolno spoznava Boga
in Njegove neskončne lastnosti. Tako
moremo razumeti tudi besede sve¬
tega pisma, ko pravi o Stvarniku, da
“je videl vse, kar je bil naredil, in
je bilo jako dobro”. Iz vsega stvar¬
stva mu je kakor iz ogledala odse¬
vala Njegova lastna neskončna mo¬
drost in imel je - človeško rečeno -
dopadenje nad samim seboj in nad
stvarstvom.

Enako je Bog ustvaril tudi člo¬
veka po svoji podobi, kar sv. pismo
izrecno pravi. Vanj je vdihnil dušo,
svojo sliko, vsaj žarek svoje popol¬
nosti. Tudi v tej sliki se je gledal
kakor v ogledalu in v svoji ljubezni
do človeka ustvaril zanj na zemlji
raj. Pa je človek s svojim padcem
razbil v sebi to ogledalo, spačil v
sebi božjo sliko in zapravil tudi raj.

Če pa je Bog že v mrtvo naravo
položil odsev s voj e ga bivanj a in svo¬
je popolnosti, če je že v človeka ob

19
stvarjenju položil svojo podobo in
mu dal svojo ljubezen, koliko bolj
se je Bog gledal v ogledalu Marijine
duše v vsej svoji popolnosti in z
dopadenjem. Nujno si moramo misli¬
ti, da je tudi Marijo - Mater svojega
Sina, ustvaril tako, “da je bila jako
dobra.”

V lažje razumevanje tega vzemi
čisto ogledalo ob jasnem sončnem
poldnevu in ga nameri proti soncu.
Kako prekrasno bo zažarelo sonce
v njem! Kakor v eni točki v zrcalu
se bodo združili sončni žarki v od¬
sevu in pokazali vso svojo lepoto.

Marija je prečisto “Ogledalo
pravičnosti”, svetosti in popolnosti
božje. V njem, ki je bilo vedno na¬
stavljeno proti večnemu Soncu, so
se kakor v eni točki zbrali vsi žarki
božje popolnosti in žare nazaj k
Bogu, ki jo je tako ustvaril.

Tako je Marija Že za Boga sa¬
mega “ogledalo”. Bog se gleda v
njem in ima dopadenje do Marije.
“Ta je moj ljubljeni Sin, nad kate¬
rim imam svoje dopadenje, ” se je
oglasil Bog Oče iz nebes pri Jezu¬
sovem krstu. Pravilno sklepamo, da
govori iste besede tudi ob pogledu
na Njegovo Mater. Saj se je v sve¬
tem pismu večkrat izrazil o tem ali
onem svojem velikem služabniku,
na primer Abrahamu, Davidu, Jobu,
da ima dopadenje nad njimi zaradi
njihove pravičnosti. Izbrusili so se
v čisto božje ogledalo in se v življe¬
nju nastavili naravnost proti Bogu.
Koliko bolj pa velja to za MarijoI

A Marija je “Ogledalo pravično¬
sti” zlasti za nas, svoje otroke.

Kakor smo rekli, si je Stvarnik
postavil svoje ogledalo že v prvem

MISIJONSKI MESEČNI NAMEN

20

človeku, ta pa ga je z grehom raz¬
bil. Postal je ogledalo satanu, zr¬
calo greha in zlobe. Nič več ni bil
odsev božje popolnosti. Njegov ra¬
zum je otemnel, kako naj zdaj razu¬
me, kakšno pravičnost Bog od njega
zahteva ? Sam Bog mu ukazuje po
svetem pismu: “Bodite popolni, ka¬
kor je vaš Oče v  nebesih popoln! ”
A težko je biti popoln pri našem
razbitem ogledalu. Pa se je neskon¬
čni Bog usmilil in v svoji večni lju¬
bezni do človeka dal drugo ogledalo,
v katerem bo videl prenešene žarke
božje pravičnosti. Marija naj bo kot
naša Mati to novo božje ogledalo!
Vsi lahko vidimo v njem žarke božje

AVE MARIA
popolnosti in tako hitimo za božjo
pravičnostjo, ki nam jo kaže Marija
- “ Ogledalo pravičnosti ”. Čistih
božjih žarkov bi naše zatemnelo du¬
hovno obličje ne preneslo. Marija
nam jih posreduje kot resnično zr¬
calo. Žarki, ki odsevajo preko nje
na nas, nam vzbujajo hrepenenje po
božji popolni pravičnosti, pa tudi
krepijo našo voljo, da se bomo ne¬
prestano ogledovali v njem, kakor
je storil Stanislav in postal svetnik.

Zato pa, Marija - Ogledalo pra¬
vičnosti, prosi za nas uboge grešni¬
ke ! Naj bodo naše duhovne oči
vselej uprte v presvetle žarke božje,
ki odsevajo iz tebe I

P.Miršek

Skozi viharje gre moja pot...

Pne 7.oktobra 1949.- “Bum,bum,bum..."
Vrata glavnega vhoda so se lomila pod močnimi
udarci.

“Strela z jasnega, kaj pa je? Kaj ste znore¬
li? Kdo je, kaj delate?... ” Ves iz sebe sem stal
na verandi misijonske postaje in kričal proti
vhodu. Saj še sam nisem vedel, kdaj sem skočil
iz sobe, kjer smo bili mirno zbrani okrog mize

Izgnani kitajski misijo¬
nar P. Rudolf Pifko OFM
nam jena prošnjo poslal ne¬
kaj strani svojega misijon¬
skega dnevnika. Bralci bodo
gotovo radi sledili njegovi
živi besedi. - Urednik

pri preprosti večerji. Moji hišni prijatelji in mi¬
sijonski pomočniki - katehist, kuhar, njegova
žena in mlad par France in Mari - so kar pre¬
bledeli. Oči vseh so bile nemo uprte vame, kajti
obisk neznancev v večernem mraku jih je preveč
iznenadil, moj drzni nastop pa še bolj prevzel. A
jaz sem že stekel doli, da so mi ostali komaj

Januar 1953

21

sledili.

“Kdo pa je ta?” so prišleci kazaje name iz¬
praševali katehis ta, ki se je ves tresel od strahu.
Da bi jih pomiril in obenem nas opravičil, je od¬
govoril: “Amerikanec je!” Že so se globoko pri¬
klonili ter izginili po hribu navzdol kakor splaše-
na čreda. Morda so hoteli hrane ali prenočišča.
Ko bi vljudno prišli, bi jim postregel po svojih
skromnih možnostih in bi me ne vrgli s tečajev.
Tako pa sem kar pozabil, da smo na misijonu
edini v kraju - prestrašeno ljudstvo je zapustilo
mesto, zbežalo v hribe in se poskrilo - in da
sem zrl v oči drzni vojskujoči se gruči, ki bi me
lahko na mestu podrla in za vedno ohladila. Smo
pač na bojnem polju.

Veste kdo so bili pozni obiskovalci? Do zob
oboroženi častniki in vojaki umikajoče se kitaj¬
ske narodne vojske. Dobri fantje, a zapuščeni in
nič ogranizirani.

Pozno ponoči sem s Francetom ob petrolejki
popravljal in zbijal vrata našega glavnega vhoda,
da je odmevalo po izpraznjenem mestu. Tu in
tam si slišal udarce puškinega kopita po zaprtih
vratih zapuščenih hiš, ali lomljenje zapahov. V
daljavi so regljale strojnice in grmeli topovi. Kaj
prijazna noč, ali ne? Pač nimaš izbire.

“Kaj bo ponoči? Kaj bo jutri, Lu-šen-fu?...”
me je Mari vsa v drgetu in neprikriti skrbi iz¬
praševala. Ta mladi kitajski par se me je okle¬
pal, kot bi bil le pri meni na varnem. Nisem ji
vedel odgovora. V božjih rokah smo. Bog sam
ve, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Morda se
bodo vojaki vrnili, ali pa jih bo zamenjala rdeča
“osvobodilna” vojska...

Pri večerni molitvi sem prav posebej prosil
našo nebeško Mater za varstvo in pomoč. “Varuj
naše kristjane, saj nas še nikoli nisi zapustila!”
Tlačeča tišina in tema je objemala okolico
kot težka mora.

Dne 11.oktobra 1949,- S somisijonarjem
p. Jožefom sem se vrnil iz sosednje postaje Fu-
chiatsung. Mnogo smo doživeli v teh zadnjih
dneh. Bombe so kar žvižgale nad našimi glava¬
mi. Saj res nisem vedel, kam bi se dal. Niti za
eno uro nisem bil gotov, da jo bom preživel.

Ljudje so naju debelo gledali, da sva tujca
še vedno na svojih mestih. Pa tudi jaz sem de¬
belo pogledal, ko sem prišel do svoje misijonske
postaje Lengshuitan. Misijon je bil zaseden. Ce¬
la armada vojakov - sami mladi fantje - je bila

KI a Japonskem pred-
1  * vajajo film o juna¬
ški katoliški ženi iz 16.
stoletja, Grati Hosoka-
wa. Zaradi svojih juna¬
ških čednosti je postala
priljubljena oseba v ja¬
ponski literaturi in dra¬
matiki.

Grati Hosokawa je
bila zaradi političnih
spletk pregnana po last¬
nem možu od doma. Ko
je bila njena vera po¬
stavljena na preizkuš¬
njo, je junaško odbijala
vse napade. Leta 1600.
je bila ujeta od sovraž¬
nih vojakov. Odbila je
ponudbo, naj napravi sa¬
momor. Končno jo je
ubil poganski služabnik,
da bi jo s smrtjo rešil
pred “nečastjo”.

Tudi Japonska ima
svoje narodne junake, ki
s svojim krščanskim
značajem gotovo vpliva¬
jo na narod, ki se p?o-
buja.

l/dor koli si že, moli

* za novega pred¬
sednika ZDA! - To mi¬
sel je sprožil Rev. Ja¬
mes Keller, voditelj

22

AVE MARIA

dobro znane organiza¬
cije “Christophers”. V
govoru je nedavno po¬
udaril, da je predsed¬
niška služba težka in
odgovorna, zato je tre-
bo njenemu nosilcu ve¬
liko pomoči in modrosti
od zgoraj. Ta pa se mo¬
re izprositi le z gorečo
molitvijo. Brez ozira
na to, ali si volil tega
ali onega, ali si mlad
ali star, bogat ali reven:
General Eisenhower je
tvoj predsednik nasled¬
nja štiri leta. Tudi novi
predsednik je v svojih
govorih že neštetokrat
poudaril, da smo popol¬
noma odvisni od Boga.

Father Keller je tudi
predlagal, naj bi bila
nedelja dne 18. januarja
- tik pred nastopom no¬
vega vodstva ZDA - dan
molitve za predsednika.
Naj bi ga pri delu nav¬
dihoval Bog, da bo tako
vodil državo, da bo kar
najboljše zadušni in te¬
lesni blagor vseh dr¬
žavljanov. .

Se mi se pridružimo
molitvi cele Amerike!

^ritanski katoličani
so poslali javen
protest londonski vladi,
ko je naznanila, da pri¬
de Maršal Tito med 23.
in 29. marcem 1953. na
obisk v Anglijo. Nad¬
škof Donald A. Cambell
je posvaril vlado, da bo
Titov prihod v Veliko
Britanijo izzval javne
demonstracije katoliča¬
nov in nekatoličanov in
j e imenoval Tita “sov¬
ražnika Boga in moder-

Naž
miši jonar
p«Rudolf (X)
s somisi jonarji
in kitajskima
znancema

pred našo hišo in cerkvico. Borci osme rdeče
armade - komunistični “osvoboditelji”...

Tesno mi je postalo pri srcu. Kaj naj sto¬
rim? Naj se umaknem? Ne, kar naprej! Bomo
Videli, kaj bo I

Povprašal sem vojake po njihovem poveljni¬
ku. “Misijonar sem. Bil sem na sosednji postaji
in zdaj sem se vrnil. To je misijonska hiša in
sem zanjo odgovoren. ”

“Hao,hao,že dobro! Bom povedal majorju, ”
se je glasil vojakov odgovor.

Odšel sem kratkomalo na postajo in stopil v
svojo sobo v prvem nadstropju. Komaj sem se¬
del, že je prišel nekdo za hrbtom in me zagra¬
bil. Mislil sem, da me je hotel p. Jožef prestra¬
šiti, zato pa sem še bolj ostrmel, ko sem za¬
gledal mladega Kitajca-vojaka. Dobrodušen fant
mi je prožil roko v pozdrav in se mi predstavil
za majorja, dasi je bil v obleki navadnega vojaka,
brez častniških znakov. S kitajsko vljudnostjo se
mi je opravičeval, da so zasedli postajo v moji
odsotnosti. Le nekaj dni mislijo ostati...

Zvečer je bil major zopet pri meni. O svo¬
bodi je govoril, o preteklosti in bojnih uspehih
“nepremagljive” rdeče vojske ter o načrtih za

Januar 1953

bližnjo bodočnost. “Ves svet moramo osvoboditi,
prostost mu moramo dati in mu prinesti mir, ”
mi je navdušeno izpričeval. Obljubljal nam je
varstvo nove rdeče vlade in me trepljal prija¬
teljsko po rami. Le zakone moramo ubogati, pa
bo vse v redu... Pozno v noč smo se poslovili.

Zanimivo bi bilo videti zakone, ki bodo pri¬
šli. Kar smilil se mi je idealni dečko, ki se je
morda res boril za komunistično tiranijo z naj¬
boljšim namenom. Toda njegova velikodušnost in
oslinjena ljubeznivost se mi je zdela že na prvi
pogled preveč priučena. Treba si je pač pridobiti
ljudstvo, saj so imeli rdeči na severu s svojimi
takojšnjimi poboji vse proti sebi. Taktika komu¬
nizma, neumen je, kdor ji zaupa! O, ko bi mogel
pogledati že tisti prvi dan za zastor bodočnosti,
kaj vse bi videl!

23
tako ogromno delo. Saj
je v enajstih letih na¬
pravil 9000 milj dolgo
misijonsko pot, zasadil
križ v 52 pokrajinah in
krstilstotisoče duš.Leta
1552. je osamljen umrl
na otoku Sancianu, danes
pa ga pozna ves svet.

Taka je pot svetnikov.
V življenju jih ne pozna¬
mo, ker smo slepi za
velika dela. Sele po njih
smrti zažarenjih zgledi
kot sijajne zvezde, ki
ne bodo zašle nikdar
več.

Dne 3.dovembra 1950.- Vsi sveti in dan
proglasitve verske resnice Marijinega vnebo¬
vzetja. Kakšno slavje smo imeli! Ta dan je bil
kakor sončni žarek v temnem, deževnem dnevu,
zato smo ga proslavili z vsem sijajem. Prvič se
je zbrala na misijonski postaji taka množica
ljudstva. Kaj takega niti kristjani niti pogani
še niso doživeli. In kako so pomagali v'dneh pri¬
prave. Zato pa smo po slovesnostih napravili tudi
sliko (žal so mi jo z drugimi vred zaplenili pred
odhodom). Kako živahni in veselo razpoloženi
smo bili vsi.

nega Nerona”. Nadškof
je oznanil Družbi za šir¬
jenje resnice (C. T. S. -
Catholic Truth Society),
“da bo zahteval v imenu
pravice od britanske
vlade, da pove Titu, naj
odmakne svoje božje-
ropne roke od Cerkve
božje ter pusti naše pre¬
ganjane brate živeti svo¬
bodno in brez strahu
pred tiranijo”, škof John
H. Heenan iz Leedsa je
dejal, da se tudi v An¬
gliji lahko zgodi to, kar
s e dogaja v Vzhodni Ev¬

ropi. Več društev je z
letaki pozvalo ljudstvo
na javne demonstracije
proti Titovemu prihodu.

Fjne 2. decembra je
preteklo 400 let od
smrti velikega misijo¬
narja sv. Frančiška Ksa-
verija. Ce upoštevamo
prometna sredstva nje¬
govega časa, se moramo
njegovim uspehom samo
čuditi in obenem hvaliti
moč božje milosti, ki
ga je usposabljala za

Prezident Truman je
bil pri polaganju
vogelnega kamna nove
prezbiterijanske cerkve
v Alexandriji, Virginia.
V govoru je izjavil, da
je danes posebna naloga
vseh cerkva: nadaljevati
boj proti socialnim
svoj boj proti social
boj proti vsem social¬
nim krivicam za dosego
bratstva in boljšega ra¬
zumevanja med vsemi
narodi. Cerkve morajo
rasti, kajti “demokra¬
cija je predvsem duhov-
nj. sila, zgrajena na du¬
hovnem temelju: v veri
v Boga in izpolnjevanju
moralnih principov. Ta
najvišja in temeljna za¬
kona pa nam končno da
samo Cerkev. Naši u-
stanovitelji so dobro ve¬
deli za ta zakona - a v
našo lastno propast bo,
če ju p®zabimo! "

♦

Molitev je kakor vod¬
njak, ki ima dve vedri: ko
gre eno gor, gre drugo dol.

A VE MARIA

24

LJUBE GOSPE

smrti ni resni-

o Bobbyju naj
da bi odslej še
Take stvari so

Leo E.
Lovasik
* 1921.
t 1943.

Prevedel
p. Odilo
O.F.M.

M ^ahko si predstavljam, kako ste
se počutili doma, ko ste izvedeli za
Bobbyjevo smrt. In kako težko je to
prizadelo njegove starše! Mene je
novica zelo potrla, saj se spominja¬
te, da je bil poklican k vojakom z
dvajsetimi leti kot jaz in celo isti
dan sva bila preoblečena ter skupaj
posečala tečaje v Združenih državah.
Pri isti edinici sva se vežbala tako
v šoli kakor v zraku. Končno sva
se srečala tu v Angliji. Čudno se mi
zdi: Bob je bil pri vsaki stvari šti¬
rinajst dni za mano, tudi pri šest¬
dnevnem dopustu. S tem zadnjim
poletom me je prvič prehitel in pa¬
del. Ne verjamem vražam, a čudno
se mi le zdi...

Bob je bil star komaj 21 let, toda
bil je mož. Ce je kje kak pravi vo¬
jak, je bil to gotovo moj mrtvi pri¬
jatelj. In ne samo to: bil je tudi lju¬
bezniv fant, družaben in do vsakega
prijazen, dostojen in pošten, kakor
mora biti vsak Amerikanec. Nič ni
poznal bojazni. Vsako stvar je vzel
tako, kot je bila in jo je tudi izpeljal.
Vojaki so se norčevali iz dejstva, da
sva bila on in jaz vedno skupaj pri
vseh zasnovah in kar mimogrede
sva izvršila, kar so nama ukazali,
ter bila pri tem srečna. Z Bobom
sva se o tem šalila teden dni predno
je odšel. Tu je vzrok, da skoraj ne

morem verjeti vesti o njegovi smrti.
Ce pa je res mrtev, se moram pred
junakom globoko odkriti. Četudi ni
storil nič posebno velikega, zasluži
spoštovanje. Izvrševal je malenkost¬
ne stvari, ki pa so bistvene. Malen¬
kosti, kakor: ne zabavljati, ne se
pritoževati, opravljati vestno svoje
dnevno delo. .. niso nič posebnega v
očeh sveta. Toda Bob je vse to vr¬
šil stanovitno, tako v temnih kot v
jasnih trenutkih. Prav to si je pri¬
dobilo prijateljsko ljubezen in spo¬
štovanje do junaka. Da šeni bil nje¬
gov tovariš in doma iz istega mesta,
na to sem ponosen. Na to, da sem
bil prijatelj junaka, sem ponosen
dvakrat. Zato še vedno molim in
upam, da poročilo o
čno.

Žalostna novica
Vas ne prestraši,
bolj skrbeli zame,

se že zgodile in se bodo še. To ni
znamenje, da bi morali pričakovati
kaj hujšega. Bog je hotel njegovo
dušo, da jo obvaruje pred zalezova¬
njem sveta, kakor je vzel pred leti
mojega zaupnega prijatelja Harolda.
Bog ga je hotel obvarovati pred gro¬
zotami sedanje vojne, da lahko uživa
mir na drugem svetu, kamor ne se¬
ga brnenje letal in bliski strelov.
Naj se vedno zgodi najsvetejša volja
božja!

Mama, izroči Bobovi materi mo¬
je najgloblje sožalje! Vsi, ki smo z

Januar 1953

Bobbyjem služili vojake, bomo sku¬
šali vzeti ločitev junaško.

Vse doma prepuščam svetemu
božjemu varstvu in neskončni božji
ljubezni. Vaša imena šepetam pri
sleherni svoji molitvi. (Anglija dne
18. avgusta 1943.)

Naš Leon je skoraj malo slutil,
da bo čez dvanajst dni sledil svoje¬
mu prijatelju v večnost. Kakor bi o
sebi poročal, ko je pisal, da je vzel
Bog Bobbyja v domačijo miru in ve¬
selja, da njegovo dušo obvaruje pred
zalezovanjem sveta in pred grozota¬
mi vojne. Bog vedi, kakšno posmrt-
nico bi Bob napisal o prijatelju Leo¬
nu. . .

Ko so bile končane vojaške vaje
v Angliji, sta Bob in Leon dosegla
svoje končno, večno oporišče - le
“dva tedna narazen” tudi v tem zad¬
njem koraku. Naj bosta zdaj zdru¬
žena pri Bogu na veke !

SLOVO

Vsako novo jutro je Leona pri¬
bližalo zarji večnega dneva. Naj se
je tega zavedal ali ne - najljubšemu
srcu na svetu, svoji materi, je re¬
kel prisrčni zbogom. Njegova zadnja
pisma so govorila le o potovanju in
slovesu. Kakor bi ga Marija sama
navdihovala, da se bo moral loči¬
ti od matere, katere mesto bo v
najbližji bodočnosti prevzela Ona -
nebeška Mati.

Leon je rad pošiljal materi lepe

25
slike in ljubke pesmice. S tem jo je
hotel le razveseliti. Dne 18.avgusta
ji je pisal:

“Ko govorim o starih spominih,
mama, ti pošiljam še tole kratko
pesmico, po kateri je govorila mati
svojemu sinu-vojaku:

Tu rožice cveto in kmalu se odpro
marjetice prekrasne, odete v sončni sij...
Pogosto hodim pota, ki nekdo
je hodil jih nekoč - moj sinko, ti.

Zdaj sobica je prazna, kjer nered
je dal ji košček tvojega značaja.
Jezila sem se nate spet in spet,
pa skriti nisem moglo ti smehljaja.

Vse tiho v njej je, tebe čaka...

Kje hodiš danes, kje boš spal nocoj?

Bog varuj te, saj zate mati piaka,
da bi močan bil v boju, sinko moj!

Med takimi veselimi spominki je
bil še eden, ki je tako nežno zadel
struno materinega srca: podoba, ki
je predstavljala povratek sina k ma¬
teri, ko je fant dobil prvi dopust. S
solzami v očeh je srebrna materina
glava počivala na močnih ramenih
sina-vojaka. Ljubeče ga je pritisni¬
la na srce, na srce, ki je bilo zanj
od prvega trenutka njegovega življe¬
nja. Zdaj je fant zrastel, močan je
postal. Bori se za deželo, ki jo lju¬
bi in je zanjo pripravljen darovati
celo svoje življenje. Podoba nosi
napis: Prvi vojaški dopust. V zgor¬
njem kotu pa je Leon napisal sledeči
verz:

Visoko
nad oblaki
si bliže
Bogu...

26

A VE MARIA

Ko v tihih uran misli se oude,
na aom spomini sladki olive.
Lahko bo bojni ogenj, grom prestati,
dokler bo živ spomin na Tebe, mati!

Se še spominjaš mojega prvega
šestdnevnega dopusta? - Leon

Res ni težko razumeti, zakaj je
materi taka podoba z verzom všeč.
Jo pač spominja na sinovo nežno
ljubezen, na njegov prvi obisk doma
v vojaški suknji - prvi in tudi zadnji,
kar takrat ni niti malo slutila.

Tu so izvlečki iz pisem, ki jih
je Leon pisal materi zadnje tri dni
svojega življenja:

PREVOZ BOMBNIKOV

Da te rešim dvomov, zakaj ti že
cel teden nisem nič pisal, naj ti po¬
jasnim, s kakšnim delom sem zapo¬
slen zadnje tri tedne. Vzrok, da ti
delo nisem prej omenil, je bil tale:
bal sem se, da ne bi razkril kake
vojaške tajnosti. Zdaj pa sem vpra¬
šal svojega pilota in mi je dejal, da
ne bo nič hudega, če ti pišem o tem.

Zadnje tedne sem bil zaposlen v
nujnem opravilu: prevažali smo le¬
tala po vsej Angliji. Ko smo zaman
čakali vpoklica v akcijo, smo dobili
to važno delo. Zelo malo časa sem
preživel na svojem letališču in tudi
zdaj sem na stotine milj oddaljen od
svoje edinice. Čakamo, da se vreme
zjasni in se bomo mogli dvigniti. Po
ure in ure smo dnevno v zraku. Ze¬
lo pogosto zamudimo obed in večer¬
jo, pa nič ne de: naši poleti me silno
vesele. Zadnje tedne sem videl pre¬

cejšnji del angleške dežele, gotovo
nad polovico. Mnogo lepega sem vi¬
del in spoznal mnogo zanimivih lju¬
di. Žal naše delo najbrže ne bo dolgo
trajalo, ker nas potrebujejo za še
važnejše opravke.

Zato  upam, mama, da mi boš
odpustila, ko se nisem prej oglasil.
Cez dan smo v zraku, ko pa se vra¬
čamo na letališče, je že tako pozno.
In odpočiti se moramo za napore
prihodnjega dne. Na poletih ni cele
posadke: le pilot, njegov namestnik,
mehanik in jaz kot radiotehnik. Na¬
še ugodnosti so vse prej kot vojaške.
Povsod nas prijazno sprejemajo,
jemo s častniki in imamo celo svoje
sobe z rjuhami in blazinami - nekaj
posebnega za bojno polje. Mnogi vo¬
jaki in civilisti nam zavidajo.

Ko se enkrat navadiš na težka
letala, si kar vznemirjen pri vožnji
z malim "vrabcem”, kjer je pro¬
stora komaj za dve osebi. Zadnjič
sem imel nujen opravek s svojim
polkovnikom in sem se zakasnil. Ker
nisem imel na razpolago nobenega
prevoznega sredstva, da bi prišel
pravočasno do svoje edinice, je ka¬
petan naročil poročniku, naj me
vzame v “Piper Cub” in odpelje do¬
mov. Kakor bi se vozil v avtomobi¬
lu. Saj še padala ni treba v takem
letalu. Mama, po končani vojni te
bom vzel enkrat na bližnje letališče,
da boš poskusila vožnjo po zraku!

Jutri je nedelja in upam, da bom
imel priliko za sveto mašo. Prete¬
klo nedeljo sem jo komaj komaj ujel.

Dalje prih.

Neki  mož je vsako nedeljo dejal svoji ženi:"Le pojdi v cerkev
in moli za naju oba! Meni ni treba maše. 11  Žena se je na vso moč
trudila, da bi ga spravila v cerkev, a ji ni uspelo. Neko noč pa se je
možu sanjalo, da sta oba umrla in sta čakala pred nebeškimi vrati. In
glej! Sveti Peter jima je odprl, pomignil ženi in ji rekel:"Le sama
vstopi za oba, možu ni treba nebes!" Ubogi mož je ostal sam pred za¬
prtimi vrati.. .Ko se je prebudil, je povedal ženi svoje sanje in dodal:
"Te sanje so zame rešitev. Odslej te bom vsako nedeljo spremljal k
sveti maši."

Januar 1953

27

L-£A\ONTf K! <»A\fVF

jaslice. Za polnočnico

AmONT  preživlja
svoje zimske mesece.
S snegom nam tudi letos

je bila cerkev kar polna.
Slovesno sveto mašo je
opravil p. Gracijan ob
asistenci naših kleri¬

• G. škof je podelil na¬
šim letošnjim trem no-
vomašnikom red diako¬

ni prizanešeno in naš
plug je že redno na de¬
lu po naših poteh. To¬
laži nas, da bo kmalu
pomlad, čeprav pred
nosom še ravno ni.

kov, dočim so patri vsi
pomagali na sosednjih
farah. Bilo je dosti de -
la, pa seveda tudi bo¬
žičnega veselja.

nata, da se tako poča¬
si iz stopnje na stopnjo
bližajo oltarju, kakor
zahteva Cerkev. Dne 13.
junija bodo dosegli zad¬
njo stopnjo - mašniško

• Ob priliki Narodnega
kongresa frančiškanskih
sester v Saint Francis
College v Jolietu, smo
imeli zadnje dni novem¬
bra pri nas več gostov:
same znane osebe s po¬
lja frančiškanske vzgo¬
je. Med nami sta bila
kapucinska patra zgodo¬
vinar Theodore Roemer
in Donald Wiest, dalje
P. Basil Heiser O. F. M.
Conv. , P. Donald Bilin-
ski OFM in P. Daniel
Egan TOR. Mimogrede
se je oglasil na ameri¬
ških Brezjah tudi P. Pius
Barth OFM, profesor na
chicaški De Paul Uni-
versity in predsednik
“ Francis canEducational
Conference”. Naš pro¬
stor muje bil tako všeč;
da bo letos najbrže pri
nas vsakoletni narodni
kongres frančiškanskih
vzgojiteljev.

• Lemontski božič je
bil lep. Naš zakristan
je prav okusno okrasil
cerkev in postavil lepe

• Saj niste hudi, kajne,
da seje ta številka ma¬
lo zakasnila. Prazniki
so nas preveč zaposlili.
Le zmolite kako zdrava¬
marijo, da bo šlo ured¬
niku delo bolj e izpod rok.

• Že zadnjič 'sem ome¬
nil osmi december, ko
smo imeli v svoji sredi
spetprevzv. g. ljubljan -
skega škofa dr.Gregori¬
ja Rožmana. Spremljal
ga je Rev. Slapšak.

posvečenje in ameriški
Slovenci bodo dobili tri
nove dušne pastirje.

Ti naši lemontski bo¬
goslovci so : Fr. Mark
Hochevar, ( Bridgeport,
Ohio ), Fr. Blase Che-
mazar ( Chicago ), in pa
Fr. Lovrence Grom iz
Waukegana.

Slovesnost podelitve
diakonata je bila prisr¬
čno domača. Poleg sa¬
mostanske družine so se
je udeležili sorodniki
in znanci duhovniških

Obred posvečenja diakonov

28

kandidatov. Vem, da tu¬
di vsi bralci Ave Marije
želite vsem trem, naj
jih spremlja Marija Po¬
magaj in srečno pripe¬
lje do oltarja.

• P. Odilo je bil zopet
delj časa zdoma. Ob pri¬
liki posvetitve nove lo-
rainske cerkve je bla¬
goslovil križev pot, na¬
to je imel misijon na
fari sv. Lovrenca v Cle¬
velandu, za božič pa je
bil v Uniontownu, Pa.

• Ave Marija je dobila
novo obleko. Kako vam
je všeč ? Naslovna stran
je delo g. arhitekta Du¬
šana Svetliča, glava pr¬
ve strani kakor tudi ne¬

kateri naslovi pa aka¬
demskega kiparja Fran¬
ceta Goršeta iz Cleve¬
landa. Obema iskren
Bog plačaj ! Obljubila
sta, da bosta rade volje
še sodelovala.

• P. Ciril dr. Šircelj je
kot tajnik Baragove
zveze naprosil vse
slovenske gg. župnike,
naj bi za Baragovo ne¬
deljo ( 26. januarja) fa¬
ranom razdelili kuverte
za dar Baragovi zvezi.
Bodite velikodušni, saj
gre za našo skupno slo¬
vensko zadevo! Kdor bi
kuverte ne dobil, lahko
pošlje dar na našo upra¬
vo. Vsem dobrotnikom
že zdaj: Bog povrni!

AVE MARIA

• Br. Ignacij je moral
ravno pred prazniki v
jolietsko bolnišnico St.
Joseph Hospital na ope¬
racijo slepiča. Zdaj je
zopet doma, le delati še
ne sme. Pravi, da je
bolj prijetno skrbeti za
lemontske kokoši, kakor
pa biti pod nožem.

• V Betlehemu, Pa. je
dne 29. decembra za¬
spala v Gospodu mati
p. Richarda Rogela, ka¬
plana pri Sv. Stefanu v
Chicagu. Sobratu izra¬
žamo ob tej izgubi naše
iskreno sožalje, enako
vsem sorodnikom. Bla¬
gi pokojni pa naj povrne
Bog njene žrtve, da je
vzgojila sina duhovnika.

P.O.

/Cdo ga je pa obhajal? Naš
čebelar Father John Ferlin vendar !
Dne 30. decembra je poteklo šest¬
deset let, kar je končal svoj noviciat
in napravil neslovesne obljube v redu
sv. Frančiška. Od teh obljub se šte¬
jejo redovna leta. Malokateri redov¬
nik dočaka tako visok jubilej. Naš
p. John ga je.

še vedno je zdrav in ko¬
rajžen. Smo že enkrat pisali o
njem, da ga še nismo videli hoditi,
ker vedno samo teče. Ko odhajamo
iz kapele v obednico, ga imam pri¬
liko opazovati, ker je ravno pred
mano v vrsti. Navadno počaka na
vrhu stopnic, da drugi “starejši”
odidejo naprej. Potem pa se potoči
po stopnicah, da se kar kadi za njim.
Pa gre od septembra že v 83. leto.

Lansko zimosemsemu pa
malo zameril. Noga je bolela
p. Johna; revmatizem ga je navijal.

Pa prvič v življenju, da se mu je
neverjetno čudno zdelo, da bi ne
mogel hoditi in bi ga noge ne uboga¬
le. Tolažil sem ga, da ni tako hudo,
dokler more še vsaj malo hoditi.
“Jaz sem imel revmatizem, da sem
mesece ležal kot hlod, vi pa še ho¬
dite in delate, ” sem mu rekel. Ob
postnih dnevih v samostanu pred ve¬
čerjo pokleknemo in kleče molimo
pred jedjo. Seveda je pokleknil tudi
p. John. Ker pa ga je bolela noga, je
z veliko težavo vstajal. Takrat sem
mu jaz priskočil z najboljšim na¬
menom na pomoč. In tega ne more
nikdar pozabiti. Odpustil je seveda,
pozabil pa ne. “Da bi mi kdo poma¬
gal vstajati pred celo samostansko
družino! ? Nak, tako me še nihče v
življenju ni osramotil!... ” In kadar
ga kdo tega spomni, je vedno hud.

In kako je prebrisan! Ko
bi včasih p. John rad, da bi mu kdo

Največje
veselje
p. Johna:
roj ...

pomagal pri čebelah, zna prav pri¬
jazno vprašati tega ali onega:“Ali bi
rad kaj meda?” Sicer z medom ni
skop, le to vedno razlaga, kakšna
muja je s čebelami in z medom,
predno se napolnijo kozarci. Seveda
mi take stvari dobro, včasih malo
hudomušno razlagamo. Zadnjič en¬
krat sta mi povedala naša farmarja
Lojze in Tone:“Ali so p. John navi¬
hani! Tako sva bila izmučena, da
sva komaj še dihala. Pa naju sreča
Father in pravi: 'Fanta, bi se rada
malo odpočila? Kar z mano za deset
minut! Vama bom nekaj pokazal... ’
In naju pelje k čebelnjaku ter nada-
ljuje;‘Vidita, tile panji so tako tež¬
ki. Kaj bi mi jih znosila v čebel¬
njak?’ In sva skoraj celo uro nosila
panje. Tak počitek nama je pripra¬
vil p. John. No, saj nič ne rečeva,
dobila sva medu za najino delo. Am¬
pak, kako znajo p. John človeka pre¬
tentati !... ”

Naš jubilant zelo rad
daje nauke. In jaz jih gotovo
največ slišim, ker pri mizi ob njem
sedim. Življenja svetnikov mi ni
treba brati, ker mi p. John vsak dan
za vsakega posebej pove zgodbo. Da
med njimi najbolj obrajta svojega
patrona sv. Janeza Kapistrana, ni
treba omenjati. Njegov življenjepis
je bral že v petih jezikih: v sloven¬
ščini, hrvaščini, nemščini, italijan¬
ščini in angleščini.

Najbolj pametna odredba, pravi

29
p. John, je ona, da je Cerkev zapo¬
vedala post pred praznikom vseh
svetnikov. To pa zato, ker se je
veliko lažje postiti enkrat k vsem
svetnikom skupaj, kakor pa k vsa¬
kemu posebej.

Ko je prebiral naš jubilant svete
bukve, je prišel do tega: Kar ti ne
želiš, da bi drugi tebi storili, tudi
ti drugim ne stori! Pa sem ga hu¬
domušno vprašal: “Kaj se vi vedno
držite tega pravila?” In odkrito je
odvrnil: “O, večkrat ga polomim.
Mea culpa, mea maxima culpa! ” Z
nekim sobratom sta se pred kratkim
ne ravno sporekla, ampak beseda je
pač tako padla, da mu je dal p. John
tale koristen nauk: “Le malo potrpi
z mano in ponižen bodi, saj boš tako
kmalu umrl!. . . ” Pa zna res lepo
tolažiti - kar s smrtjo I

Velika nesreča bi se mu
kmalu pripetila za šestdesetletnico.
V Lemontu smo imeli letos izredno
suho in sončno jesen. Samo vžigalico
bi vrgel, pa bi cel travnik zagorel.
Tam blizu čebel je res zagorelo.
P. John je malo prej trebil in snažil
okrog čebelnjaka in še po stenah
nametal vej in dračja. K sreči je še
o pravem času zapazil, kako se o-
genj naglo plazi proti čebelnjaku. Kot
bi ga veter nesel, je priskočil in na
mah pometal daleč proč vse ono ve¬
jevje, med delom pa godrnjal:“Ti
spak ti, skoraj bi mi bil čebelnjak
pogorel, pa še po lastni neprevid¬
nosti!” Pa tudi jaz znam včasih lepo
tolažiti, zato sem rekel p. Johnu:
“No, saj bi zgorel samo čebelnjak,
med tako ne gori. Potem bi pa v
Ave Mariji lahko oznanili novico, da
ima p. John na razpolago preka¬
jen med. To bi bilo šele zdravi¬
lo, da bi se kar stepli zanj! ” In naš
čebelar se je nasmejal:“Uh, glej ga
pikona, zmiraj mora kakšno pove¬
dati!” —

Našemu jubilantu za biserni ju¬
bilej iskrene čestitke! Naj ga Bog
še dolgo ohrani nam in čebelicam!

30

AVE MARIA

KUMlUNim  IAHČKU

• CHICAGO, 111. - Piše Peter Čema-
žar; Na božič, praznik rojstva Gospo¬
dovega, se pripravljamo na razne na¬
čine. Vsaj malo skušamo obdarovati
svoje prijatelje in sorodnike v stari
domovini, ki se imajo slabše kakor pa
mi. Pozabiti pa tudi ne smemo naših
cerkvic, v katerih dobivamo dan na
dan našo dušno hrano. Boga moramo
zahvaliti, da smo tako srečni, da nas
nihče ne zadržuje in brani zbirati se
v njih k molitvi. Tako sev Ameriki
spominjamo naše mladosti, ko smo
nekdaj v krogu svojih staršev prazno¬
vali božič. Vse to nam prihaja še bolj
v spomin ob novicah, kako danes doma
hočejo ljudem s silo vzeti božično ve¬
selje.

Vsej lemontski samostanski dru¬
žini voščimo vesele praznike in obilo
uspehov v novem letu, kot božični dar
pa prilagam petdeset dolarjev za vaše
semenišče.

• BLAIRMORE, Alta. Canada - Piše
Antonija Filipczuk: Ne morem izrazi¬
ti, kako sem Vam hvaležna za pošilja¬
nje Ave Marije in Koledarja. V tem
kraju sem na žalost edina Slovenka.
Prav zato pa naš dragi Mesečnik še z
večjim veseljem pričakujem in ga tudi
prečitam od prve do zadnje črke. Kako
me vselej dvigne in mi pomaga preko
težav. Bog Vam stotero povrni !

• SOUTH WALES, Anglija - Piše Pe¬
ter Selak: Prisrčna zahvala za poslane
plošče “Romanje k Mariji Pomagaj”, ki
so prispele srečno tudi na naš “Otok".
Morale so seveda čez carino, ki je za¬
računala štiri dolarje takse, pa to nič
ne de. Presneti “iblajtarji”, nikjer na
svetu jim ne uideš ! Plošče zdaj kro -
žijo po vsej Angliji in so povsod z ve¬
seljem sprejete. Krasna pridiga, pri¬

trkavanje in slovenska pesem bo gotovo
marsikoga dvignila. Žebotova mama,
ki živijo tukaj pri svojih hčerah, pra¬
vijo, da so s ploščami dobili košček
ljubljene štajerske zemljice in se jim
zdi, da poslušajo petje iz lepih dni v
mariborski baziliki Matere milosti.

Drugi dar Slovencev v emigraciji
pa je knjiga “Nadškof Jeglič”, v kateri
nam Msgr. dr. Jože Jagodic na tako
prijeten način oriše življenje in delo
velikega Slovenca. Čim dalje smo od
Jegličeve smrti, tem bolj živo čutimo,
kaj nam je bil. Majhen narod smo Slo¬
venci, pa imamo velike može. Jeglič
nam je pri Mariji Pomagaj v nebesih
porok, da našega naroda ne bo konec
in bo tudi po zadnjih preizkušnjah vstal
prenovljen in znova posvečen Kristusu
Kralju.

Na misijonsko nedeljo smo imeli
v Rockdalah lepo uspelo misijonsko
prireditev in tombolo. Lepo število
Slovencev se je ta dan zbralo, da je
misijonska zbirka štela čez sto do¬
larjev čistega dobička. To je za na¬
še skromne razmere lepa vsota in naj
Bog povrne plemenitim dobrotnikom !

V Oldhamu pri Manchestru je zad¬
nje dni oktobra nagloma med delom
pri stroju umrl komaj 26-letni Franc
Rustja iz Skrilj pri Ajdovščini. Med
vojno si je še doma nakopal astmo, ki
ga je spravila v prezgodnji grob. Bil
je miren in pobožen fant in naj zdaj
pri Bogu uživa večni mir !

Vse bralce priljubljene Ave Marije
Slovenci v Angliji iz srca pozdravlja¬
mo in jim želimo milosti polno nove
1953. Bog živi!

• INDIANAPOLIS, Ind. - Pošilja Jo-
sephine Fon: Dragi pater urednik !
Mesec januar je mesec svete Dru-

Januar 1953

31

zine, zato Vam pošiljam tole prele¬
po družinsko molitev v objavo, če bo
kaj prostora na Zapečku. Naučila sem
se jo leta 1906. v Ljubljani, ko je bil
potres in je ne morem pozabiti. Tako¬
le se glasi:

O preljubeznivi Jezus, ki si z ne¬
izrekljivimi čednostmi in zgledi do¬
mačega življenja posvetil družino iz¬
voljenih na zemlji: ozri se milostno
na to našo družino, ki pred Teboj kle¬
či in prosi Tvojo milost. Spomni se,
da je Tvoja, ker se je Tebi na poseben
način darovala in posvetila. Milostno
jo varuj, brani jo nevarnosti, pomagaj
ji v nadlogah! Daj ji moč, da bo mogla
posnemati Tvojo sveto Družino tako,
da Ti zvesto služimo in Te hvalimo na
veke v nebesih. O Marija, presladka
Mati, tvoji pomoči se zatekamo trdno
prepričani, da bo tvoj Sin uslišal tvoje
prošnje. In tudi ti, častitljivi očak sv.
J ožef, pridi nam na pomoč z mogočnim
svojim varstvom ter izroči naše proš¬
nje po Mariji Jezusu.

Jezus, Marija, Jožef, vam daru -
jem svoje srce in svojo dušo!

Jezus, Marija, Jožef, razsvetljuj¬
te nas in pomagajte nam!

Jezus, Marija, Jožef, stojte nam
ob strani v zadnjem boju!

Jezus, Marija, Jožef, naj združen
z vami mirno izdihnem svojo dušo!

vest, da mi je umrl dragi mož John.
Bil je vpisan v Vaš Apostolat svetega
Frančiška in nad trideset let vneti za¬
stopnik ter bralec Ave Marije. Tako
rad je imel ameriške Brezje, da mi
je zadnji dan pred smrtjo naročal, na
le podpiram slovenske frančiškane v
Lemontu. Pošiljam Vam mrtvaško po¬
dobico in Vas prosim, da bi se ga spo¬
minjali v svojih molitvah.

• DENVER, Colo. - Piše Mr. N. N. :
Iskreno se Vam zahvaljujem za poslani
Koledar, katerega z veseljem prebi¬
ram. Obenem pa bi Vas prosil, da bi
mi p. Odilo poslal one pete litanije in
potrkavanje. Oh, pardon, ne litanije,
ampak gramofonske plošče! Saj lita¬
nije mi tako vedno ženka poje, potr¬
kavati si pa za enkrat še ne upa, če¬
tudi smo v svobodni Ameriki. . .

NAŠI

POKOJNI

• KANSAS CITY, Kan. - Piš e Lucija
Orešnik: Naj se Vam še jaz enkrat
oglasim in tako izrazim svojo glo -
boko hvaležnost za vse, kar nudite
ameriškim Slovencem. Sem že se-
desetdem let stara in vem, kaj bi bilo
lahko z nami, če bi ne bilo frančiška¬
nov s svojim delom za izseljeni narod.
Koliko slovenskih družin je odpadlo in
bi bili lahko tudi mi med njimi. Hvala
za pisano besedo in hvala za prekrasno
božjo pot, kjer sem bila že trikrat in
ne bom nikdar pozabila tistih uric pri
Mariji Pomagaj, v Lemontu.

• SAUK RAPIDS, Minn. - Piše Mary
Burgstaler: Naznanjam Vam žalostno

John DRAGOVAN, Modesto,Calif.

Victor STERBENCj Nashwauk,Minn.

Mary YENC, Euclid,Ohio

Johana ERLACH, Pittsburgh,Pa.
Anton SAJOVIC, Cleveland,Ohio
Jacob CESAR, San Francisco,Calif.
Joseph NOVAK, Glendale,Calif.

Joseph STIMEC, Cleveland,Ohio
Mary KOMIN, Cleveland,Ohio
Frank PONIKVAR, Cleveland,Ohio
Mary FERKUL, Cleveland,Ohio
John KIRN, Bedfond,Ohio

Helena PETKOVŠEK, Cleveland,Ohio
Gabriela MASEL, Eveleth,Minn.

Mrs.M.ROGAN, Bethlehem,Pa.

R.I.P.

32

A VE MARIA

Da bo malo spremembe in poleg
vsakodnevnih litanij še malo potrka¬
vanja in druge vrste litanij, sem se
odločil za plošče. “Kar plošče na mi¬
zo, pa bo sprememba!” mi pripove¬
duje ženka, ki vedno pr ebira oglas e
v Domovini. Sem ji pravil, da bo tre -
ba kupiti tudi gramofon, pa se ne da
dopovedati. “P. Odilo je pameten in
je že kako poštudiral, da reč funkcio¬
nira. In on je pisal: Samo plošče na
mizo, pa boste imeli litanije in tudi
potrkavanje doma !. . . " Pa ji dopovej,
če moreš! Zato pa le brž pošljite re¬
korde lemontskega romanja! To se
bom zmagoslavno smejal, ko bom mo-
moral v mesto po gramofon!

Bodite vsi v Lemontu iskreno po¬
zdravljeni in še večkrat nam pripra¬
vite kako veselo!

K sliki: V Strabane,Pa. je
umrl eden izmed najbolj de¬
lavnih dolgoletnih sotrudni-
kov Ave Marije, Mr. John
Pelhan. ( Slika ga pred¬
stavlja na desnici p.Kazi¬
mirja, na patrovi levici pa
je Mr. Tomšič.) Prav s prvo
številko leta 1909. se je na¬
ročil nanjo in ji ostal zyest
do smrti. Da se je list razši¬
ril po okolici Canonsburga,
Pa.,je njegova zasluga.Ne¬

deljo za nedeljo je kot rudar žrtvoval za
šitjenje lista namesto za počitek. Bil je tudi
eden tistih mož, ki so dosegli verski pre¬
porod naselbine, saj ga je vse spoštovalo
kot moža poštenjaka. V letnikih lista si je
postavil lep spomenik s svojimi dopisi, s
svojim delom zanj pa si je zaslužil Mari¬
jino plačilo v nebesih. Naj v miru počiva!

LEMONTSKI FRANČIŠKANI, sa¬
mostan kakor uredništvo in uprava
Ave Marije, se iskreno zahvaljuje¬
mo vsem naročnikom našega lista,
znancem in prijateljem ameriških
Brezij, ki ste se nas spomnili z bo¬
žičnimi in novoletnimi voščili. To¬
liko je bilo pisem, da vsem zaradi
preobilnega dela za praznike nismo
mogli odgovoriti. Naj Vas spremlja
blagoslov v novem letu!





so slovenski misijonski
mesečnik, v katerem lahko dobiš zvestega prijatelja v osamijenosti. Ob tri¬
desetletnem jubileju obstoja te bo skozi leto 1953 obiskoval na 680 straneh.
KATOLIŠKE MISIJONE urejujejo slovenski lazaristi v Argentini in prinašajo
zanimiva poročila slovenskih misijonskih pionirjev iz vseh delov sveta. Ob
lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke. Prijetno razvedrilo, širokd
razgledanost, sočutje z duhovno bedo bližnjega in globoko cenjenje tvoje
vere bodo bogati sadovi tega branja. Naj bi našli KATOLIŠKI MISIJONI pot
v vsako izseljensko hišo, kjer jim ni vseeno, kam svet drvi.

List naročite ali pa zahtevate prve številke na ogled pri: Len ček La¬
dislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.

Za USA in Kanado stane $ 2 letno, s pestro prilogo “MISIJONSKA NE¬
DELJA" na 178 straneh pa en dolar več. Pišite na: Rev.Charles Wolbang CM,
500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. USA.

DOBROTNIKOM BOG POVRNI

Za NOVEMBRSKE MAŠE

(Od zadnjič) Po $ 2: F.Gerchman, M.Kos, T.
Lesar, JJSkrabe, B.Ancel, R.Bizjak, V.Blatnik,
J.Hrovat, R.Klemencic, F.Kocjancic, M.Kovach,
J.Legan, M.Oster, J.Petric, A. Pl it, M.Rozic, M.
Benet, M.Kobe, L.Korenchan, M.Krivc, M.Laknar;
po $1.50: K.Bicek, J.Pavlesic, U.Taucur, A.
Ličan, M.Miklavcic, B.Sedmak, A.Tomec, M.
M.Jacklich, J.Drasler; po $1.25: M.Udovic; po
$1: M.Bresar, K.Brodarich, L.Dolar, A.Glad, M.
Humar, M.Kozjan, M.Loncar, J.Medved, M.Rangus,
F.Roitz, M.Roseman, M.Skalar, J.Skrabec, H.
Somrak, T.Sulzer, J.Sustarsic, J.Troha, M.Brodnik,
M.Drobnich, A.Gostic, F.Hocevar, F.Hodnik, M.
Hoge, F.Kernc, M.Mrena, A.Palcher, J.Pintar,
F.Rigler, M.Sodec, B.Strahen, T.Sustarsic, M.
M.Tolar, M.Vidmar, A.Zakovich, J.Balkovec, A.
Banich, A.Jerman, L.Lindic, M.Pecarih, T.Pod-
lipec, R.Pozlep, A.Primozlc, J.Pritekel, F.Ra-
dulovic, M.Schwab, M.Smithberger, A.Snyder,

M.Urbancie, P.Zagar, A.Lppert, M.Steblaj, M.
Vidmar, M.Hochevar, F.Komin, M.Kresevic, A.

Možina, M.Pogacar, A.Shoner, C.Ruzich, T.

Sekuta, M.Smrekar, F.Drasler, A.Kozjek, A.Arko,
V.Breznlk, A.Glatz, A.Gregorac, J.Meserko, R.

Markel, Mrs.Kobilsek, J.Okorn, L.Panijan, A.

Piitar, J.Plut, A.Rom, N.Tomec, A.Zallnik, J.
Zabukovec, J.&javec, M.Tezak, A.Milkovic, A.
Pucel, J.Struna, P.Taucher, F.Tomsha, M.Petche,
M.Fear, J.Hiti, LNakrst, M.Petelin, C.Pobega,

L. Berce, T.Dercher, R.Kocevar, A.Krulc, K.Pirc,
A.Stariha, K.Stuller, J.Znidarsic, J.Bradach, A.
Bradich, A.Ferbezar, A.Funtek, M.Gerl, C.Kucic,
A.Molk, H.Mozina, H.Prapernik, M.Spreitzer, F.
Urh, R.Usnik, A.Xeller, R.Bahar, M.Barle, A.
Cherne, A.Fajfar, J.Fritch, J.Gustincic, A.Horzen,
F.Russ, J.Huslch, J.Kascak, M.Kompare, L.Lozar,
A.Majerle, M.Florijan, F.Perovsek, F.Pemru, M.
Samec, M.Skrobar, F.Turk, J.Urbancic, M.Zore,

M. Volkar, M.Ahlin, J.Beloj, M.Furar, A.Brula,
M.Kutin, J.Stimec, J.Sraj, L.Zorenc, J.Tancik,
J.Tomse, M.ftaster, J.Maihin, A.Zupancic, J.
Poje, A.Stimetc, F.Pecnik, C.Zagar, P.Kokal,
J.Peternell, M.Zele, M.Kozaglav, M.Knez, J.Gorse,
Fam.Rebich, F.Culek, M.Oblak, J.Benkshe, M.
Hočevar, P.Lairlch, F.Glatch, J.Perusek, L.
Zelen, A.Simoncic, L.Costello, A.Setnicar, I.
Zalar, J.Avsec, J.Ferlic, H.Kraucar, F.Suhadolnik,
J.Ponikvar, I.Terskan, J.Kukman, K.Subic, J.
Gllvar, A.Stepanich, M.Pogorelc, M.Hudolin, A.
Ambrožič, I.Filipcic, J.Nousek, M.Kofal, 'V.Do¬
linar, J.Hocevar, J.Lawrencic, J.Strunge, A.
Bizilj, M.Erzen, V.Pogacnlk, J.Skerl, B.Trste-
njak, R.Urbancic, F.Zagar, N.N., G.Muhic, M.
Stimac, F.Tratnik, A.Zagorc, A.Zajc, J.Bojanc,
A.Wolf, V.Sustersic, T.Babich; po ,75<t: M.Mertel,
V.Kristampul; po .50$: U.Muren, M.Stimec, J.
Hribar, M.Lautar, M.Erchul, P.Krzisnik, F.Shega.

ZA LUČKE: Po $5: J.Yenc, K.Marovic, A.Jamnik;
po $3: K.Hocevar, A.Shmuk, M.^tiglitz, L.Simcic;
po $2: M.Smith, J.Ovsenik, F.Štraus, J.Mramor,
F.Martinčič, M.Ovnik; po $1.75: M.Lakner; po
$1.50: Mrs.Chenburg, U.Polanz, M.Smith, M.Ko¬
vach; po $1.25: L.Orešnik; po $1.20: F.J.Svetina;
po $1: J.M.Intihar, J.Petrina, J.Micholich, D.R.
Pahulje, M.Stampfel, M.Francetic, M.Mihelich, A.
Miklavcich, V.Pogacnik, T.Potokar, A.Palcher,
M.Sadar, M.Viscek, M.Slogar, K.Bricel, A.Jereb,
M.Kompare, M.Kovach, K.Markolia, B.Vranesic,
A.Kozel, J.Bradač, A.Dezelan, F.Lupsina, M.
Škulj, M.Spreitzer, A.Tekavc, C.Gradishar, A.
Oratch, M.Kočevar, J.Mihelič, G.Bokal, A.Koche-
var, F.Kovačič, A.Levar, M.Perushek, J.Peterka,
A.Ivec, A.Lopert, A.Yert, R.Cimperman, G.Lau-

rich, M.Oberstar, M.Roseman, F.Jalovec, K.
Anzicek, J.Gosak, A.Kovach, F.Mernik, M.Ross,
A.Lorber, G.Intihar, L.Zaletel, C.Marolt, A.
Barich, I.Kastelic, M.Kranjc, P.Remec, V.Ruppejpo
• 50$: A,Cofi, M.Furar, A.Peterlin, A.Gole, T.
Sekuta, M.Zelko, A.Cukjatl, N.Gregorash, P.
Tauchar, C.Tomažič, A.Drolc, M.Smith, M.Gregor-
as, M.Patrick, M.Pesei, M.H.Oberstar, M.Strumble,
M.Vončina, C.Barboric, M.Barich, J.Cvar, J.
Preshern, M.Kepa, M.Morete, F.Mezget, M.Rupar,
M.Skerjanc, A.Udovich, U.Ambrose.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČIŠKA: Po $30: R.
Luzar; po $20: M.Kotze; po $10: K.Toporis, L.
Osojnicki; po $5: F.Rogina; po $2: K.Marovic,
M.Kepa; po $1: F.Terčon.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $150: Mr.Mrs.
M.Sedlak; po $50: P.Cemazar; po $20: L.Stanger,
F.Jalovec; po $15: J.Petrovič; po $12: K.Marovic;
po $10: J.Vidmar, A.Grdina, A.Stefanich, N.N.;
po $9: L.Župancic; po $5: M.Kostansek, J.Habjan,
M.Lakner, M.Wretschko, J.Winter, A.J.Fortuna,
Gorše Fam., J.Sever, J.Habjan, A.Korosec, M.
Kurnik; po $4.50: S.F.Mikulich; po $3.50': M.
Stiglitz; po $2.75: F.Mavre; po $2.50: M.Kepa;
po $2: F.Derovsek, A.Boldan, M.Skul, V.Kramer,
A.Novak, M.Mohorčič, F.Trepal, J.Rauch, V.Ruppe;
po $1.50: J.Volovlek, Mavec Fam., J.Stampfel, A.
Pušnik, Rev.R.Urbič; po $1: J.Gabrscek, A.Ko-
shak, M.Kresevic, B.Kroteč, J.Berginc, J.Kable,
I.Bischan, M.Patrick, A.Oratch, A.Kochevar, F.
Tomsa, R.Cimperman, J.Ancel, J.Traven, J.
Jelencic, N.N.; po . 75<£: F.Selic, A.Vicic; po
.50<t: M.Vidmar, L.E.Bars, A.Feberzar, F.Kovacic,
M.Roseman, P.Kveder, J.Prosen; po .25<£: A.
Kogovšek, A.M.Tinsbury, M.Stine.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $5: I.Janko; po $4:
M.Miketich; po $3: E.Gobec, K.Marovic, F.Tushar;
po $2.50: F.Križnik; po $2: M.Miketich, U.Tau¬
char, J.Logar, M.Deyak, A.Levar, M.Miketich;
po $1: D.Hudolin, F.Derovsek, U.Strubel, M.
Marinčič, T.Grum, F.Slapnicar, F.Skully, B.
Žagar, J.Petrovčič, J.Prazen, A.Oratch, P.Rogel,
M.Prebelich, M.Voncina, Barich M,M.Kozjan, F.
Perme, M.Moretc, I.Christ, Bro.S.Repolust, Rev.
R.Urbič, M.Pivar.

ZAHVALJUJEJO SE javno za
uslišane prošnje Srcu Jezusovemu,
Mariji Pomagaj, sv. Jožefu, sv.
Frančišku, sv. Antonu, sv. Mali Te¬
reziji in Frideriku Baragu: Ignac
Pervanjec, Mrs. H. Marn, Matilda
Zupančič, N. N. , Barbara Grego -
rash, Mrs. Frank Tushar, Mary
Žnidaršič, Mrs. James Trlep, M.
C. K. , Frances Levstik, Frank No¬
se, Mary Bulich, Frances Gach-
nik, Mrs. Jennie Habjan in Mrs.
Mary Kranjc.

Z'A SV.MAŠE: Po $200: M.Losslla; po $145: M.
Tadsen; po $50: T.V e nc; po $45: L.Zakrajšek;
po $25: K.Hočevar, A^Lali; po $24: A.Jereb; po
$20: A.Banko, J.Sega; po $18: AJShircel; po
$15: P.Stefanich; po $10: M.Hochevar, M.Hocevar,
A.Hochevar, F.Hochevar, F.Stergas, J.Vidmar,
K.Marovich, A.Medved, M.Mihelich, D.Orazem,
M.Kranjc, J.Poljak, J.Jager, A.Masel; po $8:
F.Cerar, A.Encimer, M.Viscek; po $6: A.Arko,
F.SLapnlcar; po $5: Misses Hočevar, F.Jalovec,
J.Kimber, A.Madic, K.Bozina, J.Zgonc, F.Gregor-
ich, M.Mihelich, J.Ponikvar, M.Anzic, V.Gregor,
M.Sodec, M.Mihelich, M. Prah, J. Jarc, C.Madic,
R.Skully, A.Encimer, M.Holtman, C.Taser, A.
Somrak, F.Star, M.Zelko, M.Kosir, L.Kapsh, A.
F.Žagar, M.Medvescek, J.Hočevar, ALSomrak;
po $4: M.Kovach, N.Cernetic, H.Dolinar, J.Petrov¬
čič, J.Pintcr, M.Sloger, P. Arnež, A.Kozel, A.
Kordan, C.Gradishar, A.Levar, F.Mernik, J.J.
Stark; po $3.50: J.Pteshern, M.Roseman; po $3:
M.Svete, M.Hochevar, A.Encimer, F.Starc, A.
Udovich, J.Gabrscek, J.Cankar, Mrs.Gerchman,
F.Mesec, E.Talaska, A.Stefancic, F.Pirman, J.
Logar, L.Cemazar, A.Kochevar, C.Barboric,
Kavšek Fam., R.Cimperman, J.Hočevar, M.Kepa,
J.Rauch; po $2.50: J.Krajic; po $2: A.Zugich, N.
Černetič, H.Pernush, JJSmrekar, F.Gregorič, L.
Levstik, M.Plese, L.Cemazar, M.Pucel, M.Furar,
M.Wretschko, J.Berus, M.Mencin, A.Novak, G.
Laurich, A.Rupnik, N.Cernetic, A.Kočevar, A.
Pucel, F.Mernik, L.Mortl, J.Sasek, J.Petrina,
F.Mah, J.Spolar, T.Terselich, A.Cukjati, J.
Erjavec, B. Žagar, M.Rogan, T.Slogar, M.Brat-

kovlc, B.Kroteč, L.Simcic, R.Skiff, L.Oresnik, F.
Tolar, R.Tometz, L.Anzich Sr., M.Knap, M.Patrick,
A.Tekavec, F.Goljevscek, J.Gostic, M.Ambrose,
J.Pave, J.Peterka, F.Sokach, M.Kastelic, L.
Menart, M.Mihelich, J.Vidmar, U.Sepic, T.Rolich,
A.Wesel, C.Chokic, J.Ferlan, V.Ruppe, M.Lakner,
H.Fonda, J.Gostic, J.Ocepek; po $1.50: J.Glivar,
F.Mezget, M.Erzen, J.Plut, P.Laurich, M.Kukovich

D. Jerome Sr., M.Zagar; po $1: M.Skrinar, M.Ivantic,
R.Erjrish, V.Dolinar, F.Zvokel, H.Simon, J.
Adamich, I.Plečnik, J.Stampfel, CJSteblaj, M.Eva-
nich, J.Glivar, A.Peter lin, M.Matekel, M.Zore,
F.Skully, M.Yankel, A.Drolc, W.Margan, L.Cernet,
J.Tancik, F.Kave, M.Zeitz, A.Blatnik, A.Kastelic,
A.Smrekar, C.Turk, P.Vrecar, Mr.Arch, M.Rosen-
berger, M.Strumble, F.Tomsic, R.Urich, M.Kozjan,

E. Martinčič, F.Mahkovec, J.Nemanich, F.Končan,

F. Lustick, P.Laurich, E.Končar, F.Koncar, M.
Rupar, L.Dolinsek, M.Tomsick, J.Serich, D.
Dermes, J.Fabjan, J.Fink, R.Skufca, J.Heraver,
J.Skorjanec.

DAR LISTU: Po $9: M.Zugich; po $5: Rev.J.
Mrvar; po $4: F.Nahtigal; po $3: C.Howard; po
$2.50: Rev.N.Bergles, Rev.J.Celesnik, Rev.R.
Urbič; po $2: M.Bratkovic, K.Marovic, F.Tomsa;
po $1.50: M.H.Oberstar, M.Prebelich, E.Koren;
po $1: M.Kepa, H.Rosman, M.Gorican, L.Yeager,
M.Pesel, A.Leganshek, J.Peterka, P.Golobic,
J.Fortin, F.Kokelj, D.R.Pahulje, F.Skully, W.
Margon, J.Beloj; po .50£: K. avlic, A.Zorc, A.
Hočevar, A.Kovach, K.Markolis, A.Purkatt, F.
Krall, M.Kočevar, G.Tocaj, F.Tercon, I.Zamernik
po .25<t 1 : A.Koshak, L.Kuhar, A.Krevs, C.McGuckin,
F.Hren, L.Zaletel, G.Vilcic, F.Pirman, M.Burg-
staler, F.Stalick.

SINOVI
SLOVENSKIH STARŠEV!

Lemontski frančiškani imamo svoj novici¬
at in redovno šolo, ki Te pripelje do oltarja.
Bi rad posvetil svoje življenje Bogu in delu za
duše? Piši na spodnji naslovi

The Franciscans in Lemont train young
men for the priesthood in their Seminarv. Do
you desire to dedicate your life to God as a
priest? Write to: Very Rev. Commissary

St.Mary's Šemi nar y
Lemont, Illinois

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

II 48 132,953

,1

COBISS s