Poštnina plačana v gotovini Gena Din 2 DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11930/31 Kraljična Haris Premijera 11. oktobra 1930 IZHAJA ZA VSAKO PREMUiRO UREDNIK: FR. LIPAH Novosti za damsue plašče pravkar došle! A. & E. Skabernfc Ljubljana SEZONA 1930/31 DRAMA ŠTEVILKA 4 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 10. oktobra 1930 France Koblar: Anton Leskovec Letos 23. januarja je nepričakovano umrl v ljubljanski bolnici Anton Leskovec, čigar je drama »Kraljična Haris«. Njegova smrt je prišla nasilno, kakor pride katastrofa. Skrita bolezen na želodcu se je bila zbrala v zavratno rano, ki je razlila svoj strup po njegovem telesu; v brezupnih bolečinah in duševnih mukali se trga njegovo življenje, se umiri in ugasne. Njegov pogreb je svoje vrste: mnogo sorodnikov, kmečkih in meščanskih, nekaj zastopnikov, književnikov in gledališča in malone pol Radovljice, Ljubljana skoraj ne ve zanj; akademski pevski zbor in zbor podeželskega prosvetnega društva mu pojeta in ko spuste njegovo krsto pri Sv. Križu, se razlegneta dva topovska strela v gluhi zimski popoldan. Sama nasprotja, čudna urejenost, vredna samo^ Antona Leskovca. Anton Leskovec se je rodil 4. januarja 1891. v Škofji Loki. Vzgojili so ga sorodniki v Ratečah, ker je zgodaj postal sirota. Doštudiral je v Kranju in v Pragi, prebil svetovno vojno na fronti, v italijanskem ujetništvu in kot solunski dobrovoljec, po vojni stopil v finančno konceptno službo v Mariboru, kjer je ostal več let, dokler ni leta 1928. prišel v Radovljico za predstojnika finančne oblasti. O človeški podobi Leskovčevi skoraj ni mogoče pisati brez intimnih črt; šele iz njih se nam odstre marsikaka skrivnost v njegovem delu. Same skrajnosti, z močno voljo prignane do asketske urejenosti. Vse poka od same napetosti in vendar o tem tako malokdo ve. Samo skrivanje in presenečanje, skromnost in samozavest na zunaj, ljubeznivost in neizprosnost, a kar je znotraj, to je njegov svet muk, neprestanega snovanja, iskanje zakonodaje človeškega srca in oblikovanje njene grozne, nepodkupne službe. Sama nasprotja in skrivanje. Od mladih nog, ko so ga siroto odgajali in šolali sorodniki, je bil vesel študent in kmečki fant obenem. V šoli je odlično študiral, doma je trdo delal. Visoko-šolec v Pragi je bil razposajeno vesel, pa spet muhast, in povsod, kamor je sedel, je iz bodočega literata udaril — risar. Vsako situacijo je v hipu imel na papirju, vsak obraz v karikaturi — 1 pa je bil brez vsake risarske izobrazbe. (Tudi njegovi zasebni rokopisi kažejo risarske igračke s Svinčnikom in peresom.) V vojni piše senzitiven erotičen roman, ko postane uradnik, ko Uela neprestano, nihče ne siuti v njem pisatelja; poskusi predreti v javnost, pa proolematicnega uovotarja sumljivo ogieuujejo, šele s att leti nastopi in kmalu je jasno, da je v njem naš najmočnejši dramatični talent. Kot liskami uiadmk je eden najveejih ljudskih dobrotnikov, z.unaj je meščansko eleganten, a svoji tihi družini tako slovensko uomač, da ko cuhaja v službo, rajši po križa kakor poijubi. Nikak cuoak, ampak urejen kot malokdo. Na poročni pojedini se ne dotakne nobene jedi, oglasila se je v njem bolezen, ki jo potoži svoji ženi; težko bolezen nosi vec let, a ne poprasa po nji in dela kot malokdo; sredi Uela pride katastrofa. Ko v bolečinah blazni, pozdravlja pripravljene instrumente in ko ga polože na operacijsko mizo, se mu zdi, da je prišel na svatbo. izmed dijaških spominov mi je ostal samo tale: leta lt)12., prav lale čas, smo v Kranju igrali akademiki gorenjske podružnice »Slov. dijaške zveze« dramatski prvenec A. nemca »Pavlo . Od vseh koncev smo prišli že prejšnji uan k skušnjam. Obeh jLeskovcev, Janeza in Toneta ni bilo. Naših skušenj se ne spo minjam več, samo to vem, da sem režiral in moral igrati strašno sentimentalne reči: »Čemu sanjati o lilijah, o zvezdah na nebu, ko biseri ginejo v umazanem nizkem blatu«, in da sem se učil na starem kranjskem mostu vso noč svojo vlogo, ker sem po skušnji našel vrata v župnišču ponevedoma zaklenjena. Oba Leskovca pa sta drugi dan prišla k igri peš čez Sorško polje in brez prave skušnje igrala čudno gotovo in izrazito, vso skupinsko igro sta vzdržavala onadva — Janez z vlogo poštarja, Tone z učiteljem, in še to vem, da je Pregelj v »Gorenjcu« igranje zelo hvalil, a nas trdo prijemal radi pohujšanja. Po tolikih letih se najdeva s Tonetom v pismu. Pošilja »Jurija Plevnarja«. Piše mi »Vi« in ta Vi« je ostal tudi, kadar sva osebno govorila, kakor da je obema všeč ta igra in je ne marava pretrgati — ali pa je bila pri obeh sama obzirnost. Ko s . m se pripravljal, da ga poiščem v Radovljici in se spet podomačiva, je prišlo tisto strašno in šele na grobu sem mu zopet rekel »Ti . * Anton Leskovec je poleg več začetnih, krajših dram in drugih literarnih poskusov, ki so ohranjeni v njegovi zapuščini, zadnja leta dovršil tri svojevrstne drame: »Jurij Plevnar (DS 1927.), »Dva bregova« (Tiskovna zadruga 1929.) in Kraljična Haris« (DS 1928.). V rokopisu je ostala še ljudska igra »Verai in nevera«, ki je sicer dovršena, pa jo je hotel še pre delati. S svojim delom je bil sredi zorenja in bi bil dal brez dvoma še mnogo dobrega. Leskovčeva drama bije današnjemu svetu v obraz. Ta celota in samozavest, zgnetena iz same zunanje moči, ta ravna pot, po 2 kateri hodijo mogočniki, bodisi denarni gospodarji ali voditelji skupin, družb in podjetij, ta se pri Leskovcu naenkrat ustavi, računi se začno križati, sila se drobi in iz nepoznanih kotov srca stopajo počasti in zmeljejo človeka, da pokaže zadnje, kar je v njem. Leskovec ni ustvarjavec dramatičnih zgodb, niti ne besednik družabnih in duhovnih tez, njegov svet je absolutna dramatičnost vsega življenja — z vsemi srčnimi nasprotji in vsem redom, ki ga ustvarja družba. Ker svet pojmuje predvsem du hovno in skrivnostno, ga odeva v fantastiko, ki je našemu svetu nevšečna; podoba dvojnika in hudiča mu neprestano igra (hotel jo je v »Juriju Plevnarju«, imel jo je, kakor mi je sporočil M. Šnuderl, tudi v »Dveh bregovih« in satanizem se je šele v »Haris« organično sprostil v divjo žejo po čisti človečnosti). Same skrajnosti — preprostost in eksotičnost, enostavni ljudski liki, ki se ne dado razkrojiti, se mešajo med čudno zamotane modeme ljudi, igra možganov, nagonov in srca se divje razvija, kača se grize v svoj lastni rep, tako celotni sedanji svet gre v vseobče razdejanje, le otožna lučka miglja mrtvim, zapuščenim in otetim; mir, ki prihaja, je strahoten, v oblikah nasilen, a nepremenljivo pravičen. Fr. Lipah: »Kraljična Haris“ (Drama v treh dejanjih. Krstna predstava 11. oktobra.) Slovenski uradnik-diplomat Istenič se je poročil daleč zunaj v svetu s Francozinjo. Rodila se mu je hčerka Sabina (»Kraljična Haris ). Istenič je imel neozdravljivo bolezen in se je zastrupil. Gospa Isteniška kupi v naših krajih grad, v katerem samotarsko živi s svojo hčerko. V Sabini se že pojavljajo sledovi očetove bolezni — njene žalostne dediščine. Mati in hči gospodarita z gradu nad vso okolico s svojim denarjem. Istočasno pa se razvija in umira bolna ljubezen nesrečne Sabine — kraljične Haris. * V prvem dejanju se poslavlja mladi ing. chem. Jošt Osojnik od svoje matere. Imenovan je — nenadno — za ravnatelja kemične tovarne. Podjetje je last gospe Isteničeve, predsednik njegov pa je Žiga Knez. Nepričakovano se pojavi pri gospe Osojnikovi Sabina in ji razklada svoje čudne bolne sanje. Osojnik se odvrne od Helene Polajnarjeve, ker se mu odpira pot na grad — do Sabine. Knez vzame Heleno v službo. V drugem dejanju smo v gradu gospe Isteničeve, ki razlaga gospe Osojnikovi žalostno življenjsko zgodbo svoje družine. Grozi njej in sinu, ker je Knez zapustil Sabino iz strahu pred njeno boleznijo. Polajnar slika Sabino in ji v njenih najbolj bolnih trenutkih ujame odsev oči ter ga prenese na platno. Go vori ji o Bogu, veri in medtem — kot da se je zgodil čudež — naslika oči kraljične Haris. Sabina izprosi od Osojnika strup. Knez ji prizna, da ljubi Heleno. Sabina, Polajnar in sluga Pjer 3 vprizore »ples kraljične Haris« pred Knezom. Stara gospa čita tragedijo svoje hčerke, Sabina pleše pred Knezom, Griegova glasba konča z'disakordom: Sabina pade pred Kneza, lsteniška pa umre. Tretje dejanje je pri Knezu. Stara lsteniška se je maščevala nad Knezom. Poujetje je propadlo in Knez hoče odpotovati z nevesto — Heleno. Sabina pride in izroči svoje dragulje Heleni, napije zdravico nevesti, ženinu in sebi — z zastrupljenim vinom. Polajnar to prepreči in Sabina poklekne pred za^ ročenca z besedami: Bila sem bolna.« Odhaja z »bratom« Polajnarjem v svet, daleč, med cvetoče grmove, v sveti mir, ki je nas vseh najbolj in edino zaželjeni cilj. * Seveda je to le površna in zunanja vsebina dejanja. A. Leskovec, odlični naš dramatik, je vse prepletel s simboliko, mistiko in močnim, svojskim ritmom besede. Dialog kaže, da se je učil pri Francozih. Večkrat je po nepotrebnem manj jasen, na nekaterih mestih pa se, opojen od lepote lastne besede, ves zapleten v dialog, oddaljuje in zopet vrača. Več dialogov v »Kraljični Haris spada gotovo med naše najboljše, bodisi glede na dramsko formo, bodisi na notranjo njihovo moč in napetost. »Kraljična Haris pa ni samo drama bolne lepe milijonarke, te francosko-slovenske Sabine, to je drama vseh glavnih nastopajočih, predvsem Osojnika, Kneza, Polajnarja, Helene in Zofije. Drama splošne človeške razdvojenosti. Drobiž Nove češke igre so: R. Medekova igra »Srce in vojna«, ki jo bo igralo Nar. divadlo, dalje K. Scheinpflugova drama Žeja« in F. Teverjeva veseloigra »Okrevališče pri dobrem smehu . V Berlinu gostuje te dni v Theater des Westens< družina japonskih igralcev. Na sporedu imajo srednjeveške, ljudske in bojne igre, z dvoboji, harakirijem, ugrabljenjem deklic, s scenami iz čajnic itd. Kritika in publika sta navdušeni. Ravnatelj oddelka azijatskih zbirk na narodopisnem muzeju v Berlinu pa je poslal v liste izjavo, v kateri trdi, da so v tej družini zgolj filmski igralci, ki niso nastopili dozdaj še na nobenem uglednem japonskem gledališču, akrobati in borilci pa so iz nekega varieteja v Toki ju. V Budapešti je gledališče povabilo na gostovanje znanega E, Janningsa in H. Niese. List Magyarsag piše, da bo s tem gledališče diskreditiralo patriotično akcijo, ker sprejema nemške igralce, cd kina pa zahtevajo, da ne predvaja nemškega zvočnega filma. Fr. L. lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI or/uo cAunrvsi arterju redu . I- redu VSTOPNICE it dobivajo v prod prodaji pri gladallikl blftarnaia gladalllCu od 10. do pol 1. In od 3. do S. uro Din 100 100 . 120 70 75 20 25 15 Balkoni Sedeži I. vrste 11. Gaterlja 1. „ . II. .. „ III. Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . Din 22 18 14 12 10 2 5 D CAuaivKo /tov/«* RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Prvi prostor med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema Citajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih malih oglasov! Po gledališču sestanek v KAVARNI ,.EM0NA“ prvovrsten salonski in jazz orkester V restavraciji dnevno PLES Točna postrežba Solidne cene Delniška družba pivovarne „UNION“ priporoča svoje izborno svetlo in LJUBLJANA - M/VRIROP črno pivo v sodčkih in steklenicah makibuk Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit Brzojavni naslov: Pivovarna Union, Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023 DOBRA MISEL! ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE, to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavijaa kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo Domača zavarovalnica: Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavljaw v Ljubljani se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON At. 917fi —m——m Elitni kino Malica Tel. 2124 Edini zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno zvočno aparaturo WESTERN ELECTRIC V mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov: „No, no Naneta Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Najboljši pevci, balet, razkošje ..Smej se in plakaj!“ Najnovejši govoreči film s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal ..Tango ljubezni" Briljantna filmska opereta V glavni vlogi Willy Forst (znan in priljubljen iz velefilmov »Atlantik" in „ Dvoj e src v al* taktu") ..Ljubljenec bogov* Najnovejši govoreči velefilm Emila Janningsa „Cilly“ Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Amerike, slovita Marilyn Miiller