OFFK2AL OF THE GRAND CARNIOLIAN Otatered m Secood-Claea Matter December ttth, 1B23 at the Po«t N CATHOLIC UNION ■t Cleveland, Oblo, Under the Act of Attfuat 24, 1012 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUtHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev 46. — No. 46. CLEVELAND, O., 12. NOVEMBRA (NOVEMBER), J924. i;. ( 'Leto X.—Voli ZADNJI POZIV! S tem ponovno prosimo tajnike (ice) naših krajevnih društev, da nam takoj naznanijo koliko iztisov Spominske knjige K. S. K. Jednote hočejo imeti, ker jo bomo pričeli kmalu razpošiljati. Do 10. t. m. se je na naš dvakratni tozadevni poziv prijavilo komaj 20 društev! Urednik "Glasila" nima časa, da bi vsakemu tajniku (ici) še posebej pisal in ga (jo) prosil za odgovor. Društvo, ki se ne bo najkasneje do 30. nov. t. 1. prijavilo, bo moralo na knjige tudi do zadnjega časa čakati. Osobito ona društva naj takoj naročijo Spominsko knjigo, ki imajo svoje seje prvo nedeljo v mesecu, da jo boste že za decembersko sejo dobili. Pri tem ponovno opozarjamo cenj. tajnike (ice), da naj pazno prečita jo naš tozadevni poziv v zadnji in predzadnji številki "Glasila", da so do enega iztisa Spominske knjige opravičene samo družine in pa posamezni člani na potnih listih. Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote", POZOR ČITATEUI! NE PREZRITE NOVE POVESTI V PRIHODNJI ŠTEVILKI. NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO! Ker nem bo nekaj iztisov Spominske knjige preostalo, ker hočemo ogromne stroške pri izdaji te knjige nekaj zmanjšati, in ker smo prejeli že od več strani vprašanja glede prodaje te knjige posameznikom, je glavni odbor določil preostale knjige razprodati po $2 en iz-tis s poštnino vred. Kdor naroči 3 knjige, jih dobi po $1.75. Knji^* bomo pošiljali tudi v staro domovino ali Jugoslavijo. Naročila je treba priložiti denar ali poštno nakaznico. Naša jubilejna Spominska knjiga bo največje in najlepše književno delo med ameriškimi slovenci. Vsebovala bo 324 strani v velikosti U%x»% palcev s približno 200 illustracija-rai; platnice |bodo umetniško dovršene; zgodovina Jednote, krajevnih društev in nekaterih naselbin je mojstrsko sestavljena; knjiga bo tehtala ravno 2 funta. Prepričani smo, da jo bo vsakdo z veseljem prelistal in prečital, kajti to je prvo slično književno delo kake slovenske bratske organizacije. To {Knjige bodo gotovo z največjim veseljem čitali vaši sorodniki bi prijatelji v stari domovbii. Naročite in poiljite jim jo za božično darilo. Cena enega iztisa znaša s poštnino vred $2; kdor naroči tri knjige skupaj, naj nam depošlje $5.25. Upravništvo "Glasila JLSJLJ." 6117 St. Clair Ave., Cleveland,O. Ker smo z današnjo številko končali %nano povest "Za srečo," ki je bila vsem čitateljem našega lista zelo po volji, zaradi tega imamo za prihodnjo številko zopet nekaj lepega pripravljenega. "Večno hrepenenje," tako je ime romana, katerega bomo pričeli priobčevati s prihodnjo številko. To, nad vse zanimivo in krasno povest je nemško spisal sloveči pisatelj F. Klug; poslovenil jo je Dr. Frančišek Trdan, profesor v Škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, ki nam je dne 5. oktobra t. 1. o nji pisal sledeče: "Želim, da bi imeli tudi vaši bralci toliko lepih spominov na ta prevod "Večno hrepenenje," kakor jih imajo naši v starem kraju, ki so brali original. Naš g. dekan, ki že v tretje bere ta roman, mi je rekel, naj bi ga priobčil v "Domoljubu." *Ne!' sem mu odgovoril, 'namenil sem ga poslati v Ameriko/ osebni prj(jatelj g. Dr. Trdana, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. Njemu gre čast in priznanje, da bo ta krasen roman v slovenskem prevodu prvič pri-občen v našem listu. Zdaj, ko se bližajo bolj dolgi večeri in noči, bo naša nova povest gotovo marsikakemu prijatelju lepega čtiva po vofe*i. Ne prezrite torej začetka "Večnega hrepenenja" v prihodnji izdaji "Glasila." Ko boste ta roman enkrat pričeli čitati, boste že komaj pričakovali nadaljevanja. Ker je 'označena povest -precej obširna in dolga, nam bo vzelo najmanj pol leta, predno bo docela objavljena. ■ o Duhovnik župan. V mestecu Weipert na Češkem je bil nedavno izvoljen za župana tamkajšnji katoliški župnik Rudolf Hacker, ki je bil zadnji dve leti v občinskem odboru. V tem času je storil za dotično občino toliko dobrega, da ga je sedaj ljudstvo' z veliko večino izvolilo za župana. Pri tej priliki je eden izmed volilcev omenil: "Ce ima Avstrija duhovnika za svojega kanclerja, lahko tudi mi izvolimo duhovnika za župana." Nova jugoslovanska parobrodna družba. Dunaj. — V Jugoslaviji se je osnovala prva prekoatlantiška parobrodna družba z glavnico $3,000,000. Družba bo imela tri večje parnike, ki bodo vozili iz Splita v južnoameriška pristanišča. SENATOR LODGE UMRL. VODITELJ REPUBLIKANCEV BIL V SENATU 31 LET. Cambridge, Mass., 9. novembra. — Danes ob 11:15 po noči je v tukajšnji Charles Gate bolnišnici umrl znani zvezni senator Henry Cabot Lodge, v visoki starosti 75 let. Zdravniki se čudijo, kako je moral prestati celih 100 ur v popolni nezavesti, predno je umri. Sivolasi senator se je še julija meseca t. 1. podvrgel neki jako opasni operaciji, od katere ni več okreval Pokojni Lodge, ki je zadnjih 31 let neprestano služil v senatu, je bil v republikanskih krogih najbolj markantna oseba; vsled tega je imel kot starosta senatorjev jako uplivno besedo. Rojen je bil dne 12. maja, 1850 v Bostonu, Mass. Senator Iibdge ni bil samo vnet politikar in državnik, ampak je bil tudi izboren zgodovinar, ker je spisal več znanih knjig iz ameriške zgodovine. Kot vodja republikanske stranke, je leta in leta nazaj predsedoval skoro na vseh re- »h „ . . . , i- .i, predsedoval skoro na vseh Rokopis te, nad vse zanimive publikanskih ruir0^mh w ^rfn*' S; letalce bfl celo pred-iM^^tt »gan P^edniškim kandida- INICIATIVNI PREDLOG, NA DRUŠTVX, SPADAJOČA V CENTRALIZACIJO BOLNIŠKE PODPORE IN PRIPOROČILO GLAVNEMU i ODBORU K. S. K. JEDNOTE. V "Glasilu K. S. K. Jednote,' št. 42 smo čitali članek pod naslovom "Razprave centralizaciji bolniške podpore." Ta pomembni članek je napisal sobrat John Sterle, tajnik društva št 93 v Chisholm, Minn. V št 44 smo, čitali temu enako priporočilo izpod peresa brata Jakob Strgarja, člana našega društva št. 52. Ker so pa taka priporočila veiepomembna in potrebna, da bi s-» jih stavilo v pravila centralizacijskega oddelka K. S. K. Jednote, vsled tega je članstvo društva sv. Alojzija, št. 52, K. S. K. Jednote v Indianapolisu, Ind., na 3eji dne 2. noviembra t. 1. vzelo ta članek v pretres. Po kratkem razmOtrivanju »e je soglasno sklenilo, da se naj napravi uradnim potom poziv na vsa društva, spadajoča v centralizacijo bolniške pod]*>re pri K, S. K. Jednoti, da se vsa društva zavzamejo za premtmbo v pravilih centralnega bolniškega od- Jubilejne znamke Svetega leta. Rim. — Italijanska vlada je izdelala načrt glede tiskanja posebnih, za ta jubilej, poštnih znamk, katere bodo izdane leta 1925 povodom praznovanja Svetega leta. Jubilejne znamke bodo imele sliko štirih največjih katoliških cerkva t Rimu; čisti prebitek prodaje teh znamk bo izročen gl^tnemu pripravljalnemu odboru obhajanja Svetega leta. tom, toda pri nominaciji ni zmagal. Najbolj je senator Lodge zaslovel vsled tega, ker je bil nasprotnik Lige narodov; njegovo delo je Bilo, da ni bil Wilsonov načrt sprejet v kongresu in senatu, da bi se Združene države priklopile k Ligi narodov. Izmed inozemcev so mu bili Italijani najbolj pri srcu, ker je v njegovi državi (Massachusetts) mnogo volilcev italijanske narodnosti; Jugoslovane je vedno črtil, vsled tega tudi ni odobraval znane WiIsonove črte v prilog Jugoslovanom. -o- Cemu La Follette ni zmagal? Kmalu po minulih predsedniških volitvah je priobčil nek neodvisen angleški list sledeče odgovore na gornje vprašanje: 1. Bilo je preveč zavednih volilcev, ki živijo menda zadovoljno in se vsled tega nočejo spuščati v nobeno revolucionarno gibanje. 2. Preveč narodne zavesti v ustavo Združenih držav. 3. Preveč bančnih ali hranilnih knjižic med ljudstvom. 4. Preveč spoštovanja do najvišjega zveznega sodišča. 5. Ker preveč volilcev živi v svojih lastnih hišah. .6. Preveč mož in žena, ki še niso pozabili La Folietta izza časa velike svetovne vojne. 7. Preveč lažnjivih fanatikov in zagovornikov takozvanega "Bojujočega Bob-a." 8. Preveč zaupanja v Coolidga. 9. Preveč strahu in dvoma v negotovosti nekaterih kongres-nikov. 10. Preveč mržnje do rdeče zastave. Te odgovore prinašamo brez vsakega komentarja. -—o šestletniea premirja, Dne 11. novembra se je praznovala šesta obletnica, odkar je bik> sklenjeno premirje svetovni y< in stran 133, ki se glaf i: Bolniške podpor«! m eno isto bolezen se ne plačuje za delj časa kakor za eno leto, itd." Naše društvo sv. Alojzija, št. 52 uvideva- potrebo, da se ta točka spremeni v toliko, da bi 38 glasila sledeče: "Vsak član ali članica, ki spada v centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, je opravičen do slodeče bolniške podpore: Za prvih šest mesecev bolezni dobiva polno podporo, to je $1 ali $2, za kolikor je zavarovan; po preteku -kst mesecev pa prejema samo polovično podporo in sicer toliko (asa, dokler ne ozdravi ali pa umrje." Ostali del gorinavedene locke naj bi se črtalo. ^jfjlf| Da je društvo sv. Alojzija, št. j2, K. S. K. Jednote, prišlo do tega sklepa, imami, oziroma hočemo navesti vzroke. Ce pogledamo druge bratske Jednote, vidimo, da imajo že skoro vse vpeljan tak sistem; in ako ga tudi mi ne sprejmemo, nam ne bo mogoče pridobivati novih članov v naše društvo, kajti vsakdo bo rajši-pristopil v drugo. Jednoto, ker bo prepričan, da bo tam dobival dalj časp podporo kot pa pri r.as. Na tej podlagi mi ne moremo pričakovati novih članov za K. S. K. Jednoto. Druga stvar je pa ta, ako je bil član bolan že nad leto dni, je že samoobsebi urrevno, da je tak bolnik potrošil vse svoje prihranke, če jih j<; kaj imel. Bolniška podpora, ki jo je prejemal, mu ni zadostovala za zdravnike in zdravila, in sedaj, ko nima nobenih siedstev več, ga bolezen Še vedro muči — tedaj naj ga pa še ciruštvo, oziroma Jednota pusti popolnoma brez vsake pomoči'.'! Upamo, da si vsak Član lahko predstavlja nad vse žalostni položaj tega bolnega sobrata. Torej če brata v ta- mi pustimo našega kem položaju — in se li smemo li mogoče, • imenovati, da smo si bratje in sestre? Gotovo ne! naša je, da damo vsaj polovično podporo bolnemu bratu ali sestri toliko časa, dokler ne ozdravi, ali se pa loči od nas za vedno. In če to storimo, še le potem se bomo lahko imenovali za prave PROTI PROHIBiaJL KONGRESNIK H ILL PRED ZVEZNIM SOblŠCEM. --e Baltimore, Md., 11. novembra — Nedavno zopet izvoljeni kongresnik John Ph. Hill je bil Vsled ovadbe prohibicijskega komisarja Haynes-a pozvan pred tukajšnje zvezno okrožno sodišče, ker je na svojem domu . . * . . , naredil nekaj 2.75 odstotkov sobrate m sosestre, da prav na ,. bratski način skrbimo eden za J . . . ., , Kakor znano, je kongresnik rugega. Hill velik sovražnik prohibicije. Mogoče si bo kdo mislili: Ja, * i t. i * iT- i - , % , .. . Ze lansko leto enkrat je skušal če to storimo, bomo morali pla- . , , _. _ . .. ... , , H , dokazati, da mu na podlagi po-fevati naklade v «n^alnem od-ne more njhče braniti ^ _______ tak^mala naklada; -jelovati domačega sadjevca in se poroča, da se bodo avstrij- pa tudi če bomo plačali, bomo domažegf Vma; če 86 mf°S kaS" skim žel^ničarjem skoraj goto-....... , i , j neje pretvori v vino, zato ni on mi bolj lahko pretrpeli kak do- . „ . 2,Ti- v* odgovoren, ampak narava to-larcek kot pa naš bolni sobrat, r ... . . 1 rej naj bi se kaznovalo naravo, ne pa njega. delku.' KANC. SEIPEL ODSTOPIL GENERALNA STAVKA AVSTRIJSKIH ŽELEZNIČARJEV. Dunaj, 9. novembra. — Ker je iz mržnje do vlade izbruhnila po celi Avstriji velika stavka železničarjev, je dosedanji kancler avstrijske ' republike, Msgr. Ignac Seipel, odstopil, koji urad je vodil "te zadnji čas. Generalna stavka železničarjev je bila proglašena dne 7. t. m. iz vzroka, ker je vlada odklonila zahtevajo povišanje plač; tudi poštni, brzojavni in drugi vladni uslužbenci že pripravljajo na stavko. Iz Berlina ki je že na nad leto dni bolan; in sedaj smo ga pa še mi zapustili na milost in nemilost samemu sebi. Ne mislimo, da je dosti takih dolgotrajnih bolnikov; vsaj pri našem društvu sv daj nimamo nobenega. Pa' če se ravno pripeti tak slučaj, da postane kateri izmed nas laka nesrečen — je naša sveta biv.t-ska dolžnost mu pomagati To-9, rej ako sprtjmemo to točko v pravila, bo&o s tem odprli vrata'pri naši Jednoti, da bomo lahko pridobivali več Članov v naša društva in K. S. K. Jednoto. Torej še enkrat poživljamo vsa bratska društva, spadajoča v centralni oddelek K. S. K. Jednote, da se zavzamejo za to prekoristno stvar in da na prihodnjih sejah razmotrivajo o tem, ter svoj oklep poročajo na "Glasilo". za priobčitev in na glavni urad K. S. K. Jednote. Vsaj do 31. decembra t. 1. bi lahko vsako društvo* oddalo svojo izjavo, če so "za" ali "proti" našemu priporočilu. Glavnemu odboru K. S. K. Jšdnote pa priporočamo, da bi storil potrebne korake, da se čim ®rej to doseže. Sobratske pozdrave vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Odbor društv* sv. Alojziju, št. 52, K. S. K. Jednote, Indian-apolis, Ind. (Društ. pečat) Joseph Zore, predsednik. Frank Zupančič, tajnik. Joseph Gasnick, blagajnik. V Indianapolis, Ind., 4. nov., '24 —-o—-- v kongresu. Ce je pa 2.75 odstotni sadjevec dovoljeno izdelovati in piti, potem bo Hill zahteval tudi 2.75 odstotno pivo' * vse ameriško ljudstvo Glavni namen Hilla je, dognati pri najvišjem sodišču izjavo, koliko odstotkov alkohola lahko vsebuje doma narejen sadjevec ali vino, in če je taka pijača opojna ali ne? -o- Trije bratje novomašniki. V katoliški katedrali v Car-cassonne na Francoskem je dne 27. oktobra t. 1. tamkajšnji nadškof posvetil v mašnike tri sinove polkovnika Charles Palice. Pogled na ta redek prizor pred oltarjem je bil nad vse ganljiv, kajti takega slučaja se še ne pomni v zgodovini katoliške cerkve na Francoskem. Naslednji dan je v ravno isti cerkvi naredila slovesno obljubo edina sestra onih treh novo-mašnikov, ko je postala benediktinska redovnica. Pobožen vernik. V Baltimore, Md., je te dni umrl 80 letni William F. Wheat-ley, večletni član društva Najsvetejšega Imena. Pokojnik je šel tekom zadnjih 60 let sleherni dan k sv. maši, kjer je prejel sv. obhajilo; računa se, da je ta pobožen mož v tem času pristopil okrog 22,000 krat k mizi Gospodovi. vo iz simpatije pridružili tudi nemški železničarji. Povodom svojega odstopa je kancler Seipel izjavil, da se bo Enakih misli je Hill tudi le- ;zjalovilo : vse rekonstrukcijsko tos. On zatrjuje, če se na pod-, 4elo katerega ^ v Avstriji za-laki Volsteadove postave odvza-1 iJ0Čela Ugz narodov? ker dežela me vsem ameriškim farmarjem ne more plačevati visokih plač. 2.75 odstotni sadjevec, bodo i ^^^ resignacijo je spre-suhači kmalu izgubili svojo mofr| jel predsednik Harnisch, ki ga je naprosil, da naj vodi še na- ■ Žrtev pohotnosti. East Chicago, Ind., 11. novembra. — Včeraj so našli v bližini tovarne U. I. Products Co. obglavljeno 15 letno deklico Florence Gauzea, katero so njeni stariši pogrešali že od 8. novembra. Zverinski pohotnež je deklico najprvo napadel, potem ji pa z britvijo odrezal glavo. Zraven telesa so našli samo nekoliko okrvaljen moški žepni robec. Nesrečna deklica je šla včeraj popoldne v neko kino gledišče, pa se ni več domov vrpila. Prijatelj katoliškega tiska. Tampa, Fla. — V našem mestu je dne 27. oktobra t. 1. umrl premožen trgovec, Joseph Mick-ler; bil je zelo pobožen in velik prijatelj katoliškega tiska. Pred svojo smrtjo je. v oporoki določil večjo svoto za razne katoliške dobrodelne zavode in $2,700 listu "Tampa Daily Times." Za to svoto bo moral označeni list vsak teden priobčevati lepe verske članke iz treh knjig in sicer: Kardinal Gibbonsovo "Vero naših očetov," Rev. Scottovo književno delo "Bog in jaz" in "Princ apostolov." dalje vladne posle, dokler ne bo ;zbran novi kanclar. Na to mu je Seipel odgovoril, da je pri vei. t ji bstati n£ krmilu vlade, če poslanska zbornica 12. t. m. sklene, da so potrebne ostre odredbe v tem času. Kakor znano, si je kancler Seipel zadnji čas pridobil splošno priljubljenost med avstrijskim ljudstvom, ker je pri drugih državah osebno izposloval ,večje posojilo in je naprosil na mirovni konferenci v Ženevi, da naj Liga narodov reši nesrečno Avstrijo propada, kar se mu je posrečilo. Celo socialisti zatrjujejo, da bi ne zamogel nihče drugi izvršiti tako uspešnega rekqnstrucijskega dela v Avstriji, kakor baš Msgr. Seipel. Meseca junija t. 1. je neki komunist na nekem dunajskem kolodvoru iz političnega sovraštva napadel in obstrelil kanclerja Seipla, da je moral več tednov ostati v postelji. Zdravniki še sedaj niso kroglje odstranili iz njegovega života. Dne 16. oktobra, ko je Msgr. Seipel okreval, se je vršila v katedrali sv. Štefana na Dunaju slovesna zahvalna sv. maša ia okrevanje; te svečanosti se je vdeležilo mnogo duhovščine, državnih ministrov, poslancev, mestnih uradnikov in ljudstva, ki so priredili na glavnem trgu državnemu kanclerju velike ovacije kot ljubljencu naroda. V resnici ''Zahvalni dan." Washington. — Predsednik Coolidge je 5. novembra t. 1. uradno proglasil zadnji četrtek tekočega meseca (27. novembra) kot postavni praznik "Zahvalnega dneva." Letos je bil s to proklamacijo menda zaradi tega tako točen, ker je bil baš en dan poprej zvoljen predsednikom Združenih držav s tako ogromno večino. ■ ■.. Umor vsled ljubosumnosti. Minulo nedeljo zvečer je v Združene države na čelu dukpije premoga. pro- Washington. — Državni geo-logični oddelek je pred nedavnim izdal svoje uradno poročilo o svetovni produkciji premoga. Pri tem je bilo dognano, da so bile v tem oziru leta 1923 Združene države na čelu označene produkcije. Vsega premoga se je minulo leto produciralo 1 bilijon, 310 milijonov ton; od te produkcije odpade na Združene države 37.9 odstotkov, na Anglijo 21.6 odstotkov, na Nemčijo 16.8 od- Lorain, O., Hrvat Matt Novačič, j stotkov, na Francijo 3.4 odstot-vsled ljubosumnosti, zaklal svo- kov, na druge države pa 20.3 jo ženo Marijo. (odstotkov. - svoj večer župnija z} v korist nove cerkve, katero upamo prihodnje leto začeti zidati. Vrli župljani, pridite v obilnem številu na ta župnijski šumenj, kjer bomo skušali svojo srečo za lepe rejene purane, race in kokoši. Dne 37. novembra, na Zahvalni dan, pa bodo naš.j vrle faranke pokazale kaj znajo. Pri pravile bodo okusno puranovo večerjo, na katero so prijazno povabljeni vsi farani in rojaki iz Kansas City in okolice, katerim je napredek naše fsj-e in naselbine pri srcu. Po večerji se bodo oddajali dobitki, zakar se čitatelje ponovno opozarja, naj ne pozabijo tega dne. Druge novice: . Naš vrli rojak, Nikolaj Ouštin, s 505 — Ohio St., je kupil te dni na vogalu Orchard in Ohio Avenues krasno hišo. Velike vrednosti je to, ker je v bližini slovenske cerkve. Slovenci, le v bližino slovenske cerkve! Pa tudi gospa Štorklja ima pogosto svoje posete v naši naselbini. Te dni je prišla h družini Mrš in Mrs. Jožef Štamfel in jim je podarila za spomin čvrstega sinčka, ki so ga krstili za Dragotina. Rojak Anton Orel, na« vrli faran, si je te dni kupil lepo hišo na 215 N. 5th St., zakar mu čestitamo na napredku. Rojaka Jožef Rus in Frank Laurich sta se podala v šumo v Louisiano, kjer sta zapouljena pri izdelovanju dog. Za isto obrtjo so odšli v državo Texas Mr. Frank Mikolič, Mr. A. Pin-tar in Mr. Mr Košmerl. Vsem želimo sreče in dobrega zaslužka pri njih dogarski obrti, ter srečnega povratka k njih ljubljenim družinam. Ne smem zamolčati tudi novice, da je poročevalca zadela te dni posebna sreča. Prišla je namreč na posete k njemu do-bropoznana gospa Storkl.a in mu je prinesla vldar dva krepka sinčka dvojČkft. Kaj je hotel "drugega, kakdr jfih primerno sprejeti in gospej Štorklji se zahvaliti za njeno tako veli ko naklonjenost. Za krstni dan sem bil pa preložil na dan 11 novembra, na kateri dan s 3 bili povabljeni tudi Štorklja in Štorkljaža, da sta prišla na krstijo, ker je bil baš ta dari god sv. Martina, in ga je krstil in jaz sem ga pa pil. Tako vidite gospod urednik, se med nami dogodi vedno precej novic. Kadar jih zopet kaj zvem, jih bom pa zopet vara poslal. 955 ||p Pozdrav čitateljem širom Amerike! Matthew Papich, poročevalec Barberton, O. — "Prmej pr-miknu," je dejal ta onegav Ja- Društvena naznanila in dopisi Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, IIL Naznanjam vsem članom, da se je sklenilo na redni seji dne 19. oktobra t. L, da se korporativno vdeležimo slavnosti bla-goslovljenja nove zastave dru- štva sv. Družine, št. 1, katera {Wis., se naznanja, da imamo se bo vršila dne 23. novembra t. L Zatorej se uljudno vabi vse člane zgoraj omenjenega društva, da se kar največ mogoče polnoštevilno vdeležijo te redke slavnosti. Pridite torej 23. novembra ob 9:30 v šolsko dvorano in prinesite društvene regalije s sabo, potem skupno odkorakamo k deseti sveti maši, ko se bo vršila slavnost blago-slovljenja nove zastave. Obenem tudi poživljam in priporočam članom našega društva, če nimate še svojih otrok zavarovanih v Mladinskem oddelku naše Jednote, da to storite to leto, ker je zdaj prosta pristopnina in po mojem mnenju ena najboljših zavarovalnin, kar jih je v Ameriki za otroke. S sobratskim pozdravom, Matthew Buchar, tajnik. Voščite zdravega razvedrila. Za društvo Marije Pomagaj, Mary Bla j, tajnica. Vabilo na glavno letno sejo. Članom in članicam društva sv. Družine, št. 136, Willard, dne 7. decembra glavno letno sejo in volitve odbora za leto 1925. Volitev se začne takoj po prvi sv. maši. Člani in članice ste prošeni,'da se te seje polnoštevilno vdeležite. S pozdravom, Ludvik Perušek, tajnik. mm -M Iz urada tajnice društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, IIL Tem potom naznanjam vsem tistim članicam društva Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote, ki so me zadnje čase pismenim potom vprašale, kdaj da se vrši seja imenovanega društva, da se seje sedaj vršijo zopet vsako tretjo nedeljo v mesecu, kakor je bilo že v pismih naznanjeno. Prosim vse članice, da sedaj to vpoštevajo in se v obilnem številu vdeleže november-ske seje, ker to je zadnja seja pred veselico, oziroma igro. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn. Dragi mi sobratje fn sestre! S tem vas prosim, da se polnoštevilno vdeležite prihodnje seje, ki se bo vršila dne 16v novembra točno ob 1:30 uri popoldne, kajti ta seja bo zadnja pred volitvami novih odbornikov ; na tej seji bomo morda čuli kaj novega, ko pridejo razne točke na dnevni red. Pridite na prihodnjo sejo v obilnem številu. Kakor se vsako leto meseca novembra obhaja spomin mrtvih, tako bomo tudi na letošnji novemberski seji skupno molili za vse naše pokojne člane in članice, osobito za one, ki so se tekoče leto za vedno od nas ločili. Upam, da se vas bo prihodnje seje več vdeležilo, kakor pa" minuli mesec. Prosim vas torej, da to moje naznanilo vpoštevate. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik. Iz urada tajnika društva Presvetega Srca Jezusovega, št. ^ 172, West Park, O. * BBMWBWBfPBBBPM|| Bratom in sestranv našega Se vedno je nekaj članic, k; društva naznanjam, da se vrši' so jako brezobzirne pri plače-, 2iavna letna seja dne 7. decem-vanju asesmenta. V svarilo tem bra ob L uri popoi^ ^ tu naznanjam, da so članice na prvo nedeljo prihodnjega mese-zadnji seji sklenile, da naj se ca. Asesment bom pobiral že vse članice, brez izjeme, ki dol- prej, da ^ ne bom mudil med gujejo tri mesece na asesmen- 3ej0. Na to sejo mora priti tu, s tretjim mesecem suspen- vsak brez ižjetDe; kdor ^ 3eje dira. Če bi katera le radi go- dne 7. decembra ne Vdeleži, bo tovega vzroka ne mogla plačati, morai plačati 50 centov kazni; naj se pa pride sama na sejo zapomnite si to! Vsi torej na oprostit. sejo! Oproščeni so samo bol- Dalje imate sedaj že tiketeiniki. Sicer se pa tudi spodobi, za igro "Miklova Zala" in obe: da smo vsaj enkrat v letu, to HP^PIHPJPH^H^jl^^Hjjl te; vsaka družina zastonj le eno knjigo, enako tudi posameznik, ki ni v družim. Knjige bom razdajal samo na seji; na dom je ne bom nikomur nosil Ha svidenje torej dne 7. decembra v dvorani Jugoslovanskega Delavskega Doma v Wast Parku! Z bratskim pozdravom, Josip Grdina, tajnik. — nem za veselico na Zahvalni večer; mnogo je truda s temi prireditvami in da ne bo samo omejeno število članic se trudilo do poznih ur zvečer, dajte se vsaka potruditi in hvaležnost tem članicam s tem izkazati, da boste oba tiketa prodale. S tem nam bo uspeh zagotovljen in bomo z lepo svoto pomagale slovenski šoli kot kolegiju sv. Frančiška, v katerih namen se bo igra in veselica vršila. Slovenskemu »občinstvu se pa tudi naznanja, da je igra "Mi klova Zala" nekaj izvariTednega na odru. Tudi vse uloge so porazdeljene med najboljše igralske moči Tako na primer ima glavno ulogo dobroznana, izvrstna igralka Zora Cerjanec. Nastopi čez 20 igralcev in igralk, ki so vsi brez izjeme izvežbani, in kateH bodo izvrstno obvladali svoje uloge. Igra se bo vršila pred Zahvalnim dnevom, to je v sredo, dne 26. novembra zvečer ob 7:30 uri, in v četrtek, na Zahvalni dan 27. novembra ob 2. uri popoldne in sicer obakrat v cerkveni dvorani. Na Zahvalni večer bo pa jesenska zabava • plesom v šolski dvorani. Vstopnina za igro in veselico je 50 centov. Rojaki in rojakinje, posezite po tiketih, in vdeležite se teh prireditev. Društvo je uvidelo veliko potrebo v podpori za šolo in kolegij in se odloČilo v ta namen vprizoriti to igro in veselico. Storite še vi nekaj v ta namen z društvom vred s tem, da pokupite tikete, da pomagate dobri stvari in tudi sebi pri- je na glavni seji vsi skupaj; potrebno je, da slišite poročilo, da li napredujemo ali nazadujemo. Hvala Bogu, dozdaj gre prav dobro navzgor. Naša zadnja igra in veselica se je prav dobro obnesla; denarja ali prebitka je še precej prišjf> v društveno blagajno in društvo je dobilo tudi lep ugled v naselbini, kar tudi nekaj velja. Važna stvar na prihodnji seji bodo volitve uradnikov. Bratje in sestre! Pri volitvah se ne ozirajte ne na prijateljstvo, ne na sovraštvo, pač pa v korist društva. Zberite si uradnike po svojem okusu, da ne bo po^ tem morda kakega prerekanja^ Torej vsi na sejo! Dalje tudi prosim, da vsi ti sti, ki dolgujete društvu na asesmentih, stvar nemudoma in vse poravnate, da bom mogel sestaviti celoletni račun in ure-, diti knjige za pregled nadzornemu odboru. Vse to mora biti v redu do 23. novembra. Kdor se temu ne bo odzval, bom Ž njim ravnal po pravilih. Sklenjeno je tudi, da kdor ne plača asesmenta, sc ga takoj prv^ mesec suspendira; zapomnite si to! Društvo je zalagalo člane ali članice po dva, {ri in tudi Štiri mesece; ker se je pa s tem društveno blagajno preveč izkoriščalo, je bilo društvo prisiljeno nastopiti bolj strogo; kdor ne more plačati, naj se opraviči pri tajniku, pa se bo zanj založilo asesment iz blagstfne. To Kakor že veste, izide te dni Spominska knjiga naše Jedno- Kansas City, Kans. — Cenjeno uredništvo: V prvi vrsti se vam zahvalim za priobčenje dopisa, katerega sem vam zadnjič poslal. Ker me prijatelji novic vedno povprašujejo, kda, se bom zopet oglasil iz srca Amerike (Heart of America) ki je Kansas City, kakor ga tu-kajšni Amerikanci imenujejo. Sicer bi imel veliko za povedati, ko bilo človeku mogoče se zanimati za vse, toda mbja roka je bolj prikladna vroči žici kot peresu. Zato mi bodo gotovo naši čitatelji oprostili na pomanj kljivosti novic. Najprvo moram pojasniti, da je naše dramatično društvo, za katerega ime še ne vem — kar bom pa v kratkem zvedel — prav dobro izvršilo svojo nalogo pri igri "Krivoprisežnik," ki so jo vprizorili dne 19. oktobra ob obilni vdeležbi slovenskega občinstva, ki je napolnilo cerkveno dvorano do zadnjega kotička. Pač je veselje za društvo in igralce, kadar vidijo, da je naselbina za njimi in da jih podpira. Zato čast občinstvu, da se zanima za svojo dramatiko. Eno sicer, nakar bi občinstvo rad opozoril in to je, da naj bi se ob takih prireditvah zdržalo glasnega govorjenja med igro dvorani. Tudi glasno smejanje moti igralce in druge, ki gralce poslušajo odzadaj in tako ničesar ne slišijo in radi tega nimajo od igre onega užitka, kakor bi ga imeli, če bi vsako besedo, oziroma pogovore igralcev pa odru slikali, f \Zgfo prosim, poslušalce ' ta Whixinjič, naj na to mislijo in dajo s tem tako priliko, da bodo tudi poslušalci odzadaj čuli, kaj se na odru govori in godi. Pri igri so igrali Mr. John Jarc je igral vlogo Matija, kri-voprisežnika; Mr. Paul Šterk je imel vlogo Frana, fcrivoprisežni-kovega sina; vlogo Marjane, hčere krivoprisežnika je igrala Miss Mary Štimec; vlogo posestniki Andreja Kmetovec je igral Mr. Anton Orel; Antona Kmetovčeveg* sina je igral Mr. A. Shafer; Velikega hlapca je igral Mr. A.š Grahonja; Mico je predstavljala Miss Mary Majerle; Barho je pa igrala'Miss Shutte; Zidarko krčmarico je predstavljala *Mrs. Fracol; Veroniko vnukinjo krčmarice je predstavljala Miss Frances Urh-ova; Krošnjarja je izborno igral Mr. John Težak; Nosanko, kaj žarico je pa predstavljala Mrs. Zupan; Rozo, kajžarično vnu kinjo je pa igrala jako i?borno Miss Rozi 2upan; Katro je igrala Miss Frances Dragoš. Navedeni igralci so mi znani, druge pa ne poznam, zakar prosim, ako sem katerega preskočil, da mi oprosti. To društvo je ravno to igro ponovilo dne 9. novembra tudi i sijajnim uspehom. Dne 14. novembra se pa začne 40-urna pobožnost v naši slovenski cerkvi sv. Družine, katero bo vodil prečastiti gospod misijonar Vencealav $olar iz St Bede kolegija v Peru, HL, in prečastiti gospod, $ev. John Plevnik, župnik slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, Iq. Pri tej pobožnosti in priložnosti za opraviti sveto spoved in prejeti svete zakramente, kakor se ob takih časih spodobi sa praktičnega katoličana. Bojani ne vemo ne dneva ne are, kdaj bomo poklicani pred sodni stol Vsemogočnega Stvarnika. Smrt naročilom vred. M,. • lov: Inurln Co. Bo« -»«8. 1«5 Iaurin BM*. fiiuhursb. Pa SU »avarovanje ta vitka p.-iitejte 26c. posebej. nagrade povodom Velike jubilejne kampanje Ke Se Ke je KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. STARE veljavne nagrade aa POSAMEZNE ČLANE (ICE) i A. Za vsakega novega člana (ico) odrastlega (aktiv- nega) oddelka prejme član (ice), ld prosilca predlaga $1.00. ^ B. Za vsakega novega člena (ico) mladinskega od- delka prejme član (ice), ld ga predlaga SOc. C. Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU- ŠTVA sa OBA oddelka, aktivni ia mladinski: L nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. jul. do 31. dec. L L pridobilo največ članov ali članic. II. nagrada $15.00. III. nagrada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinski oddelekt D. PRVA skupina društev, broječa do 100 članovi L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, UI. nagrada $15.00. E. DRUGA skupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $5000, II. nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. F. TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla- nov: L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. fl^s* katoliški slovenci in slovenke! pristopajte k najstarejši in največji slov. katol. podp. organizaciji: k.s.kTjednoti! Na noge! - Na delo! Kampanja za katoliški dnevnik za "AMERI-KANSKI SLOVENEC in EDINOST' se bliža svojemu koncu, še dobrih par dni in Zahvalni dan bo tukaj. Za nove naročnike so razpisane krasne nagrade. Komur je kaj mar za katoliško časopisje, ta naj se dvigne te zadnje dni in skuša pridobiti listu Amerikanski Slovenec in Edinost kolikor največ mogoče naročnikov. Zapomnite si, da od te kampanje je odvisno, ali bomo katoliški Slovenci dobili svoj lastni katoliški dnevnik, ali bomo-morali še nadalje čakati na njega. Zato agitirajte za list med svojimi prijatelji in znanci! "Amerikanski Slovenec in Edinost" izhaja štirikrat na teden in bo začel izhajati dnevno, ako bo dovolj odziva od naročnikov tekom te kampanje. Ako pridobi list tekom te kampanje 1000 novih naročnikov, potem je dnevnik zagotovljen. Torej na delo! List stane za celo leto $4.00, za pol leta $2.00 Naročite ga za poskušnjo! slovenske božične razglednice smo prejeli. Prodajamo jih 2 za 5c. Po poeti se ne pošilja manjšega naročila, kakor cel ducat ki stane 30c s poštnino. b02ične jaslice imamo v zalogi. Papirnate prodajamo od 15c do $2. Narejene so močne in služijo za več let Jaslice iz kipov, vred z lepo zeleno slamo, ki služi kot mah, prodajamo od. $2.00 do $15.00. za zimske večere priporočamo naše povestne knjige. Pišite po cenik naše knjigarne! Pošto naslavljajte na: io Edinost Delujmo za močnejšo in večjo K. S. K. Jednoto! 1849-We*t 22nd Street, Chicago, DL PREKMURJE. Spisat dr. M. Slavi« (Nadaljevanje.) Se slabše se je godilo Obalu v Beltincih na shodu 17. januarja, 1919, o katerem poročajo "Novine" v isti številki, da so Obalu ljudje na edno skrivno znamenje kak žvegle začeli kričati: 'Živijo Jugoslavija (' in 'da je ludstvo vkupzbrano pravilo: 'Nikaj nam ne trbe, ne okrajnoga glavarstva (jaras), ne cukra, ne petrole, ne trafike. Naše rešenje je v Jugoslaviji.' " Dr. Obal seveda ni spravil ni-kake avtonomije, pač pa je določil za Beltince res novega okrajnega glavarja. Za Beltince je bil imenovan za glavarja Pavel Horvath, ki je bil do sedaj glavar v Murski Soboti, za glavarja in namestnika vladnega komisarja v Murski Soboti pa Elek Sinkovich, ki pa nista nastopila svojih služb. Madžarska in madžaronska stranka je hudo napadala avto-nomiste, zlasti Jožefa Klekla starejšega. Posebno .. sobotski madžarski list se je močno zaganjal proti njemu, češ, da je "domovine izdajnik" in "Slovan." "Novine" odgovarjajo 16. februarja na te napade takole: "Slovensko ludstvo protestira proti tak še m glasi, s kakšim tej gospodje proti Klekli stanejo. Slovensko ludstvo nikdar ne pozabi, kakše hvale je dužno proti njemi. On je davo slovensko čtenje ludstvi, kda je to pred ništermi gospodami še greh bio." Tako se je vršilo narodno delo, dokler ni prišla na spomlad, leta 1919 ogrska bolj še viška strahovlada. 2 njo je bilo odrezano vsakršno narodno delo. Kolj&eviška doba v Prekmurju. O razpadu avstro-ogrske monarhije in o začetku novih vladnih oblik po Prekmurci zvedeli zlasti po jugoslovanskem taboru v Ljutomeru dne 3. novembra, 1918, na katerem se je proglasila slovesno nova državna oblika. Duh svobode je zavel tudi v Prekmurje. Nekateri so to svobodo seve razumeli tako, da zdaj sme vsak delati, kar se mu zdi. Ljudski srd se je obrnil proti veleposestniškim grofovskim velikašem ter trgovskim židom. Zato so nekateri nerazsodni ljudje proti njim sovražno nastopili, razbili nekaj njihovih stanovanj in židovskih trgovin. Veliko Židov je v naglici poprodalo svoje trgovine ter odšlo iz Prekmurja. V tem času je nastopil prvikrat samostojo še ne tridesetletni učitelj in organist Vilmoš Tkalec iz Crensovec (rojen v Turnišču), ki je bil do prevrata, potem ko se je bH vrnil iz ruskega vjetništva, kot rezervni nadporočnik, poveljnik obmejne policije, ki je stražila mejo ob Muri. Tkalec je plenjenje, ki se je začelo po ljutomerskem taboru, ustavil s strogimi ukazi in z lastno rabo orožja. V Karolyjevi dobi je postal Tkalec namestnik civilnega komisarja, nazadnje civilni komisar v Murski Soboti. Ta vlada ni storila v Prekmurju nič posebnega, razen da je gledala na to, da se ne širi jugoslovanska misel v Prekmurju. Njeni eksponenti v Prekmurju so delali propagando proti Jugoslaviji z letaki, s shodi, z obljubo prekmurske avtonomije. Jožef Kle-kl starejši je bil pod to vlado pred naglim sodom v Dolnji Lendavi. Ta vlada je pregnala Jurišičevo posadko in ujela nekaj njenih ljudi. Jugoslovanska misel pa se je širila naprej v zahtevi po prekmurski avtonomiji. Koncem marca, 1919 je nastopila boljševiška vlada na 0-grskem. Prekmurje je postalo črez noč boljševiško, ne da bi vedelo, kaj je boljševizem. Nekaj boljševiških čet, vojaških sovjetov, je prišlo v Prekmurje ter tam uvedlo boljševiško u-pravo. Viljem Tkalec je postal prekmurski boljševiški komisar v Murski Soboti. Skoro v vseh uradih so ostali prejšnji uradniki. Sovjeti so od njih zahtevali od začetka samo, da nosijo boljševiški rdeči znak. Boljševiki so lastniku "No-vin," Jože Kleklu, kratkomalo naznanili, da so "Novine" od sedaj njihove, ter so jih sami u-rejevali ih v njih proslavljali boljševiško "novo solnce" in "nove zvezde." Urednik je bil učitelj in organist Jožef Pusztai iz Martijanec in bivši učiteljišč-nik Vince Seruga. Korigiral pa je slabo slovenščino dijak filozof K., ki je pokazal včasih rokopise tudi nekemu prekmurskemu župniku; ta boljševizem mu je bil bolj nekak "šport." Ljudstvo je skoro soglasno odklanjalo boljševizme. Bolj-ševiške "Novine" so imele le kakih 37 naročnikov; župani so jih dobivali zastonj. (Vse številke zanimivih boljševiških "Novin" ima zbrane lastnik "Novin" Klekl v Crensovcih. Boljševiki so imeli vobče premalo ljudi, da bi izvedli svojo organizacijo. Zato je v marsikateri stvari ostalo vse pri starem. Po občinah na primer, so zahtevali, naj se izvolijo "direktorji." Poboljševičeni okrajni glavarji pa se za izvedbo takih reči niso .brigali, ponekod 30 še želeli, naj se te novotari-je opuste. V nekaterih občinah pa so se vseeno izvolili direkto-riji, tudi s sodelovanjem katoliških župnikov. Zgodilo se je namreč, da so dobili ljudje kakega imenovanega boljševika za župana ali kakega drugega funkcijonarja, če niso sami sodelovali s sovjeti. Zato so si dobro misleči možje rajši iz svoje sredine izvolili direktorij, pri katerem je bil predsednik navadno prejšnji župan, ki se je moral nazadnje namesto "predsednik direktorija" imenovati "diktator." V tej dobi so smeli duhovniki učiti v šoli katekizem kakor prej, torej tudi prekmurski slovenski katekizem. Sploh še domačini niso bili pravi'boljševiki, dasi so imeli vodilna mesta. Boljševiški komisar Tkalec se je oblastno vozil v avtomobilu z vojaškim spremstvom po Prekmurju. Različni ppdkomisarji so kazali svoje dostojanstvo ter izvrševali vsaj na videz boljše-viške naredbe. Tako so na primer župnijskim uradom odnesli cerkvene matrike ter postavili za cerkvena premoženja nekake nadzornike, ki bi morali odvzeti duhovnikom vsako uporabo cerkvenega premoženja. Do iz-vržitve pa ni prišlo. V Beltincih na primer je bil tak nadzornik cerkvenega premoženja uči-tel in organist Janoš Habacht, sedaj učitelj v Hotizi. O prevzet ju cerkvenega premoženja pa je vedno višje poročal, da se še morajo premagati razne težave, da so potrebne predpriprave, da pa ima zadevo respo v evidenci itd. Najbolj nevarni so bili nedo-mači vojaški sovjeti, ki so se jim morali pokoravati tudi oficirji. Ti vojidti so'se mogočno vedli in prizadejali ljudstvu največ škode. Ko so uvedli boljševiki svoj "beli" denar, so vojaki ob vsaki priliki izvabljali iz ljudstva stari avstro-ogrski denar, češ, da nima ta nič več veljave ter so ga prav po ceni zamenjavali z "belim." Še hujše ko to so občutili ljudje rekvizicije. Boljševiški vojaki so rekvizirali, kar se jim je vzljubilo, zlasti raznovrstna živila. Z bajoneti so izsiljevali vse. Plačevali so sicer to, a z ničvrednim "belim" denarjem. Kmetje so morali delati tem vojaškim mogotcem roboto kakor nekdaj. Ce se je zahotelo kakemu vojaku voza, da se popelje v kako oddaljeno gostilno, takrat je moral vzeti kmet svoje izmučene konje od pluga ali kakega drugega dela ter voziti "sovjetnika" kot ponižen koči-jaž. Vobče pa so vladali prekmurski boljševiški domačini še nekako avtonomno in precej sa- mostojno. 1919 je občutil boljševiški prekmurski vladar Tkalec, da se mu majejo tla. Član direktorija v Murski Soboti, neki dijak Fue-leki ga je namreč denunciral na višje centralno mesto, da ne izvršuje vseh boljševiških na-redb. Zato je mslil v začetku, da je najbolje zanj, če se umakne. Toda vojaki, ki so bili okoli njega, so bili zanj. To ga je ojunačilo, da je začel zbirati okoli sebe zveste domače vojake, ki so po strani gledali nadležno tujo sodrgo, ki je izkoriščala Prekmurje. Vabil je tudi domače nevojake, zlasti bivše častnike v svojo vojsko. Nekatere vasi je pridobil popolnoma za svoj načrt, da se ustanovi za Prekmurje samostojna "Murska republika," dokler ne bo boljševizem strt. Dasi so bili vsi ti boljševiški voditelji, kljub temu, da so "Novine" u-rejevali slovenski in celo s 3lo-venskm pravopisom, madžaroni, je zdaj Tkalec začel poudarjati domčinstvo, pri nekaterih tudi slovenstvo. Slišalo se je geslo: "Mi smo Slovenci!" "Direktor"' dijak Fuleki je spoznal, da mu preti nevarnost. Zato je pobegnil s 83,000 kron, ki jih je pri begu v nekem zaboju pozabil. Tkalec pa se je moral zdaj pripraviti na odločilno bitko. V ta namen si je skušal zasigurirati hrbet. Obrnil se je najprej na jugoslovansko obmejno poveljstvo v Radgoni ter skušal dobiti kako podporo ali vsaj skleniti nekako premirje da ga jugoslovanske čete ne bi napadle za hrbtom. Jugoslovanski oficir, ki je di-plomatičnim potom občeval s Tkalcem, pa mu ničesar ni obljubil. Nato je šel Tkalec v Nemško Avstrijo, ter tam dobil, kakor se je govorilo, dva milijona kron, 800 pušk in potrebno strelivo. Gotovo je, da je Tkalec začel plačevati svoje vojake z avstrijskim denarjem ter opremil svoj bataljon vojakov s potrebno municijq. Boljševiška centrala v Budimpešti je poslala nad protire-volucijske Tkalčeve čete svoje "teroriste." Ti brezobzirni boljševiški diktatorji so nabrali na potu proti Prekmurju eno divizijo vojaštva ki so ga navduševali za boj zoper uporne Slovence. Ti kmečki prostovoljci so se res pridružili teroristom, razen radi dobre plače, radi narodne ideje, da bi zatrli slovensko protirevolucijo. Ko so prišli v Prekmurje, so bili razočarani, da so našli madžarski govereče ljudi, ne pa kakega slovensko-narodnega gibanja. ' Vojska je med boljševiškimi in Tkalčevimi protirevolucijo-narji pa je bila celo resna. Fronta se je začela pri Dobrov-niku in Dolnji Lendavi. Teroristi so začeli napredovati v smeri proti Murski Soboti, glavnemu mestu Tkalčeve "Murske republike." Tkalec je vodil bitko osebno in se tudi osebno hrabro boril proti boljševikom. Prisiljen je bil k defenzivi. En cel teden se je vršiK umik proti Murski Soboti. Pri Krogu .v sobotski okolici, kjer se je udeležila bitke vsa vas, je bil boljševiški napad odbit, ofenziva je bila strta. Drugi dan pa so boljševiki obkolili Krog, ter ujeli vse može v Krogu in jih peljali ujete v Mursko < Soboto, kjer so jih po Tkalčevem porazu - izpustli. Tkalec je izgubil bitko. Njegovi vojaki so deloma vrgli»proč orožje ter se pritihotapili po raznih skrivališčih na svoje domove, deloma pa so odbežali ž njim v Vrbno (Feld-bach) na Štajerskem, kjer so bili ogrski protiboljševiki, med njimi od prihoda razkralja Karla v Sobotišče znani general Le-har. Za Prekmurje pa je napočila druga boljševiška doba, ki je bila veliko hujša ko prva. Teroristi so bili sovražni predvsem prekmurski duhovščini, ker so mislili, da podpira Tkalčevo protirevolucijo in pa radi proti-verskega in protislovenskega Toda sredi junija, mišljenja vobče. 2upniku Tul- lu v Gornjem so med maševanj vanjem in povzdi stavili bajonete na prsi z zahtevo, da gre takoj ž njimi. Prosil jih je samo, naj mu dovolijo, da konča sveto mašo. Niso mu dovolili. Moral je odložiti maš-ni plašč ter oditi v večtedenski zapor. . (Dalje prihodnjič) -o- 70 LETNICA GORIŠKEGA NADŠKOFA. Dne 9. oktobra je dopolnil goriški nadškof dr. Frančišek Bor-gia, Sedej 70. leto svoje dobe. Ob tej priliki so se mu poklonili odposlanci slovenskih krščan skih organizacij in mu v imenu vsega slovenskega ljudstva na Primorskem izrazili častitke in željo, da bi ga božja Previdnost Čim najdalje ohranila na njegovem visokem, važnem mestu. Nadškof dr. Sedej spada v častno vrsto najodliinejših mož duhovnikov, ki jih je previdnost naklonila našemu narodu. V najtežjih časih je stal na čelu goriške nadškof i je in se izkazal kot najskrbnejši, najpo-žrtvovalnejši pastir svoji čredi in kot junaški branitelj svobode cerkve. V vojnem času je kot zadnji zapustil Gorico in kot prvi poskrbel za moralno in gmotno pomoč na vse strani razkropljenim beguncem. Ukazal je duhovščini, da je sledila vernikom v pregnanstvo in jim bila tam v duhovno tolažbo in oporo; poskrbel je, da so se po raznih mestih ustanovili pomožni odbori za begunce. Duhovnemu naraščaju je našel streho v Stični. Ko je rpinula vojna, je nadškof hitel na svoje mesto in takoj uvedel veliko delo za duhovno obnovo. Po vseh farah so se vršili misijoni, po večjih krajih pa veličastni evharistični kongresi. Skrbel j«», da so se zopet dvignle Marijine družbe. Kakor hitro je mogel, se je lotil obnove deškega semenišča, ki ga je bil zgradil pred vojno in ki je ostalo po vojni znantno poškodovano. Že lani se je zavod zopet otvoril, a letos se vzgaja v njem , že 90 dijakov. Tudi vse krščansko prosvetne organizacije in ustanove: Katoliško tiskovno društvo, Goriško Mohorjeva družba ip drugi imajo v njem svojega prvega pokrovitelja in pospeševatelja. Ko je divjal nacionalni in fra-mazonski šovinizem in silil tudi v cerkev, je nadškof dr. Sedej stal krepko in odločno na braniku za svobodo cerkve in končno prisilil nasprotnike da so se umaknili. Vedno je bil pa enako pravičen in skrben pastir tudi vernikom italijanske narodnosti. Vsi ne razumejo dela nadškofa dr. Sedeja, a ni dvoma, da je prava sreča za naše tamkajšnje ljudstvo, da mu je Bog v tako težkih časih naklonil uprav njega za višjega pastirja. Pridružujemo se primorskim bratom v srčni želji, da jim Bog nadškofa dr. Sedeja še dolgo ohrani. ♦ Nadškof dr. Sedej se je rodil 10. oktobra, 1854. v pripro-sti kmetski hiši v Cerknem. V šolo je hodil najprej v domači vasi, gimnazijo je dovršil v Gorici. Bil je vsa leta odličnjak. Leta 1877. je bil v mašnika posvečen, kaplanoval eno leto v domači vasi in odfcel nato na dunajski Avguštine j. Po dovršenih študijah se je vrnil v Gorico iri postal profesor na semenišču. Potem so ga poklicali na Dunaj kot ravnatelja v Avguštineju. Deloval je obenem v Danici in bil predsednik dijaškega podpornega društva. Pisal je v "Dom in Svet" in "Rimski katolik" ter mnogo potoval. Kardinal Missia ga je poklical nazaj v Golico, kjer je postal stolni župnik in kanohik. Dne 21. februarja 1906 je bil imenovan za goriškega nadškofa in meseca marca posvečen in ustoličen. NA WESTFAL-SKEM. Proslava 15 letnice društva sv. Barbare se.je prav lepo vršila 28. septembra t. 1. Dvajset s)oVenskih društev se je vdeležilo te svečanosti. Jugoslovanski konzulat v Dusseldorfu je bil zastopan po gospodu konzulu, dr. Barletu in ^gospodu Tu-čiču. Pozdrave so poslali jugoslovanska vlada, presvetli škof lavantinski, Jugoslovanska orlovska zveza, ravnatelj in občinski svetnik Jože Stabej v Mariboru, Prvo katoliško slovensko društvo v Frsnciji in drugi. Pri sveti maši je pridigal g. vikar Tensundern, pri zborovanju so govorili Kondlja (Gel-senkirchen), Babič (Hochheide) Orel Vehovar (Gerthe), gospa Sever (Gladbeck) in drugi. Dekleta, dečki, Orlice so nastopali z deklamacijami, s petjem in drugimi prireditvami. Posebno lep je bil sprevod, ki je napravil globok vtis na tamkajšnje Nemce. "Gladbecker Zeitung" piše o prireditvi zelo simpatično, in pravi med drugim: "Tukajšnji Slovenci so vseskozi pridni delavci, miroljubni, trezni in složni. Pri tem se splošno trdno drže svoje narodnosti in svoje katoliške vere, kar dokazuje veliko število cvetočih slovenskih rudarskih in drugih verskih društev v Po-ruhrju. "Kdor si je ogledal nedeljsko svečanost slovenskih rudarskih in delavskih društev, je dobil najboljši vtis. Prisrčnost in slovesnost, s katero so sprejeli bratska društva, je bila čisto posebna." Jugoslovanska vlada je pisala tako! Bordenovo Eagle Mleko ne vsebuje ničesar drugega kot čisto kravje mleko ter čisti sladkor. Bilo je poglavitna 'hrana za otroke že nad 63 let in je edina hrana, ki jo lahko daste svojemu otroku, če materno mleko ne more zadostiti. če ne veste,- kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj. (2) THE BORDEN COMPANY BORDEN building NEWYORK "Dragi rojaki: Ob priliki proslave 15 letnice vašega društva sv. Barbare vam kot minister jugoslovanske kraljeve vlade v imenu svojem in svojih tovarišev kličem Bog vas živi! Ne pozabite na svojo domovino, kjer vam je tekla zibeljka, ki vam ni mogla dati kruha in ste morali, dasi s težkim srcem, v tujino, da preživljate sebe in svojo družino. Naša naloga je, da ustvarimo v domovini take gospodarske pogoje, da bodo vaši sfnovi živeli lahko na svoji zemlji. Vi ste, dasi v tujini, ohranili vzore in načela, ki ste jih prejeli v domači hiši. Jubilej, ki. ga obhajate, naj vas utrdi v tem. "Želim vam, da bi vzklile v domovini naši take gospodarske prilike, da bi se mogli v njej skoraj vsi veselo sniti. Vsem udeležencem na proslavi vašega društvenega jubileja prijateljske pozdrave!" Dr. Kulovec, 1. r. minister poljedelstva in voda. Razumen gospod. ' Med dvema prijatelj ima. Prvi: "Kakor vidim, si pre-menjal restavracijo." Drugi: "Da, sedaj obedujem v hotelu Rostohar." Prvi: "Tam mora biti gotovo boljše. Kakšna kuhinja je tam?" Drugi: "Ne vem, je nisem šel pogledat." Mal pošljite dar Ce ne več vsaj dolar za BOŽIČ svojcem v staro domovino. Če hočete ,da bo denar tam točno; pravočasno in pošteno, pošlite ga po zavodu, ki vam garantira vse to, to je naša slovenska : 1116 North. American Bank St. Clair Ave. & 62 St. Cleveland, Ohio VSAK DAN med navadnimi uradnimi urami in poleg tega še: VSAK VEČER od 6 do 8 ure pri stranskih vratih. Opomba' Zunanji rojaki pošljite po pošti denar na gornji naslov, pa ga odpošljemo še tisti dan in z obratno pošto prejmete rfczit. IIHHIIIIIIIIIIIIIHIIIUItillllilMIlllllllllllllflllllllllllllllllimilUlIkS GLASILO K. S. K. JEDNOTE ■ lottr-n MHM T M l^^uk H nrr - ivm 1 i S no* ■■» • i-*-* 41J0 P fFT rn •fflOAL OBOAH mt Am CAHMIUI BLOVKNUH DftSB9l|Q «r th« uaiimi) RITK 0» IMBCfc kf Mi te tkiMi M M OfflCIi tUT St CMv An, KAMPANJSKI GLASOVL USPEH PRVEGA MESECA NASE KAMPANJE rite o temz društvom tajnAom, da uredi vse potrebno za pmtop. V tem slučaju boste vi ali kak uradnik društva nastop.lt kot oskrbnik dotičnega otroka, da namesto njegovih starišev podpišete sprejemne listine in da plačujete vi zanj 15 centov na mesec, katere vam otrokovi stariši izročijo; tako prejme tudi oskrbnik posmrtnino v slučaju smrti otroka, da jo izroči starišem. "To je jako važna točka ter bo lahko mnogo pripomogla v sedanji kampanji. v "Ce naša Jednota do 1. aprila, 1925 Pndobl se 1>9°° m,adlh cla' nov in članic (otrok), jih bo štel ta oddelek 10,000 in s tem bo Jednotin obstanek za vedno zagotovljen. Torej na delo za pridobivanje članov in članic v našem mladinskem oddelku !" -----O—-- ŽIVOTOPISNE ČRTICE NOVOIZVOLJENEGA PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA Morda bo tega ali onega člana ali članico zanimalo kaj izvedeti o dosedanjem uspehu naše kamenje? Vsled tega prihajamo s sledečim, tozadevnim poročilom: Kakor iz današnjega uradnega naznanila glavnega tajnika razvidno, je pristopilo minuli mesec (oktober) v odrastli (aktivni) oddelek 83 članov in članic; v-prihodnji uradni prilogi mladinskega oddelka bo pa objavljenih 95 novih članov in članic označenega oddelka; skupaj je torej pristopilo prvi mesec naše kampanje 178 članov in članic. Vsekako za začetek lepo število. Ce pregledujemo starostne razrede novega članstva v aktivnem oddelku, naletimo na nad vse razveseljivo dejstvo, da je pristopila pretežna večina mladih članov in članic in sicer: V 16 razredu ali 16 let starih 46, v 17 razredu 7, v 18 razredu 6, v 19 razredu 2, v 21 razredu l, v 22 razredu 2, v 28 razredu 1, v 29 razredu 1, v 30 razredu v 31 razredu 1, v 33 razredu 3, v 34 razredu 1, v 36 razredu 1, v 38 razredu 4, v 39 razredu 1, v 40 razredu 1, v 41 rajpredu 1, v 45 razredu 1, v 46 razredu 1 in v 49 razredu 1. Od celokupnega števila novopristop-lih tvori torej 16 razred 55.4 odstotkov ali več kot polovico. V starosti od 16. do 19 leta jih je pristopilo 61; v starosti pd 21. do 30. leta 6; v starosti od 31. do 40 leta 12, od 41. do 49. leta pa 4. • Zanimivo je pri tem številu tudi to, da tvori ženski spol večino. Čast jim! Članic je minulega oktobra pristopilo v aktivni oddelek 43, članov pa 40. Kampanje se je aktivno vdeležilo označeni mesec 54 krajevnih društev v 11 različnih državah in sicer: V državi Illinois 18 društev, v Pennsylvaniji 13 društev, v Ohio 7 društev, v Minnesoti 7 društev, v Wisconsin 4 društva, v Coloradi 2 društva, v Michiganu 2 društva, v Indiani 1 društvo, v Kansas 1 društvo, v Montani 1 društvo, v New York 1. V tej zadevi gre največ priznanja državam Illinois, Pennsylva-nia in Ohio. Zdaj pa poglejmo še rezultat glede števila novih članov v posameznih državah. Država Illinois se ponaša z 24, Pennsylva-nia 19, Ohio 10, Colorado 7, Minnesota 6, Wisconsin 6, Indiana 3, Michigan 3, Kansas 2, Montana 2, New York 1. Imen ali številk društev tukaj ne bomo navajali, saj so iste označene v uradnem naznanilu pri premembah članstva za mesec oktober. Kakor že zgoraj omenjeno, je pristopilo minuli oktober 95 članov in članic v mladinski oddelek in sicer pri 30 različnih krajevnih društvih. Sedaj nastane vprašrnje, kak uspeh smo dosegli prvi mesec, odkar je bila naša jubilejna kampanja otvorjena? Menimo namreč mesečno kvoto? Kakor znano, je namen naše Jednote ob njeni 31. letnici do 1. aprila, 1925 doseči 25,000 članov in članic v obeh oddelkih in sicer 1,000 v aktivnem, 1,900 pa v mladinskem. Minuli oktober smo'dosegli 50 odstotkov mesečne kvote v aktivnem in 30 odstotkov v mladinskem oddelku. Wakor smo v prvi kampanji leta 1922 prej in bolj lahko dosegli zaželjeno kvoto novih članov v aktivnem oddelku, tako se bo gotovo tudi sedaj vršilo; to nam jamči že uspeh prvega meseca jubilejne kampanje. Bolj naporno bo pa doseči uspeh pri kampanji za mladinski oddelek. Pri tem ne smemo omagati! Meseca novembra se mora kvota pomnožiti vsaj na 50 odstotkov, decembra na 75 odstotkov itd. V št. 42 "Glasila," je naš glavni predsednik, brat Anton Grdina, priobčil jako ognjevit apel z besedami: "Pridobivajmo mladino v naše vrste!" Ker je brat predsednik v onem oklicu jasno in natanko razložil na kak način lahko dospemo do. zaže-ljenega uspeha, ga danes ponovno prinašamo dobri stvari na ljubo, kakor sledi: "Moj prvi osebni klic povodom velike jubilejne kampanje K. S. K. Jednote naj bo namenjen našemu Mladinskemu oddelku. "2e neštetokrat se je povdarjalo o neprecenljivi vrednosti mladinskega oddelka pri bratskih podpornih organizacijah. Jasno in povsem naravno je, da je mladina pri vsaki državi, vsaki družini in vsaki Jednoti glavni temelj njene bfcdočrtosti. Narodi brez naraščaja izumirajo, družine brez otrok izginjajo in J-ednote brez mladih članov pešajo. "Že v uradni objavi glede otvoritve te kampanje je bilo označeno, da je naš namen v prihodnjih šestih mesccih doseči število 10,000 (deset tisoč!) članov in članic v, mladinskemu oddelku; do tega števila nam jih manjka šc 1,9000. Vprašanje nastane, če bomo dosegli za-željeni tapeti? Prav lahko, če hočemo l "Naša Jednota šteje sedaj 147 društev. Razdelimo torej kvote 1,000 tvjvih, mladih članov in članic med ta društva, nakar dobimo po 13 članov in članic mladinskega oddelka na vsako posamezno krajevno društvo za dobo šest mesec rv. Povprečno prideta sleherni mesec r samo dva nova člana na eno društvo. Mislim, da to malo število ni pretirano, ker se v mladinski oddelek sprejema otroke v starosti od 1 do 16 let. "Ker mi je znano, da je po nekaterih naselbinah zelo težko agitirati za mladinski oddelek ker nimajo poročeni člani več otrok za pristop, naj takim društvom služi sledeče kampanjsko navodilo: ' V našo Jednoto se sprejema tudi otroke, kojjh stariši (oče ali mati), ne spadajo v J-tdnoto. Morda je ta točka še nekaterim uradnikom društev in članom — neznana. Ako imate kakega sorodnika, prijatelja, znanca ah soseda, ki še nima svojih otrok nikjer zavarovanih, priporočite mu vaše krajevno društvo in našo Jednoto. Qovo- ■ • CALVIN COOLIDGE. v Dne 4. novembra ižvoljeni 30. predsednik Združenih dtžav, Calvin Cooldge je bil pod Hard-ingovo administracijo podpredsednik ter je še le po Harding-ovi smrti postal predsednik Združenih držav. Coolidge je direktni potomec Johna in Mary Coolidge, ki sta se naselila v Watertown, Mass., okoli leta 1640. Rojen je bil v Plymouth, Vt, 4. julija, 1872, kot sin farmarja ter je opravljal poljedelska dela kot mnogi njegovi predniki; njegov oče še živi. Njegova mati je umrla, ko je imel 13 let. Obiskoval je šolo Plymouth, pozneje Black River Academy v Ludlow in akademijo St. Johnsbury. Slednjič je dovršil svoje študije na Amheret College, kjer je napravil z odličnim uspehom izpit iz prava. Nato se je naselil v Northampton, Mass., kjer je najel polovičo dvedružinske hiše, v kateri je stanoval še tedaj, ko je postal governer in podpredsednik Združenih držav. V Northampton je vstopil v odvetniško pisarno Hammond k Field. Njegova odločnost in zaupljivost mu je kmalu pridobila mnogo prijateljev in leta 1899., ko je imel 27 let, je bil izvoljen za mestnega odbornika Northhampton. Na to je bil dve leti solicitator, leta 1904., pa jejpostal predsednik mestnega republikanskega^ odbora. Leta 1907. je dosegel mepto v le-gislaturi države Massachusetts. Prihodnji korak politične lestve je bila njegova izvolitev v državni senat. Bil je dvakrat izvoljen za guvernerja ter, je posebno še v spominu, ker je meseca septembra, 1919 zatrl 3tavko policistov v Borftonu. Leta 1920. je bil izvoljen za podpredsednica Združenih drŽav in je po smrti predsednika Hardinga postal predsednik. Ob Sašu Hardingove smrti, 2. avgusta, 1923 je bil Coolidge na farmi svojega očeta. Zvečer sta bila skupaj v šobi pri petrolejki in ko je prišla vest, da je Harding umrl, ga je njegov oče, ki je tudi javni notar, takoj zaprisegel kot predsednika Politiki so ga spoznali za najboljšega predstavnika republikanske stranke in na narodni konvenciji v Clevelandu je bil soglasno postavljen za predsedniškega kandidata. Coolidgeva družina obstoji iz Mrs. Coolidge ter sina Johna, ki je star 15 let. Drugi sin, Calvin, jr., dve leti starejši kot lohn, je umrl letošnjo spomlad na krvnem zastrupi j en ju, ker se je ožulil na nogi. roth & Cunningham. Preseli v ši se leta 1894. v Wisconsin je postal predsednik La Crosse Gas Light Co. in pozneje v Evanston, Ul., kot predsednik Northwestern Gas, Light & Coke Co., ki je zalagala Chicago s plinom. Leta 1902. je vstanovil Central Trust Co. ter je bil nje predsednik do leta 1921., ko je obdržal samo predsedništvo direktorjev, vodstvo banke pa je prepustil novemu predsedniku. V letih 1921-1922. je bil ravnatelj budgeta v Hardirgovi administraciji, v kateri lastnosti je kontroliral državne izdatke. - j S svojo knjigo "The Banking System of the United States" leta 1894. je bil splošno priznan za največjo avtoriteto v gospodarstvu in financah. Leta 1920. je izdal "Journal of the Great War" in ne dolgo potem "The First Year of the Budget in the United States." Ob istem času je tudi njegov prijatelj objavil njegovo skladbo "Melody in A Major." Po sklenjenem premirju je bil v ameriški likvidacijski komisiji tet se je vrnil v Chicago 13. avgusta, 1919. Za za.duge je prejel ameriško hrabrostno kolajno, bil imenovan poveljnikom francoska častne legije in maršal Foch ga je odlikoval s francoskim vojnim križicem. Marietta College mu je leta 1921. podelil častni naslov doktorja prava. Leta 1920. je bilo ojegovo ime imenovano za kandidata v senat iz Illinois, kar pa je odklonil. ) Tudi Harding mu je ponujal mesto v svojem kabinetu, ;pa je istotako odklonil. Kot ravnatelj budgeta je zni žal državne izdatke za leto 1922. za $1,6000,000. Pri uredništvu je znižal izdatki! za $907,500,000, ko je odpustil iz službe veliko število uradnikov iz vojnih časov, Dawes je najbolj zaslovel po širnem svetu, ker je izdelal zelo praktičen načrt glede reparacije, katero morajo Nemci za veznikom plačati. Njegov načrt. je bil vsestransko odobren Dawesova družina obstoji iz njegove žene, dveh hčera in sina; starejša hči je že poročena, ostala Dawesova otroka sta pa še nedoletna. -o- Elektoralni glasovi. Foreifn Lansruage Information Scrvice Jugoslav Itureau. elektorje ene stranke in za nekatere druge stranke. Torej v državi sami odločuje pluralite-ta (največ glasov), kaka stranka naj zmaga v tej državi. Ako bi, recimo, v eni državi stranka A dobila 500,000 glasov, stranka B 400,000 in stranka C 300,-000, je izvoljena lista elektor-jev stranke A in ta stranka je s tem dobila toliko elektoralnih glasov, kolikor jih ima dotična država. Skupno število vseh elektoralnih glasox-v vseh Združenih državah znaša 531. Ker je za izvolitev predsednika in podpredsednika potrebna absolutna večina (eden čez polovico) vseh elektoralnih glasov, je bil torej izvoljen za predsednika, oziroma podpredsednika oni kandidat, ki je dobil najmanj 266 elektoralnih glasov (dosedanji predsednik Coolidge in general Dawes). Elektoralni glasovi so porazdeljeni po državah na sledeči način: CHARLES GATES DAWES. Generhl Charles Gates Dawes, ki je bil dne 4. novembra izvoljen za podpredsednika Združenih držav je bil več let odvetnik !n bankir v Chicagu, 111. V svetovni vojni se je zelo odlikoval v Franciji ter je bil imenovan za generalnega dobavnega V>tem glasujejo za tega ali one- igenta za ameriiko armado z naslovom brigadni general. Rojen je bil 27. avgusta, i?65. v Marietta, O., kjer je fe-iaj bival njegov oče Rufus R. Dawes, poveljnik slavne železne brigade iz Wisconsina. gola! se je v Marietta Collepe, nato pa je obiskoval pravno šolo 7 Cinclnnati, kjer je dokončal svoje Študije, ko je bil star 21 let. Leta 1887. se je preselil v Lincoln, Neb.,. kjer je odprl od-..... ~ Cof- Konstitucija Združenih držav določa, da mora vsaka zvezna država izbrati toliko volilnih mož ali elektorjev, kolikor ima dotična država skupaj senatorjev in poslancev (represenUtov) v kongresu; vseh skupaj je sedaj 96 senatorjev in 485 kon-gresnfkov. Ti predsedniški elektorji so oni, ki formalno izvolijo predsednika. Dne 4. novembra t. 1. torej niso volilci direktno glasovali za predsednika in podpredsednika, marveč so izbrali volilne može, ki naj Alabama____ Arizona_ Arkansas California __ Colorado__ Connecticut Delaware _ Florida _ Georgia__ Idaho __ Illinois ______ Indiana__ Iowa__ ___12 __3 __9 __13 ___6 _ 7 - 3 __6 ___14 _L_ 4 ___29 ____L_ 15 _ 13 ___10 ____13 Louisiana_________10 Maine____________6 Maryland____.__8 Massachusetts___18 Kansas _ Kentucky Michigan__ Minnesota_ Mississippi __ Missouri__ Montana _____ Nebraska__ Nevada__ 15 12 10 18 4 8 3 4 New Hampshire «__ Nevv Jersey__14 New Mexico___ New York_____ North Carolina___ North Dakota____ Ohio Oklahoma Oregon Pennsylvania _ Rhode Island _ South Carolina South Dakota . Tennessee ______ Texas Utah___ Vermont Virginia Washington _ West Virginia-- Wisconsin _ Wyoming —:-- 3 45 12 5 24 10 5 38 5 9 5 12 20 4 4 12 7 8 13 3 ga kandidata. Ker so pa ti elektorji zaupniki svoje stranke, je že znano vnaprej, za koga bodo glasovali. Važno je torej znati, kako so ti elektorji »voljeni in koliko jih je v vsaki državi. V vsaki državi je izvoljena ena lista elektorjev, ki je dobila največ glasov, kajti skoraj vedno se dogaja, da volilci jo svoj glas za celo lii izjemoma se dogaja, da volilec glasoval za n Skupaj______531 Zanimivo je pri tej priliki pogledati, kako so nekatere države navadno glasovale v prejšnjih volitvah. So nekatere dr žaye, ki so stalno za demokratično stranko in druge, ki so pretežno republikanske. Ako pregledamo izide zadnjih 6 pred sedniških volitev, najdemo, da je 11 držav vsakikrat glasovalo za demokratičnega predsednika. Te države so: Alabama, Ar kansas, Florida, Georgia, Ken-tucky, Louisiana, Mississippi, North Carolina, South Carolina, Texas in Virginia. Tennessee je normalno demokratičen in je petkrat glasoval za demokrata in le enkrat . za republikanca. Le ena država je vseh šestkrat glasovala republikanskega predsednika, namreč Vermont. Je pa mnogo držav, ki so glasovale petkrat za republikanca in le enkrat za demokrata ali na-prednjaka (progressive). To so normalno republikanske drŽave, ki pa so glasovale ali za Woodrow Wilsona ali za naprednega kandidata, Theodore Roosevelt, ko je leta 1912 nastal razdor v republikanski stranki. Te države so: Connecticut, Delaware, Illinois, Indiana, Iotva, Maine, Massachusetts, Michigan, Minnesota, New Jersey, New York, Oregon, Pennsylvania, Rhode Island, South. Dakota, Utah, West Virginia in Wisconsin. California je štirikrat glasovala za republikanskega, enkrat za demokratskega in enkrat za naprednega predsednika; ravno isto je je storila država Washingtoiw Nekatere države bolj menjajo svojo politično barvo. Arizona, ki je postala država še le leta 1912, je glasovala enkrat za republikanca in dvakrat za demokrata. Colorado, Maryland in Nevadk so bile dvakrat republikanske in štirikrat demokratične. Glas držav Idaho, Mfssouri, Montana in Nebraska je enako razbeljen, tri proti trem. Kansas in New Hampshire so štirikrat glasovale za republikanca in dvakrat za demokrata. New Mexico, ki je postala država leta 1912, je glasovala dvakrat za republi kanskega in enkrat za demokratičnega kandidata. North Dakota, Ohio in Wyoming so v štirih volitvah oddale svoj glas za republikanca in v dveh za demokrata. Oklahoma, ki je postala država leta 1907, je trikrat glasovala za demokratičnega in le enkrat republikanskega kandidata. - -O-:- Najstarejša strokovna unija ▼ Ameriki. Med raznimi obrtniki in rokodelci v Združenih državah ameriških se baš tesarji lahko ponašajo, da so bili prvi strokovno organizirani, kajti njih unija je stara letos ravno dvesto let. O tej uniji čitamo v zadnjem strokovnem listu "The Carpen ter" sledeče: Leta 1724 je bila v mestu Philadelphia, Pa., ustanovljena družba tesarjev pod imenom "Carpenters Company of Phila delphia." K nji so spadali mojstri in tesarski pomočniki. Ka kor je posneti iz pravil inkorpo-racije označene strokovne družbe, je bil nje namen zelo podoben starim agleškim podpornim družbam (guilde) in sicer da se je: 1. Dajalo teoretičen in praktičen poduk v tesarstvu. 2. Da se je dajalo pomoč članom, njih ženam in otrokom \ slučaju kake nesreče. 3. Da* se je vzdrževalo med sebojne koristi unije, namreč, da ni trpel mojster kake škode; pa tudi, da je imel vsak delavec za svoj delo primerno plačo. V obče tedaj ni bilo veliko razlike med tesarskim mojstrom (master carpenter) in med njegovim pomočnikom (journey-man); med obema je vladala solidarnost in prava zastopnost; mojstri so se odlikovali le v tem, da so bili bolj neodvisni. Baš to medsebojno prijateljstvo in družabnost sta pospešila korake, da je bila unija tesarjev ustanovljena. Na ta način so skušali tesarji ščititi vse tajnosti njih stroke; izboljšati svoje stanovske razmere in plačo, in postaviti tesarsko industrijo na pravo stališče. Njih prvi korak je bil, da so določili enolično plačilno lestvico za pomočnike, na podlagi katere se je potem delalo cene raznim izdelkom tesarske stroke. Na ta način je prejemal pomoč nik opravičeno plačo za svoje delo, gospodar pa opravičeno odškodnino od svoje glavnice, naložene pri podjetju. Pravila so dalje določevala sledeče: "V posebnem odboru mora biti pet mož, ki naj določajo ceno 'za vse novovretno tesarsko delo. Dolžnost tega odseka obstoja tudi v tem, da uredi in poravna vse razlike, ki bi utegnile nastati pri ocenitvah tesarskega dela. Razsodba tega odseka je merodajna za mojstra fn pomočnika." Družbin cenik, tiskan v obliki knjige, so hranili člani povsem privatno, ali sami zase; za prestopke so pravila določala gotove kazni. Ce je unijski tesar pokazal uradni cenik kaki oSebi, ki ni spadala v unijo, je moral za prvi slučaj plačati $5 cazni; za drugi slučaj $10; za tretji slučaj prestopka je bil pa izključen; izključen je bil tudi vsakdo, če je skebal ali delal v odprti delavnici (open shop). Podpora za člane, njih žene in otroke je znašala do $40, ako so bili bedni; isto se je plačevalo le po prejetju spisane prošnje. Ce sta dva preiskovalna odbornika dognala, da je družina v resnici podpore vredna in da vdova nima $400 čistih letnih dohodkov, je taka vdova prejemala še posebno podporo, plačljivo vsake tri mesece. V slučajih kake večje ali izjemne podpore, je bil naložen na članstvo izvanredni asesment. Označena unija je plačevala podporo v slučaju bede, bolezni in za pogrebne stroške.* Koliko je znašal mesečni asesment in koliko članov je štela ta unija, je neznano. Nad vse zavedni unijski tesarji v Philadelphiji so imeli torej več koristi od svoje strokovne organizacije. Cez čas niso koristili samo sebi, ampak tudi javnosti, oziroma ameriški domovini, kar nam jasno pričajo zgodovinski podatki. Tedaj organizirani tesarji se lahko ponašajo, da se je v njih lastni dvorani vršil prvi kontinentalni kongres in tako je bila tudi v stari dvorani tesarjev (Old Carpenters' Hali) v Philadelfiji sprejeta Ustava Združenih držav. O tem čitamo iz zgodovine sledeče: "Ko je bila družba tesarjev že močno narastla tudi v finančnem oziru, je leta 1768 kupila primerno zemljišče na Chestnut :esti v Philadelfiji v svrho '.gradbe lastnega doma ali dvorane. Leta 1770 so člani sklenili izdati delnice po 4 funte šterlingov, koji denar naj bi se vporabil za zgradbo dvorane. Delnice so bile kmalu razprodane med članstvo, da se je dne 3. februarja, 1770 že z delom pričelo. Dvorana tesarjev je bila dovršena kpncem leta 1771, la se je glavna letna seja že v isti vršila; povsem dovršeno in lograjeno je. bilo označeno poslopje leta 1792. Isto stoji na Chestnut cesti med 3. in 4. cesto sredi najbolj prometnega iistrikta v mestu. Zgrajeno je '.z opeke v starem kolonijskem slogu z bolj nizkimi stolpom. To znamenito poslopje je še iandanes dobro ohranjeno in služi samo kot zgodovinska relikvija Združenih držav. Vsako leto si to dvorano ogleda na tisoče ljudstva jz vseh delov sveta. Cemu pa tudi ne? Saj se je baš v tej dvorani pričela imeriška revolucija; v tej dvorani so se zbirati pijonirji Združenih držav še predno je bila oroglašena neodvisnost. Ker delegatje kontinentalnega kongresa dne 5. septembra, 1774 niso zamogli zborovati v stari državni hiši, so jim domoljubni unijski tesarji brezplačno ponudili svojo lastno dvorano ta zborovanje in tu se je določilo, da hočejo biti tedanje 13 ameriške kolonijske države neodvisne. Delegatje označenega kongresa so bili te ponudbe izredno veseli. John Adams, poznejši predsednik Združenih držav je o tej dvorani pisal: ' "Dvorana je zelo prostorna; ima posebno veliko sobo z bogato knjižnico; poleg tega je še posebna dvorana za zborovanje c lepim vhodom in hodnikom za zborovalce." " V tej dvorani je bila dne 17. septembra, 1787 tudi sprejeta Ustava Združenih držav. Na vsak način so tudi danes vsi strokovno organizirani tesarji in mizarji lahko ponosni na svoje stanovske prednike, ker je baš v, njih dvorani tekla zibelka naše, danes mogočne republike. Katera država se bo ponašala t Raj večjim društvom? Vsak katoliški Slovenec v nato Jednoto! * Jolieta, 111., driavi GLAVNI URAD golventneat Illteot?*dae,?2tai 18M" lakgprtnm v IflUata. oi AD: 1004 oddelki znaša 100.18%: del k« mi« 121.43% Od ustanovi tre do 1. novembra, 1924 znaša skupna izplačana podpora IV1S.702.00. J , _ GLAVNI URADNIKI: radsednik: Anton Grdina. 1053 East 62nd tt. n nalili daednlk: Matt Jerman 332 Michijan Ave, MKcSe. predsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, MUm.^^ III. podpredsed.: Mra._Mary Prisland, 1034 DUlingham Ave., Sheboytan, Wis. Jllat, IIL . Duhovni vodja: Rev. Loka Gladek, 365 So.' Second* St- tteeltoa, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, R. 303 Amar. Stala Baak fllda 100 Graat St at SLzth Ava, Pittsburgh, Pa. ^^ NADZORNI ODBORI Frank Opeka, 25—lOth St, North Chicago, IIL John Jerich, 1840 W. 22nd St, Chicago, IU. John Germ, 817 Eaat "C" St, Pueblo, Colo. lohn Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Oblo. , Martin Shukle, 811 Av«. "A". F.veleth, Minn. POROTNI ODBOR: 4 John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremeaec, 2004 Coulter St, Chicago, IIL Frank Trempuah, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBORI Joha Dechman, Bo* 529 Foreat City, Pa. ' John Murn, 42 Halleck Ave, BroOklyn, N. T. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JBDNOTB": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828. Vaa pisma in denarne zadeve, tikajoča se Jednote naj se .pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino na aa "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 8117 St. Clair Ava., Cleveland, Oblo. IZ URADA GLV. TAJNIKA K. S. K. J. PREMEMBE ZA MESEC Oktober,* 1924. Pristopili. K društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, III, 25525 Honvath Štefan, roj. 1891, R. 33, $500. Spr. 4. oktobra. Dr. šteje 238 ČL K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111, 11676 Videtič Franca, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 5. oktobra. Dr. štej« 465 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tower, Minn, 25526 Oblak Josip, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 11. oktobra. Dr. šteje 113 ČL K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 8 v Joliet, III, 11677 Pa-]>esb Marija, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25527 Galle Franc, roj. 1908, R. 16, $500 ; 25528 Bar-bich Ivan, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 19. oktobra. Dr. šteje 110 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 12 v Forest City, Pa., 25529 Oven Antoif, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 232 čl. K društvu sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 25530 Sumich Franc, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 20. oktobra. Dr. šteje 150 čl. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mich, 11678 Jelich Ana, roj. 1905, R. 19, $1000. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 93 ČL K društvu sv. Jožefa, št. 21 v Federal, Pa, 11679 Delach Franca, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 10. oktobra. Dr. šteje 61 čl. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, 25531 « Gorjup Anton, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 5. oktobra. Dr. šteje 473 čl. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, III, 11680 Rožič Marija, roj. 1896, R. 28, $1000.- Spr. 5. oktobra. Dr. šteje 476 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, 25532 Selan Avgust, roj. 1908, R. 16, $1000; 25533 Podvasnik Ladislav, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 5. oktobra. Dr. šteje 157 čl. K društvi/ sv. Jožefa, št. 43 v Anaconda, Mont, 11681 So-količ Irene, roj. 1908, R. 16, $1000; 11682 Zugel Cecilija, roj. 1908, R. 16, $1000; Spr. 30. septembra. Dr. iteje 104 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 47 v Chicago, DI, 25534 Kremesec Martin, roj. 1893, R. 31, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 108 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 11683 Sinkovich Olga, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25535 Zevmk Ivan A, roj. 1908, R. 16, $1000; 25536 Koss Adolf, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 5. oktobra. Dr. šteje 121 čl. 'gg K društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, IU, 25637 Novak Ivan, roj. 1908, R. 16, $1000; 255538 Umek Lovrenc, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 209 čf. K društvu sv. Jožefa, št. 55 v Crested Butte, Colo, 11684 Matkovich Karolina, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25539 Kapušin Matija, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 80 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn, 25540 Petek Ivan, roj. 1908, R. 16*, $1000 ; 25541 Kavšek Ivan, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25542 Lah Jurij, roj. 188$, R. 38, $1000. Spr. 13. oktobra. Dr. šteje 227 čl. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milvvaukee, Wi8, 25543 Pangre Alojzij, roj. 1908, R. 16, $1000. . Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 176 čl. K društvu sv. Antona Padovanskega, št. 72 v Ely, Minn, 11685 Debevc Marija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 5. okt. Dr. šteje 115 čl. K društvu sv. Barbare, št. 74 v Springfield, III, 25544 Kužnik Anton, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25545 Mlakar Jernej, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 12. oktobra. .Dr. šteje 61 čl. K društvu Vitezi sv. Martina, št. 75 V La Salle, IU, 25546 Cvelbar Anton, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 24. oktobra. Dr. šteje 38 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111, 11686 Zugel Ana, roj. 1878, R. 46, $500. Spr. 19. oktobra. Dr. šteje 233 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, 111, 11687 Stegner Julija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11688 Ban Alojzija, roj. 1885, R. 39, $1000. Spr. 19. oktobra. Dr. šteje 205 čl. K društvu Marije Sedem Žalosti, št 81 v Pittsburgh, Pa, 11689 Pire Marija, roj. 1902, R. 22, $1000. Spr. 19. oktobra. Dr. šteje 195 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O, 11690 Svete Johana, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 74 čl. - K društvu sv. Antona Padovanskega, št. 87 v Joliet, M., 25647 Korelc Martin, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 117 čl. K društvu sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa, ,11691 0-mašič Jožefina, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 17. oktobra. Dr. šteje 92 čl. K društvu sv. Barbare, št. 97 v Mount Olive, IU, 11692 Bi-ščan Ana, roj. 1906, R, 18, $1000. Spr. 21. oktobra. Dr. šteje 23 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O, 25548 Belčič Franc, roj. 1908, R. 16, $500; 25549 Gainer Edward J, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 19. oktobra. Dr. iteje 78 čl. K društvu sv. Roka, št. 118 v Denver, Colo, 25550 Andol-šek Alojzij, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 26551 Krasovec Martin, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25552 Zalar Anton, roj. 1892, R. 33, $1000 ; 25553 Shraj Pavel, roj. 1888, R. 36, $1000 ; 25554 •Krasovec Jurij, roj. 1884, R. 40, $1000. Spr. 9. oktobra. Dr. šteje 76 čl. K društvu Marija Milosti Polna, št. 114 v Steelton, Pa., 11693 Simqnčič Marija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 64 čl. K društvu sv. Veronika, št. 115 v Kansas City, Kan, 11694 Zupan Rozalija F. roj, 1908, R. 16, $1000; 11695 Stimec Marija, roj. 1886, R. 38, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 126 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 119 v Rockdale, IU, 11696 Dernulc Mamie, roj. -1907, R. 17, $500; 11697 Kostelec Amalija, roj.* 1907, R. 17, $1000. Spr. 12. oRtobra. Dr. šteje 42 čl. | K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa, 11698 Piškur Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11699 Zidar Mollie, roj. 1906, R. 18, $1000; 11700 Erjavec Jožefina, roj. 1903, R. 22, $1000; 11701 Bajs Franca, roj. 1886, R. 38, $1000. Spr. 19. oktobra. Dr. šteje 221 čl. K drštvu sv. Ane, št 127 v Waukegan, IU, 11702 Hodnik Franca, roj. 1908, R. 16, $1000; 11703 Drobnič Jožefina, roj. 1906, R. 19, $1000. Spr. 26. oktobra. Dr. šteje 143 čl. K društvu sv. Pavla, št. 130 v DeHalb, 111, 25555 Košir Pavel, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr.,29. septembra. Dr. St€b-je x9 čl. K društvu sv. Ime Marije, št. 133 v Ironwood, Mich, 11704 Dragish Gabriela, roj. 1875, R. 49, $500. Spr. 17. oktobra. Dr. šteje 17 čl. K društvu sv. Ane, št. 139 v La Salle, 111, 11705 Repsel Barbara, roj. 1906, R. 17, $500. Spr. 19. septembra. Dr. šteje 41 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis, 25556 Gosar Peter, roj. 1896, R. 29, $500. Spr. 5. oktobra. Dr. šteje 168 čl. K društvu sv. Valentina, št. 145 v Beaver FaUs, Pa, 25557 Maganja Matija,,roj. 1879, R. 45, $500. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 57 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 146 v Cleveland, O, 25558 Trojar Jakob, roj. 1886, R. 38, $1500. Spr. 4. oktobra. Dr. šteje 150 čl. K društvu sv. Ane, št. 150 v> Cleveland, O, 11706 Lekan Ana, roj. 1908, R. 16, $1000; 11707 Mauer Franca, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 19. oktobra. Dr. šteje 114 čl. K društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn, 11708 Likovich Marija, roj. 1894, R. 30, $250. Spr. 5. oktobra. Dr. šteje 134 čl. K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O, 11709 Smolič Terezija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11710 Peterlin Marija, roj. 1883, R. 41, $1000. Spr. 6. oktobra. Dr. šteje 451 čl. K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 25559 Erdeljac Josip, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25560 Komar Anton, roj. 1891, R. 33, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 299 čl. K društvu Marija Pomoč Kristjanov, št. 165 v Wcst AUis, Wis, 11711 Barborich Alojzija, roj. 1908, R. 16, $500; 11712 Are h Angela, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 73 čl. K. društvu sv. Ane, št. 170 v Chicago, IU, 11713 Galopa Terezija, roj. 1903, R. 21, $500. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 36 čl. K društvu sv. Ane, št. 173 v Milvvaukee, Wis, 11714 Osonik Terezija, roj. 1907, R. 17, $500; 11715 Pornah Marija, roj. 1891, R. 34, $500. Spr. 19. oktobra. Dr. šteje 40 čl. v . . K društvu Vnebovzetje Marije Device, št. 181 v Steelton, Pa, 11716 Petrič Anpt, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 2. oktobra. Dr. šteje 38 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 184 v Brooklyn, N. Y, 11717 Oswald Marija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 11. oktobra. Dr. šteje 12 čl. Pristopili v razred C, 20 letna . zavarovalnina. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, 70 Skerl Franc, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 5. oktobra. T>r. šteje 478 čl. K društvu Marije Sedem Žalosti ( št. 50 v Pittsburgh, Pa., 71 Majeski Josip, roj. 1908, R. 17, $1000. Spr. L oktobra. Dr. šteje 325 čl. K društvu sv. Antona Padovanskega, št 87 v Joliet, IU, 72 Gosak Ludvik, roj. 1908, R. i6, $1000. Spr. 12. oktobra. Dr. šteje 117 čl. K društvu Dobri Pastir, št 183 v Ambridge, Pa, 73 Flaj-nik Franc, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 74 Flajnik Jennie, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 25. oktobra. Dr. šteje 12'«. Člani z dvema certifikatoma; dosmrtna zavarovalnina. K društvu Vitezi sv. Jurija, št. 3 v Joliet, IU, 18432-A Me-tež Peter, roj. 1893, R. 31, $1000. Zav. 12. oktobra. Dr. šteje 141 čl. J ~ K društvu sv. Jožefu, št. 12 v Forest City, Pa, 18455-A No-grašek Franc, roj. 1887, R. 37, $1000. Zav. 1. oktobra. Dr. šteje 232 ČL Suspendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Barbare, št. 74 v Springfield, IU, 23235 Zaubi Anton, R. 17, $1000; 12249 Ku-lavič Ivan, R. 29, $1000 ; 582 Zupančič Josip, R. < 37, $1000; 13537 Barborič Matija, R. 35, $1000 ; 6992 Zaubi Anton, R. 44 $500; 5826 Barborič Neža, R. 25, $1000. Zopet spr. 12. oktobra. Dr. šteje 61 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, IU:, 3592 Sto-nič Cecilija, R. 32, $1000. Zopet spr. 19. oktobra* Dr. šteje 233 čl. K društvu sv, Alojzija, št. 88 v Mohawk, Mich, 9799 Smuk Ivan, R. 32, $1000; 22313 Po-žek Josip, R. 47, $250. Zopet spr. 17. oktobra. Dr. šteje 31 ČL K društvu sv. Veronike, št. 115 v Kansas City, Kan, 11557 Novak Ana, R. 21, $1000. Zopet spr., 13. oktobra. gDr. šteje 126 čl. • K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 V Aurora, Minn, 22158 Novak Anton, R. 38, $1000; 11662 Boben Ivan, R. 35, $1000 ; 24625 Hren Chas. L, R. 27, $1000. Zopet spr. 3. oktobra. Dr. šteje 104 čl. K društvu sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind, 4215 Bučar Ana, R. 29, $1000. Zopet spr. 5. oktobra. Dr. šteje 58 čl. K društvu sv. Jožefa, št 148 v Bridgeport, Conn, 10619 Kociper Terezija, roj. 27, $500; 24637 Kociper Štefan, R. 38, $500. Zopet spr. 19. oktobra. Dr. šteje 115 čl.. Suspendovani. Od društva sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, IU., 23139 Butala Ed-ward J, R. 20, $1000. Susp. 24. oktobra. Dr. šteje 465 čl. Od društva sv. Cirila in Metoda, št 8 v Joliet, IU, 6105 Terlep Frank, R. 32, $10<}p Susp. 21. oktobra. Dr. šteje 110 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo, 10130 Sadar Marija, R. 16, $1000. Susp. 14. oktobra. Dr, iteje 171 čl. Od društva sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa, 16018 Horvatin Nikolaj, R. 25, $1000; 21469 Tomašič Florijan, R. 28, $1000; 17321 Krajančič Anton, R. 27, $1000. Susp. 21. oktobra. Dr. Iteje 206 čl. Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 v S. Chicago, IU, 10685 Judjen Rozalija, R. 33, $1000. Susp. 24. oktobra. Dr. šteje 205 čl. Od društva sv. Antona Padovanskega, št. 37 v JoUet, IU, 24831 Krstinc Jakob, R. 86, $1000. Susp. 24. oktobra. Dr. šteje 117 čl. Od društv« sv. Petra in Pavla, št. 91 v Rankin, Pa, 28288 Ritmanič Ivan, R. 18, $1000. Susp. 12. oktobra. Dr. šteje 104 čl. Od društva sv. Treh Kraljev, št. 98 v Rockdale, IU, 5193 Mlakar Angela, R. 21, $1000; 24245 TomažiČ Alojzij, R. 28, $1000. Susp. 24. oktobra. Dr. šteje 60 čl. Od društva sv. Genovefe, Št. 108 v Joliet, IU, 9674 Marenič Ana, R. 26, $1000. Susp. 21. oktobra. Dr. šteje 153 čl. Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn, 24625 Hren Chas. L, R. 27, $1000: Susp. 25. oktobra. Dr. šteje 104 čl. Od društva sv. Družine, št. 136 v Willarci, Wis, 3423 Ko-renčan Andrej, R. 42, $1000; 3814 Korenčan Karolina, R. 33, $1000 ; 23474 Korenčan Andrej, R. 18, $1000. Susp. 6. oktobra. Dr. šteje 71 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 146 v C leveland, O, 19409 Godec Frank, R. 21, $1000. Susp. 5. oktobra. Dr. šteje 150 čl. Od društva Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis, 11147 Spolar Ana, R. 16, $1000. Susp. 28. oktobra. Dr. šteje 120 čl. r* Od društva sv. Marije Magdalene, Št. 162 v Cleveland, O, 8334 Kostelec Marija, R. 17, $500. Susp. 21. septembra. Dr. šteje 451 čl. Od društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165 v West Allis, Wis, 11437 Tomich Margareta, R. 16, $1000. Susp. 20. oktobra. Dr. šteje 73 fl. Od društva sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O, 25376 Pečjak Josip, R. 20, $1000 ; 25377 Pečjak Anton, R. 21, $500. Susp. 25. oktobra. Dr. šteje 89 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich, 25432 Jedinak Ivan, R. 24, $1000; 11060 Seitz Ana, R. 22, $1000; 11268 Crnkovič Margareta, R. 19, $500. Susp. 12. oktobra. Dr. šteje Prestopili. Od društva sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O, k društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, 15451 Tratnik Ivan, R. 47, $1000. Prest. 28. septembra. 1. dr. šteje 56 čl, 2. dr. šteje 157 čl. Od društva sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, O, k društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O, 22622 Berus Mihael, R. 18,. $1000. Prst. 8. septembra. 1. dr. šteje 56 čl, 2. dr. šteje 89 čl. Od društva sv. Vida, št 25 v Cleveland, O, k društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O, 3561 Anzlin Mihael, R. 36, $500; 21496 Slapnik Anton, R. 22, $500. Prest. 13. oktobra. 1. dr. šteje 473 čl,'2. dr. šteje 89 čl. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet Mich, k društvu Marije Sedem Žalosti, št. 84 v Trimountain, Mich, 13203 Gre-gorič Marija, R. 25, $1000. Prest. 19. oktobra. 1. dr. šteje 176 čl, 2. dr. šteje 11 čl. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich, k društvu sv. Alojzija, št 88 v Mohawk, Mich, 2786 Cop Katarina, R. 30, $500; 2168 Cop Marko, R. 36, $1000; 1203 Žagar Barbara, R. 51, $500; 1688 Žagar Jurij, R. 50, $1000. Prest. 10. oktobra. L dr. šteje 176 čl, 2. dr. šteje 31 čl. Od društva sv, Petra, št. 30 v Calumet, Meh, k društvu sv. Jožefa, št. 108 v Milvvaukee, Wis„ 1133 Sterk Ana, R. 51, $500; 1659 Sterk Marko, R. 50, $1000. Prest. 4. oktobra. 1. dr. šteje 176 Čl, 2. dr. šteje 141 čl. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich, k društvu Marije Pomagaj, št. 176 v De-trdit Mich, 22002 Plautz Mihael, R. 17, $1000; 17608 Umek Martin, R. 30, $1000; 1681 Spe-har Pavel D, R. 32, $1000; 6549 Kotze Jurij, R. 33, $1000; 1640 Majerle Mihael, R. 33, $1000; 1654 Prebilič Matija, R. 34, $1000 ; 4878 Madronič Pavel, R. 37, $1000; 1701 Plautz Mih&el, R. 39, $1000; 1646 Mi-ketii^Josip, R. 39, $1000 ; 6230 Medved Ivan, R. 45, $1000; 1645 Madronič Pavel, R. 45, $1000; 12925 Sunič Ivan, R. 48, $1000 ; 6554 Puhek Ivan, R. 52, $1000 ; 4987 Umek Marija, R. 24, $1000; 2078 Spehar Marija, R. 31, $1000; 1129 PrebiUč Su-zana, R. 34, $500 ; 1131 Plautz Franca, R. 34, $500 ; 8287 Kotze Katarina, R. 35, $1000; 1163 Majerle Ana, R. 37, $500; 7537 Madronič Marija, R. 37, $1000; 1168 Miketič Marjeta, R. 40, $500; 1224 Madronič Marija, R. 40, $500: Prest. 12. oktobra. 1. dr. šteje 176 čl, 2. dr. šteje 56 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, k društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa, 17626 Paur Anton, R. 32, $500. Prespt. 12. oktobra. L dr. šteje 157 čl, 2. dr. šteje 299 čl. Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 60 v Wenona, IU, k društvu sv. Barbare, št. 9*4 v Mount Olive, IU, 21775 Siberaj Andrej, R. 40, $1000 ; 9118 Siberaj Ana, R. 34, $500. Prest. 25, oktobra. 1. dr. šteje 45 čl, 2. dr. šteje 23 čl. Od društva sv. Alojzija, št. 83 v Fleming, Kans, k društvu sv. Jožefa, št. 57 v Brooklyn, N. Y, 14005 Celik Tomaž, R. 34, $1000. Prest. 4. oktobra. 1. dr. šteje 27 čl, 2. dr. šteje 133. ~ Od društva Friderik Baraga, št 93 v Chisholm, Minn, k društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm Minn, 5166 Medvesh Marija, 28, $1000. Prest. 24. oktobra. 1. dr. šteje 194 čl, 2. dr. št-je 134 ČL Od društva Marije Zdpravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo, k društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milvvaukee, Wis, 5492 Gradišnik Antonija, R. '25, $1000. Prest. 13. oktobra. 1. dr. šteje 35 čl, 2. dr. šteje 141 čl. Od društva sv. Genovefe,, št 108 v Joliet, HI, k društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo, 5411 Barbič Ana, R. 24, $1000. Prest. 15. oktobra. 1. dr. šteje 153 čl, 2. dr. šteje 74 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 110 v Barboreton, O, k društvu sv. Jož&a, št. 169 v Cleveland, O, 23071 Zupančič Frank, R. 23, $1000. Prest. 13. septembra. 1. dr. šteje 78'čl, 2. dr. šteje 89 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 110 v Barbetron, O, k društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O, 23777 Virant Ludvig Rev, R. 24, $1000. Prest 23. oktobra. 1. dr. šteje 78 Čl, 2. dr. šteje 473 Čl. ; Od društva sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, O, k društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, O, 10934 Če-rar Ana, R. 37, $1000. Prest. 12. oktobra. 1. dr. šteje 106 čl, 2. dr. šteje 74 čl. Od društva sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa, k društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O, 6136 Zigavec Ivana, R. 26, $500. Prest. 6. oktobra. 1. dr. šteje 221 čl, 2. dr. šteje 451 čl. Od društva sv. Pavla, št. 130 v De Kalb, IU, k društvu Marije Pomagaj, št. 79 v Waukegan, 111, 10527 Nagode Marija, R. 25, $1000. Prest. 16. oktobra. 1. dr. šteje 9 čl, 2. dr. 4teje 71 čl. Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 181 v Aurora, Minn, k društvu Friderik Baraga, št. - 93 v Chisholm, Minn, 19319 Levstik Josip, R. 21, $1000; 19326 Levstik Peter, R. 45, $1000 ; 9421 Levstik Johana, R. 21, $1000. Prest. 16. oktobra. 1. dr. šteje 104 čl, 2. dr. šteje 194 čl. Od društva sv. Družine, št 136 v Willard, Wis, k društvu Marije Majnika, št. 154 v Peo-ria, IU, 21866 Kašič Matija, R. 36, $1000 ; 7589 Košič Neža, R. 28, $1000. Prest. 12. oktobra. 1. dr. šteje 71 čl, 2. dr. šteje 12 čl. Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 143 v Joliet, DI, k društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo, 21617 Barbič Anton, R. 30, $500. Prest. 27. oktobra. 1. dr. šteje 33 čl, 2. dr. šteje 510 Čl. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 144 v Sheboygan, Wis, k društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis, 6006 Skrube Neža, R. 22, $1000. Pre. 15. oktobra. 1. dr. šteje 168 čl, 2. dr. šteje 120 čl. Od društva Marije Magdalene, št 162 v Cleveland, O, k društvu sv. Jožefa, št 169 v Cleveland, O, 8296 Korošec Neža, R. 17, $500 ; 7577 Verhovec Alojzija, R. 46, $250. Prest. 15. avgusta. 1. dr. šteje 451 čl, 2. dr. šteje 89 Čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn, k društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn, 10148 Jensen Marija, R. 23, $1000. Prest. 24. oktobra. 1. dr. šteje 73 čl, 2. dr. šteje 134 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O, k društvu sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa, 23716 Skur Anton, R. 27, $1000. Prest. 6. oktobra. 1. dr. šteje 89 čl, 2. dr. šteje 157 čl. Odstopili. Od društva sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46 v New York, N. Y, 9474 Jerman Marija, R. 19, $1000. Odstop. 15. oktobra. Dr. šteje 96 čl. Od društvu sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, IU, 6039 Camer-nik Franca, R. 30, $1000. Odstop. 12. oktobra. Dr. šteje 209 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, IU, 7401 Col-lier Amalija, R. 16, $1000; 10314 Roseman Marija, R. 27, $1000. Odstop. 19. oktobra. Dr. šteje 233 čl. Od društva svr. Ane, št. 139 v La Salle, IU, 6041 Meznarič Marija, R. 36, $500; 10781 Meznarič Karolina, R. 17, $1000. Odstop. 12. oktobra. Dr. šteje 41 čl. Izločeni. Od društva sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, IU, 13602 Gecan Ignac, R. 38, $1000. Izloč. 1. oktobra. Dr. šteje 465 čl. Zvišali zavarovalnino. Pri društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa, 8294 Živčič Ivan, R. 39 z $1000 na $2000. Zviš. 1. oktobra. Pri društvu sv. _ Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind, 3342 3342 Sinkovič Ivana, R. 40 z $500 na $1000. Zviš. 1. oktobra. Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št 59 v Eveleth, Minn, 3456 Korošec Johana, R. 43 z $500 na $1000. Zviš. 12. oktobra. Pri društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa, 5869 Gavzdanovič Ana, R. 38 z $1000 na $1500. Zviš. 19. oktobra. Pri društvu Marije Pomagaj, št. 164 v Eveleth, Minn, 1904 Anzelc Marija, R. 44, z $500 na $1000. Zviš. 1. oktobra. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. -o- Ali si že pridobil ali pridobila kakega novega člana(co)? Naša Jednota mora šteti ob 31 letnici 25,000 članov! Agitirajte osobito za Mladinski oddelek K. S. K. Jednote! Velika jubilejna kampanja še ni zaključena! Syoji k svojim! Delujte za K. S. K. Jednoto! KoUko novih članov in članic bo sprejetih na prihodnji seji? Država Colorado hoče dobiti glavne nagrade? Pozor Clevelandčani! Po zelo nizki ceni so naprodaj dve večji postelji s popolno o-pravo; dobro ohranjeni .in belo pobarvani. Ena ženska toaletna misa (dressing table), kakor nova. 1 shramba sa obleke (dress-er) dobro ohranjena. Zglasite se na 492 E. 120th St. "glaslllo fc s. k. jebnote," 12. novembra, 1924. Župnik Ivan Soukupf Dne 15. oktobra je umrl v Stari Oslici nad Skof j o Loko ondotni župnik, g. Ivan Soukup. Rojen je bil dne 11. maja, 1867 v Von-> drichovem pri Piseku na Češkem in bil v mašnika posvečen v Ljubljani dne 19. julija, 1890. Služboval je kot kaplan v Hrenovkah in v Spodnji Indriji, bil štiri leta administrator in župnik na Gerah nad Idrijo in sedaj 24 let v Stari Oslici. Dr. Fran Rosi na I Dr. Pavlu Turnerju je sledil 15. oktobra, po dolgi, mučni bolezni še dr. Fran Rosina in v razredčenih vrstah štajerskih rodoljubov starejšega kova je zazijala velika vrzel. Dr. Fran Rosina je bil rojak iz Kranjske in se je kmalu po dovršenem Študiju prava preselil v Maribor, kjer je razvil v mnogih narodnih in kulturnih društvih živahno delovanje. Spadal je v vrsto onih mož, ki ne iščejo vodilnih mest v politiki in javnem življenju, toda povsod se je udej-stvoval z nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Dasi liberalnega mišljenja, je zlasti v zadnjih letih, obsojal kulturno-boj-ne metode neugnanih mladinov, in ko je vzklila med jugoslovanskimi intelektualci ideja o narodnem sporazumu, ji je stal pokojni dr. Rosina zvesto ob strani. Preganjala ga je bivša povampirjeva Avstrija, preganjali so ga nemški pritepenci, a svojega tilnika ta rodoljub ni klonil. Njegovo nacionalno čuv-stvovanje ni bilo zgolj osladka-na fraza, ampak naporno delo. In dr. Rosina je užival splošen ugled tudi pri svojih načelnih nasprotnikih. Smrtna kosa. 16. oktobra dopoldne je umrl g. Ubald Trn-koczy, lekarnar in meščan ljubljanski, star 68 let. Pokojnik je bil dolga leta občinski svetnik ljubljanski, po smrti notarja Plantana leta 1908, pa je bil izvoljen za predsednika Mestne hranilnice ljubljanske, kateri je načeloval nad 12 let. Ranjki je bil mož izredno dobrega srca, ki ni poznal sovraštva in tudi ne sovražnikov. — Umrl je g. Ivan Tarmitzy v visoki starosti 80 let. Pokojni je bil svoj čas delovodja v Pollakov) tovarni. V svojem življenju in službovanju je bil zelo vesten. — Dne 16. oktobra je umrla gdč. Milica Ilešičeva, profesorica na ženski realni gimnaziji v Ljubljani in hčerka g. dr. Frana Uešča. — V Mavčičah je umrla v petek 10. oktobra Marija Vrhovnik, žena cerkvenikova, stara 68 let; 48 let je služila župni cerkvi sv. Pavla v Mavčičah in bila mnogo let dobra cerkvena pevka. Vzgojila je šest otrok, ki so vsi pevci, med njimi dve organistinji in najmlajši Anton cedlijanec v III. tečaju. — V Šmartnem pod Šmartno goro je umrl 76 letni mestni uslužbenec v pokoju, g. Fran Hribar. Pred leti je imel svojo trgovino usnja na sv. Petra cesti. Tri leta je bil tudi član občinskega sveta ljubljanskega. Bil je mož poštenjak, stara, čvrsta domača korenina. Roparski napad pri Novem Itft6StU« V petek 17. oktobra ob treh zjutraj je šel posestnik Potočar Alojzij iz Potočarske vasi, fara Prečna, na vlak v Bršljin, da bi se peljal v Kar-lovec na sejm. Z njim je šel tudi dninar, Janez Bele. Pred Bršljinom v bližini Langerjevc graščine, ko se je Bele zamudil nekaj ob poti stopita izza žive meje Potočar ju nasproti dva moška in namerita nanj eder s puško, drugi z revolver j «r ter zahtevata denar; eden jc pri tem tudi ustrelil, ne da b: Potočarja^ ranil Nato sta mi vsemu prestrašenemu vzela de nar, malo manj kakor 9,000 dinarjev. Nato je Potočar zbežal, a prišel je do roparjev Bele, ki sta ga tudi ustavila in vstre-j lila proti njemu, a ga- izpustila, ko je eden rekel, "ta nima denarja." Tudi Bele je nato zbežal za Potočarjem. Sklicala sta ljudi, roparja sta izginila in tudi orožniki še nimajo sledu. Umrli so: Dne 18. oktobra je umrl v Spodnji Hrušici pri Ljubljani poštar in posestnik Franc Korbar. — V Savljah pri Ljubljani je umrla Doroteja Hvastija. — V Ljubljani je preminul Anton šeme, poštni pod-uradnik v pokoju in hišni posestnik. Slovenska zmaga v Ptuju. Dne 19. oktobra so pri občinskih volitvah v Ptuju zmagali kaiyiidatje slovenskega narodnega bloka. Narodni blok je dobil 408 glasov in 20 odbornikov. Socialisti 102 glasa, 1 odbornika. /Nemci 264 glasov in štiri odbornike. Od narodnega bloka so bili izvoljeni: Dr. Matej Senčar, odvetnik; Anton Blažek, knjigovodja; dr. Franc Kotnik, profesor; Anton Mačun, trgovec; Franc Lenart, trgovec; Vinko Šerona, učitelj; Blaž Pihler, u-čitelj; Fran Mahorič, gostilničar; Fran Lenarčič, revident; Ivan Rupar, upravitelj; Josip Gprup, nadučitelj; Jakob To-bijas, višji davčni upravitelj; Jernej Rajšp, trgovski pomočnik; Blaž Job, železničar; Hin-ko Korenjak, sedlar; Ferdo Fras, uradnik; dr. Ivan Fer-nevc, odvetnik; Josip Prosnik, mehanik; Avgust Kos, davčni asistent; Fran Vakotin, mizar. Izmed Nemcev so izvoljeni: Ivan Steudte, posestnik; Pavel Pirih, fabrikant; dr. Sikst Fich-tenau, odvetnik; Valeri jan Spruschina, mehanik, in socialist Ivan Segula, mizar. Žalostna smrt vojaka. Pred nedavnem so napravili štirje častniki iz Mofetara izlet na konjih do Širokega Brega. Častnike je spremljal redov Dr^go-Ijub Vučič. Na povratku je Vučič na nepojasnen način padel s sedla, a ena noga mu je obtičala v stremenu. Splašeni konj se je spenjal in skakal in se naposled spustil v galop ter vlekel en kilometer daleč nesrečnega vojaka s seboj. Končno je udaril konj z Vučičem v neki brzojavni drog in šele tu se je izmaknila Vučičeva noga iz stremena. Eden od častnikov je zdirjal v Mostar po zdravnika, toda med tem je Vučič, ki je imel vso razbito glavo, že izdihnil. Avtomobilska nesreča pri Ljutomeru. V soboto dne 11. oktobra okoli 11. ure ponoči se je zgodila na Lokavškem polju )lizu Ljutomera avtomobilska lesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev, znanega veleposestnika Joško Rajha. Tovar-lar Martinušič iz Murske Sobote in Rajh sta se peljala iz Apaške kotline proti Ljutomeru. Avtomobil je vodil g. Martinušič. Na eesti v Križevce, :o je avtomobil dirjal z največ-o brzino, se je hotel g. Marti-mšič . izogniti nekemu kolesar-u. Ker ni utegnil več zavreti, e vrgel kolesarja 6 metrov da-eč v setni jarek in avtomobil e zdirjal naprej. Pri drugem )vinku pa se je voz dvakrat orevrgel in pokopal oba v njem e nahajajoča gospoda. Mar- Ksaver Meško; z redom sv. Save IV. razreda so odlikovani: šolski svetnik v Mariboru, Fran Jerovšek, upokojeni gimnazijski profesor, Ivan Košak v Mariboru; ravnatelj v Cdlju, Emil Lilek, in upokojeni profesor v Celju Matej Suhač. Pašič nevarno obolel. Potrjujejo se vesti, da je g. Pašič nevarno obolel. Pašič je zelo slab. Zdravniki, ki so stalno na njegovem stanovanju, so bili primorani, da mu puščajo kri. Misli se, da je Pašičevo zdravje in življenje v nevarnosti, ker kažejo vsi znaki, da je nastopil začetek paralize. Vesti o takem stanju g. Pašiča so seveda v radikalnih krogih vzbudile zelo veliko potrtost. Samomor orožnika. V nedeljo 19. oktobra zvečer se je v Lukovici ustrelil orožnik Alojzij Lubič, doma z Grosuplja, star okoli 24 let. Vzrok samomora ni znan. - . . UMOR V LJUBLJANI. Ljubljana preživlja veliko-mestne senzacije; komaj se je javnost malo pomirila radi u-mora Petkovšekove, imamo zopet nov slučaj strašnega umora, ki je mogoče prav tako zame-plen in skrivnosten in nič manj pretresujoč. Žrtev umora je postal Ferdinand Pipan, trgovec oljnatih izdelkov na Reslje-vi cesti ob zmajskem mostu. Ferdinand Pipan, primorski Slovenec, ki si je po prevratu s svojo pridnostjo ustanovil trgovino in je star komaj 38 let, se je v nedeljo, 19. oktobra ob 10:15 vračal s svojo ženo od svojega tasta Stupice, ki je sedlarski mojster v Slomškovi ulici. Z ženo sta šla mimo glavnega kolodvora in se prav živahno pogovarjala ter se še zmenila nista, ko sta zapazila, da jima nekdo v kratki razdalji sledi. Zavila sta nemoteno po Dunajski cesti proti domu, ki stoji ob kraju Hranilnične ulice. Ulica je le malo razsvetljena in nehote sta pcfpeiila korake. . Tu jih je pa neznanec prehitel in ustavil z besedami: "Geld oder Leben." Nato sta se Pipan in neznanec spoprijela in se le malo časa ruvala, na kar je neznanec ustrelil. Pipan se je zgrudil na tla ves v krvi. Neznanec je po strelu takoj zbežal in pri begu glasno zaklel "hudič." Bežal je baje v smeri proti barakam, odnosno proti ljubljanskemu polju. Žena je v svoji zmedenosti mogla le še klicati na pomoč, nakar se je nezavestna zgrudila čez telo svojega mrtvega moža. Kmalu nato je priletelo na državni kolodvor mlado dekle in naznanilo, da pred Hranil-nično hišo št. 6 leži v krvi mrtev moški, na kar je bila obveščena policija. Policijski zdravnik je ugotovil smrt vsled notranje izkrvavitve. Soproga pokojnika, Slavka, hčerka lastnika jermenarske tvrdke Stupica v Slomškovi ulici, katera je bila edina navzoča priča groznega umora, je ležala do. okrog 8. ure zjutraj v nezavesti in je šele takrat zvedela, da je njen mož mrtev. Počasi se ji je zopet oživel spomin in je dala o dogodku samem tele podatke: "Odšla sva s soprogom na obisk k mojemu očetu in sva se vračala okoli pol 10. ure domov. Sla sva po Kolodvorski ulici mimo glavnega kolodvora v smeri proti Dunajski cesti. Že pri kolodvoru sem zapazila, da nama sledi neki neznanec, katerega pa nisem spoznala. Opozorila sem svojega moža, ki pa se ni dosti brigal za njega in je inušič je odletel z lažjimi po- &el svojo pot Ko sva zavila z . Dunaja ^te na samotno in kodbami, Rajh je* pa ostal pri >riči mrtev. Dotični kolesar je nogel na licu mesta ugotoviti tesrečo in alarmirati pomoč, lajh zapušča ženo in sedem ne-reskrbljenih otrok. -Odlikovanja. Z redom sv. lave IIL razreda je odlikovan priznani pisatelj, župnik Fran slabo razsvetljeno pot za Bežigradom in od tam v ie samot-nejšo Hranilnično cesto, sem se še enkrat obrnila nazaj, ugledala neznanca in rekla polglas-no soprog^: Ti, poglej, še vedno je za nama.' Slutila sem nesrečo. Mož se je obrnil in ja res ugledal temno senco za nama. "Hitro se je zopet okrenil v svojo smer, toda komaj sva napravila še par korakov, je skočil tik pred hišo št. 6 napadalec pred moža. V roki se mu je zasvetil revolver in jeknil ie oster klic: 'Geld oder Leben.' Pi-pan je dvignil" prestrašen pred revolverjem v obrambo pleteno ročno košaro, katero je nosil v roki, toda predno je mcgel odgovoriti le besedico, ie počil usodni strel." Krogla je prodrla ko Saro in prebila Pipanu leva prsa. Mož se je opotekel, prijel se je še za ženo in je kriknil: "Moja Slavka." Nato pa se je smrtno ranjen zgrudil na tla. To se je vršilo silno naglo. Komaj se je žena zavedla in videla na tleh ustreljenega moža, je zaklicala nad morilcem, katerega je videla bežati "zločinec! Lopov!" in je klicala pomoč. Klicom so se takoj odzvali sosedje. Pritekli so iz sosednih hiš, dvignili Pipana in so ga prenesli v hišo št. 4 v stanovanje g. Bučana. Toda bilk je Vsaka pomoč zaman, strel je bil smrten in — Pipan že mrtev. Pipanova soproga, ki je obležala v nezavesti in so jo na odredbo zdravnika dr. Avramo-viča prepeljali takoj domov, je opisala morilca takole: Imel je siv visok klobuk, črne lase in brke in drap površnik. Govoril je nemško, med begom pa je čula od njega, ko je izginil v temi, kletvico "hudi£." Po njenem zatrdilu tu ni šlo za roparski napad, kajti takoj po besedah "Geld oder Leben" je padel strel. In ko je napadalec videl, da je Pipan zadet in padel, bi bil lahko izvršil ali vsaj poskusil rop, česar pa ni storil, marveč je takoj pobegnil. Gre torej po njeni misli za čin maščevanja, pri čemur je morilec roparski napad samo slabo fin giral, da zmeša policiji sled. In res policija do sedaj še ni ugotovila, kdo je morilec, dasi je uvedla takoj po zločinu obsežno in temeljito preiskavo v celi okolici Radi nujnega suma, ravno ker so vsi u ver jeni, da gre tu res le za čin maščevanja, so aretirali nekega S< iz Viča, katerega pa so takoj izpustili, ker vse kaže, da on ni )tor\lec. Pač pa so obdržali še vedno v preiskovalnem zaporu radi nujnega suma maščevalnega umora sina hotelirja na ''Južnem kolodvoru, Mikliča. Osumljen je kot morilec v prvi vrsti radi tega, ker je bil on preje zaročenec gospe Pipanove in sumijo, da je izvršil umor iz maščevalne ljubosumnosti. • Uvedla je policija v tej smeri obsežno preiskavo, ki pa do sedaj ni podala še nobenih pozitivnih podatkov. Na mesto zločina je šla takoj policijska komisija, ki jo je vodil policijski uradnik Žajdela v spremstvu policijskega zdravnika dr. Avramoviča. Zdravnik Je ugotovil, da je prodrla krog-ija levo stran prsi tik pod re-bernim bokom. Raztrgala je vranico in ranila desne ledvice. Smrt je nastopila takoj in sicer vsled močne in hitre notranje izkrvavitve. Preiskava se je vršila cel dan '.n cel večer in je bilo zaslišanih nebroj prič. Policija prosi, da aa$ se zglase vsi, ki so videli v usodnem času zakonska Pipan, ko sta se vračala domov. Ker vsled strahote in zago-letnosti ta slučaj še skoro pre-Itaša slučaj umora na Vodovodni cesti, je javnost zelo razburjena in nestrpno pričakuje morilca. Preiskava in zaslišanje obtoženega Mikliča se je silno zavlekla, ostala pa je za enkrat brez pozitivnega uspeha in bodo Mikliča, če se preiskava nepričakovano ne okrene, bržkone radi pomanjkanja dokazov izpustili. UMOR V ČRNEMKALU V ISTRI. Na Rakeku sa aretirali 19. oktobra dopoldne orjunaša Stanko Molka v trenotku, ko se je hotel z vlakom odpeljati v Avstrijo. Molk je osumljen, da je ustrelil dva orožnika v Črnem-kalu v Istri. Molka so odpeljali v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Star je 25 let ter je bil uslužben pri Windischgrae-tzovi lesni družbi v Planini kot manipulant. Zločin, o katerejp se je poročalo, se je pripetil dne 14. oktobra malo po 11. uri dopoldne. Tedaj so našli ljudje na samotni cesti blizu Črnikala v Istri dva mrtva karabinierja. Bila sta to brigadir Rippollini in karabinier Bua, oba s črni-kalske orožniške postaje. Vračala Bta se bila s službenega obhoda. Ko so ju našli ljudje, je ležal Bua- s puško na rami, zadet od krogle v srce, Rippollini je držal puško v roki. *(Oba sta bila mrtva. • Morileč je izstrelil proti njima pet krogel, iz revolverja, ki so vse zadele. Sum umora je najprej padel na cigane, ki so jih našli v bližini, a se je takoj izkazalo, da so bili na zločinu neprizadeti. tyato se je sum osredotočil na nekega tujca, ki so ga bili ljudje videli tiste dni v Kozini in Črnemkalu. Bil je oblečen v črnikast vojaški plašč, na glavi je imel planinski klobuk s šopkom planik, na nogah je imel gama-že iz rumenega usnja. Ob truplih ustreljenih orožnikov so našli s srebrom okovano planinsko palico. Dasi so začeli karabinierji s sodelovanjem^ prebivalstva nemudoma zasledovati morilca, se jim je vendar izmuznil. Toda oblast je dognala njefcovo ime in bivališče in naprosila jugoslovanske oblasti, da morilca zasledujejo in aretirajo. To se je tudi zgodilo in Molk sedi od 19. oktobra v ljubljanskih sodnih zaporih. Molk je svoje dejanje že priznal. Kaj je nagnilo Molka do strašnega dejanja, zaenkrat ni znano. Opravičljivega razloga za to pač ni mogel imeti. Na silobran se ne more izgovarjati, ker se v mirnem Času človeku, ki nima ničesar na vesti, orožnikom ni treba braniti s silo. Zakaj je šel Molk v Italijo, kdaj je prekoračil n^ejo in s kakšnim Eraesta^^ff' je še nfznan°' Neglede na moralno stran dejanja, je spravil tamkajšnje slovensko prebivalstvo v najtežji položaj, ker je padel sum nanj, češ, da se je izvršil umor iz političnih nagibov. Na vso srečo sta bila oba umorjena orožnika med ljudstvom priljubljena kot moža poštenjaka ter ni bilo nikakega znamenja za to, da bi se bil izvršil umor od domačih ljudi. Kljub temu ni manjkalo fašistovskih groženj z represalijami in kdo ve, kako težko bi bilo moralo črni-kalsko prebivalstvo plačevati za zločin, ako ne bi bile oblasti pravega zločinca tako hitro dognale. Vsekakor je storil orju-naš Molk s svojim zločinom narodni stvari slabo uslugo. Pogreb umorjenih žrtev se je vršil dne 16. oktobra v Črnemkalu ob ogrpmni vdeležbi slovenskega ljudstva ter oblasti. Ni treba posebej poudarjati, da Molkov zločin celokupno slovensko ljudstvo to in onstran meje najstrožje obsoja. ljubi Bog še prav mnogo let ostal zdrav." III. Nekoč so Janeza po noči, ko se je vračal domov, na cesti napadli in oropali; 'znanci in prijatelji so mu svetovali, naj v prihodnje vzame s seboj samokres. "Potem mi še samokres vzamejo)," odvrne jim Janez. IV. BHo je na neki "rtapijajoči" slovesnosti. Mlada dama je ser-virala kavo. Pride do Janeza, kateri je držal v eni roki skodelico, v drugi roki klobuk. Janez podstavi namesto skodelice klobuk in — že je curljala črna tekočina vanj. cago po treh tednih. V vseh boljših lekarnah in trgovinah lahko dobite Trinerjev Linl-ment proti revmatizmu in ne-vralgiji in Trinerjev Cough Se-dative proti prehladom. Ce pa jih ne morete dobiti, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. (Advertis.) JOSIP KLEPEC Insurance—Rpal Estate—Phone 5768 107 N. Chicago St, Joliet, 111. Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Prodaje hiše in lote. Javni notar. Ne pozabite lepih luunpanjet nagrad Janez Raztresen. I. Po hudi plohi jil pa ohok zaspan, ga imejte čuje* ^ega dotter re bo vsegš popil, če p i kljub temu zaspi, mu odvzemite steklenico ter mu je ne dajte do prihodnjega hranjenja. če je va& otrok slabo prehranjen, mu preti bolezen. Kljub zdravniškemu napredku in /zgoji je šest milijonov jiaiih šolskih ntrok slabo hranjenih. Matere so v veliki meri odgovorne, ker ne poznajo nevarnostnih znamenj. Slaba prehrana je nevarna reč. Svoje smrtnonosno de-'o prčne prej, predno spozna oni, ki ne opazuje. Najslabša stvar slabe prehrane je pa ta. da se loti vsakogar. Slabo hranjen otrok je silno sprejemljiv za bolezni. Jetika naprimer jako -vete med slaboprehranjenim. Takozvane otroške bolezni bi ne postajale tako iz razite, če bi ne bilo slabe prebrale. — Vsaka mati naj bi ščistila svojega otroka zastran njega samega in za-stran drugih otrok. Slaba orehoma je posledica napačne hrane, če prtlenete Bordenovo Eagltf Mleko dijeti svojih otrok, je lahko vsaka mati prepričana, ja jim nudi varno zaščito. Zadnji resnično strokovnjaški poskusi med šolskim otroci so pokazali, da Gagle Mleko izvanretfno uspešno pri zdravljenju slabe prehrane. Otroci, hra-* njeni z Eagle Mlekom, so veliko bolj napredovali kot pa otroci, hranjeni z navadnim mlekom iz steklenice. Mno-%o jih je pridobilo na teži dvakrat več kot določa njihov normalni razvoj. Kajti Eagle Mleko vsebuje vsako hrano, ki t potrebna za dosego čvrstega zdravja. Čitajte te članke pazno vsak teden ter jih spravite za bcdo5a pojasnila. ledične boleznl Zelo važno ie. da driite. »voje ladiee ▼ rdravem položaju. Ako ledice redno ne de-' oje jo, visi ave vate iivljenje na niti. I-e-dice smatramo ra eno izmed štirih koles pri voiu človeškega teleaa. Ako se eno iamed teh koles pokvari, ne more toloani voa pravilno delovati. Ker se tvori v naši krvi dosti strupeni* snovi, jc treba da ae te anovi >dstrani a posredovanjem ledic. Kdor to itvar zanemarja, mo a trpeti hude bolečine, poler tega pa stavi ie svoje iivljenje v nevarnost a dolgotrajno boleznijo in končno smrtjo. Čemu bi torej prenaiali te hude bolečine, te se is t lahko odstrani a našimi zdravili T Ako bolečine na iedieah pravočasno ležite, ae bolezen ne bo razširila. Znaki te bolezni so: bolečine v kriiu in hrhta; večkratno nočno puščanje vode la mehurja, nečista, rdečkasta voda (nrln) zaprtje ni bolečine / v trebuhu, nervoanost, m rasen jo po telesa, začetek bolezni na trebušni mreni (pleurisjr). otekanje nog. izguba spomina, glavobol, belkast jezik, osobito zjutraj. nerazpoloienje d« dela; med urinom se pojavljajo anovi albumena. Kdor ima slabe lediee, se ea loti revmatizem. boš jas t. aladkorna bolesen, Briffhtova bolezen ter splošna oslabelost telesa. Za teče-nje ta bolezni ao ae ie mnogi, uspešno po-slniili našega zdravila Lasnih*. Vendar se mora vaak tak bolnik tekom zdravljenja ogibati opojnih pijač. škrobnaUb jedil, sladkorja in mastnih jedil, uživati smete samo mak) mesa Celo navodilo s Lazaiba zdravilom vred stane deset dolarjev. Poslali Va« bomo isto po prejetju denarja. Pišite na: I.axa! Med. Co. »46 Lazaiba Bldg. Boz »63 PittsburgK. Pa. Za zavarovanje zavitka prif tejte U 15«. V ZALOGI 11 LK U NAD PRAVE LUBASOVE tri in Mrl-vtMM, dva, tri Ia »tiri krat, nemško hi uglašene kakor tudi in pa kovčeke. Hi najboljšega dela Im epremueae ■ zapore za upreti. Imam v zalogi tudi i« rablje- . ne harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah. ALOIS SKULJ, n, aneksa, m. i. — T LIFE AND LABORS VAŠI POSLI -NAŠI POSLL BOŽIČNA NOVOST LETEČI ANGELČKI. Doneči zvončki in božične jaslice. Prcdstoječa slika vam (%aže novost, kakoršne niste še •rtikdar videli v stojcm življenju. Ta nastavek tvorijo angelčki, ki se vrtijo okoli ob zvokih malih zvončkov okrog božičnih jaslic. Vsa priptava je sestavljena po načinu "vrtiljaka". Po-v glejte vretenjak na vrhu ki sc stalno vrti, ž njim vred pa tudi angela s trobento druge angelčke in male paličke ki zvonijo ko se druga ob drugo zadenejo. Ve to povzroča lepo melodijo. Pod tem so po-manjšane božične jaslice z novorojenim OdreSenikom v Bcthlebemu, obdanem z Marijo in Jožefom in Tremi kralji/ angelčki in pastirci. Vse se lahko vidi v lepih barvah. Ta priprava je 13 palcev visoka; narejena ie iz kovine, lepo okrašena in pobarvana; lahko jo postavite na vrh božičnega drevesa, kjer jo bo vročina svečič ■■*!' - • ' gnsla. To bo pravi kras na božičnem dre-, vosu. .Lahko to pripravo pojavite rudi .ia mizo pod kako prižgano sve-čeraji na ne preveč zaukurjeno peč, ali na kak radiator. Vse bo migalo, Samo da ic na gorkotj. Kamorkoli to stvar postavite, b« krasila h Ao in poveličevala božično razpoloženje. Rabi se lahko za vedno. Navodila so priložena vsakemu naročniku. Cena tsga lepega božičnega okratka je samo S2.50. Mc poiilajt« denarja vnaprej, isrežite samo ta oglas p pošljite ga nam z 25c. z* odpremo hi poitnino. Znesek boste pla£3li-pis*monoši, ko vam bo blago v hišo prinesel. Naročilo po&ljite še GRAND NOVELTk' C6. Dept 310. 1723 X. Kedzie Ave, Chicago, IIL i A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. 62nd ST. Odprto dan m noč Telefon: Randolph 1881 <- ' • TOK "GLASILLO K. S. K. JEDNOTE '-I 'i —« "In the evening, being in the wigwam of a Christian, where I used to sleep, I made him say some prayers to the guardian angel, and related some anec-dotes to make him understand the assistance the angela give us, especially when in danger of offending God. He told me that now he knew the invisible hand that struck him, when, after his Baptism, he was on the point of committing sin with a woman, and having heard a voice that told him to remember that he was a Christian, he departed without committing this sin. Afterward he often spoke to me about the devotion to the guardian angels and conversed about it with other Indians." These few extracts from Marquette's letter give us an insight into his labors at "La Pointe du Saint Esprit," the name given by the ancient mis-sionaries to Bayfield peninsula. In the spring of 1671 the mis-sion broke up. Some of the poor Indians immigrated to St. Ignace, Mich., on the mainlend, about four miles from Mackin-ac Island, and thither Mar-quette followed them. The "Re-lation" of 1672, speaking of this new mission, says: "Father Marquette, who fol-lowed them from La Pointe du Saint Esprit, stili has charge of them. But he has not given. us any particular memoirs of \vhat took plače in this mission (St. Ignace). Ali that can be said of it is that this tribe (Huron) had ben formrely brought up in the Christian re-ligion prior to the destruetion of the Huron nation, and that those who have preserved in in the faith are at present very fervent. They fill the chapel evrey day — yes, even often" during the day do'they visit it. They sing the praise of God with a devotion, \vhich hat* been communicated in a great meas-ure to the French, who have witnissed it. Adults have been baptized and old men set a good exampie to the children to go to prayers diligently. In a word, they practice ali the ex-ercises of piety that can be ex-pected of Christians converted over twenty years ago, akhough for the greatest part of that time they were without a church and pastor, having no other teacher than the Holy Ghost." CHAPTER VI. Faher Marquette diseovers the Mississippi; establishes the Mission of the Immaculate Conception; his edifying i death. In 1672 Louis de Buadc, Comte de Frontenac, succeeded M. de Courcelles as governor of Canada. As soon as he' had ar-rived, M. Talon, the attendant, laid before him the plan of ex-ploring the Mississippi. For this great undertaking Sieur Jollyet and Father Marquette were chosen. On *the 8th of December, 1672. feast .of the Immaculate Conception, Jollyet arrived at St. Ignace and told Father Marquette the joyful news of their appointment to visit and explore the Mississippi. During the winter they perfected their plans for the undertaking, and on the 17th of May, 1673, started from St. Ignace, in Cbrapany with five Frenchmen, who had volunte^r-ed to acccmpany them on this Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Bisbop of Marquette, Mich. TO WHICH ARE ADDED SHOKT SKETCHES OF THE UVES AND LABORS OP OTHER INDIAN MISION-ARIES OF THE NOBTHWEST. BY P. CH RYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M., OF L08 ANGELES. C AL. jlorious though hazardous jour-ney. A t the mouth of the Menom- inee River, where it empties into Green Bay, was a settle-ment of Menominees, several of -vhom were Christians. They tried very hard to dissuade Marquette and his companions from the intended exploration. rhey told him he would meet with savage tribes, who showed no mercy to strangers; that vvar had broken out between them along the proposed route; that the great river was very dangerous and full of hor-rible frionsters, which devoured both men and boat; that a demon or manitou obstructed the passage and drowned ali who .iared to come near, and that the heat was insupportable. Father Marquette, however, made light of ali their objec-tions and boldly pushed for-ward. On the 17th of June, 1673, their canoes glided into to defpnd themselves. He spoke the Mississippi. For upward.of a hundred leagues they meet not a single human being on the VVisconsin and Mississippi. Finally, on the 25th of June, they diseovered a trail leading from the river to an Indian vil-lage. This they followed in sil-ence and prayer. It led them to a settlement of Peoria (Illinois) Indians on the banks of Des Moines River, consisting of three vilages situated at a short distance from one another. They were offered the-calumet, or pipe of peace, and one of their chiefs thus addressed them: "How beautif ul, O French man, is the sun, when thou comest to visit us! Ali our village waits thee and thou shalt enter ali our cabins in peace." He then eonducted them into his wigwam, where & great crowd, as Marquette graphically deseribes it, devoured them with their eyes. Soon an invitation ca me from the head chief of the tribe to visit his village, as he desired to hold a council with them. On the way thither they were accompanied by the whole village. When they arrived at the village of the great chief, they saw him standing in front of his cabin in the midst of two old men, with their calumets turnčd toward the sun. The chief bade them welcome in a neat little speech and offered them his pipe to smoke. Father Marquette then spoke, tell-jng them the object of his visit. He told them that he and his party were traveling in peace to visit the nations that lived along the great river; that he was sent on the part of God to enlighten them with the knowl-edge of the true God, of whom they had been so long ignorant; that the great chief of the French had subdued the Iro-quois and made peace every-where, and finally he requested them to give him ali the infor-mation they could about the sea and the nations, whom they wouki have to pass to gtt there. The chief then arose and lay-ing his hand on the head of a little slave, who"m he meant to give them as a present, he spoke as follows: "I thank thee, Blackrobe, and thee, Frenchman," — address-ing M. Jollyet — "for having taken so much trouble to.come and visit m- Never was the earth so beautiful nor the sun so bright as today. Never was our river so calm nor so free from roeks, which your canoes have reraoved in passing by; never h#d our tobacco so good a flavor, nor did our corn ap-pear so flourishing as we now see it. Behold, here is my son, whom I give to thee, that thou mayest know my heart. I im-plore thee to have pity on me and aH my people. 'Thou know-est the Great Špirit who made us aH; thou speaks to Him and hearest His word. Ask Him to grant me life and health, and do thou 9ome and live with us to make us know him."* (We doubt whether a white orator could have made a more touch-ing, simple, and beantiful ex-tempore address than this child of prairies on sueh an occasion. Many Indian speeches are modela, of orat6ry, shqwing that the gift of true eloquence is not confined to civiližed nations.) The council was followed by a great banqtiet, consisting of four dishes. The first consisted of a large vvooden plate of sa-gamity; that is, corn meal boiled in water and seasoned with fat. The master of cere-monies put a spoonful of it into the Father's mouth, as one would feed a little child; he did the same to Jollyet. The second was a plate of fish. The master of ceremonies took some choice pieces, removing the bo nes, blew them to cool them, and then put some into their mouths. The third dish consisted of a large dog, which had bene hastily killed and pre-pared for the occasion, but learning that their guests did not relish dog meat, it was re-moved. The fourth was buffalo meat, of which he pjit the fat-test pieces into their mouths. They left these kindhearted Indians the next day and conti-nued their voyage down the Mississippi. As they were gently*floating dpwn the river in their canoes, they suddenly beheld some Indians armed with guns. The Father held up the calumet, the pipe of peace, which he had re-ceived at the Illinois village, whilst his compaions prepared to the Indians in Huron, but they did not answer. Their silence was interpreted at first as a sign of hostility. It seemed, however, these Indians were as much frightened as their French visitors. Finally the latter were given to understand that they should land and eat vvith the Indians, which they did. They were regaled with buffalo-meat, bear-oil, and plums of an excellent flavor. These Indians had guns, axes, hoes, knives, beads and glass bottles, in which they carried their gun-powder. They in-formed Marquette that they ob-tained those articles from Eu-ropeans, living eastvvard from there; that those people had rosaries and images and played musical instruments, and some of them were clothed like him. Father Marquette instructed them somevvhat and gave them some medals. At about 33 degrees of lati-tude they saw a village near the river, called Mitchigamea. Perceiving the strangers, the Indians quickly prepared to fight. They werc armed with bows and arrows, tomahawks and war-chibs. They jumped tyto their large vvooden canoes. Some of them stationed themselves at the river below, whilst otfrers took position above the party, so as to cut off their re-treat. Those on the bank ran točk and forward, shouting and animating one another to fight. Some young men even jumped into the river to seize Father Marquetter8 canoe, but the cur-rent being too strong, they were obliged to swim back to the shores. One of them threw his war-club at the party, without, however, hitting any one. In this great danger the Father most fervently invoked the Blesaed Virgin Imipaculate, while showing continually the calumet. At length it was seen by some of the old men, who then restrained the young. Two of |he headmen came into his canoe, throwing down the bows at his feet to give him to understand that no har-n would be done to him and his party. They aH disembarked, not, how-ever, without some foeling of fear on the part of the Father. He spoke to them by iligns, as they did not understand any one of the six Indian languages he knew. Finally an old man was found who could speak a little Illinois. The Father told them that he was on his way to the sea, and he gave them, some instruetion on God and the' affairs of their salvation. A11 the answer he received was that eight or ten leagues fur-ther down the river he would find a large village called Akamsea, where he vrould get aH the information he desired. Ksai cr Mcško: " \ ZEMLJA GORI. Ob čctrtletnici koroškega plebiscita Pogostoma sem v mislih in spominih v tajsko pioštijo na Koroškem ali stopam zamišljen, poln občudovanja koroške pri-rodne krasote po tinjskem polju. Ogromna stara proštija z vitkim, visoko • v nebo kipečim cerkvenim zvonikom na hribu dobre četrt ure nad Dravo je za oko pač najlepša točka med Celovcem in Mariborom. Ze mladega kaplana, ko sem se iz Ško-cijana večkrat vozjl med Rekar-jovasjo, drugo postajo pod Celovcem, ki so je v plebiscitnem času pravilno prekrstili v Ka-men-Tinje, in Celovcem, so me potniki pogostoma. vpraševali: "Kaj je ta veličastna stavba na hribu s to visoko cerkvijo? Najbrž kak be^dik tinski samostan?" Pa sesrt* jira pojasnil, da je tinjska prdštija, najznamenitejša proštija na Koroškem. Ali zasanjam, da stopam po tinjskem polju. Kam gori proti Pokrčam, sosedni župniji, proti Mariji v Dolini, lepi romarski cerkvi, idilično ležeči sredi prelepih koroških gozdov, vsi oviti z neštetimi legendami in pripovedkami, še dalje gori proti Celovcu; ali v smeri na levo, proti Graštajnu, proti samotnemu gradiču Pekinje kam. Leta 1919 so na tem polju divjali hudi boji med našimi vojaki in koroškimi Voiksvehr-ovci. Poročnik Kislinger s štirim slovenskimi vojaki počiva na tinjskem pokopališčuNemci so svoje padle in ranjene vzeli s seboj v Celovec in St. Vid. Kadarkoli sem hodil po tem polju, tako ob lepih solnčnih popoldnevih, še bolj ob kakh meglenih, mračnih in žalostnih jesenskih dneh »in večerih, sem mislil na nemške pesnike solnč-nih in mračnih severnih pustinj. Ob jasnih, veselih dnevih, kadar je ravan v sodnenih žarkih kar drhtela, sem glodal v duhu samotno, s solnce m vso preplavljeno pokrajino eterične Stifterjeve pesnitve "Das Hei-deldorf." Pesnik in slikar sam pravi o njej, da ni bila prava *"Heide," muzava, ampak samoten, odsveten pašnik, "otožno" ljubek kos sveta, ki mu pravijo mužava, ker od nekdaj raste na njem samo slabotna trava . . . in nima drugega okraska ko daljne gorovje, ki objema zabri-sano-barvasto pokrajino kakor čudežno krasen moder pas. Prav kakor tukaj! Le da tinj-»kemu polju dajejo poseben čar temni smrekovi lesi ob straneh. Na Teodorja Storma, Klausa Grotha, Timma Kroegerja. Gustava Freussena in nepregledne enolične mužave njihove obmorske domovine serti tožnih, meglenih dneh. Res, v te ne peva in ne b pesmi neskončno je tislil ob o-jesenskih rajine večne kakor v tiste holsteinske planjave; poje jim pa svojo pesem naia Drava, ta najstarejša priča naše zgodo-dovine, kakor je bik) morje tisočletna priča burne zgodovine holsteinske, ditmariska. Ne po velikosti, po nepregledni neskončnosti, pač pa po svoji zemlji je tem mužavam zelo slično tinjsko polje. Je namreč tamošnja zemlja črna šota. Tako na koncu poletja,-v prvi jeseni kdaj, dela na polju samoten delavec: šoto reže. Reže jo v enakomerne, kockaste kose, kakih petnajst centimetrov visoke, dvajset do trideset centimetrov dolge. Naloži jih v visoke skladovnice, ki jih pokrije z deskami ali s slamo, da jih ne moči dež in se v vetru in na solncu do zime lepo posuše. Proti zimi jih odpeljejo domov ter porabijo za kurivo. Vročine šota res ne da posebne, a tli zelo počasi ter tako dolgo ohrani ogenj v peči aH na ognjišču. Na gričku med tinjskim in grabštanjskim poljem stoji krasen gozd na planoti nad gozdom ličen gradič, Pekinje imenovan. Lastniki so bili v tistem času Cehi: stara gospa, sin proti tridesetim letom, in gospodična srednjih let, sorodnica, ki je go-pe pri gospodarstvu pomagala. Graščakinja je bolehala. Kak dan je VBtala, drugi dan, zlasti ob slabem vremenu, ji je bi-' lo spet slabše in je morala ostati v postelji. Tudi mladi gospod ni bil mnogo na boljšem. Zaradi nervoznosti je moral pustiti študije v Pragi in je živel zdaj povsem gospodarstvu. U-godno niso tudi vplivali ne na njegovo ne na zdravje stare gospe dogodki pravkar preteklih časov. Ob kazenskem pohodu srbske oborožene sile so grad in njegovi stanovalci silno trpeli, najbolj zaradi lažnivih sporočil nekega soseda: ne peščica moke ni ostala v gradu, ne eno okno ni ostalo celo. Vsa grajska dvužina je spala tri tedne v hleva, da je bil grad vsaj za slUT ^ Ob teh razmerah sem prišel večkrat v grad. * Najsi nisem mogel mnogo pomagati, niti nič posebno modrega in koristnega svetovati, vsaj - porazgovorili smo se o tistih hudih časih, in jim je bilo brž laže. Kar sem v najhujši poletni vročini opazil nekega dne tik pod grajskim gozdom dim. Drugi dan spet, tretji spet. Izprva sem mislil, da kurijo morda pastirji ali vojaki, ki so po polju stražili, včasih na polju tudi delali. Čudno pa se mi je zdelo, čemu kurijo v najhujši poletni vročini. Se bolj čudno, ker se je valil dim po polju in gori v cfbzd že zjutraj na vse zgodaj, čim sem vstal. Pastirjev vsaj tedaj še ni bilo na polju. Kipel je iznad zemlje ves dan, še pozno na večer, ko se je z mrakom že skoro povsem zlival v eno in ga je oko še komaj razločevalo v ogromnem morju teme; tudi tedaj pastirji pač niso več kurili! Pa sem vprašal kmeta v vasi: "Oče, kaj se vendar že nekaj dni tako kadi tam gori pod grajskim gozdom?" Kmet je pogledal v tisto stran, nekaj časa gledal in mi počasi razlagal: "Zemlja gori. Šota se je vnela. Dobro bo, če ne hodite tam okoli; je nevarno, svet se lahko udere pod vami." • Nekaj dni pozneje sem obiskal grajske. Graščakinja je bila pokonci. Sprejela me je v veliki 8prejemnici, ki je na pohištvu, zlasti na durih lepo rez-ljanih omar še kazalo obilno sledov vojnih časov. Govorila sva spet o tistih nesrečah. Tolažil sem jo da bodo najbr$ dobili škodo vsaj deloma v kratkem povrnjeno. "VsaJti odškodnini bi se največjim veseljem odpovedala, ko bi le bUo vse spet kakor nekdaj1 Pa ne bo. Ke more biti. Uni čeno je uničeno, popravljeno popravljeno, ne Več nedotaknjeno. |n zdaj, popiislite, gori še zemlja pod lesom! 'Kako je ogenj nastal?' 'Kdo ve?' Morda po Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah, svstr. kronah, ali dolsrjih, skrbite, da bodo Vaši posli — naši posli. -Kadar potujete v ntari kraj, sli kateri od Vaših znancev, je najboljše, da se obrnete na nas in Vaša skrb za vse potrebne listine in zs udobno potovanje bo — naša skrb. Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, poverite celo zadevo nam ia Vaše delo bo — naše delo. Kadar Vam je treba kake listine za stari kraj, aH kadar imate kak drug posel s starim krajem, ne pozabite se obrniti ns nas ta Vaše opravilo bo — naše opravilo. Za vsa nadaijea pojasnila se obrnite na Slovensko banko - Zakrajšek & Česar k 70 — 9Ut AVEL, NEW YORK, N. Y. Našim trgovcem Je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOŽEN DENAR HA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila ▼ ti zadevi. Mnoga naša društva plačifjejo svoje izdatke s čeki, izdanimi na našo banko; istotako K. S. K. Jenota v svojo popolno zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot nase potniške čeke, katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker je vssk ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi. ga v slučaju izgubili. - Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CUNTON STS. n JOUET, ILL. Wm. Redmoad, preds. Chas. G. Pearefc kasir. Joseph Ducda, po mož. kasir. * neprevidnosti pastirjev ali vojakov, ki kose in suše tam okoli seno. Morda je kdo zanetil nalašč, iz same zlevolje aH 'iz maščevalnosti. Strašni so sedanji časi ! — Da bi izkopali rove in tako ognju zabranili nadaljnje prodiranje, pomisHte? Ko pa tli že pod gozdom! . . . Spati ne morem ponoči — ne, ne samo zaradi bolezni, o naših nezgodah premišljujem vso noč. In ta ogenj me žge, ki nam b<5 uničil najlepši les! Zadremljem včasih vsa izmučena; pa me zbudi grmenje dreves, ki padajo po ognju spodkopane, v koreninah požgana . . . Zdi se mi, da se vse ziblje in maje okoli nas in pod nami in se bo prej ali slej vse zrušilo. Povsem berači bomo postali. Srce me boli!" Visoka in častitljiva je stala ob oknu, strmela doU na les. Vse njeno obličje, shujšano po nesrečah in boleznih, je bile odsev velikega srčnega trpljenja. Oprijela se je ob okno, da ne bi omagala pod težo skrbi in boli... Tlelo je tedaj tudi med našim ljudstvom. Mi, ki smo poznali koroško ljudstvo, njega srce in mišljenje, smo čutili to tlenje, smo dobro videli zlo znaneči dim. Mi, ki smo gledali s skrbnim in pozornim očesom in smo prisluškovali s tenkim ušesom, smo čutili, kako se tla pod nami gugajo in majejo. Svarili smo, na žalost govorili gluhim ušesom. Tako sc nam je ob usodnem dnevu vse zrušilo in pogreznilo. Srce me boli . . . Dovedite kakega novega člana ali članico na prihodnjo sejo. Ženska krajevna društva! Stopite na noge! K. S. K. Jednota posluje že 31. leto. Delujmo za močnejšo in večjo K. S. K. Jednoto! Pristopajte k naši milijonski Jednoti! v Za sreCoI / (Konec.) Lojzika mu natoči poln fra-jzato se je kazala hladno, trdo, kelj zahtevane pijače, potem kolikor ji je bilo sploh mogoče, sede. Muha nagne frakelj in 'Ti mi delaš krivico," reče ga ne odstavi prej, dokler mu ni sicer z milim, a vendar odloč-skapljalo vse žganje po grlu. j nim glasom. "Taka nisem, za Pri zadnjem požirku pa se mu kakoršno me imaš ti. Vendar pijača zaleti, in loti se ga vsled pa te prosim, da ne pozabiš, da tega tak kašelj, da ne more iz-pregovoriti nobene besedice. Zato pa je mahal z roko in kazal v enomer skozi vrata na cesto. Ko se ozre Lojzika venkaj, je vedela, kaj je bilo vzrok, vda se je občinski slugi zaletelo žganje. Po cesti sem je prihajal namreč France. Muha odide naglo, odkoder je bil prišel, Lojzika pa ni vedela, kaj naj stori. Hotela je že zbežati in se skriti, a kaj bi bilo pomagalo. Prej ali slej sta se morala sniti ter povedati, kar sta si imela povedati. Tudi je bilo že prepozno, skrivati se, kajti France je bil že čisto blizu, in imela je samo še toliko časa, da je parkrat prav globoko potegnila zraka vase, kakor bi se hotela nasrkati iz njega moči za to, kar jo je čakalo. Ko se vrata odpro in stopi France noter, ji je bilo, kakor da se ji zdaj pa zdaj zvrti, in da se zgrudi mrtva na tla; vendar pa mu poda roko ter izgovori še s precej močnim glasom: "Ti si, France? Ljudje so pravili, da te je zadela nesreča." "O saj me je." "Samo da si ostal pri življenju, pa je dobro." "Bolje bi bilo, da bi ne bil." "Ne govori tako. To je greh. Povej vendar raje, kako si se rešil." Lojzika* je govorila kolikor mogoče mirno. Trudila se je na vso moč, da bi zatajila nemir, ki je vladal v njenih prsih, in da bi mu ne izdala tega, kar se jije godilo v srcu. "Kako sem se rešil, sam ne vem," odgovori France s tresočim glasom. "V zadnjem hipu, ko me je bila zapustila že zavest, je prišla ladija mimo, ki me je rešila. Ležal sem potem v Bremenu v bolnici sam ne vem koliko časa, no pač tako dolgo, da si se ti lahko omožila z drugim." "Zakaj mi očitaš?" ga vpraša Lojzika, in glas ji čudno za-trepeče. "Kako bi ti ne? Ali sem jaz zaslužil to?" "Saj veš vendar, kako je bilo. Tvoj oče in moj oče —* "Moj oče so mrtvi," poseže France hlastno vmes. "Zakaj nisi vsaj potem čakala ko si vedela, da ni na moji strani nobenega zadržka več?" "Tedaj je bilo že prepozno. Tistikrat sem bila že enkrat o-klicana. Razen tega sq rekli, da si mrtev, in moj oče, saj jih poznaš." "Ce bi bila čutila kaj za me, bi bila premagala vse težave in bi se ne bila tako naglo vdala." Lojzika pomolči nekoliko, kakor bi ji bilo težko izgovoriti besede, ki jih /p imela na jeziku, potem pa reče: "France, pusti me na miru. Jaz se ti zdaj ne morem opravičevati. Ne spodobi se same več, da bi ti pravila, kaj si mi bil, in kako je vse to prišlo." "Kaj si mi bil. Ha-ha-ha. Kaj si mi bil," se zasmeje France zaničljivo. "Seveda, nekdaj sera ti bil morda kaj, a pozneje, ko me ni bik) več blizu, je dobil drugi prostora v tvojem srcu." France je govoril z zamolklim, obupnim glasom, in poznalo se mu je na obrazu, koliko trpi. Lojsiki se je smilil v dno srca. Rada bi ga bila potolažila, rada mu odkrila vse, povedala bi mu bila rada, da je tudi njej hudo, toda bala se je grešiti zoper obljubo, ki jo je bila nred nltariem preu o HTjcui sem zdaj drugega žena, in da ne govoriš z menoj o stvareh, na katere prav za prav več misliti ne smem. Bodi mož in ne pečaj se s preteklostjo. Kar je, to je. Volja božja je bila tako. "Oh, pa da si morala postati žena baš tega človeka," vzdihne France in si poseže z dlanjo v lase, kakor bi si jih hotel populiti. Bila ga je premagala bolest. "Molči," mu veli Lojzika "Nobena žena ne sme trpeti, da se govori slabo pred njo o njenem možu. Tudi moja dolžnost je, da se potegujem za svojega moža. Molči torej." On pa se ni zmenil za njene opomine, temveč je nadaljeval: "Ali veš, da je tvoj mož goljuf in tat?" "Molti," ponovi Lojzika še z odločnejšim glasom. "Ce je goljuf in tat, toži ga. Naj prestane kazen, ki jo je zaslužil. A pred menoj ga ne grdi." "Ha-ha-ha, ali misliš, da bi ga ne tožil lahko?" vpraša porogljivo France. "Denar je izvabil iz mene in iz drugih ter pobegnil potem od nas. Ali mar ni torej tat?" "Zahtevaj od njega, kar je tvojega, saj je tudi godcu dal nekaj denarja. Ali pa — če misliš, da se moraš maščevati, stori, kakor sem ti že rekla. Toži ga. Ce je zaslužil, naj ga zapro." 'Ha, in ti si žena takega moža." "Takega moža imam, kakor-šnega mi je dal Bog. In zdaj te prosim še enkrat, pusti me na miru. Ne spodobi se, da se o takih stvareh pregovarjam tu s teboj." France nasloni glavo na komolec in vztraja dolgo časa tako, ne da bi črhnil besedico. Nato pa vstane, upre še enkrat žalostno svoj pogled vanjo in reče: "Ne zameri, da sem govoril tako. Bolezen čutim še v vseh udih, bolniki pa so čemerni in sitni. In pa saj veš. Toda dovolj. Ne boj se. Moža ti ne bom izdajal. Ker ima tebe, naj ima pa še tisti denar. Tudi nadležen ti ne bom odslej več." Lojziko so posilile skoro solze, toda premagovala se je še. Da bi ne šel od nje tako obupan, mu reče prijazno: "France, ti si pameten človek. Sčasoma, ko se nekoliko pomiriš, boš sodil v marsičem drugače, in ko uvidiš, da drugače biti ni moglo, tudi tvoja bolečina ne bo več tako velika, kakor je zdaj, ko misliš, da sem ti storila jaz krivico. Pojdi in pozabi me. Izogiblji se me, kolikor je le mogoče, in ne dajaj ljudem povoda, da bi naju sumničili ter brusili jezike nad nama. Poslušaj moj svet; poišči si kmalu nevesto in oženi se. Saj jih je mnogo, mnogo boljših, nego sem jaz, ki te z največjim veseljem vzemo. O ne skrbi, da bi ne bil srečen v zakonu. Takega moža, kakoršen si ti, bo osrečila marsikatera rada." France ni črhnil nato nobene besede več. Tiho in s poveše-no glavo je odšel. Ko pa so se vrata za njim zaprla pokrila si je Lojzika obraz z obema rokama tn se razjokala, kakor še nikdar ne v svojem življenju. Predolgo se je premagovala in zatajevala, morala je dati duška svoji neizmerni bolečini. dni pozneje je bila Da bo ona preživela svojega moža, bi ne bila nikdar pričakovala in niti enkrat se ji ni bilo vsililo vprašanje, kaj bi bilo, če bi hkratu postala zopet prosta. Kako tudi? Zelje svojega srca, ki bi ji bile mogle' roditi kako tako misel, je znala krotiti, in v resnici je bilo skoro nemogoče, da bi ona, ki je bila vsltjd prestanih zunanjih in notranjih bolečin oslabela na vsem telesu, preživela takega zdravega, močnega hrusta, kakoršen je bil njen mož. Toda smrt ne vpraša mnogo po tem in onem. Komur je namenjena, njega zadene, in naj je še tako močan in še tako zdrav. Nihče ne ve, kje in kdaj kdaj ga pokosi smrtna kosa. Komar je bil šel zjutraj zdrav in vesel z doma v hosto, zvečer pa so ga prinesli z zdrobljenima nogama in po vsem životu hudo ranjenega domu. Stopal je ob drči, po kateri so spuščali težke hlode nizdolu, v goro. Kar zadene hlod tako nesrečno ob kamen, da skoči iz drče in buti naravnost v Komarja, ga podere na tla ter se zvali črez njega v globočino. Zlomilo mu je bilo obe nogi in, kakor je dognal zdravnik, tudi tri rebra. Razen tega je bil na glavi hudo ranjen. Preživel je v groznih mukah še ošeminštirideset ur, potem pa je izdihnil dušo. Med tem, ko je ležal in se vil v hudih bolečinah, je poklical večkrat Lojziko k sebi in ji ne-kolikokrat rekel: "Lojzika, veš, zaslužil sem leto. Tudi radi tebe me je kaznoval Bog. Nikar ne nosi sovraštva do mene v srcu. Saj 3e ti hitro umaknem. Premoženje ostane tebi. Ce veš, da sem storil kje kako krivico, poravnaj jo po lastni previdnosti." Imenoval ji je tudi naravnost eč oseb, proti katerim se je *util dolžnega. Lojziki je bila izginila zdaj, 'jo ga je videla tako.tcpe.ti, vsa mržnja do njega. Stregla mu je noč in dan in ga tolažila, kadar se mu je prehudo vzbujala vest. Po gospoda so mu bili precej poslali, ko so ga bili prinesli domov, in spravil se je bil z Bogom. Tudi oporoko je napravil, v kateri je za glavnega dediča imenoval svojo ženo.' Že med njegovo boleznijo, bolj pa še, ko je zatisnil oči, so ljudje stikali glave ter si šepetali: "Srečo pa imata ta dva — Lojzika in France. To se jima je naredilo kakor nalašč." Lojzika sicer ni slišala takih besed, a vedela je navzlic temu, kako govore ljudje. Toda skle-4 nila je bila, prepričati jih, da ni taka, kakor so jo sodili. Da France prej ali slej pri ljej zopet povpraša, je slutila in res je prišel. Čakal je tri mesece, potem pa se je oglasil. "No, Lojzika," jo nagovori, "jaz upam, da sem ti pustil dovolj časa za žalovanje. Da sem siten, mi pač ne boš mogla očitati. Čakal sem tako dolgo, dokler sem sploh mogel strpeti. Zdaj mi ne dopušča srce več, da bi se še obotavljal. Zvedeti moram pri čem sem. Ali hočeš postati zdaj moja žena?" Lojzika pa mu odgovori mirno in dostojno: "Ne, France, to ne gre več. Zdaj ko sem prosta, govorim lahko bolj jasno s teboj, nego sem govorila takrat, ko je živel še moj mož. Nič se mi ni treba zatajevati pred tabo, in lahko ti povem, da si mi bil ti najdražji na svetu. Nikdar nobenega drugega si nisem želela za moža nego tebe. A ker je bila božja Volja, da je prišlo drgače, nego sem želela, potem naj ostane tako. Jaz nisem več tista, kakor sem bila Jaz nisem zdaj več vredna, da postanem tvoja. Tudi sem prejela od svojega moža dolžnosti, ka Ali ti nisem povedala :le zadnjič, kaj stori? Poišči si vendar dekleta, ki to bo osrečevalo bolj, nego bi te mogla jaz. Žena ti ne morem postati, a biti hočem tvoja prijateljica. Ločiva se v prijaznosti in hodiva vsak svojo pot, ker nama je usojeno tako." France jo je žalostno poslušal. A prerekati-njenih besed si ni upal. Čutil je predobro, da ni govorila le zastran lepšega tako, ampak da ji je bila sveta resnica na tem. Vzdihnil je torej samo: "Zaradi tebe sem se bil podal v daljne tuje kraje, zaradi tebe sem se vrnil zopet domov, a zdaj vidim, da zaman bodi za srečo, komur ni namenjena. Ce hočeš ti tako, naj pa bo. Toda rečem ti, jaz nisem do?tegel v življenju tega, kar sem želel." "0 he boj. se, ti boš Še srečen," ga tolaži Lojzika. On pa zmaje neverjetno z glavo in odide ... ' ♦ * • France, ki je na svojem domu silno potreboval gosftodinje, se je nato res kmalu oženil. Leto dni po tistem pa je bil zopet pri Lojziki. Bil je videti vesel in zadovoljen in smehljaje ji je rekel: "Saj si slišala, kaj ne, da smo dobili punčiko? Motre iščem. Ali bi ne hotela irorda li nesti moje hčerke h krstu?" "0 tisto pa tisto," mu odgovori veselo Lojzika ter mu prijazno stisne roko. "Za botro pa ti pridem, kolikorkrat bo treba." Nekaj dni pozneje je dobila Lojzika tudi od Tončike vabilo, da bi prišla za botro. Toda v Ameriko ji je bilo pa vendar malo predaleč, in poslala je rajši primerno darilce za mladega Amerikančka, katerega so pričakovali. Iz Tončkinega pisma je Lojzika tudi zvedela, da gre njej in Janezu še zmeraj vse posreči, in da se ne mislita več preseliti v Evropo. Da pa jo prej ali slej obiščeta, to ji je Tončika za gotovo obljubila. Tudi Blaž in pa Luka z ženo in hčerjo sta se bila odločila ostati v Ameriki. Kakor je Tončika poročala, se tudi le-ti niso imeli nič pritoževati. 0 Metki posebej pa je še poudarjala, da lepo raste, in da obeta postati pridna in poštena deklica. CUNARD ■ i gr ■_____m_____ na obisk sa manj kot leto, s« lahko vrnejo v Ameriko bres osira na kvoto V JUGOSLAVIJO ▼ osem in pol ineva, vsako .sredo, trije ekspresni pamiki BERENGARIA, AQUITANIA MAURETANIA (preko Cbf rbourga.) Ako mislite dovesti is JUGOSLAVIJE, sa potovanje takoj. Ni goslaviji vam pomaga. Vsi rotniki tretjega rasreda imajo privatne kabine. Najfinejša gnaga In hrani. Za Podrobnosti vprašajte agente ah = SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko se moške hi otroke; v zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev za ženske sprejmem tudi naročila s* nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. St Pueblo. Colo HARMONIKE Predno se odloČite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in. gotovo boste xad»voljni kakor so bili že vsi drugi, kateri so ie naročili. Importirane nemške harmonike na,eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi. popolna zaloga slovenskih ro! in plošč. NOVE SLOVENSKE ROLE ZA PIANO. No. 5000 "Sveta noč" z besedami ............................$0.75 No. 7001 "Ciganska Sirota" z besedami ........ 0.75 No. 7002 "Kolo**. (Jugoslav Dance) ............ 0.75 No. 12335 "Srčno veselje" (Polka) .............................. 0.70 No. 12039 "Za gospo" (Valček) ............................ 0.70 Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, tnali ali veliki, zaSiizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, •921 ST. CLAIR A V*. CLEVELAND. OHIO. Bodiftr previdni! Predno kupite kslo posestvo, se morete najpr« prepričati de je prosto dolgov. Pačite, da bo kupno pismo ali pooblastilo pravilno sestavljeno. ker bi v nasprotnem slučaju imeli v pozneje sitnost. Ne posodite denarja nikomur bres pravilne obveznice ali dolšnega pisma. PlačajU dolgove samo proti pravilnim pobotnicam. Napravite testament sedaj, ko ste sdra-vi. jutri bo mu«o«e preposno. Poverite vse svoje notarske posle sa Ameriko i« stari kraj edtnote izkušenemu notarju, ker aamo na ta način bodo Vaše koristi sa varovane. V vsakem slučaju se pa obrnite najprej ANTON ZBAŠNK javni notar, Room 206 RakcaelI Building, Pittsburgh, Pa. (Nasproti okrajne sodnije) ZOPET MI JE DOSPELA Velika zaloga Lubasovih harmonik. in štiri Zdai si tirikrat lahko pri meni naročite kakor*ne koli vrste hočeta, dvakrat, tiftrat ..miv. .11 ihTMirt« Imam tudi veliko zi^ogo prej. Pilite po cenik. ____________ uglašene, nemške ali slovenske. Imam tudi veliko ztlogo lepih ia selo poceni harmonik sa mlade fante od $S.O* Dalje razpošiljamo na vse kraje močne »lifane importirane literne steklenice Cene se: % litra dO«.; V» litra »Oc; t liter $1.25; 2 Utra aU Štefan $150. V. zalo?i imam tudi starokrajske ročne kovane ptaakače male po l».p«. vo-like po tS.00 in starokrajske garantirance koee po $!.BC. ^ Naslov naredite samo: STEPHEN STONICH, Chisholm, Minn. \ BOŽIČNE DENARNE POŠILJATVE! BRZA IN TOČNA POSTREŽBA! Najzmernejše cene! Kakor običajno hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini z večjim ali manjim B02IČN1M DAROM. ' Razen že znane- točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju BOŽIČNIH DENARNIH POŠILJATEV. * 1 Naše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil zanesljivo, brzo in po najnižji ceni. Radi tega vam priporočamo, da sc za Vaše božične pošiljatve 2E ZDAJ obrnete 'na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo vsako leto, pošiljatve jako nakopičile. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obreSti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kuppvanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vae bonde, katere lastuje K. S. K. J. sme jih MI prodali v popolno zadovoljnost Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. A. C. ALLYN & CO. - ..•■*. v • - -> •- .rt 71 W. MONROE ST„ CHICAGO, ILL.