Razne drobne novice iz Clevelanda in pa j te okolice i! I Jože jih je dobil 47— V soboto smo poročali, da je dobil Jože Grdina, naš zastopnik 35 novih naročnikov v Joli-efcu. Ko je bil pa list v tisku, smo dobili po pošti od Jožeta pa še nadaljnih 12 novih, vsi iz Jolieta. Torej jih je dobil v enem dobrem tednu v Jolietu 47 novih naročnikov za Ameriško Domovino. Jože dela, kot je videti, prave čudeže. Pripomni pa, da bo šel v Joliet še in da jih bo še dobil. Hvala vsem novim naročnikom in vsem, ki so šli Jožetu pri nabiranju na roke. Pod kolesi avtobusa— Na vogalu zapadne 7. ceste in Starkweather avenije je čakal bus, da naloži ipotnike. Te-, daj je zlezel podenj 3 letni Robert Gescke. Voznik, ki ni vedel, da je otrok pod busom, je pognal in kolo je dečku strlo glavo. Nekdo, ki je vso stvar videl, je zavpil vozniku, naj ustavi, pa bilo je že prepozno. Mrs. Rupert je doma— Po dveh mesecih v Cleveland Clinic bolnišnici je bila dope-Ijana na svoj dom Mrs. Frances Rupert, podpredsednica Slovenske ženske zveze, stanujoča na 19803 Shawnee Ave. Prva obletnica— V sredo ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Rudolfa Rozman v spomin prve obletnice njegove prezgodnje smrtd. Izredna vaja Slovana— Jutri večer ob 8:30 bo izredna vaja Slovana za nastop ob mrtvaškem odru Franka Močilni-karja. Prošeni so vsi člani, da se te vaje gotovo udeleže in si-cr točno. Community sklad— Kanjpanja za nabiranje doneskov v Community sklad je do-zdaj prinesla $2,165,000. Do kvote manjka še $3,835,000. Kampanja se zaključi v četrtek, torej je potreba še dosti dolarjev za dosego kvote. Vsak naj bi daroval po svojih močeh v ta prepotrebni sklad, iz katerega se vzdržuje do 100 raznih dobrodelnih agencij. Dvanajsta obletnica— Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Helen Marzlikar v spomin 12. obletnice njene smrti. Več luči— John J. Prince, mestmi odbornik iz 32. varde, je vložil v mestni zbornici zahtevo, da dobi 185. cesta boljšo razsvetljavo. V enem tednu sta se zgodili na tej cesti dve prometni nesreči s smrtnim izidom, največ zaradi slabo razsvetljene ceste. yarn. — Ameriško armadno poveljstvo je povedalo onim Francozinjam, ki so poročile ameriške vojake, da bodo morale še nekaj časa čakati, predno bodo mogle misliti na odhod v Ameriko. Najprej je vprašanje prevoza, potem pa razne preiskave, zdravniške in druge. Nobena francoska žena ameriškega vojaka ne sme pričakovati, da bo prepeljana v Ameriko, dočim morajo vojaki sami čakati na prevoz, pravi ameriška armada. -o-- Za milijone dolarjev vrednosti blaga pride na črno borzo Manila, Filipini. — črna borza operarira v teh krajih z milijoni dolarji naropanega blaga in ima na vesti tudi mnogo umorov. štirje vojaški od ameriške policije so bili že umorjeni in mnogo drugih voznikov trukov je bilo ubitih v bojih z banditi, ki ropajo naložene truke na cestah. Za vsem tem. je baje nek bogat Kitajec. Tekom avgusta je bilo ukradenih 1,239 naloženih trukov in 905 delno naloženih, v septembru pa 803 polno naloženih in 674 delno naloženih. Vozriiki trukov, ki sami izroče tovor črni borzi, dobe za vsak slučaj od $5,000 do $10,000. V Manili se danes lahko kupi radio in električne pripomočke, dočim se tega v Zed. državah ne more dobiti. Eno samopojno pero stane v Manili na črni bor- : zi $45. --o-- Hitlerjev brat bi rad drugo ime Berlin. — Alois Hitler, po pol brat Adolfa Hitlerja, je vprašal angleško policijo v Hamburgu, če si sme vzeti drugo ime. S tem imenom, pravi, se ne sme prikazati več med ljudi. Iz raznih naselbin Scottdale, Pa. — Družina An. dre j Godec je bila obveščena, da je bil njen sin Andrew J. Godec ml. odlikovan za hrabrost z bronasto kolajno. On se je več kot dve leti bojeval na Pacifiku in tudi na Okinawi, kjer se je kljub sovražnemu ognju podal s svojim "bulldozerjem" v "no man's land" in napravil pot oklopni pehoti, za kar je bil potem odlikovan. Zdaj se nahaja na Japonskem. V armadi, pri inženirjih služi že več kot štiri leta. genski koledar za racioniranje %% v maslo> ribJ'e konzerve — Rdeče znamke A-l kfW Veljavi. A-l do E-l so veljavne do 31. oktobra. ^V""""" Znamka 38' vsaka za 5 funtov' je veljavna ■ '-^'ca mke 1' 2> 3 in 4 "airPlane" iz knjige 3 so ve-' V ^ ^ A V tnih koles ni treba dati Pre£ledati razen, ka. 'Vi ' n°va. Kolesa komercijalnih vozil pa je treba a Vsakih šest mesecev ali na vsakih 5,000 milj. __.________ Pomnite g Š" AMERIŠKA W DOMOVINA DAR0M! 3 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN SLOVENIAN MORNING ^J IN LANCUAGE 0N,-Y AMERICAN HOME _________CLEVELAND 3, P., MONDAY MORNING, OCTOBER 22, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7II1 m lopata je bila ajena ob priliki Nice katastrofe Nov zasac^l lopato za svojo novo hišo. I nar?.cesta na projektu bo dobila ime "Grdita rive." Guverner Lausche čestita Sloven-na njih vztrajnosti. I^311^ O. — Ravno eno leto po strašni katastrofi 'naselbini, ko je bilo v plinski razstrelbi razdelka ' P° večini last slovenskih pionirjev, |iSo P°§orišču in razvalinah zasajena prva lopata za jt0' bo del nove moderne naselbine. % °8eb se je zbralo na - ST* in Carry Ave., ceremonijam, te-\ . So bile izročene 80 nine prvim sed- Veavn°d,očili' da b0' Vllj nove moderne S io J .VodiI mestni od-Edward J. Ko-tki j 11 ie župan Tom SofDOUdarJa1' da Stra" [' jih 8 Pret* enini letom, f'tločjJe mnoS° 'zgubilo t goi0m-S(isi mnogi re-P'vej. .^vlJenje, ni mo- \S lm zaupanja v sa-0Venskim pionir" 'la v J1In je pomagala avtra njih očetov, pa Via njih ovo domo-SnittlncI je Ponosen na % ^ 2načaje in na ta. litj h„ ŽavlJ'ane, ki ne " jeV*^ na J hujšo nara- župan, kj | bi! tudi guver- ' v^ojpaUSche' ki je bil Vji v tej naselbini, ^žiti ih adržkov ni Nsed«niSal je Antonu u,uku korporacije ^it^lbine pismo, ki %Va..na odru mestni ieC|IC* Guverner a Je ogromno kadilo °Ve moderne na" lv*lciv, .,p0Z0rn°st pri države Ohio. Ta ;Xi>reke1, ®uver' i Jako se more z v1..1 na naj molj Pr0leČjimi zemljišči, Hrh r°m za razve' izboljšavami 'judi in vladnih Čredami," je pi-%\\ J načrt, ki ste »e morda postal 1 in m°ra napraviti v % ^Uredbi naselij v ^ ton Po državi." iiiij, Je natančno ob ,'narf razstrelbe, so No ,Šeni> da za 30 }% iVave v tihi rao. | 180 žrtvam tiste N>k-Kovačič je Ai J1- da bo predla- I ^ bo ' da dobi Vajena v tem V Na lttle "Grdina nHiJje Ant(>nu Gr- •Kasla nova me- \S L • ■ izročil gospo-^^jd^inove hiše, lastninske listine za njih parcele. Zahvalil se je mestnim uradnikom in osebam, ki so pomagale financirati podvzetje ter vsem drugim, ki so na ta ali oni način pomagali za dosego načrta. Govoril je tudi Edward L. Pucel mestni odbornik 10. ali so. sedne varde. Tudi iz njegove varde so izgubili prebivalci v tisti katastrofi 27 hiš. Mr. Pucel je s tovarišem Kovačičem mnogo storil za omogočitev načrta pri mestnih oblasteh. —--o-— Rusi se ne verjamejo, da je Hitler mrtev Berlin. — Angleški in ameriški tajni policisti smatrajo, da je slučaj Adolfa Hitlerja zapečaten. To se pravi, da ne bodo več preiskovali, kaj se je v resnici zgodilo ž njim pred padcem Berlina. Policija je obvestila Washington in London, da gredo vsi dokazi v eno smer, namreč, da je Hitler res mrtev. Rusi pa, ki so osvojili Berlin in ki so imeli dostop do več fak-tov kot Angleži^ in Amerikanci so še vedno mnenja, da ni dovolj dokazov o Hitlerjevi smrti. Nemške priče, ki trdijo, da je Hitler umrl tik pred padcem Berlina s svojo priležnico Evo Braun, za Ruse niso merodajne, pravijo. Tako bo zdaj preiskava počivala, dokler Rusi ne predne-sejo nove dokaze, da Hitler ni mrtev. Amerikanci in Angleži so pre. pričani, da bi se Hitler ne mogel toliko časa skrivati, če bi bil res živ, ker Nemci pridno ova-jajo bivše nacije. Frank Mocilnikar umrl Včeraj zjutiraj okrog 7:80 je preminil splošno poznani slovenski pionir, bivši trgovec in gostilničar, Frank Močilnikar, star 67 let. Nekdaj mož kore-njaške postave, ga je bila bolezen zadnje čase močno zdelala. Rojen je bil 4. oktobra 1878 v Spodnjem Kaši ju hiš. št. 2, fara Devica Marija v Polju, odkoder je prišel v Cleveland leta 1903. Leta 1907 je odprl gro-cerijsko trgovino na St. Clair Ave. in 41. cesta, katero je uspešno vodil do 1919. Potem se je preselil na 835 E. 185. St, kjer je zidal lepo poslopje in v njem odprl gostilno, katero je izročil v obrat sinovoma Filipu in Jiimu leta 1941. Družina la-stuje tudi znano Močilnikarje-vo farmo na White Rd., kamor so hodili naši rojaki radi na piknike. Bil je član Euclid Rifle kluba in društva 142 SNPJ ter dolgoletni direktor St. Clair Savings & Loan Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ivano roj. Plevnik, 3 sinove in 4 hčere in sicer: Philip, Frances omož. Jarc, Jennie, Sophie, James, Rose omož. Lucas in Franka. V stari domovini pa zapušča dve sestri, Marič-ko in Francko, če sta še živi. Frank Močilnikar je bil zelo podjeten ter skrben gospodar. Radi svoje odločne in tehtne besede je bil zelo čislan med rojaki Kakor je znal modro gospodariti sebi, tako je znal prav svetovati vsakemu, ki se je zatekel k njemu po nasvet. Z njim lega v grob prava slovenska korenina in nastala je zopet nova vrzel med slovenskimi pionirji, katerih vrste se vedno bolj redčijo. Naše narodne korenine, ki so orale ledino za slovensko metropolo v Cle-velandu, legajo v grob drug za drugim ,kakor je to zapisano in usojeno za vsakega. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, ura pa še ni določena. Položen bo v družinsko grobnico na pokopališču sv. Pavla iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Naj mu bo lahka ameriška gruda, preostalim pa izražamo naše iskreno sožalje. -o—- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! De Gaulle je zmagal s priporočilom za novo ustavo francoskim volivcem FRANCOSKE ŽENE MORAJO ČAKATI NA DOHOD V U. S. Pariz, 21. okt. — Danes so se vršile v Franciji narodne volitve, v katerih je narod glasoval za staro ali novo ustavo. Na podlagi prvih 1,000,000 glasov bo dobilo priporočilo generala de Gaulla, da se opusti ustavo iz leta 1875 ter spiše novo, veliko večino pri volitvah. Ko so sešteli prvih 1.000,-000 gilasov, jih je bilo 984,521 za novo ustavo, a 64,344 za staro. Kakor se sodi po dozdaj preštetih glasovih, bo dobil večino tudi de Gaullov predlog, da ostane sedanja vlada, katere načelnik je general de Gaulle, na krmilu 7 mesecev, v katerem času naj se spiše nova ustava. Kar se tiče izvolitev zastopnikov v narodno skupščino, so bili oddani prvi glasovi sledeče: socialisti so dobili 39 mandatov, komunisti 31, republikanci 31, radikalni socialisti 4 in desničarske skupine 11. Vsega skupaj je treba izvoliti 586 zastopnikov v parlament. Ker je francosko ženstvo danes prvič volilo pri splošnih volitvah, bo gotovo največja udeležba naroda. Pri okrajnih volitvah zadnji mesec je ostalo doma do 40 % žensk. Deset de Gaullovih ministrov je bilo izvoljenih, dočim je bil poražen vodja radikalnih socialistov Edvard Deladier, bivši francoski ministrski predsednik. De Gaulle, katerega vlada ni bila izvoljena od naroda, ampak se je formirala še pred padcem Nemčije, bo postavno prevzel oblast 6. novembra, ako bodo volivci odločili, da se spiše nova ustava. De Gaulle sam ni kandidiral pri teh volitvah. Ako bi sp volivci izrazili za staro ustavo, bi de Gaullova vlada morala odstopiti in parlament bi dobil vso oblast v roke. * * # Luxembourg, 21. okt. — Pri narodnih volitvah v kneževini Luxembourg je zmagala z veliko večino sedanja vlada, ki sestoji iz koalicije katoličanov in socialistov. Ta skupina je dobila od 51 mandatov v narodno rkupčino 34 mest. Največ mandatov so dobili katoličani in sicer 23 sedežev, socialisti 11 in komunisti samo 5. Ostali mandati so bili razdeljeni med druge stranke. -o- Češka lepotica obtožena kolaboracije Praga. — Lida Baarova, češka igralka, ki je bila v zadnjem desetletju smatrana kot najlepša ženska v Evropi, je bila spoznana krivim sodelovanja z nemško Gestapo na praškem ljudskem sodišču. Amerikanci so zasegli 45 kemičnih tovaren po Nemikem Washington. — V naporu, da popolnoma zatrejo nemško kemično industrijo, so ameriške vojaške oblasti zasegle v svoji coni za okupacijo 45 tovaren, 25 uradov za prodajo in štiri druge naprave. Vse to je bila last I. G. Farben industrije. Ameriške vojaške oblasti so tudi ukazale razstreliti tri muni-cijske tovarne. V delu so tudi priprave, da se požene v zrak druge tovarne v prihodnjih 10 dneh. Farben industrija je bila največja korporacija v Nemčiji in izkazuje premoženja v znesku 6 bilijonov mark, ki je bila obenem največja kemična korporacija na svetu. -o- Trije Nemci bodo plačali za umor mornarjev Hamburg, Nemčija. — Trije častniki nemške mornarice bodo plačali s smrtjo za brutalen umor angleških in zavezniških mornarjev na Atlantiku v marcu 1944. To so: 'kapitan Eck, poveljnik nemške podmornice 852, poročnik Hoffman in mornariški kirurug Pfennig. Spoznani so bili krivim, da so s strojnicami kosili angleške in druge mornarje, ko so se vzdržali na vodi na splavih. Mornarji so bili del posadke torpedira-nega Peleus. Lov na srne z golimi rokami je bil uspešen V soboto dopoldne ob 10 je stal John Urankar, 834 E. 239. St. Euclid, O. na svojem dvorišču, ko naenkrat pridrvi, kot bi padel z neba, na dvorišče krasen s.rnjak. Toliko da se mu je mo^ gel John umakniti. Srnjak pa ni gledal rte na levo ne na desno, ampak se je zaletel naravnost v žično ograjo kokošnjaka in jo pretrgal, kot bi bila pletena iz slame. Ob glasnem protestu či-kic, ki so frčale na vse kraje ob nenavadnem obisku, je planil srnjak naravnost in brez oVin-kov na drugi strani iz kokošnjaka in v silnih skokih nadaljeval svojo ekspresno dirko v smeri proti Chicagu. i John Urankar še ni dobro pri. \ šel k sapi od velikega začudenja nad nenadnim visokim obiskom, j ko ga zdravi novo topotanje par- i keljčkov. Ozre se in vidi, kako o s! pomaga na dvorišče v ele- 1 gantnih skokih cenjena soproga ] predstraže in pa njen prestolo- i naslednik, luštkan srnjaček. 1 Zdaj je bilo pa že na mestu, da je John začel klicati za pričo ; razne božje in druge strele, zra. j ven pa sosesko, ki da naj pride < in gleda čudo prečudno. i Kakor njen spoštovani soprog : jo je tudi srna ucvrla po bližnjici skozi kokšnjak ob dodatenem protestiranju kurjega zaroda. Za materjo je drobil tudi srnjaček, ki pa ni bil še dovolj dolgo na svetu, da bi vedel o vseh zvijačah, ki so potrebne živalim za , obstoj. Zaletel se je v žico v napačnem koncu. Tedaj je bil pa že John Urankar pri njem in' mali nebogljenček je bil vojni , ujetnik. Ljudje so vreli od vseh strani skupaj in mnogo je bilo debate' in ugibanja, odkod se je žival vzela in zakaj si je izbrala ravno Urankarjevo hišo za prehod po državi Ohio. Modri vaščani ali meščani so uganili, da so bili oče, mati in sin na obisku v Noble šoli, ker od tam so pridrveli. Morda sta hotela oče in mati vpisati svojega nadebudnega potomca v šolo, kaj se ve. Ker je pa Urankar vedel, da je v državi Ohio v veljavi čudna postava, po kateri ti sme srnjak skočiti za vrat ali kamorkoli, pa moraš to brez protesta vzeti na znanje, je poklical euclidsko policijo, ta pa lovskega paznika, ki je odnesel srnjačka in lepe do-! mače zabave je bilo konec. Brat Tone, ki živi na 237. ce-1 sti, je mnogo vpraševal o tem1 razburljivem dogodku, potem pa zamišljeno vprašal: "Pa si go-, tov, da niso bile koze?" Dokazo-, vali so mu, da so priča ljudje, da je priča policija, da je priča nazadnje še najvišja inštanca, sam lovski paznik, da so bile srne, pa je Tone skomignil z rameni :' in rekel: "Kaj se ve." Razne vesti od nailh borcev v službi Strica Sama Sgt. John Pajk, sin Mr. in Mrs. John Pajk iz 6812 Edna Ave., je bil častino odpuščen iz armade. Preko morja je služil okrog 30 mesecev in je bil v Afriki, Italiji, Franciji in Nemčiji. Prejel je tudi več odlikovanj. M W Sgti. Albert F. Ponikvar, vnuk Mr. in Mrs. John Ponikvar iz 1165 Norwood Rd. piše iz Manile, da so. bili fantje veseli, ko so zvedeli, da je vojne konec. Takrat je njtegov oddelek motor-nih vozil počival in se pripravljal za invazijo na Japonsko, ki' naj bi bila šele novembra mese-j ca. Ta oddelek je prejel pohvalo za dobro sodelovanje in služ-J bo pri 37. pehotni diviziji do 4.] julija 1945. To je bila prva edi-' niča motornih vozil, ki je prejela tako pohvalo za službo na ' Filipinih. -v/..... ..... Premogarji zahtevajo zdaj krajši delovnik, toda za prav isto plačo Pittsburgh, Pa. — Med penn-sylvanskimi premogarji se je pričelo gibanje, da bodo vprašali I za krajši delovni tednik ob isti i plači, ki jo dobivajo zdaj. De-j lovni teden naj bi se skrajšal od 1 54 na 35 ur. Nekatere unije so i že sprejele tozadevno resolucijo, i Unije istočasno zahtevajo, da I bi se premog zaradi tega ne smel podražiti. Mnogi premogarji se že vračajo na delo, čeprav jim je John Lewis ukazal začeti z delom šele v pondeljek. t " AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) (>117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: "a Ameriko In Kanado na leto 18.00. Za Cleveland. Do Dottl. celo leto $7.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta «3.60. Za Cleveland, po poŠti. pol leta M.00. Za Ameriko in Kanado, fietrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta « 25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto $0-60. pol leta $3.60. totrt leta $2.00 Posameana Številka S eent« SUBSCRIPTION RATJtS: United States and Canada. #6JM) per year. Cleveland, by mall. VIM p«r year. O. s. and Canada. $SJ0 lor fl maottw. Cleveland. Mr mail. $4 00 for $ month«. O. S. and Canada. $2.00 for I month*. Cleveland, by mall. $2.26 for S month«. Cleveland and Kuclid by Carrier. $840 per year: MJK) for $ month«. $2.00 for S month«. , Single copIm 8 centa. ___ Entered aa eecond-da* matter January 6th. 180$. at the Port Offiee at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 8rd. 187$.__ ' No. 246 Mon., Oct. 22, 1945 cenzuro. Zato previdnost nalaga "da se ne pove, kar se mi-j sli. Marsikdo bo tudi mislil, da ne bo šlo pismo skozi cen-i zuro, če ne bo udaril po nasprotnikih komunizma. Tako je treba s previdnostjo prebirati pisma, ki gredo skozi previdno partizansko cenzuro. Če si seveda hoče kak ameriški partizan s takimi pismi potolažiti vest, ki mu očita, da se je poganjal za komunizem in za tako svobodo, da še danes ni odpravljena cenzura, naj ima svoje veselje. K-oliko pa ima pamet opraviti pri takem veselju, naj služita dva zgleda iz takih pisem zagrizenih partizanov. V "Enakopravnosti" z dne 15. oktobra je pri-občeno pismo neke ženske iz Vrhnike pri Starem trgu. Ta pripoveduje Amerikancem, da jo domobranci zaprli v februarju 1942. V svojem slepem sovraštvu je ženska prezrla, da takrat še ni bilo nikakih domobrancev in da je torej ti niso mogli zapreti. Ustanovljeni so bili več kot poldrugo leto potem. Ob tem pismu smo se spomnili na svetopisemsko besedo, da je bolje stanovati z levom in zmajem kot prebivati s hudobno žensko. Toda "napredni" list v Clevelandu ni tako mislil. To otipljivo laž, napisano v ženski jezi, prinese podčrtano. Taka je tolažba naših "svobo-domiselcev." Drugi zgled je morda še bolj značilen, kako govori sovraštvo brez razsodnosti. V istem listu beremo par dni poprej — tudi mastno natisnjeno seveda, da je škof Rožman zabranil domobrancem, da bi pokopavali uDite partizane in da so jih tako živali nepokopane skrunile. Tu pač velja pri-slovica, da sovraštvo zatemni razum. Ali misli tak komunističen pisec, da v Ameriki res verjamejo ljudje, da kak katoliški škof prepoveduje pokopavanje mrličev. More prepov-dati cerkven pogreb, toda ne pokopa samega. Res smo radovedni, če so pri "Enakopravnosti" sami verjeli, kar so sami debelo podčrtano servirali svojim bralcem. Tako navedena pisma sama glasno oznanjajo, da se jim ne sme verjeti. Ta pisma iz Slovenije večinoma govore o preteklosti, zato tudi' niso merodajna za presojo razmer ka-koršne so danes v Sloveniji. Vedno več pa je drugih poročil. Kitajski zid, ki ga je Tito skušal zgraditi okrog Jugoslavije, ne more zapreti poti vsem vestem, o tem, kako je danes v starem kraju. Vsa poročila se strinjajo v tem, kako prav smo povedali, da pod Titom vlada terorizem in sužen-stvo. Napovedani pritisk Amerike za drobec svobode, demokracije in človeškega postopanja v Jugoslaviji je nov dokaz, kako pravilno smo presojali situacijo v stari domovini. Ako bi bila tam res zasijala obljubljena svoboda, čemu potem nastop Zedinjenih držav? Situacija v Sloveniji Ni dvoma, da danes ni najboljšega razmerja med za-padnimi demokratskimi državami in totalitarno Jugoslavijo. Amerika in Anglija sta zelo naravnost povedali, da Titova* vlada ne drži sprejetih obveznosti in da je ne moreta smatrati za demokratsko, četudi si je današnja Jugoslavija to besedo postavila v svoj naslov. Kjer so razmere take, da more samo vladna stranka postjaviti kandidate za volitve, tam — to vsak razume — ni demokracije. Tudi ni dvoma; da bodo Zedinjene države res krepko pritisnile na Tita, da neha s terorizmom in da pusti ljudem vsaj malo svobode. Belgrajski poslanik naše države ni tja v en dan govoril, da sicer Amerika res ne bo napovedala Jugoslaviji vojske, če Tito ne neha s pobijanjem svojih nasprotnikov, da pa imajo druga močna sredstva za pritisk na jugoslovanske komuniste. Upanje je tedaj, da bo prva tako žalostna doba preisku-šnje naroda v starem kraju končana. Ne domišljamo si, da pride do polne svobode. Te ni pod komunizmom. MisHmo le na čas malega polajšanja strašnega trplenja, ki so mu bili Slovenci doslej izpostavljeni. Pričakovati je tudi, da se je prvo divjanje komunističnih band nekoliko vneslo. Tudi roparska žival se enkrat napije krvi. Komunisti bodo morali misliti na delo. Vsi ne bodo mogli vedno junačiti okrog s puško v roki. Večini od njih bo treba prijeti za trdo delo in se odvaditi tatvini. Ob plugu, motiki in kladivu se bo v precejšni meri pomirila rdeča strast. iKo se bodo znova v potu svojega obraza trudili za svoj vsakdanji kruh, bodo mnogi mladi zapeljanci našli priliko razmišljati o svojih zmotah; vrnili se bodo spet v redno življenje in morda tudi k veri svojih očetov. Ljudstvo je danes ustrahovano. Proti strojnici se ne moreš boriti s samo pestjo. Narod mora živeti, naj so razmere take ali take. Zato bo ljudstvo šlo tiho za svojim delom in si mislilo, da že pride dan obračuna s komunizmom kot je prišel s fašizmom. Silna je moč ljudske potrpežljivosti, vztrajnosti ter tihega nevidnega odpora. Slovenski kmet in delavec bo poslušal novega nasilnega gospodarja v zavesti, da je bilo v njegovi zgodovini takih nasilnikov že mnogo za njegovim tilnikom, pa se je končno vsakega znebil. Tudi v narodnem življenju vefja: Kdor bo vzdržal do konca, ta bo rešen. Neko zunanje pomirjenje je tedaj pričakovati v starem kraju. O tem ne dvomimo. Prav tako pa ne dvomimo, da bodo vodilni komunisti skušali postopoma uveljaviti v Sloveniji poln komunizem. Ne Varajmo se. Komunizem je ne ke vrste vera. Tendenca vsake vere pa je, da se uravna vse življenje po njenih naukih. Naj se tudi komunizem v starem kraju za nekaj časa vnese, vendar bodo skušali veliki duhovniki te vere — razni komisarji — prežeti ljudstvo s svojim naukom do dna. Trdijo, da sta danes v vrstah jugoslovanskih komunistov dve# struji. Struja znanega juda Moše Pijade, ki ima veliko besedo pri Titu, in črnogorskega komunista Djilasa, ki hoče, da se Jugoslavija takoj do konca prilagodi komunističnim nazorom o življenju. Druga struja, h kateri baje spada podpredsednik vflade Edvard Kardelj, pa pravi, da je treba delati počasi. Pravih komunistov v Jugoslaviji ni posebno veliko, zato mislijo, da je treba najprej dobiti več pristašev. Tudi ni ljudstvo, po večini kmečko, dovzetno za komunistično državo. Treba ga torej prej vzgojiti. Prav tako meni Kardelj, da je treba računati z zunanjim svetom, od katerega je Jugoslavija zelo odvisna. Stvarno pa obe struji zasledujeta isti cilj,: popolen komunizem. Pravijo, da so neki ljudje hoteli odsekati psu rep. Bili pa so usmiljeni in so rekli: Odsekajmo zaenkrat samo košček. Ko se zaceli, potem pa spet košček. Tako se bo pes navadil na sekanje repa, pa bo konfeno le ob njega. Tako nekako bodo komunisti pripravljali ljudstvo, da se ne začudi preveč, kadar zavlada Čisti komunizem. Trpljenje pa se zato seveda ne bo zmanjšalo. Pastirski list jugoslovanskih škofov, ki smo ga objavili kaže, da komunisti še niso na pr. zaprli cerkva, da. niso vsej duhovščini onemogočili verskih poslov, pove nam pa tudi, da so napravljeni veliki koraki v tej smeri. Če na pr. vzamejo Cerkvi sredstva, da vzgoji duhovnike, je v tem jasna tedenca, da mislijo na čas, ko duhovnikov ne bo. Če mladina ne dobi verske vzgoje, je le preveč jasna namera, da se njeno življenje razkristjani. Če se ne dovoli katoliškega časopisja, ni to samo znamenje, da ni svobode tiska, ampak se jemlje katoličanom tudi prilika, da branijo svoje prepričanje. Če tudi uvajajo komunizem počasi, uvajajo ga vendar. Sedaj prihajajo glasovi iz Slovenije. Pisma, ki jih pri-občujejo tako imenovani napredni listi v svojo obrambo, opisujejo, kaj je kdo videl, izkusil in pretrpel pod tujčevo okupacijo in v bratomorni meščanski vojni. Zelo je razumljivo, da partizani, ki pišejo, hvalijo sami sebe in ponižujejo nasprotnike. Danes se čutijo zmagovalce in, ker ne poznavajo krščanskih načel o ljubezni do bližnjega, se znašajo nad nasprotniki komunizma, kot vedo in znajo. Prihajajo tudi redka pisma ljudi, ki niso partizani. Vsi ti vedo, da ne smejo pisati proti zmagovalcem, ker bi se sicer ti maščevali. Prav tako ve vsakdo, da gre vsako pismo skozi partizansko ; BESEDA IZ NARODA j Komu gre priznanje Ameriško časopisje se ne more načuditi uspehu, ki se je dosegel v tem času po katastrofi, da smo dosegli to kar je doseženo, pišejo v uredniških člankih in v novicah in se tako pohvalno izražajo napram stanovalcem naselbine in pa skupnemu sodelovanju brez česar bi bilo nemogoče misliti na kaj takega, kar je doseženo. Naj ob tej priliki navedem v priznanje tem, ki so pripomogli z dobro voljo, da smo dosegli, kar je doseženo, in se bo dose, glo še ostalo, kar naselbina potrebuje. Prvo vprašanje po katastrofi je bilo to, kaj naj storimo s pogoriščem. Plinska družba je začela takoj s poravnavo odškodnine prizadetim za domove in druge obligacije. Ko je odplačala pogorelcem hiše, so ostale parcele od hiš še last teh, ki so imeli hiše na njih. Kaj storiti s tem pogoriščem? POZIDAJMO JIH! KAKO? Zberimo lastnike skupaj in jih naprosimo, da naj se zložimo skupaj za en cilj in namen. Na pojasnila in razloge, da je edino mogoče kaj doseči, je to, da mož po možu sledimo navodilom, ki nas bodo združila v eno ligo, v korporacijo, ki bo zmožna to delo izpeljati. Posamezniki bi si ne mogli pomagati. Ako še nikoli, se je dalo sedaj, v tej nesreči to ljudem dopovedati, da so sledili in poslušali. Tedanji župan, naš rojak Hon. Frank J. Lausche, je imenoval odbor, ki naj se zavzame za te nesrečnike, obenem za vse, kar je s tem v zvezi, da se upo-stavi nazaj naselbina. Ustanovili smo korporacijo, ki je kot taka brez dobička, kar je edina take vrste v Ohio. Odbornikom te korporacije so sledili lastniki parcel (lotov), ki so drug za drugim sledili navodilom in priporočilu, da izročijo svoje parcele korporaciji za primerno malo odškodnino, kar naj bi korporacija odkupila z gotovino in potem te parcele povečala iz 30 na 45 čevljev in jih zopet izročila nazaj tem, ki bi hoteli nanje 'upostaviti nova stanovanja. Ce. na naj bi bila kupna ista, iz enih rok v druge roke, dolar za dolar. Ni bila to lahka zadeva. Lastniki zemljišč so bili mnenja, da so parcele vredne mnogo več, nego je bila cena, s katero je mesto te lote cenilo, katero ceno smo vzeli, da smo oblubili plačati za parcele (lote). Le z daljšimi razgovori in dokazi, da je edino mogoče doseči pozidavo naselbine bo to, da bi vsi lastni, ki parcel priznali vzeti eno ceno, če tudi se zdi majhna, kajti, ko bo korporacija dodala parceli še polovico lota v povečanje, bo tako cel lot stal $1035.00 in zidana hiša na to parcelo nad ali okrog 9 tisoč, bo hiša stala nad $10,-000.00. In, res, na tako pričevanje, so začeli lastniki parcel uivi. devati, da je najbolje, da sprejmejo kot omenjeno zgornjo ceno od mestne davčne cenitve. Ko smo hodili iz hiše v hišo, smo obljubili tem pionirjem, da, če. bodo pristali na to, da bodo njih imena zapisana pri narodu, da se bo narod njih spominjal m da jim bo hvaležen, posebno še fara sv. Vida, ki je.odvisna kolikor toliko, da bo naselbina nadalje ostala in še tem lepša in živahnejša. Sedaj imam priliko, da obelodanim imena teh, ki so pripomogli, da bomo lahko praznovali obletnico s začetkom zidanja nove naselbine. Prva slovenska korenina je bila tako zvana špehova družina, p. d. štalarjeva. Ta je imela svojo hišo na tretji parceli od Carry Ave. V dogovoru s tem, je pa igrala zelo veliko dobrodel. no vlogo, družina Mr. in Mrs. Maver, ki je že lastovala vogal na Carry Ave., ki je bil poprej last Mrs. Sterle. Mavrovi so kupili parcelo od pogorele- hiše Sterletove in potem še od Pet-kovškove in imeli tako 60 čevljev fronta. Ker pa nismo mogli drugače, nego da se dobi vse parcele na ime korporacije, smo naprosili tudi Mavrove, da so dovolili polovico lota odstopiti v dobrobit lotu poleg njih, da bo tako vsak meril 45 čevljev fronta. Mavro. va družina je v to privolila, če tudi bi raje imela celo parcelo. S tem vidite, kako so ljudje šli na roko eden z drugim, da smo vse to mogli izvesti v celotne povečane parcele. Za temi .re sledila na enako prijazen način: družina Zgonče- va, dalje Mrs. Frances Skully, celotna Hočevarjeva družina, ko je podpisalo 8 oseb vknjižbo na korporacijo. Mr. Joseph Dem-shar je dal obe Racetovi parceli, Mrs. Mary Kalister ravno ta-1 ko, Mary Andolšek isto, Ladi-' kos isto in Trivpinich družina je zadnja družina ha zapadni strani, ki bodo zidali svojo novo hi J šo, ki bo tik parka ali igrišča,! to bo osma parcela izmed 12 j prejšnih parcel na zapadni strani na E. 61. cesti. Od druge strani na E. 61. cesti se začne z Mlakarjevo parce. lo, na kateri je gorela hiša v o-spredju in je ostala druga zadej. Tako smo dobili tudi od Mrs. Frances Milavec dovoljenje, da se da poovico parcele Mlakarjevi parceli, da bodo vse druge parcele do konca te ceste merile enako. Zatem so izročile parcele korporaciji še družine: škoflan-ce, Dobre, želko, Saurich, Sed-mak in Kolarjeve hčere, ki so nam na željo odstopile polovico parcele, da so s tem vse parcele enake velikosti. Vse to bi se ne bilo doseglo, če bi ne bili vsi ti ljudje zavedni in naklonjeni celotni naselbini. To je tisto, za kar je bilo uradnikom korporacije mogoče zaprositi mesto, da je obljubilo narediti novo mapo ali načrt, ki bo vknjižen v mestne rekorde, po katerem se bodo zidale nove hiše na moderen način. Naj vsi v naselbini ostane, mo tem omenjenim hvaležni za vedno. Zato so njih imena tu poudarjena, kar je bilo obljubljeno vsakemu posamezniku. — Tudi Lesarjeva družina je izročila parcelo korporaciji, katera se je nahajala zadnja pred tanki. Na 62. cesti je sedaj takole: Večina smo dobili kontrakt za parcele, da iste lahko kupimo. Nekatere smo že plačali, druge bomo v par dneh. Nimamo pa razen par lastnikov pogodbe in ne še od tovarnarja, s katerim smo imeli mnogo opraviti na zonski komisiji, kjer je ostalo še v dogovorih. Korporacija bo sedaj nadaljevala z zahtevo, da se ta tovarna odstrani, ker nima postavnega dovoljenja nadaljevati z obratom v tej zoni. O vsem tem bomo poročali pozneje, ko bodo urejene druge zadeve, ki so nujnejše. East Ohio Gas Co., nam je šla tudi na roke s tem, da je ob. ljubila korporaciji štiri parcele po isti ceni, kakor so jih izročili naši ljudje. Posebno priznanje damo American Gas Assn., zato, ker se je odstranila od severne strani na južno stran sedanjega poslopja, čeprav je že imela aro na dve parceli. To je storila, da bi bilo lepše in bolj ugodno za bodoče stanovalce v okolici, čeprav je to šlo v škodo omenjene kom. panije. Kakor smo hvaležni tem, ki so nam dali svoje parcele za zmerno ceno, prav tako smo tudi hvaležni onim, ki so se rade volje odzvali, da bodo zidali nove hiše na parcelah, ki se bo začelo prihodnjo soboto, na dan obletnice. V časopisju je bilo že omenjeno, kdo sta bil prva, ki sta se odzvala za zidavo hiš. Prvi je bil vedno naklonjen pionir v naselbini, Mr. John Potokar, trgovec, ki se je odzval bolj za to, da s tem pomaga do začetka, nego da on sam potrebuje nove hiše. Takoj za njim pa nač zaslužni žup. nik, Msgr. B. J. Ponikvar, ravno s takim namenom, da se z zidanjem začne. Dalje je pristopil v vrsto posestnikov teh novih in modernih hiš tudi Mr. Fr. Zakrajšek, pogrebnik, iz namena gospodarskega ozira. On je takoj priznal, da je zelo pametno, da se začne tukaj z zidanjem novih hiš in sicer iz zelo praktičnega razloga, ker si tukaj lahko uredimo svojo posebno naselbino, kjer bomo imeli svoje moderne hiše, kakor jih imajo na Cleveland Heights. O-menjeni bo takoj zidal hišo za dve družini. Imamo pa nekaj parcel še praznih, nakar sledi zadnja, na kateri je imela prej Trupinčeva GLEDATE ZA MILNE FLAKES! Rabljena maščoba je potrebna za izdelavo mila . . . kakor tudi za nylons, steznike in na tisoče drugih stvari, na katere čakate. ODDAJTE PORABLJENO MAST! družina svoj dom. Na povečani parceli bo ta družina takoj pričela z zidanjem svojega doma. Na drugi strani 61. ceste namerava spomladi Mrs. Milavec pričeti z zidanjem. Tukaj pa nameravata zidati mati in sin: Mrs. Agnes in Frank Gredence, ki sta imela svojo hišo in tri parcele v bližini tankov. Ker bodo (Nadaljevanje na 3. strani) Naii begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Iz vasi CERKLJE so sledeči: (Nadaljevanje) Galjot Ivan, 1939 Galjot Manca, 1905 Galjot. Marija, 1889 Gaspirc Alojzij, 1915 Gerkman Antonija, 1932 Gedkman Franc, 1895 Gerkman Helena, 1944 Gerkman Franc, 1932 Gerkman Janez, 1938 Gerkman Marija, 1905 Gerkman Marija, 1902 Gerkman Peter, 1906 Gerkman Peter, 1941 Gerkman Valentina, 1942 Hlade Frančiška, 1903 Ilija Ivana, 1876 Ilija Lovro, 1910 Ilija Marija, 1903 Jagodic Ana, 1932 Jagodic Angela, 1889 Jagodic Angela, 1910 Jagodic Angela, 1927 Jagodic Andrej, 1889 Jagodic Andrej, 1935 Jagodic Antonija, 1927 Jagodic Flori j an, 1925 Jagodic Florijan, 1928 Jagodic Frančiška, 1892 Jagodic Ivan, 1921 Jagodic Marija, 1926 Jagodic Marija, 1930 Jelar Frančiška, 1914 Jelar Marija, 1914 Jelar Peter, 1913 Jelar Peter, 1944 Jenko Gabriela, 1890 Jenko Marija, 1913 Jenko Matevž, 1905 Jerič Ana, 1921 Kepic Alojzij, 1928 Kepic Ana, 1926 Kepic Antonija, 1930 Kepic Franc, 1917 Kepic Frančiška, 1929 Kepic Ivana", 1934 Kepic Ivana, 1922 Kepic Ivana, 1896 Kepic Ivana, 1925 Kepic Jože, 1887 Kepic Jože, 1927 Kepic Marija, 1872 Kepic Marija, 1926 Kepic Marinka, 1936 Kepic Matija, 1891 Kepic Milena, 1931 Kepic Pavla, 1924 Kepic Peter, 1929 Kmetič Josip, 1908 Kmetič Katarina, 1907 Kolarič Marija, 1903 l£olarič Rudolf, 1932 Kosmač Franc, 1930 Kosmač Mana, 1888 Kosmač Alojzij, 1927 Koželj Frančiška, 1918 Koželj Janez, 1908 Koželj Ivana, 1920 Koželj Jože, 1912 Kožuh Ivan, 1909 Kožuh Ivana, 1898 Kralj Zalka, 1915 Kristane Angela, 1901 Kristane Franc, 1899 Kristane Jožef, 1943 Kristane Marija, 1940 Kristnc Terezija, 1897 Kropar Micka, 1929 Kunsten Frančiški Kunsten Zofka, Kvas Jože, 1919 I Luzovec Anica, I93 Luzovec Janez, ly0 Luzovec Ivan, 193* Luzovec Julka, l^1 Luzovec Julka, 19$. Luzovec Kristina-j Luzovec Mira, 193' Luzovec Rezka, I93' Marna Ana, 1925 " Martinjak Slavka, \ _ (Dalje prihodi i A i Ne samo vi, cenje^. mrjete od pričakov« ^ sem takrat tudi j»z' , šal iz samih ust na3 ^ ga varha, kako je n p samemu peklenščki 1 pridrževal, da bi c® j šal in oči sem pasel j ustah, iz katerih b^j čas pričakovano' j kako sta se spog^ varjem podzemske j "Šel sem gl°b0Jfrt]V teljici grem**1 ^fU Kaj mislili J* blen tam z&P'* ga je ustavi^ ^ j ustavi vol Pre V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Uršule Zalokar ki nas je za vedno zapustila dne 21. oktobra 1941. Žalosti in potrti smo ob spominu na Tvojo nepričakovano ločitev. Žalujoči ostali Cleveland, O. 22. oktobra 1945 ^mmmmm^mi V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZALJENE MATERE Apolonija Lach ki so na božji klic odšli od tukaj ter naa za vedno zapustili dne 17. oktobra 1941. ŠTIRI IN DVAJSETE OBLET' NICE SMRTI NAŠEGA PREDRAGEGA IN NEPOZABNEGA OČETA Louis Lach ki so v Bogu sea vedno zaspali dne 23. oktobra 1921 Dragi oče ln ljubljena mati, oba ločila sta se že od nas, toda v sredini našega srca ljubeč spomin na Vaju vedno živi, duši Vaši naj pri Bogu srečo vživata in v mriu božjem sladko počivajta. Žalujoči ostali: MARY MODIC, ANNA ZUPANČIČ, LEONA BLATNIK, in DOROTHY LACH, hčere. * FRANK, ANTHONY in JOHN LACH, sinovi. Cleveland, O. 22. oktobra 1945. WH6/V GOOD f ALLOWS GET TO«£TH6R s-A*1 Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za gostilne in tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja, partije, bo. trinje, za javne dvorane in zasebne hiše. V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst: GROSSVATER Najboljši ALE iz Akrona, ki je kuhano iz po• in pa sebne siudenčnice in ne iz u A T I? A U A117 navadne vode. "ALf -aiM-OMJ Za fino pivo pokličite HEnderson 4629 DOUBLE EAGLE BOTTLING (0. JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastniki 6511-19 St. Clair Ave. ELO DOBIJO Carpenterji Izkušeni Poln čas Unijska plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje r AHERIŠRA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1945 _J..................................._J Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI bino je korporacija, to bomo še spoznali, ko bo vse izpeljano. Mi absolutno potrebujemo neke zveze, posebno še trgovske, take zveze, ki je s svojim narodom v zvezi za dobro naroda. O tem se bomo še pogajali in razpravljali. Tisti, ki so posodili korporaciji denar, so avtomatično postali člani korporacije. Sami bodo odločali o vsem, kje in kako se da kaj boljšega za naselbino doprinesti. Naj ima besedo tisti, ki je pripravljen tudi na dobra dejanja, zato bodo klicani na seje redno vsi, ki so posodili ali še nameravajo posoditi denar. To so možje, na katere smo vsi ponosni. Take bomo pa tudi upoštevali. Toliko se mi je zdelo potrebno poročati v priznanje vsem, ki ga zaslužijo, in to sedaj, ko so pripomogli do uresničbe tega velikega dela, ki ga tako cenijo ameriški dnevniki, da pišejo u-redniške članke in v novicah, kako zaveden narod smo tu v tej okolici, kjer je katastrofa spremenila naselbino v žalostno pogorišče in razdejanje. — Skupnost naroda pa bo rane zacelila in naselbino pozidala. Anton Grdina, predsednik korporacije. 0 Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Do bra plača. Kogar zanima, naj e zglasi na 960 E. 185 St. (x) V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Helena Marzlikar ki je preminila 22. oktobra, 1933 še vedno v blagem nepozabnem spominu objokovana od svojih otrok in soproga. Kruta smrt, čemu odvzela si nam drago mamico? Kar najraje smo imeli, spravila si v jamico. Let dvanajst je že minilo draga naša mamica, kar odšli ste vi v večnost odkar vas krije žemljica. S cvetjem grob vaš okrasili bomo v trajen vam spomin, rože s solzami zalili naših srčnih bolečin. Naj vam večni Bog poplača, vaše delo in skrbi, katere ste za nas imeli večni mir vam podeli. žalujoči ostali: SOPROG IN OTROCI. Cleveland, O., 22. okt. 1945. MALI OGLASI Soba v najem V najem se odda opremljena soba za pečlarja; pripravno za kuhati. Vprašajte na 1157 E. 60. St. (246) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5209 550 E. 200. St. (X) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA John Grill ki je preminul dne 22. oktobra 1942. Tri leta Te zemlja krije, božja volja to je bila, truplo Tvoje že trohni, da Te več med nami ni. Sai ni dneva, ne minute, da ne bi bili v duhu tam, kjer počiva truplo Tvoje, grob Tvoj je zdaj hladan. Ljubi soprog in dragi oče, mirno spavaj pod zemljo, nam pa želja preostane, da se enkrat zopet združimo. Žalujoči ostali: SOPROGA, HČERE in ZETJE. Cleveland. O. 22. oktobra 1945. MALI OGLASI Peči naprodaj Naprodaj so 3 dobro ohranjene peči: 1 kuhinjska peč, 1 peč za gretje na plin in 1 za gretje na premog. Vprašajte pri Joseph Meglich, 1042 Addison Rd. (247) Soba se odda Odda se opremljeno sobo pri slovenski družini, fcrost vhod in tudi kuha si lahko. Vprašajte na 1024 E. 66 Place, spodaj. (Oct. 18, 20, 22) Zaboji naprodaj V zalogi imamo zaboje za pošiljanje v staro domovino. Century Tire Service 15300 Waterloo Rd. 15300 Waterloo Rd. Samo 12c zaboj _(246) Peči naprodaj Proda se 2 peči na plin, obe za kuhat; ena je Majestic, ena je pa majhna s 3 burner jej i in pečico. Rada bi'pa kupila Maytag ali kak drugi pralni stroj. Zglasite se na 7807 Decker Ave. (247) Iščemo stanovanje 3 do 4 čedne sobe med 60. in 74. cesto za zakonski par brez otrok. Pokličite pred 6 uro zvečer EN 5835. (248) Wm. Taylor Son & Co. (249) želi stanovanje Mlad zakoski par brez otrok želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe s kopalnico med E. 62 in j E. 79 iS t. Kdor ima kaj primer-; nega naj pokliče po 5:30 popol- j dne EXpress 1796. (247) j Furnezi! ženske za čiščenje nočno delo Ure: 3:30 zj. do 12 Na osebnih nakupih popust Uniforma zastonj Plača The Halle Bros. Co. 1228 Euclid Ave. (250) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. 1 Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 . v d ral je tore.] začeti on. 1 "Kdo je zaprl dekleta v klet?" I „ v. P .vpraša s tresočim, a vendar se * Imirnmi glasom. "Hahaha!" se zahrohota Mla- J karica, toda ne zanioljivo. Pri- . zadevala se je še vedno, biti pri- 11 jazna, in skušala je, da bi zasu- " kala vso stvar na smešno stran. Toda hipoma jo je premagala njena narava in zoper svoje bo- d 1 je prepričanje je rekla porogljivo: "Ah, za to ti torej gre? J' Seveda, tista tvoja ljubezniva J' hčerka, tista- pridna Anica . . . ^ Saj bi si bila lahko mislila . . ," "Odgovori tako, kakor te n vprašam! Kdo jo je zaprl?" k "Ali to bi rad vedel, kdo jo Sl je zaprl? I no, če si že tolikanj v radoveden, ti pa povem: jaz a sem jo zaprla, jaz!" r' "Pa zakaj ?" k "Zakaj? Najbrž zato, ker je ti zaslužila!" s: Njen odgovor je bil trmast, n Mlakar pa se vzpne pokoncu in S zarohni: c "Od danes zanaprej se mi nimaš nikdar, nikdar več dotakniti dekleta! Nikdar več, zapom- ~ ni si to!" "Kaj? Ali tako?" vzroji tu- -Ji ona. "Nikdar več, praviš? Hej, vraga, zdaj naj bom nemara pa še tvoji hčeri pokorna! Samo tega je še treba, res! A — a, dobro da vem to! Zdaj ste torej edini: ti, tvoj stari in tvoja hči! Lepa je ta! ... O saj sem vedela, da pride tako! Poznam vas, Mlakarje! Toda vedi, moj ljubi mož, da jaz nisem ena tistih, ki se kar tako ustrašijo! Jaz se ne bojim nikogar, tudi tebe ne! Ce hočeš imeti tako, pa imej! Ali povem ti naprej: ti ne boš pestil mene, prej bom jaz tebe!" (Dalje prihodnjič) -o- KOMU GRE PRIZNANJE (Nadaljevanje z 2 strani) njih parcele spadale pod park a-li igrišče, sta si izbrala omenjena dve parceli v sredi med Ko-l&rjevimi in Mjlavčevimi. V dogovoru smo še z drugimi, ki pričakujemo, da se bodo takoj odzvali za nakup parcel in začeli z zidanjem, ako ne takoj, pa gotovo spomladi, ko bodo boljše . ugodnosti. Tudi Kolarjeve hče. re nameravajo zidati hišo za dve družini spomladi. Vsem bo razumljivo, da je bi- \ io pri tem treba tudi grošev. Tisočake in teh'veliko. Da je za-mogla korporacija od družin zaprositi za prepis, je morala pla. i čati za parcelo. Vse parcele so • pa morale biti prepisane na korporacijo, da je zamogla ista zaprositi mesto, da razmeri par-i cele in jih" naredi večje. Kdo naj da denar? Obrnili smo se na trgovce. Na trgovce v bližini. Ne samo na trgovce, na gostil-j ni carje in druge, kjer smo upali dobiti denar na posojilo in to brez obresti, dodatno še pod po-„ goji, da znajo od posojila sami c utrpetj nekaj odsotkov. To je bilo sicer težko delo, toda zaupa-nje do naših previdnih mož in l" žena trgovk, nas ni varalo in se ® je sijajno obneslo. S prav ma-lo izjemo smo bili povsod usli-a sani. Imena teh bodo tudi čast-a no zapisana in javnosti prikaza-na. Vsota teh posojil gre nad 30 tisoč do sedaj, lahko se nam tj pa še kdo pridruži; s tem denar-j- jem edino nam je bilo mogoče izpeljati naš program. Kakor so 3- bili potrebni lastniki parcel, da :a so z nami delali in potem tisti, [n ki bodo zidali hiše, prav tako so še najbolj potrebni tisti, ki so posegli v žep po tisočake, nekateri po več tisočakov. Hvala in čast gre našim judem, ki se zavedaj o, kaj velja narodnost in kaj velja naselbina. O tem se bo še poročalo, kakor tudi imenik teh, ki so posodili, bo izdan na dan obletnice. Kako nujno je bila potrebna korporacija, ste lahko spoznali iz zgoraj navedenih poročil. — ' Kako velika vrednost za nasel- Pomočniki se sprejmejo Stalno delo Zglasite se na 915 E. 63. St. severno od St. Clair The Lamson & Sessions Co. (Oct. 22, 24, 26) Ženske za čiščenje Plača $4.40 na večer Stalno delo Vprašajte za Mr. Stocker od 8 do 5, Carnegie Medical Bldg. 10515 Carnegie Ave. (251) Draga soproga in preljubi jena mati, prezgodaj odšla si od nas zapustila vse, ki si jih ljubila, zapustila svoje lastne drage. Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas. Luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami bodeš vsak čas, in edina zdaj tolažba nam je se ostala, da bo pri Bogu enkrat srečno svidenje. HENRY ZALOKAR, soprog; ANNA GABRENJA, URSULINE WIDMAR in EMILY SIMONClC, hčere ; . HENRY, JOSEPH in LT. (jg) RAYMOND, sinovi; Zeta, sinahe, vnuki in vnukinje. Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. M a n d eI Drug Lodi Mandel, PL G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 ' dopoldne do 10. zvečer. Zaptta ves dan ob sredah. Dve sobi v najem Odda sta se 2 opremljeni sobi moškim, si lahko tudi kuhajo. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (247) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4211 Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. _____(M-T-x) Stoker naprodaj Proda se stoker, rabljen samo 2 zimi, je kot nov. Pokličite HE 8949. (247) lot morala ljubiti svo- ra fo!kak« težko se je mo-' ' j°d nje! On pa se niti vi ' Za f Ptišč.i Pro®nJe» on Pa'm i j '. ^a so mučili to mučil ga je celo ke L Je uvideval grozno za [ja Videval tudi, da bi ja >v ° seta otrok lahko v ks L^ni nesreči, ki ga T< L, ela> če bi ne bilo — nj m""'- lj( ličila hčerka opomo-ill Spraševati, je li Sf «eZejna> ali deklica je h'ž Rajala z glavo. V Sž t,. u ji je bilo ta-iKiaa ji ni bilo mar ne H Ce' Prvič v svojem Je .občutila očetovo Je H0 ^no otroško srce ra !f v s'adkem veselju. se ponese nato svojo ia,. tar je bilo njeno I, poJ.erJ€ tudi njegov za e,„ jo je v poste- „T Poleg nje Ca- M ^ m°rda še česa za- 28 a izmučena, kakor ir,u -p"- Ti tate. ar' Pfebudivši se, . V*1 verjel, ko je vi-oi. ,Je bilo dekletce ta- % t vPrašal sina. Ali J J v.prasanje sitno. * Povedal resnico? ™ , Po pravici razjezil ^ tti;fn°. a on bi ne'bil A. ■ ^ bil on - st , nu sam prepričan H T žene> Pritrditi .e1, ker bi bil s tem ij, %ova žena ta-M J* ne smela biti, 76 % ^ bil po- * kj st Sam sebi. Mol- , W1* ^ čakal, da bi r iz ! l u£ič. Vzel je 'n Ko pa je bil > pJ n se dolS° ne % ™ mesta, kakor bt Nej naj stori. In * 11 gre v sPalni_ ^ Jhalo in vrelo je n % je bilo samega i; ^ je, da nocoj n Vte?a' kar mu 'ie k *bi x6Zil° sree in bal d f» D,!? v svojem gro- p leč, da ne bi o jfi£lobl imelo slabe na- li 11111 je vse mogo- g ^govarjal se je u Ves čas s svojo r ga je od hipa d ^inVeza- da bi bil H v 1 \udi najhujše, i, n lločno temo, ko q Mn. Premagljivo po- n } Hvoi°lajlšal srce, da p rjMni/eni v obraz' č kakšna je nje- i H r ^stopi z lučjo v J . Sil 0: žena je bila " S; je videti, kakor c bedela. Nena-N ga ogovori: fHi nocoj tako J j ' I Hm 2nieni za to Postavi luč : KJ >nolče na klop. hj^olgo tako. So-A-n °či mu je švi-^nj. Bojeval.se si|j, a na drugi L j. 0 neprenehoma pi^^govoril. Žena L °Va Ponujati be-|XoUdgOVOra? Kaj ibkl^ Spat poj-f. Hi^da čas!" |,'HilaUo stokrat ljub-fela°,fevala, ali [ikS. v osorno in tvi z tem hipu mu IVst. (lrn'no nego nje- J6lel si je ne-da bi I 10 kav 1 bremena, ki kamen v pr-^ Je naibrž sli- |VH> a 0 zunaj in |VSu8e nekaJ Pri" fkVžli ZoPer svojo IV%iVa in ni rekla : \6lqe> vsled kate-razjeziti. Mo- ; Piva je kolikor hočete! 4 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1945 kraljica dagmar ZGODOVINSKI ROMAN Premislova glava je bila s'klo-, njena proti tlom, med množica-; mi je vladala grobna tišina. "In ta sveži venec s svetova-clavskega doba na Stohovu naj te spominja starodavnega prerokovanja v češkem narodu za vse tvoje življenje, če bo že tudi davno . . . davno ovenel." Premislova glava se je še vedno sklanjala na prsi, in med množicami je še vedno vladala titoota . . . "Bom in ostanem, dobri starček, Dragomira, in svetnica Ljudmila mi bo vzgled za vse dni . . ." Starec je objel nevestine noge z obema rokama in jih poljubljal kar najhvaležnješe je mogel . . . Nevesta danskega kralja si je ovila dobov vence okoli roke, prikimala starcu v slovo, in nato se je ves sprevod pomikal dalje, toda vedno še s tako počasnim, obotavljajo čim se korakom . . . K državni cesti, koder so šli, so se zgrinjali ljudje iz vseh vasi po okolici, povsodi so odkrivali glave, povsodi klicali za knežjo herjo 'z Bogom,' in kjer so za to izvedeli, so t.rgali cvetlice, kjer so le mogli, in z njimi sko-ro zasipali cesto, od vseh strani so zvonili zvonovi, da se je stresa! zrak po celi češki deželi, pred vasmi in mesti so stali starešine, pričakujoči svatovs'kega sprevoda, da bi tiudi želeli mladi knežnji vse sreče iz najglo-bokejšega dna svojih duš, pričakovali so jih tudi zbori devic v snežnobelih oblačilih z venci na glavi, in ni moglo biti ganlji-vejšega prizora, kakor ko so starci in starke stali poleg ceste s sklenjenimi rokami in z ihtečim glasom klicali za sprevodom : "Bodi srečna, zdrava . . . Bog te blagoslovi!" In ko so se vrnili v svoja bivališča, je bilo vsem tako tesno, kakor če se človek loči od najdražje duše na veke . . . Nekateri zaradi megla v očeh niso niti videli, kako cbleko je imela, ali s je smehljala, ali se niso njene oči solzile . . . "Srečen mora biti kralj, kateremu bode soproga . . . Blaženo mora biti ljudstvo, kateremu bode kraljica . . . Saj o tem kmalu kaj izvemo ... Če Bog d«, moremo take novice dočakati .. . Samo cla bi ji tam ugajalo .. . Od nekdiaj so že pravili, da je tam v poletju kakor pri nas v jeseni ... da se tam soln-ce komaj pokaže in takoj zopet skrije ... In večkrat ga baje ni videla več tednov skupaj . . . Bode se ji tožilo." "Našim nevestam se toži, če so od doma le preko reke, če jih odpeljejo le nekoliko ur daleč .. . In neenkrat se jim je tožilo do smrti . . . Tako kvilicki plemkinji . . . Tedaj sem bil še mlad ... O njeni krasoti se je govorilo več milj daleč ... In ko si jo je plemič vzel, so jo prišle ogledovat cele množice. . . . Toda meni ni ugajala . . . Bila je sicer, kakor bi jo naslikal, toda oči so ji zardevale, in lepa lica bledela . . V Kvilicih je mirno, žalostno življenje. Le gozdovi šume na vseh straneh, le vetrovi pihljajo po dolini, in drugače je vasica popolnoma pozabljena . . ." "In lepa plemkinja?" "Leto in dan .ni živela v kvi-lickem dvoru ... Do smrti se ji je tožilo po kraju, od koder je bilo videti po češki deželi mnogo naokoli . . . Njen rodni dvorec stoji na višini, pred katero se modri vrh nad vrhom, pod katerimi se po zelenih lokah vije reka nalik raztopljenemu srebru ... Iz dvorca, ki je bil njeno novo domovje, se je videlo samo v nebo in samo v nebo ... In zato se ji je tožilo." Stari vaščan, ki je pripovedoval to povesti oni večer, ko je šel todi mimo svatovski sprevod' vojvcdske hčere proti češki meji, in ko je bila vsem še najbolj v živem spominu vsa krasota danske družine, družine vojvodove in čeških gospodov, spremljajočih Draguško na poti iz domovine ... je za nekaj tre-notikov umolknil. Med poslušalci, ki so se nabrali tudi iz sosednih hiš, si ni-kdo ni upal niti dihati . . . In z višine, kjer se je rodila plemkinja, je do Kvilic kake štiri ure. Lahko je obiskala dom, kadar se ji je le poljubilo .. . In vsak čas sta jo obiskovala roditelja ... In vendar ni nič pomagalo . . . Toda dežela, v katero je odšla knežja hči, je Oddaljena od nas na stotine milj . . . Celo ptič si mora med potom neenkrat odpččiti, in zgo- . di se, da ne prileti do svojega I cilja, ampak prej pogine . . . In da se Draguški ne bo tožilo, da se privadi novega doma, da | dočaka mnogo let . . . ali veste, kaj storimo? — Je tako ljubek večer, na nebu je polno zvezd, vsled bleska se človek niti ne more ozreti v nje . . . Pomolimo nekoliko!" Svatovski sprevod je bil že nekj£ na meji; toda težko je povedati, koliko ustnic se je tedaj na Češkem odpiralo k naj-gorkejšemu spominu na knežjo hčer, in koliko rok je bilo skle njenih v vročih prošnjah za vse dobro za mlado nevesto! Kamor odhaja taka hči, kjer tako spremljajo nevesto, mora — brezdvomno mora priti pod krov, ki bo njeno novo domovje — mir, sr^ča, blagor in blagoslov. In iz Češkega so razun Dra-guške Premislovne mogoče samo še eno tako spremljali v daljno tujino, toda mnogo let pozneje. IV. Kralj Valdemar je nekaj časa sem vsak dan odjezdil na morske bregove, poiskal si vselej mesto, kjer je bila sipina najvišja zagledal se nepremično v daljavo in tako precej časa stal, ne da bi se zganil, dokler se mu niso oči utrudile in zopet obstale na družini, katere pogledi so bili tudi uprti na širno morje, če ne opazijo belkastih jadier, ki se s ptičjo hitrostjo bližajo obrežju. "Da bi se jim bila pripetila nesreča?" Valdemarovo obličje se je pri tem vprašanju zakrilo s temnim oblakom, in mlada glava mu je nehote omahnila na prsi. "Saj je skoro vedno brez vetra . . . Nebo je že kaka dva tedna nenavadno jasno. . ." (Dalje prihodnjič) Za prijetno olajSanje poskusite čisti, moderni in preiskuSeni način, ki pomaga pri navadnem hrbto-bolu. Samo porabite en Johnsonov BACK _ PLASTER ravno na bolečem prostoru. To j« milo zdramilo In prijetno GREJE vaš hrbet, povsdigne krvni tok, pretene nakopičenje, olajša bolečine. Gorko flanelasto ogrinjalo drli gorkoto in odganja mras—daje stalno pomoč—vpliva prijetno! Zahtevajte PRISTNO, kar iadeluje JOHNSON & Johnson. V vaii najbližji lekarni. i*, BACK PI ASTER JVa znani I o in 2Lahn)ala Prav lepo zahvalo naj sprejmejo sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, kateri so nas tolažili ob času, ko smo sprejemali žal°s sporočila. Hvala tudi vsem onim, ki so nam izrabili svoje sožalje os ebno ali pa s poslanimi pismi, karticami ali potom telefona. Globoko hvaležni se želimo prisilno izahvaliti vsem, ki ste v spomin naših nesrečnih pokoijnih sinov darovali ali poslali za svete' še, ki se bodo brale za duše naših pokojnih. Frank Senn, Fred Poplowskj, Nick Vokovich, Joe Sampa, Eugene Szy, Ehner Krushinski, Walter Krushinski, John Gabriel,-H Spaček, John Szabo, Paul Frederick, John Majsterek, William Yonke, John Szy, Guy Movens, Charles Bandow, Jim LoPresti, J MovettS, Mrs. Johana Hlad in družina, Mrs. Mary Rigler, Mr. in Mrs. Andrew Blatnik, E. 76 St., Mr. in Mis. Frank Benigar, ^ Raus, John Cisek, Edward Drofcnick, Christy Elmo, Charles Levy, George Flanik, John Tusar, Steve Somen, Frank Csek, VJ Schmid, Katie Fticar, Rose Seitz, Jean Koziera, Anna Marinkovich, Elizabeth Rdovosky, Eva Trupenich, Mary Horvath, Ann "Jj dina, Margaret Reimer. Gert Hykra, Betty Perme, Margaret Barta, G rover Kable, Mary Bukan, Kosta Trupenich, Wilbur P ski, Mae Dringus, Mrs. Rowe, Mrs. Klingman, Mrs. Albano, Mrs. Timko, Mrs. Weindell, Mrs. Boehm, Mrs. Zateski, Mr. Katsco">j Verderber, Mr. Res, Mr. Pevans, Mr. Orinski, Mr. McCarthy, Mr. Blasko, Mrs. Baciak, Mrs. Czorny, Mrs. Martunam, Miss Miss Baros, Miss Repak, Miss Yaccobuci, Mrs. Demchah, Miss Ross, Mrs. Black, Mrs. Leskovec, Mrs. Blaha, Mrs. Novak. Dragi sin in brat Joseph, kmalu bo minulo leto in pol kar počivaš tam v tuji zemlji. Nobenega ni, da bi Ti okrasil s cvetlicami Tvoj zapuščeni grob, ker prevelika daljava Te loči od Tvoje ljubeče mamice, očeta in sester, Ti ne veš, koliko trpimo pri Tem vsi, posebno pa jaz. »Ne mine ne minute ne sekunde, da bi Te pozabilo moje ljubeče srce in ni je tolažbe na tem svetu več za nas. Kruta vojna nas je ločila in vzela našega ljubljenega sina in brata, edino tolažbo imamo, da se kmalu vidimo nad zvezdami. Fantje so se zbirali, daleč so marširali, daleč tja čez hrib in plan, daleč — na francosko stran. Sin naš, brat odhajal je, roko nam podajal je, tih in nem nas je objel, s težkim srcem je odšel. žalostno smo plakali, hrepeneče čakali, kdaj prišel bo dragi spet svoje ljubljene objet čakali smo dan na dan, čakali smo, ah, zaman: v boju dal je srčno kri, v sveti zemlji zdaj leži. Ptice milo mu pojo, lepe rože mu cveto, zaljšajo naš dragi grob, našega srca pokop. žalujoči ostali: LOUIS in TEREZIJA ROZMAN, starši; ALMA, soproga, Daniel, sin; MARIJA, ZOFIJA in ŠTEFANIJA, sestre; LOUIS, nečak. V stari domovini pa žalujoči brat RUDOLF. Cleveland, O., 22. okt. 1945. d Dragi moj sin in vnuk Rudy, kako žaluje Tvoja star3 mica za Teboj. Tebe krije hladni grob tam v daljnem morju, jaz Tvoja stara mama pa jokam neutolažljivo za f, Komaj si začel živeti, že Te je smrt ugrabila meni in TvoJ1 ^ mici. Dragi moj Rudy prosi pri Bogu za nas, da ugaslaviji dne 2. marca 1911. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je z današnjim dnef poteklo že eno leto srčne bolečine, ko smoi dobili to pretres# vest, da je za ljubezen domovine daroval najdražje, namreč je mlado življenje naš preljubljeni in nikdar pozabljeni si" vnuk Rudolph Rozman A.M.Mi ki je postal žrtev te krute vojne in je nekje na daljnem Paci? tako nesrečno že moral žrtvovati življenje dne 22. oktobra ^ v zrakoplovni nesreči z bombnikom B-24. V vojaški službi se je nahajal 22 mesecev in je bil štet pogrešanimi tri mesece. Rojen je bil v Clevelandu, Ohio 8. novembra 1925. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki ste se v blag spomin naših blagopokojnih udeležili svetih maš, ki so se brale po raz^ cerkvah za mirni počitek njihovih blagih duš.