Mesečni koledar za november 1909.
	Dan	Godovi	Celodnev. češč ljublj. škof.	presv. R. T. lavant. škof.	Razne slovesnosti
1 2 3 4 5 6	Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	God vseh svetnikov. Spomin vernih duš. Just, mučenec. Karol Barom ej, škof. Emerik, vojvoda. Lenart, opat.	Bela peč Ljublj. hiralnica Ustje Col Črni vrh n. Polh. Kropa	J Sromlje Kapele p. Brež. Artiče Koprivnica Zabukovje	25 letnica škofovskega posvečenja svet, očeta Pija X.
7 8 9 10 11 12 13	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	23. pobink. Prosdocim, škof. Bogomir, škof. Božidar, mučenec. Andrej Ave!., spoznavalec. Martin, škof. Martin, papež-mučenec. Stanislav Kostka, spozn.	Jesenice Novo mesto, franč. Loški potok Sostro Dob Šmartin p. Kranju Podlipo	Zdole J Slov. B.strica D. M. 7 žalosti Sv, Martin Gor. Polskava Sp. Polskava	
14 15 16 17 18 19 20	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	24. pobink. Varstvo B.D.M. Leopold, vojv.; Jedert, dev. Edmund, škof. Gregor čudodelni, škof. Evgen, Hilda. Elizabeta, kraljica. Feliks Val, spoznavalec.	Šmartno p. Litiji Moravče Grad Srednja vas Mengeš Ljublj. Josephinum Šmartin pod Š. gf.	Črešnjevec j Majšperg } Makole J Poličane	
21 22 23 24 25 26 27	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	25. pobink. Darovanje D.M. Cecilija, devica-mučenica. Klemen, papež-mučenec. Janez od križa, spoz. Katarina, devica-mučenica Silvester, opat. Valerijan, škof.	Hrenovice Spod. Tuhinj Bukovšica Žiri Sv. Katarina, n. T. Rova Zapoge	J Laporje J Studenice Tinje Sv. Venčesl	
28 29 30	Ned. Pondelj. Torek	1. adventna. Eberhart, škof. Saturnin, mučenec. Andrej, apostol.	Litija Studeno Vače	1 Sv. Magdalena ) v Mariboru Sv. Jožef v Mar.	

Odpustki meseca nov. 1909.
1.	Ponedeljek. God vseh svetnikov. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; izpoved-nik more namesto molitve v bratovski cerkvi določiti drugo dobro delo; b) udom rožnivenške bratovščine v bratovski cerkvi ali med osmino; c; udom bratovščine za uboge duše v vicah.
2.	Torek: Spomin vernih duš.
4.	Četrtek, I. v mesecu. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa.
5.	Petek, I. v mesecu. Popolni odpustek udom bratovščine presv. Srca Jezusovega, kakor I. nedeljo.
8. Nedelja, prva v mesecu. Udom rožnivenške bratovščine trije popolni odpustki; 1. če obiščejo bfatovsko kapelo in tam molijo v namen sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če je v bratovski cerkvi izpostavljeno sv. Reš-rije Telo in tukaj nekaj časa pobožno molijo; 4. popolni odpustek udom bratovščine presv. Srca Jezusovega.
13. Sobota. Sv. Stanislav. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa.
19; Petek. Sv. Elizabeta. Tretjerednikom vesoljna odveza.
21. Nedelja. Darovanje Marije Device. Popolni odpustek: a) udom rožnivenške bratovščine v katerikoli cerkvi, danes ali med osmino; b) udom škapulirske bratovščine karm. Matere božje v redovni ali farni cerkvi.
24. Sreda. Sv. Janez od Križa. Popolni odpustek udom škapulirske bratovščine karm. Matere bož!e v redovni aii farni cerkvi.
26. Petek. Sv. Leonard Portomavriški. Popolni odpustek tretjerednikom v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi.
28. Nedelja, zadnja v mesecu. Prva ad-ventna. God vseh svetnikov iz treh redov svetega Frančiška. Tretjerednikom popolni odpustek, kakor 26. dan t. m. — Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sveti rožni venec.
Leto VII.
Stev. 11.
Tri velike malenkosti.
3. Ljudsko petje.
Nit se nam je pretrgala. Prišle so vm^s druge reči, in treba je bilo pisanje o »treh velikih malenkostih« prekiniti. Danes nadaljujemo. Povem sicer naravnost, da 'nič prav z veseljem ne pišem o tem. Zakaj? Zato, -ker vidim, da se to, kar »Bogoljub« priporoča, le malo izpolnuje . .', Ce človek gre po svetu, vidi, kako se ganljivo-pobožno v cerkvi vedejo, in kako spodbudno-krepko in glasno molijo m prepevajo. V Lurdu so ljudje ■padali na obraz pred Najsvetejšim, pri nas me spravimo poštenega pripogiba s kolenom .skupaj; v Lurdu so francoski i,n nemški možje — in sicer vsi, cela cerkev — prepevali na ves glas celo koralno mašo, gloria, čredo, ave maris stella in polno drugih molitev; — pri nas ne spravimo ene čedne »svetemarije« skupaj. Občudovali smo, kje je kaj takega mogoče, — zraven pa z žalostjo premišljevali našo revščino . . .
Pa naj bo! Povejmo, kako bi moralo hiti, potem pa prepustimo Bogu in gorečnosti naših bravcev, koliko se bo to tudi v dejanju vršilo, kar priporočamo.
• Najprej še par besedi o glasni molitvi. Ponavljamo: začeti se mora z otroci in z •Marijino družbo, drugi se bodo pridružili. 'Otroci' morajo ubogati in Marijina družba 'tudi! Da bo pa dobro šlo, je treba nekateri-krat poskusiti ali v cerkvi, ali še bolje (zunaj cerkve: v šoli in pri družbenem shodu.
V začetku ne bo 'šlo tako gladko; kmalu pa bo prišla molitev v pravi tir in vsem se bo ■prikupila. Največ je ležeče na pavza'h (pre-nehljajih), ki se morajo držati nataniko, a kratko, da se molitev preveč ne zavleče. Ako ipride molitev kaj iz pravega tira, treba je .zopet popravljati.
Zdaj pa k petju!
Kakor glasna molitev, tako in še bolj poveličuje božjo službo in podžiga pobožnost ■skupno glasno (ljudsko) petje. O ljudskem petju se je že večkrat govorilo in pisalo; pri vsem tem nam pa ljudskega petja še silno m a n j k a.
Preden pa gremo naprej, moramo malo nazaj poseči, da natanko določimo, za kaj se tukaj gre. — Pred nekaj časom je dobilo naše uredništvo dve pismi iz Maribora, v katerih se odločno zahteva, da se mora latinsko petje v cerkvi odpraviti. Uredništvo ni na to takrat nič odgovorilo', zato ker ne more v tej zadevi nič pomagati. Bodi torej tukaj malo odgovora! Kakor rečeno: Tu se ne da nič prenarejati. Latinsko petje pri jpetih sv. mašah je od Cerkve ukazano, in cerkveni ukazi se morajo izpolnovati. Zakaj 'je tako ukazano? Zato, ker je petje en del božje službe; pevski kor z mašnikom vred Boga s petjem proslavlja, njemu odgovarja -— kar se mora goditi gotovo v tistem jeziku,' v katerem duhovnik nagovarja — obenem pa
21
medtem ko mašnik tiho moli, naglas poje isto, kar duhovnik moli. Seveda je težava, ker ljudje ne razumejo, kar se poje. Temu bi se pa dalo kolikortollko odpomoči. Ko imamo že toliko molitvenikov, izda! naj bi se še eden, prav potreben, v katerem naj je tiskano vse, kar se v cerkvi moli in poje, v latinskem in slovenskem jeziku. Poleg besedila bi morala biti tudi razlaga. Nemci imajo že tako molitveno knjigo. Pri nas naj bi jo izdala družba sv. Mohorja, da se hitro razširi med ljudstvom. Ko bi sam imel čas, se je brž lotim. Ker ga nimam, bi se morebiti dobil kak drug gospod, ki bi to prepotrebno delo
Skladatelj Gregor Rihar.
vzel v roke. Ta molitvenik bi potem lahko jemali seboj v cerkev, kadar se latinsko1 poje jn se lahko bolj živo združevali z mašnikom pri oltarju in petjem na koru. — Naj bi se pa tiste praznike, ko se latinsko poje, zapela kaka slovenska prazniku primerna pesem pred in po sv. maši, ali pred in po pridigi. Naj bo le vse pravilno, — a tista mrzla pravilnost, ki gleda bolj na črko kakor na duha, ki se na ljudske šole nič ne ozira, ni prikup-ljiva. — Torej pri petih sv. mašah ni govorjenja o ljudskem petju. Saj je še drugikrat dosti prilike zanj. Naj bi se vsaj tiste prilike porabile!
Drugič, da se prav razumemo, bodi povedano, da se je, ko smo pred nekaj meseci spregovorili eno besedo v prilog Riharju, oglasil »Cerkveni Glasbenik« in zahteval, da imajo o tem soditi samo glasben; veščaki. Ljubi »Cerkveni Glasbenik«, tukaj se nam pa zdi, da si 'le malo predaleč šel! Vsa čast glasbenim veščakom, — a da bi mi drugi ne imeli prav nič govoriti, ne smeli nobene želje izraziti glede cerkvenega petja, to je pa vendar malo preveč zahtevano. To bi se reklo toliko kakor: nikdo ne sme govoriti o slikah kakor samo slikarji in o stavbah nikdo drugi, kakor samo stavbeniki. Saj imaio drugi ljudje tudi nekaj oči in ušes ter nekaj okusa in srca, ter čutijo na sebi, kako vplivajo nanje umotvori. Sicer smo pa s Cerkvenim glasbenikom pravzaprav edini. Kajti ravno to, kar on, smo hoteli tudi mi povedati, namreč da naj Riharja nikar ne popravljaio, pa nismo tega hoteli naravnost zapisati, ker ne želimo koga žaliti. »Glasbenik« je pa to naravnost povedal, in tako smo ene misli. Kaj bi rekli naprimer, če bi hotel kdo stare oltarje v baročnem ali rokoko-slogu popravljati in jim dajati modernejšo obliko? Danes oie bo nikdo novega rokoko-oltarja naredil; •toda mečejo jih pa tudi ne iz cerkev, če so ile še toliko ohranjeni; nasprotno, posebna komisija ima za to skrbeti in silno natančno .skrbi, da se taki spominki stare umetnosti zvesto hranijo. Tem rokoko-oltarjem se mi podobne zde Riharjeve pesmi. — Kda-j naj ,se Rihar poje, tega nismo nič rekli. Na misli nam je bilo predvsem ljudsko petje, za katero je Rihar še vedno najbolj pripraven in najbolj .priljubljen. Pa tudi tega ne trdimo, da bi se za ljudsko petje moral rabiti samo Rihar in da bi se tu ne smelo nič .napredovati. Gotovo tudi novejše skladbe se morejo .in morajo rabiti. Gotovo pa je, da se bodo Jjudje radi oprijeli le tistih pesmi, ki so melo-dijozne, ki imajo lepe, prikupljive napeve. Želimo torej, naj naše nove pesmi pri vsej pravilnosti ne bodo puste, in radi jih bodo ljudje poslušali in peli. Dalje želimo in prosimo, naj bi se tudi isti glasbeni veščaki s a m i, ki se hvalevredno trudijo za zboljšanje in povzdigo pravilnega cerkve-
■nega petja (pri čemer jim želimo popolnega uspeha), poleg umetnega istotako zavzemali tudi z a 1 j u d s k o petje, j e b o 1 j p r i p o r o č a 1 i i n s a m-i g o j i 1 i. Njih beseda bo še več izdala. S tem si bodo pridobili še veliko večjih zaslug za lepoto božje službe in za večjo čast božjo.
Zdaj pridemo do ljudskega petja samega. Kaj je ljudsko petje, menda ni treba razlagati. Ljudsko petje je, če poje vse ljudstvo, cela cerkev. Tako petje božjo službo jako poveličuje, ter mogočno vzbuja pobožne občutke in sveto navdušenje vernikov.
Pri nas je z ljudskim petjem še vedno jako slaba. Kakor mnogi naši ljudje skoro ust ne upajo odpreti pri molitvi, tako in še manj pri petju. Da bi celo možaki v cerkvi krepko zapeli, tudi najnavadnejše pesmi, to je skero neslišano. Parkrat sem bil priča takemu petju: Ko smo napravili z možmi romanje na sv. Višarje in pa letos bnkoštni ponedeljek fantje na Brezjah. Obakrat je bilo veličastno. A kaj takega se, kakor rečeno, pri nas redkokdaj sliši. Navadno drži naše ljudi, posebno moške, neka nespametna sramežljivost, da jim ne gre beseda ali glas iz grla. V oštariji že, oštariji, ampak v cerkvi ne! In vendar je tako lepo, tako vspodbudno, tako veličastno, če cela cerkev kakor iz enega grla zagrmi v proslavo božjo. Kaj smo v Lurdu videli in slišali, je bilo že povedano, — zares pri nas je kaj takega popolnoma nemogoče. V Gradežu smo letos poleti kranjski duhovniki občudovali, s kakim navdušenjem ljudje (Italijani) prepevajo v cerkvi. Ni sicer pravilno to petje, in čudili smo se, da se papežev odlok o cerkveni glasbi tako popolnoma prezira; — a kako to ljudje prepevajo, to je pa kar občudovanja vredno. Iz glave znajo vse psalme večernic in še celo vrsto drugih latinskih molitev. Odlikujejo se •posebno moški, veliki in mali. Ministrant, ki streže pri tihi sv. maši na stranskem oltarju, zasliši, da se poje v cerkvi libera, miserere, ali kaj takega, pa ti jo ureže, da gre duhovniku kar skozi ušesa! Na Dunaju istotako pri sv. maši poje cela cerkev.
Mi nimamo namena z ljudskim petjem umetno petje na koru izpodriniti. A bolj kot
dozdaj, naj bi se naše ljudstvo zavedelo, da >je Bog grlo ustvaril in glasove dal ne samo kakim peterim ali deseterim osebam v fari, ampak vsem ljudem, in da naj torej te glasove. če že ne pri vsaki sv. maši, pa vsaj ob vseh mogočih prilikah povzdignejo in po-vzdigajo Bogu v slavo.
iPravimo: pri vseh mogočih p rili k a h. Kdaj so prilike, kdaj je čas za ljudsko petje? Naštejmo jih nekaj, četudi ne vseh: 1. pri petih 1 i t a n i j a h. Tu naj bi gotovo pela cela cerkev! Po nekaterih cerkvah se to godi, po drugih se še celo takrat oglašajo samo pevci na koru. Litani'je so ljudska, ne liturgična pobožnost. Če kdaj, vsaj takrat bi moralo peti vse ljudstvo! — Povedano pa bodi, da se morajo lavretanske litanije pravilno peti tako kakor litainije Jezusovega Srca; namreč po vsakem nazivu Matere božje se mora zapeti »prosi za nas«, in šele potem se po končanih treh nazivih in ■odzivih zapoje »odpev«. Le potem imajo molivci ali pevci odpustek (300 dni). Odpev je dobro kake dva- ali trikrat spremeniti, kajti vedno eno in isto pesmico ponavljati, je vendar preveč enolično. Malo spremembe dobro dene, preveč pa ne; drugače se ljudstvo zbega in ne more peti, če se vedno spreminja. Treba je tudi paziti, da se petje preveč ne »vleče«. 2. p r i blagoslovu. Tudi tu naj bi pela cela cerkev. Pesmi, naprimer »sveto«, so znane; ljudje so jih že neštetokrat slišali, torej jih lahko znajo in pomagajo. Pa tudi tukaj velja, kar o odpevih pri lita-nijah: n; dobro vedno eno in isto peti, postane dolgočasno ; a zopet ne p r e v eč spremembe, drugače ljudje ne znajo in ne morejo peti. 3. p r i »ur i« m o 1 i t v e. Tu je posebno lepa prilika za skupno petje. Pri vsaki uri naj se zapoje vsaj na začetku in na koncu! To poživi in nekako okrajša uro. Pa tudi med uro samo se lahko vplete kaka pesem. V nekem kraju sem slišal p o vsakem odstavku v »uri« zapeti pesem, in moram reči, da je bilo prav lepo ter priporočam tudi drugim v posnemanje. Ura s tem postane živahnejša in kratkočasnejša. 4. p r i-shodih Marijinih družb in drugih enakih shodih. Pri vsakem shodu naj se za-
12'
poje najmanj dvakrat: na začetku in na koncu. Pri slovesnih shodih: pred in po govoru, med polaganjem svetinj, na koncu sprejema, in po končanih litanijah še eno. Ni pa dobro, če pojejo samo izbrani pevci umetne pesmi; če ne vsega, vsaj večino naj poje cela družba. Sploh naj Marijini družabniki veliko pojejo in prepevajo Mariji v čast! 5. p r j križevem potu, kadar se poje vmes. Pesmice križevega pota so v masnih bukvicah, zakaj bi jih ne peli? 6. z a-jivalno pesem pri »Te Deum laudamus«. Zahvalna pesem je pesem svetega navdušenja; pravo navdušenje je pa le takrat, če cela cerkev poje. Ljudstvo pri taki priložnosti ne sme tako mrtvo in malomarno stati in zahvaljevanje samo par pevcem prepuščati. Če čuti res kaj hvaležnosti v sebi, bo nehote vmes udarilo s svojim petjem. — Pripomniti treba še, da se pri zahvalni pesmi spodobi vstati — vsaj tako spodobi kakor pri evangeliju in še bolj. Zahvalna pesem, kakor rečeno, je pesem svetega navdušenja. In tu naj bi človek mrtvo sedel? Oj, ob posebnih prilikah, ko se zapoje »Te Deum«, naprimer na sveti večer ravno opolnoči ali o veliki nočj po končani procesiji, to bi človek od vesel-ja in navdušenja ne samo vstal, ampak poskočil do stropa! No, če pa ne poskočite, vsaj zdignite se! 7. Pred ali vsaj po končani popoldanski službi božji je primerno zapeti kako pesem; če že ne vsako nedeljo, pa vsaj ob praznikih. In ta naj bi bila zopet kaka taka, da jo lahko pojejo vsi (n. pr. na Veliki Šmaren: »Za Bogom častimo . . .«). 8. Na Štajerskem pojejo tudi pred pridigo in po pridigi. Ko sem nedavno na Štajerskem nekje šel na prižnico, pa je cela cerkev zapela, ganilo in navidušilo me je. Kakor pridigarja, tako pa tudi poslušavce primerna pesem spravi v pravo notranje razpoloženje za poslušanje pridige. Če se to že ne godi pri vsaki pridigi, naj bi se vsaj pri slovesnejših pridigah, naprimer postnih itd. — Štajerci sploh rajši pojejo kakor Kranjci, in to jim je v čast. Naj bi jih posnemali vsi Slovenci.
S tem je naštetih nekaj prilik — kakor rečeno ne vse — ob katerih naj bi pelo ljud-
stvo. Ljudsko petje ima pa svoje mesto ne samo v cerkvi, ampak tudi izven cerkve: v društveni sobi; tudi tam naj se veselo razlega sveta in posvetna poštena pesem; to je najlepša zabava; dalje: doma, v hiši in na vrtu, ob nedeljah popoldne in ob delavnikih pri kakem lahkem delu; na božjih potfh, pri kakih procesijah itd. itd.
Sploh ljubite in gojite radi petje. Dve reči je Bog dal ljudem da jim življenje lepšajo in slade: cvetje in p e t j e. Ljudje menijo, da brez pijače ni veselja na svetu; jaz pa pravim: brez petja ni veselja! Kjer hočejo ljudje veseli biti, tam morajo — ne piti — ampak peti! Kier je petje, tam je veselje; in če so pesmi poštene, nedolžne in svete, je tudi veselje pošteno, nedolžno in sveto (pri pijači pa navadno ravno nasprotno); da, poštenje, veselje, pobož-nost sama je tam doma! — Kakor pa ljudem
v	veselje, tako je Bog ustvaril vse te reči tudi sebi v čast. Nobena reč božje službe bolj ne poveliča, kakor petje in cvetje. In oboje je tako poceni! Zato vsi, ki ljubite lepoto hše božje — s petjem in cvetjem jo krasite! In cerkev bo postala Bogu in ljudem ljubo bivališče.
Organisti in vi pevci na koru, nikari ne bodite zavidljivi, ako se razun vas .večkrat tudi drugi oglas6 k petju! Saj imate
vi	poleg tega še zmerom dosti priložnosti, izkazati se, kaj znate. Organisti naj zato ne zadržujejo ljudskega petja, ampak pospešujejo. Poleg duhovnikov favno- oni lahko največ k temu pripomorejo. Naj ne iščejo svoje časti samo v težkih latinskih »mašah«, ampak tudi to jim bodi v čast, da bodo navadili ljudstvo splošno peti. S tem bodo pripomogli, k izobrazbi ljudstva, zakaj pesem ljudi izobražuje in požlahtnuje.
Tudi pri petju bi se moralo z otroci bolj začenjati. Šola bi morala bolj gojiti ljudsko, nabožno' kakor svetno, pesem. Zato bodi ta reč priporočena tudi gg. katehetom in učiteljem. Pri krščanskem nauku samem naj bi se pelo! Otroci bi imeli potem večje veselje do krščanskega nauka samega! Povedali smo, kako italijanski otroci prepevajo latinske pesmi; pri nas pa ministrant kleči
pri petih litanijah poleg pojočega duhovnika, pa ne odpre svojih ust, ker si menda misli, da to zanj še ni!
Če pa hočemo imeti več ljudskega petja kakor doslej, je nujno treba izpolniti en predpogoj. Namreč: ljudje morajo pesmi ali znati ali pred seboj imeti. Glavni vzrok, da fjudje »ne pojejo, je to, ker pesmi ine znajo. Namreč nape v znajo, a besedi ne. Kolikokrat smo bili že skupaj in hoteli zapeti, pa se je slišalo: Ja, besedi ne znam. Ali pa če zapo-jejo eno, dve kitici — zmanjka jim besedi; in ko pesem ravno pride v pravi tir, tedaj pa ne morejo naprej. To je glavni zadržek, da se ljudsko petje ne more prav razviti.
Temu se pa da in mora odpomoči! In tu je zopet poklicana družba sv. Mohorja. Ona naj bi izdala z b i r k o n a j b o 1 j znanih in lepih svetih pesmi, ki jih ljudstvo zna peti — brez not. Mohorjeva družba je že izdala večkrat pesmi z notami, a te so samo za pevce; za ogromno večino družbenih udov nimajo take pesmi nobene vrednosti; valjajo se nerabljene in nerazre-zane po hišah. Za ljudstvo je treba tudi ka.i storiti! In ljudstvo poje navadno po posluhu; z notami si ne morejo pomagati; besedi potrebujejo. Taka izdaja pesmi je zdaj tembolj potrebna, ker so se besede pri pesmah — kakor čas zahteva — popravile. Tako pesmarico bi potem liudje lahko vzeli z seboj ,v cerkev in reklo bi se jim nakratko: danes
bomo peli iz pesmarice te in te številke. Le •s tako pesmarico se bo ljudsko petje tako razvilo, kakor bi bilo želeti. Zato naj bi jo družba sv. Mohor-ja izdala čimprej.
Takoj za to pesmarico bi pa priporočili izdati podobno zbirko svetnih, p o -s e b n o n a r o d n i h pesmi. Kajti tudi pri teh nam enako manjka »besedi«. In tudi pe-vamje poštenih svetnih, zlasti narodnih pesmi je neprecenljive važnosti, če se hočejo izpodriniti nespodobne pesmi; in tudi sicer velikega vzgojnega pomena, posebno za naše fante.
Da, manj pitja — kar prinaša le težko glavo, bolezni razne vrste, zgubo denarja, ■razuzdanost, surovost itd. — manj pitja, pa več petja in cvetja, in lepše bo na svetu!...
S tem bodi konec razprave o »treh velikih malenkostih«. Da malenkosti — pa velike važnosti za lepoto naših cerkva, naše službe božje, za povzdigo verskega življenja. Ce bi mogli mi te lepe navade po naših cerkvah vpeljati, smo veliko pridobili. In pa ■poceni je to! Naše cerkve se v novejšem času vedno boi'j lepšajo— kar je veliko veselje. Toda cerkvene naprave so navadno zelo drage. Pobožno poklekniti pred taber-nakeljnom, na glas molitj in zapeti — to r.e stane nič! Nič — razen malo dobre volje. — Naj bi vsaj te d o b r e v o i j e ne manjkalo!...
Pozdravljena tudi ti, solnčna dežela Goriška!
'Spomladi so bile volitve za deželni zbor ma Štajerskem, in te volitve so se za katoliško stranko obnesle izvrstno. Izmed 13 poslancev je bilo 12 naših in le eden nasproten. — Taikrat smo pozdravili lepo deželo štajersko in njene prebivavce, ki so se tako vrlo izkazali.
Danes pa gre naš pozdrav na nasprotno stran: v sOlnčno deželo goriško. Predkratkim namreč so bile, deloma so pa še, tam volitve za deželni zbor. In tudi od tam je prišel vesel >gias: Zmaga je naša! Izmed 10 do danes,
19. oktobra, izvoljenih slovenskih poslancev je devet naših.
Tega poročila smo za en del še bolj veseli kakor s Štajerskega. Zakaj? Zato, ker nismo kaj takega pričakovali. Dozdaj namreč so imeli nasprotniki večino, in tudi zdaj se ni nič gotovega vedelo, kakšen bo izid. S strahom smo pričakovali poročil, ... pa tudi moliti smo dali za srečno volitev. — Zadeva enega dela slovenske zemlje je zadeva nas vseh. Če je en del ranjen, trpi celo telo. Če bi nasprotniki v večini zmagali, kako bridka
bi bila misel, da je naše slovensko ljudstvo, katerega srčno ljubimo in mu dobro želimo, še tako zaslepljeno, tako Cerkvi nasprotno, tako bogom rzno ... Kaj pa hočemo Slovenci dobrega imeti, s čim se ponašati, ko nas mogočni tujci zaničujejo in stiskajo, če ne bomo •imeli vere in upanja v Boga? To je naše veselje, naša tolažba, naša čast in naš ponos, da Boga imamo iin ljubimo in da on ljubi nas. Če bi tega ne imeli, bi nam bilo res obupati. Zemeljske slave in moči ne bomo uživali; naša moč in naša slava bodi v tem, da smo Bogu, gospodarju vesoljstva, vdani s celim ■srcem in da smo pri njem dobro zapisani, ter da je naša domovina, četudi mala, vendar en košček zemlje, na katero Bog gleda z do-padajenjem . . .
Kako globoko smo se torej oddahnili in veselo vzkliknili, ko so jela prihajati vesela poročila o zmagi; in v znamenje veselja je zaplapolala trobojna zastava na Katoliški tiskarni v Ljubljani. Hvala, večna hvala Bogu, da je moč sovražnikov Cerkve strta, in da >je solnce obsijalo sicer solnčno deželo goriško tudi v tem oziru. Hvala Bogu! »Zima je minila, sneg je ponehal in odšel, cvetice so se prikazale v naši deželi, čas sejanja je .prišel; glas grlice se je zaslišal v naši deželi, srnokev je pognala svoje sadove, cvetoče gorice so dale svojo vonjavo . . .« (Vis. pesem, 2, 11—13.)
Zdaj pa velja, to zmago dobro porabiti in izrabiti! Pridobljena ie ena krepka stopinja, s katere se bo dalo naprej delati. Zdi se nam namreč, da je še malo prezgodaj pisati: liberalizem je b i 1, je mrtev in končan, kakor piše;o politični listi, »Bogoljub« preboja stvar bolj trezno in se ne obotavlja tudi resnico povedati. Liberalizma je še veliko «— ako je nasproti našim 11.000 volivcem Še 9000 nasprotnih — liberalizma še ni konec, samo glavna moč mu je odvzeta. Toda stvar zmagovalčeva je ložja kakor zmagainega. Naši ljudje so dobili zopet potreben pogum, in veselje, ki jih je že mineva'k). In to veselje an ta pogum naj služita našim v to, da po tej poti krepko napredujejo in o s t a n k e 1 i b e-r a 1 i z m a iztrebijo do k o n c a. V to je treba veliko poučevanja, vzpodbujanja,
izbiranja, organiziranja, česar ne bomo natančneje razlagali.
Pri vsem drugem delu pa se ne sme pozabiti na to1, kar je začetek in konec, podlaga in namen vsega dela, inamreč: versko življenje. V veri in verskem življenju ljudstvo globoko utrditi, to je glavna reč. Zakaj je na Štajerskem tako gladko šlo pri volitvah, da so skoro z enim mahom pomedli liberalizem v kot? Zato, ker je štajersko ljudstvo verno, pobožno. S takim ljudstvom je lahko delati tudi v politiki.
Zato bodo pa zdaj, ko je na Goriškem zima liberalizma minila in sneg odlezel, gotovo veljale tudi nadaljne besede Visoke pesmi v tem pomenu: cvetice duhovnega živ-Jjenja so se prikazale v naši deželi, čas setve ije prišel, glas grlice se je zaslišal, smokev je pognala svoje sadove ... Izobraževalno) delo, katero je že lepo v cvetu, mladeiniška organizacija, Marijine družbe — tudi mladeniške, katerih ni še nobene, — shodi mladinski, posebno pa še tudi češčenje sv. R. Telesa in druge pobožroosti, to so cvetice, ki naj na od ■liberalizma očiščeni zemlji veselo poganjajo. Zraven pa trebiti koprive in osat, ki so ostale še od prejšnjih časov, in se še bohotno šopirijo. To je predvsem nesrečni ples, kateri je na Primorskem tako zek) v navadi, in ki mladino talko silno kvari. S plesom vreči pa to, kar je ž njim vedtno v zvezi, namreč alko-ihol, pijača. Kakor povsod, tako je tudi na Primorskem mnogo takih, ki nočejo slišati o kakem boju proti pijančevanju. Ker imajo dosti vina, pa se boje, da bi jim mi vseh trt ne poruvali in vsako kapljo vina ne zabranili. Nočejo nas razumeti! Dragi moji, ne gre se za vsak kozarec vina, — gre se za to, da bi se malo popravilo grozrno razdejanje, ki ga napravlja pijančevanje med ljudstvom zlasti v verskem, deloma pa tudi v gospodarskem oziru. Kjer se veliko pije, ne bo nrkoii velike ipobožnosti. In če bo mlado ljudstvo pijan-čevalo, ne bo maralo za duhovnike, za cerkev, za molitev in zakramente, ter bo samo od sebe liberalcem v naročje te teto. Pijača in ples, pa tudi že ptjača sama je v i r vse moralne sprijenosti, in dosledno
,tudi vsega liberalizma. Kar cerkev zida, to se v gostilni podira. Pijančevanje je tisto močvirje, iz katerega poganja vsa skvarje-nost vse mogoče pregrehe, vse nasprotovanje Cerkvi. Zato — to vam svetuje vaš velik prijatelj — če hočete ljudstvo •versko-moralno dvigniti in ga na cerkev navezati, prvi predpogoj vsega je: boj plesu in pijančevanju! Ustanavljajte družbo treznosti, snujte a b s t i n e n -čne odseke in krožke!
To, kar je tukaj pisano, velja seveda ne samo za Goriško, ampak za vse pokrajine; posebno pa še za Tržaško, kjer je v tem oziru še največja potreba.
Spodobi se torej, lepe zmage se veseliti; •— z zmagoslavjem vred pa pridobljeno za prihodnjost zagotoviti, utrditi, razširiti in poglobiti.
Hvala Bogu, megle po naši domovini se vedno bolj preganjajo in izginjajo; zemlja slovenska se čisti. Kranjska, Štajerska, Koroška, Goriška — povsod je zdaj liberalizem premagan, ugnan; zadnji kot, v katerem, se še skriva, je Tržaško. Tukaj se je začela »zarja« šele delati. A vsak ve, če se zarja enkrat prikaže, da za njo pride dan. — Naj bi se le poklicani krogi pravočasno zavedali svoje dolžnosti! Marsikake hude boje in marsikake bridke izgube bi si bili lahko prihranili, ko bi bili tuintam pogubni liberalizem prej spoznali in pognali, in ne mu ■toliko časa roke držali . . .
Nekako zmagoslavje nad vsemi pridobljenimi zmagami smo obhajal] na žegnansko nedeljo, 17. oktobra v Ljubljani, ko se je ustanovila »Vseslovenska ljudska .strank a«. Zastopniki vseh peterih slovenskih pokrajin iin škofij, kranjske, štajerske, koroške, goriške in tržaške, katerim se je pridružilo tudi nekaj Hrvatov in Čehov — so prišli skupa-j ter ustanovili za vso Slovenijo ne glede na deželne me;e eno samo veliko; krščansko-slovensko stranko; čez vso Slovenijo potegnili eno veliko streho po geslu: »Bog živi vse Slovene — pod streho hiše ene!«
Hvala Bogu, vzklikamo zopet, stokrat, tisočkrat hvala Bogu! Naši vzori se vedno bolj vresničujejo . . . Kdor ljubi svoj rod in sveto Cerkev katoliško, mora tega iz dna duše vesel biti! Vsa Slovenija en sam močan, iin sicer katoliški, tabor . . .
Naši poslanci, naši politiki so nam naredili to- »zedinjeno katoliško Slovenijo«. — iMi vsi pa skrbimo, da bo imela ta nova krasna stavba tudi trdno, zanesljivo podlago — v g 1 ob o k i vernosti in lepem krščanskem življenju našega ljudstva! Ker vsa katoliška politika brez življenja katoliškega je hiša, ki visi v izraku. Zidajmo, zidajmo, podzidujmo in utr-liujmo ta temelj, da se bo moglo na njem mogočno. poslopje dvigati v višavo!
Pozdravljena — solnčna Goriška!
Na prijateljevem grobu.
Nič pokoja ti ne jemlje, mirno spavaš pod zemljo. Vendar na površju zemlje zate mi solzi oko.
V tihem grobu zdaj počiva tvoje blago srce naj; duša večni mir uživa, vlast ji bodi sveti raj!
Brzih si želim peroti, k tebi zletel bi navzgor, kjer odseva ti nasproti rajske sreče zlati zor.
Zemska slast mi je grenkoba, pust in prazen širni svet. Draga mi ie senca groba, drag pomladi rajske cvet.
Ko s teboj v kraljestvu smrti enkrat tudi jaz bom gnil, duh vesel bo v rajskem vrti cvetje sreče v vence vil.
Torej le skoz groba vrata morem priti za teboj, kjer cvetoča rajska trata delež moj bojcak&r tvoj.
Fr. Gervazi,!.
Ob grobu prijatelja
Ivana Lavrenčiča, bivšega deželnega poslanca In posestnika v Vrhpolju.
Tedaj, prijatelj, si prestal. Slovo življenju, meni dal, In legel v hladno to ležišče; Oko zaman drugod te išče ... Predrag si nam prijatelj bil, A temni grob te nam je skril. Preplul življenja si morje, Zapustil zemeljsko gorje... Doveslal si, dosegel breg, Ti, ki za dom, za sveto geslo, Nevstrašeno si se boril.
Ko jima ljut je val pretil, Si zdaj za vek odložil veslo.— Za vek si ločil se od nas ? Oj ne, oj ne! le kratek čas... I meni kmalu mine svet, Takrat te, dragi, vidim spet. Tam snideva se nad zvezdami. Kjer je ljubezni večne vir, Tam kjer je sreča, radost, mir, Pozdravim te, a ne s solzami..
4
Moli zame!
Komaj so me v grob zaprli, pa si name pozabila! Te li nisem zaprosila, ko sva zadnjikrat se zrli: Moli zame, moj otrok ?
Cvetja si na grob nastlala, z venci križ si ves ovila. Nisem te za to prosila. — Da bi duši pomagala: Moli zame, moj otrok !
Kje je zdaj ljubezen nežna, ki si zame jo gojila? Kaj sem neki zakrivila, da mi nisi več hvaležna? Moli zame, moj otrok!
Vsako jutro v nadi plakam, da bo danes ura tista, ko bo moja duša čista, — pa je ni, zastonj jo čakam. Moli zame, mo jotrok!
V tihem grobu mirno spavam duša moia pa se čisti. Kaj so meni cvetni listi zdaj, ko v ognju obupavam? Moli zame, moj otrok I
Danes, danes, se usmili svoje matere trpeče, sliši klice koprneče, tam poklekni na gomili, moli zame, moj otrok!
Radoslav Silvester.
Moli, da ne bom ostala tukaj v tužni, temni ječi! Kadar bom v nebeški sreči, blagoslov ti bom poslala.
Moli zame, moj otrok!	S. Elizabeta.
©
©

Presvcto Rešnje Telo.
C®3
Petdesetletnica bratovščine pres. Rešnjega Telesa
za ljubljansko škofijo.
(Dalje.)
Znameniti dogodki. Vse delovanje bra- bratovščina zapisati nekatere znamenite do-tovščine je bilo mirno, tiho, brez vsakega godke v svojo zgodovino, hrupa, skoraj vedno enako. Vendar pa more 1. Talk važen dogodek je bil leta 1898,
,ko se je obhajala petdesetletnica, kar sploh obstoji bratovščina za večno češčenje in opravo ubožnih cerkva. Leta 1848 se je na praznik sv. Rešnjega Telesa prvikrat v mestu Bruselj razposlala mašna obleka ubcž-nim cerkvam. Razširila se je ta lepa šega kmalu po vsem katoliškem svetu. Da bi se petdesetletnica tem lepše praznovala, so sv. oče Leon XIII. dovolili, da more predsednik bratovščine ali kak drug duhovnik, ki ga škof določi, dati vernikom papežev blagoslov. združen s popolnim odpustkom v onih cerkvah, kjer je ustanovljena ali kjer vsak mesec skupaj molijo eno uro pred svetim Rešnjim Telesom, proti temu, da imajo v re-čenih cerkvah tridnevnico v zahvalo za prejete milosti. V Ljubljani se je ta slovesnost praznovala v nunski cerkvi dne 6., 7. in 8. decembra. Vse tri dni je bilo od šestih zjutraj pa do šestih zvečer izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Tri ure so častivci vsak dan glasno molili. Ob desetih je bila vse tri dni slovesna sveta maša. Slovesnost so zlasti povzdignili govori v čast presvetemu Zakramentu. Prvi dan so presvetli knez in škof z apostolsko gorečimi besedami pokazali na sveto Rešnje Telo, ki je središče naše vere, našega upanja in naše ljubezni. Drugi govor je imel cerkveni vodja in spovednik pri ur-šulinkah preč. g. V. Eržen. Proslavljal -je sv. Rešnje Teio je jedro vseh božjih čudežev. Sklepni govor je imel generalni vikar in vodja ljubljanske bratovščine o molitvi pred sv. Rešnjim Telesom. Po govoru so sprejeli navzoči častivci presv. Rešnjega Telesa, ki so do zadnjega kotička napolnili prostorno cerkev, popolni odpustek, ki ga je vodja bratovščine podelil s svetim križem. — Lepo se je praznovala ta petdesetletnica, zlasti veselje bil pogled, ko so moški glasno, da je odmevalo po cerkvi, molili presveto Rešnje Telo.
2. Leta 1888 praznovali so slavni sveti oče Leon XIII. svoj jubilej. Povodom te slav-nosti se je priredila razstava cerkvenih oblačil, katera so se sv. očetu darovala iz vseh delov sveta. Velikanska je bila ta razstava, katero je poročevalec tega videl na svoje oči. Tudi naša bratovščina je poslala
50 plaščekov za ciborij iz belega svilnatega damasta z zlatom broširanega in obrobljene z zlatimi čipkami sv. očetu v dar na vatikansko razstavo, da je pokazala s tem skromnim darom svojo ljubezen in vdanost sv. očetu.
3.	Leta 1899 je kardinal Vanutelli razposlal vsem bratovščinam sv. Rešnjega Telesa povabilo, naj pošljejo ob koncu stoletja kako svetoletno darilo sv. očetu, da bodo ta darila razdelili revnim cerkvam. Od vseh bratovščin sv. Rešnjega Telesa so prišla darila glavni bratovščini rimski. Krasna in veličastna je bila ta razstava iz vseh delov sveta; koliko je bilo tu dragocenih posod, koliko najbogatejših pa ramen tov, koliko najfinejšega perila! Veselilo je sv. očeta toliko darov in zahvalili so se vsem darovalcem. Tudi naša bratovščina je poslala skromen dar, namreč en bel, en rdeč, en vijolčen maš-ini plašč in eno lepo albo. Tudi naše darilo je /bilo razstavljeno, tudi naši bratovščini iti vsakemu članu posebej velja apostolski blagoslov in apostolska zahvala, katero smo prejeli od kardinala Vanutellija, katera slove:
»Svetj oče papež Leon XIII. so danes, prejemši darove, katere jim je donesla nad-bratovščina vednega češenja in za podporo ubožnim cerkvam na pragu dvajsetega stoletja kot častna darila za božjega Zveličarja milostno podelili bratovščini v Ljubljani, katera je tem darilom prispevala, svoj apostolski blagoslov.«
4.	Pri slavnost; Pija IX. in Leona XIII. je bilo poklonjeno od vseg sveta mnogo darov. Na enak način se je praznoval jubilej sedanjega sv. očeta Pija X. dne 18. septembra 1908. V to svrho se je v Ljubljani ustanovil odbor, ki je razposlal na katoličane ljubljanske škofije prošnjo za denarne prispevke za nakup zlasti cerkvenega perila, da bi razveselili srce sv. očeta. Darove je sprejemala grofinja Marijana Auersperg, prednica ženskega odbora bratovščine sv. Rešnjega Telesa.
Nepričakovan uspeh so imele zbirke za jubilejno darilo sv. očetu. Plemenite gospe, gospice, samostani in posamični verniki so si postavili stalen spomenik ljubezni do sve-
tega očeta in prave krščanske požrtvovalnosti. Poslalo se je v Rim silno mnogo, več zabojev, cerkvenega perila: alb, humeralov, korporalov, purifikatorjev, koretljev in 15 lepih kelihov. Vse to je bilo razstavljeno naj-■preje v Ljubljani v »Unionu«, potem se je poslalo v Rim na razstavo. Veliko veselje je ta udanost in ljubezen napravila sv. očetu; sami osebno so si razstavo ogledali in pohvalili vse darovalce, se zahvalili in rekli: »In jaz prosim Jezusa, naj vam najbogatejše ipovrne, kar ste storili za njegovo čast, kajti •v moji osebi ste počastili Jezusa samega, tistega Jezusa, ki je iz neizmerne ljubezni do grešnih stvari prišel, ker je storil največji čudež svoje ljubezni, kajti ni bil zadovoljen, da je svojo kri in svoje življenje za nas daroval, marveč hotel je pri nas ostati do konca časov in bivati v naših revnih cerkvah, mnogokrat tako zapuščen, in kar je še ža-lostnejše, tako nepoznan, zaničevan in žaljen iz božjimi ropi. Vi pa ste pripomogli, da se Jezus časti na svet 'način.«
Že te besede kažejo, kako je bilo ganjeno srce sv. očeta, ko so videli toliko darov; -toda še lepše so pokazali svojo zadovoljnost. Pisali so lastnoročno pismo, v katerem se zahvalijo rimski nadbratovščini presv. Reš-njega Tesela in vsem pridruženim bratovščinam. To pismo z dne 21. decembra 1908 se glasi:
Ker so se rimska nadbratovščina za vedno češčenje presvetega Zakramenta in za podporo revnim cerkvam in vse druge pridružene bratovščine vredne storile, da jih od Svoje strani s posebno pozornostjo odlikujemo ne le zaradi njene gorečnosti v spol-/novanju svojega poklica, marveč tudi radi tega ker so na tako pobožen način prazno*-.vale jubilej našega mašništva in so v tako velikem številu darovale lepe cerkvene oprave, podelimo vsem tem bratovščinam apostolski blagoslov iz celega srca in prosimo za nje varstva nebeškega. Na novo potrdimo vse odpustke in predpravice, katere so jim jiaši predniki podelili. Izražamo iskreno željo, da se s pomočjo škofijstev število teh bratovščin pomnoži in da vsi udje bratovščine, ki so v pobožnosti do vzvišenega Za-
kramenta Ljubezni združeni med seboj v sveti edinosti in z namestnikom Kristusovem in tako kažejo katoliško edinost — da ,vsi ti rastejo v žaru gorečnosti i'n da ostanejo tesno združeni z nadbratovščino1.
Vatikan, 21. decembra 1908.
P i j X., papež.
Dne 23. novembra pa je njegova emi-inenca kardinal Vincenc Vanutelli po naročilu sv. očeta podpisanemu vodju izraz:! svo:'o zahvalo in vodstvu je bila doposlana reprodukcija navedenega lastnoročno pisanega pisma sv. očeta.
To pismo sv. očeta bo ostal bratovščini kot drag spomenik, ki vodstvo bratovščine pa tudi vse vernike opominja in bodri k vztrajnosti in vedno večji gorečnosti za službo presvetega Zakramenta.
5. Pogosto sveto obhajilo je želja svetega očeta, katero željo ob raznih prilikah ponavljajo. Tudi ta želja je našla med družbeniki vesel odmev in mnogi ustrezajo tej želji, in sicer v veliko dušno korist, kajti prav ta Zakrament v sedanjih razburkanih časih daje duši moč ustavljati se zapeljivosti <zoper sveto vero, zoper nenravnost in strah ■pred ljudmi. Srce Jezusovo se veseli tega dejanja, ker mu pogosto sveto obhajilo da-je neko zadoščenje radi mlačnosti onih, ki se sveti mizi odtegujejo in ker je za bolno človeštvo ni boljše jedi, kakor ona, »ki ima vso sladkost v sebi«.
Marsikaj bi se še dalo povedati, toda najlepše poročilo o petdesetletnici je to, da se je mnogo izvršilo iz ljubezni do Boga, da je mnogo rok darovalo svoj trud Jezusu v presvetem Zakramentu in da se je mnogo mnogo ur premolilo pred tabernakeljnom in da zlasti o nedeljah Jezus ni bil zapuščen in da tudi ponočni častilci v Ljubljani stanovitno z veliko gorečnostjo in vztrajnostjo molijo celo noč pred prvim petkom v mesecu. Zlasti pa se skozi celo leto vsak dan časti presveti Zakrament po vsej škofiji. Za ,vse ude bratovščine, žive in mrtve, se vsak prvi četrtek v mesecu v uršulinski cerkvi opravlja sveta maša s pridigo, katere se udeleži mnogo udov. Akoravno jih mnogo drvi mimo cerkva, vsi zatopljeni v pozemalj-
$ko uživanje in zamišljeni v vsakdanje skrbi, je vendar vedno še mnogo ljubečih src, ki mimo cerkve gredoč stopijo nekoliko noter pozdravit svojega Zveličarja, vendar so še povsodi blage duše, ki se zavedajo pomena besedi: »Le eno je potrebno«, »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi«: »P r i d i' t e k meni v s K«
Naše upanje.
Vkljub mnogim in velikim nevarnostim bo krščanska družba, bodo krščanska načela zmagala ter pela slavospev rešitve, zmage in veselja. Naj so časi še tako tožni, naj zvita kača naših nasprotnikov brezvercev še tako sika in dviga strupeno glavo, zmagali smo in zmagovali bomo vkljub njenim zaveznikom, ki v ovčjih oblačilih hodijo okrog nas. Porok zato nam je obljuba Kristusova in velika zmagovalka naša ljuba Gospa presvetega Zakramenta. Z neomejenim zaupanjem gleda veliki duhovnik v Rimu v temno prihodnost, ozirajoč se na Njega, ki v presvetem Zakramentu biva in kliče: Zaupajte, jaz sem svet premagal! V svo;em grbu ima sidro, simbol zaupanja v Jezusa in Marijo in v našo zvestobo in gorečnost v molitvi.
»Pridite molimo!« Z novo gorečnostjo, z novo pobožnostjo molimo, častimo Jezusa v presvetem Zakramentu, zahvaTjujmo ga in •zadostujmo mu in pridobimo kolikor mogoče novih gorečih častivcev! Somišljeniki antikrista, sovražnika Kristusovega se z vso silo trudijo razrušiti kraljestvo Kristusovo na izemlji; saj sami vidite in slišite, kaj delajo, kaj govorč in kako žive — zavrgli so Boga •in sv. vero.
V tem boju mora vsakdo v zasebnem in javnem življenju brez strahu spoznavati svojo vero. Krščanstvo je zmagalo ne le s srčnostjo in odločnostjo mučencev, marveč tudi z močjo molitve vseh vernikov. Vera in ljubezen do Jezusa v presvetem Zakramentu naj vsakega vernika, od starčka do otroka navdušuje, da se uvrsti pod zastavo Kristusovo in gre zanj v boj. »Ostanite v moji ljubezni,« pravi Kristus. Ni pa treba dokazovati, da je v dosego tega smotra češčenje presv. Rešnjega Telesa najpriprav-nejši in najgotovejši pripomoček. Tu pred
tabernakeljnom se poživlja vera, tu se vnema plamen ljubezni 'božje, tu se pripomore krščanskemu naziranju do zmage. Tu moleč pred tabernakeljnom se bode posvetilo družinsko' življenje, pa tudi življenje vsakega posebej, tu bomo voditeljem za pravico in resnico izprosili vstrajnost do zmage. Torej:
Možje in žene, poslušajte klic Jezusov iz tabernakeljna: »Pridite k meni«. Pridite, pred tabernakeljnom mu potožite vse svoje skrbi, katere imate med seboj, s svojo družino, s svojmj otroci. Vsakdo ve za svoje težave, svet jih ne vidi, toda srce jih čuti. Pridite k Jezusu, prosite ga zlasti za svoje otroke, da bi bili dobri, pošteni, da bj delali vam čast in veselje; prosite ga, naj jih varuje slabe tovaršije, naj jim bo On tovariš in spremljevalec skozi življenje! — Vse, vse, kar vam teži srce, mu odkrite in prosite ga pomoči. Pridite, pa ne redkokrat, vsaj vsako nedeljo nekoliko pomolite pred božjo službo ali po njej ali udeležite se skupne molitvene ure! Ta ura bo v blagoslov Vam in vsej vaši družini.
Mladeniči, mladi Orli', pridite k Jezusu. Orel je tudi podoba Jezusa. Orel je bil že starim rimljanom sveta ptica, visoko so ga čislali in čast so mu skazovali. Lepo pravi sv. psalmist o prihodnjem Odrešeniku, ko je v preroškem duhu gledal njegovo trpljenje, njegovo poniževanje: »Tvoja mladost bo prenovljena kakor orel.« Orel staro perje zgubi in dobi novo, prenovi se, pomladi se. To prenovljenje orla je preroku podoba Kristusa od smrti vstalega. Nehvaležno ljudstvo ga je oropalo celo njegovega oblačila in grozno razmesarjen bil je položen v grob, kjer počiva tri dni in tri noči. Pa glej, vzdigne se prerojen in ponovljen nebeški orel k solncu večne luči, k večnemu božanstvu.
O mogočni orel, ko bi te le mogli posnemati! Naše življenje je zemeljsko, polno prahu in blata, polno bolečin in ran. Krščanski mladeniči, kvišku srca! Naj se srce ne navezuje na minljivo umazano grudo, kvišku naj se dviguje vaša mladost k večni božji ljubezni. — Kvišku roke! v molitvi pred tabernakeljnom naj duša prenovi svoje srčne želje za to, kar je večnega, nebeškega, bož-
jega. — V nadzetneljskfh prostorinah išči cilj svojega popotovanja, išči svojo pravo domovino! — Kvišku misli, želje, hrepenenje! Zapusti kar je grdega, ostudnega, pregrešnega, kar je zoper voljo 'božjo, dvigni se kvišku na perutih orlovih v nebeške višave, išči Jezusa v tahernakeljnu, da ga vedno bolj spoznaš, ljubiš in na njegovem srcu prebivaš! — Drzno na perutih ljubezni Jezusove naj se dvigne tvoj polet proti ne-besom, — v solnčnem svitu božje ljubezni — tu se prijetno, srečno počiva. — Da, mladeniči, prav mnogokrat prihitite k taberna-keljnu in darujte Jezusu svoje srce, akoravno je revno, slabo, bolno, — na njegovem Srcu bo kmalu prerojeno, bo bogatejše v božji ljubezni, močnejše v kreposti, veselejše v službi božji. Ako drugi Gospodu postanejo nezvesti in nehvaležni, Vi mu ostanite zvesti v živi veri in srčni ljubezni!
Krščanskadekleta.hčereMa-r i j in e , hitite k tabernakeljlnu! V letih mladostnih ste, pa tudi v letih nevarnosti. Krhka kot steklo je pozemeljska sreča. Pojdite k Jezusu ve, ki hočete svoje srce čisto nedolžno ohraniti! Blagor jim, ki so čistega srca! In ako se vam pot pobožnost i zdi sedaj težka, strma, kamenita, nič se ne bojte. Jezus bo vaš spremljevalec, on vas bo vodil, da srečno dospete v svojo pravo domovino. Svet 2. vsemi svojimi obljubami, z vsem svojim
veseljem človeškega srca ne more osrečiti ne zadovoljiti. Za en prostor pa vem, tih, ljub prostor, na katerem se duša čuti srečna, zadovoljna — ta prostor je pred taberna-keljnom v cerkvi. Tu iz presvetega Zakramenta tečejo reke žive vode, tu je dobro bivati. Veselje Zveličarjevo je bivati med človeškimi otroci, pri Jezusu pred tabernakelj-nom naj bo tudi vaše največje veselje. Kakor jelen hrepeni po studenčnici, naj hrepeni Vaša duša po Bogu v tabernakeljnu.
PrMite pred tabernakelj! KakoT stu-denčnica pogasi ogenj, tako pogasi presveti Zakrament nečiste strasti in plamen poželji-vosti. — Ako ste slabe, hitite pred tabernakelj — močne kot levi bote postale zoper vse napade sveta in hudobnega duha, ki hodi okoli, kakor rjoveč lev; ako je Jezus z vami, kdo bo zoper vas ? !
Ako hočete biti vesele — hitite k taber-nakeljnu, tu biva On, ki ima vso sladkost y; sebi.
Krščanska dekleta, hčere Marijine, ne po svetnem veselju, ampak po Jezusu naj hrepene vaša srca, ne v kalnih rekah babilonskih, ampak pri nebeškem studencu naj se okrepčuje vaša žejna, boreča se duša! Pri tabernakeljnu bote našle pravo srečo, pravi miT in pokoj v Bogu, da, Boga samega, katerega iščete bodete ondi našle.
(Konec prihodnjič.)
Čudežno ozdravljenje v Lurdu.
Gospica Ida Cantarutti iz Vidma, bivša mnogoletna gojenka uršulinskega samostana v Škofjj Loki, želi, da objavite sledeči dogodek. Naj bi isti pomnožil ljubezen in zaupanje do Marije tudi v srcih vrlih Slovencev! Ni sicer Slovenka, a se je učila v zavodu več let z Veseljem in zanimanjem slovenskega jezika.
»Hvala Bogu in Mariji, izpolnila se mi je želja, da sem se udeležila romanja v Lurd. /Bilo nas je 450 iz vseh italijanskih provinc, iz nami so bili tudi trije škofje, dva iz Sicilije in monsignor GrasseHi iz Viterbo. Slednji, starček 80 let, je romal tja že sedmič, tam je
hotel namreč obhajati svojo 601etnico maš-ffiištva. Imeli smo s seboj tudi več bolnikov, med njimi tri nevarno bolne. Najbolj pomilovanja vredna je bila jetična žena iz province Tortona. Pred odhodom je prejela zakrament svetega poslednjega olja, že dve leti je le-ižala nepremično na postelji in ponavljajoče se bljuvanje krvi jo je spravilo na rob groba. Kako mučno je bilo popotovanje taki bolnici! Ko so jo v Lurdu dvignili s posteljo ivred rz vagona, je bila bolj podobna mrliču, ikakor živemu človeku. Prenesti so jo nameravali v bolnišnico; ker je bik) pa vse prenapolnjeno, so jo sprejeli v hotelu . .7". . Tu
smo imeli popotniki skupen obed. Pri naši jnizi razum mene ni nihče znal francoskega jezika; zato je naprosila natakarica inene, paj -jo spremim k neki italijanski- bolnici. Kolika milost zame, da sem se seznanila z ženo, ki mora biti Mariji posebno ljuba! Globok vtis je napravil name že prvi pogled oa pobožno ženo, ki je zopet bljuvala kri. Ko ji je odleglo, me je prosila, naj ji oskrbrm malo juhe. Ostala sem pri njj dobre pol ure. Bila je sama s svojo materjo, ki je imela vedno solzne oči. Obi-skala sem jo pozneje še večkrat in zdelo se mi je, da se nahajam v družbi svetnic. Kako živa vera je navdajala blagi' duši! Bolnico so nesli parkrat k votlino, dvakrat so jo tudj kopali. Molila je z angeljsko pobožnostjo. V petek zjutraj je prejela svete .zakramente, nato mi je dala na svojega moža naslovljeno dopisnico in pristavila: »Go-spica, kaj pač čuti človek, ki čudežno ozdravi?« Odgovorila sem: »'Ne vem; toda vi mi boste povedali, če boste to izkusili.« V soboto je bila silno slaba, zdravnik se je bal, ida skoro nastopi smrt, kajti imela je le še prav majhen košček pljuč. Popoldne ob štirih se,ji je zopet vlila kri, vendar so jo nesli
(na prostor, kjer se vrši procesija z Najsvetejšim, in se bolniki blagoslavljajo. Stopim k inji in jo vprašam, kako se počuti. »Prav slabo,« mi odgovori. Pokleknem blizu nje, ker-de prišla procesija mimo, nadškof jj podeli sveti blagoslov, 'nakar se bolnica strese in omedli. Hitro pristopi zdravnik v strahu, da takoj nastopi smrt. Pokliče nosače in ukaže, inaj jo 'nesejo v bolnišnico. Ko so dospeli tja, odpre oči, zapusti posteljo in zakliče: »Živi (Marija! Zdrava sem!«
Po procesiji hitim v bolnišnico. Tam sem izvedela, kaj se je zgodilo. Prišedši v hotel sem jo našla v skupni dvorani. Vse jo tje hotelo videti, vse govoriti z 'njo, Joikaje stopi k meni in me molče objame. Naslednji dan je šla sama k votlini, kjer je prejela sv. obhajilo. Preiskalo -jo je šest zdravnikov, ki so vsi potrdili, da so pljuča cela in popolnoma zdrava.
Ob povratku sva bili skupa', hodila ie lažje kakor jaz. Pred par dnevi mi je pisala, kako je šla brez težave štiri ure navkreber, da je prišla v svoj domači kraj, počuti se izvrstno in želi, da se oznani vsepovsod, kako velika je moč naše ljube Gospe v Lurdu.«
Od Kristusa do Judeža.
Izmed vseh slik. kar jih je naslikal slavni italijanski mojster Lionardo da Vinci, je gotovo najdragocenejša »cena« ali Kristusova zadnja večerja. Podoba je prav ljubka in nežna, iz nje diha pravo življenje in značilnost.
Sredi na sliki sedi pri mizi Zveličar — postava, vsa v božanski vzvišenosti, in vendar tako mila in prijazna, da navdaja gledalca z največjim spoštovanjem in ljubeznijo, da bi pred njo pokleknil.
In kakor predočuje ta podoba primerno in vredno božjo in človeško osebo Kristusovo, tako so primerne tudi druge osebe na sliki, ki so pri zadnji večerji: posamezni apostoli, vsak s svojimi posebnostmi in značilnimi lastnostmi, — nežnočuteči in deviški Janez, ves poln ljubezni, do odločnega Petra, polnega krepke volje in navdušenja za Kristusa.
Vse te podobe globoko ginejo naše srce in nehote povzdignejo dušo do nadzemelj-skega: k Božjemu Sinu, ki je sredi podobe.
Le en apostol, le ena podoba je neprijetna našim očem, Ie ena vzbuja v nas globok gnjev. Juda Iškarijot, izdajavec božjega Sina, ki je svojega gospoda in mojstra, prijatelja in dobrotnika za trideset srebrnikov prodal rabeljnom; ki se ni bal poljub, ta plemeniti znak ljubezni med ljudmi, porabiti za grozno izdajstvo.
Njegov obraz izraža skrajno zavrženost, na katerem sta lakomnost in samoljubje izbrisala vsako nežno potezo. In to nas navdaja skoro z grozo, če gledamo Judovo postavo. Potuhnjeno-krvoločna poteza okoli ust, skupaj stisnjene ustnice, prežeče oči, ii» zlasti prsti, ki kakor roparska zver grabijo mošnjo z denarji: zaradi te popolne pokvar-
ienosti bi skoro vztrepetali, če bi ne umak' nili pogleda na plemenito-lepo obličje Zveli-čarjevo, ki odseva v božanski lepoti.
Te dve najbolje izraženi podobi na Lio-nardo da Vincijevi sliki imata pa prav izredno zgodbo, ki je za nas vse pretresljiva in poučljiva, pa tudi svarilna.
Zato bo gotovo marsikoga zanimala.
Zelo zamišljen v osebe in sliko, ki si jo je Lionardo da Vinci i glede kraja i glede oseb že uredil, je odšel mojster v Ukn, da bi si poiskal v središču umetnosti celega sveta oseb že uredil, je odšel mdjster v Rim, da bi da izvede to osnovo.
Posebno je hotel dobiti osebo, ki bi mogla predstavljati na njegovi podobi Kristusovo osebo.
Brez cilja !je neumorno blodil od vzhoda do zahoda, od juga do severa, po »večnem mestu«, povsodi tiščoč, povsodi zasledujoč svoj veliki namen.
Toda nikjer ni našel tega, kar je iskal. Pač je videl na stotine lepih, plemenito izraženih obrazov, pač se je marsikomu brala na licih visoka plemenitost in na očeh velika njegova vrednost — toda osebe, ki bi v pravem razmerju združevala zunanjo in notranjo lepoto, ki jo je rabil za Jezusov obraz, te je iskal zastonj. Že se je hotel truden in ne-voljen vrniti domov, ko začuje iz neke cerkve petje in vmes zelo plemenit glas. Ta glas je bil tako ljubko doneč in tako globoko v srce segajoč, da stopi slikar nehote v cerkev.
V cerkvi spozna, da prihaja petje s kora doli in da 'je soio-petje.
Lionardo da Vinci takoj sklene, da hoče tega pevca tudi po vnanjem poznati. Zdelo se mu je, da more biti pobožnost, lepota duše in prisrčnost, ki so se sipale iz onega petja, le v plemenito zraslem telesu v zvezi z lepo dušo.
In ni se motil mojster. Oni pevec na koru je imel tako krasen obraz in vsa njegova postava je bila tako prisrčna, da Lionardo takoj sklene: ta mora hiti model za Kristusovo glavo.
Zato zastavi slikar z upapolnim obrazom pevcu pred cerkvijo pot in reče: »Samo trenutek, signor.«
»S čim morem postreči, gospod?«
Pevčev glas se je glasil tako milo, tako upanje vzbujajoče!
»Jaz sem Lionardo da Vinci,« odvrne mojster, »in iščem vredne Kristusove glave za svojo »zadnjo večerjo«.
Cerkveni pevec se vljudno nakloni. Kakor vsi Rimljani, je tudi on poznal slavnega mojstra v slikarstvu iz slik in po njegovi slavi.
»Mislim pa, da bo vaš obraz pravi model za Kristusov obraz,« je nadaljeval Lionardo. »Ali vas smem prositi, da bi mi posodili vaše poteze za ta vzvišeni namen?«
»Toda, mojster?« —
»Ne pustite, da bi vas prosil zastonj. Saj opravičuje namen moje prošnje moj drzen nastop, da mi torej ne boste zamerili.«
»Tega vam gotovo ne zamerim.«
»In vendar se obotavljate ustreči moji prošnji?«
»Mislim namreč — da nisem vreden model za Kristusovo obličje«
»Preljubi, sikromni človek! Ravno ta odgovor pravi, da ste vredni. Zato vas še enkrat prosim, da mi izpolnite željo. S tem napravite dobro delo, 'ker potem imam glavno osebo svoje slike. In kasneje, ko bo slika gotova, bote podžigali tisoče k molitvi do Odrešenika sveta.«
»Ako je tako, potem sem seveda pripravljen, da vam po vaši želji morem pomagati dokončati Vašo sliko.«
»Hvala, tisočkrat hvala! In kako smem imenovati model za Kristusovo glavo?«
»Jaz se imenujem Pietro Bandinelli.«
Že čez malo časa se je svetil nebeško plemenit obraz cerkvenega pevca Bandinel-lija na platnu kot središče započete slike. Obiskovalci Lionardijeve delavnice pa niso
mogli zadosti prehvaliti izvrstnega dela. •
Minulo ie nekaj let.
Mesec za mescem je rasla Lionardijeva podoba. Na levi in na desni Zveličarjevi strani so se vrstile plemenite podobe apostolov — toda slika še ni bila končana. Manjkalo je še podobe Kristusovega izdajavca,
Juda Iškarijota. In ravno tega je hotel Lio-nardo kar najbolje narediti.
Kakor je pa preje dolgo iskal vrednega modela za vzvišeno Kristusovo glavo, ravno tako je imel sedaj težave, ker ni mogel dobiti primernega vzorca za Jezusovega izda-javca. Dosti glav bi bil laihko dobil za pokvarjenca ali zločinca. Toda Judeževe glave ni bilo moči najti.
Globoko zatopljen v misli, kako bi vendar mogel končati svoje veliko delo, je nekoč zopet korakal po šumnih rimskih ulicah, ko opazi na stopnjicah ob vodnjaku berača, ki ga je kot umetnika zelo zanimal. Poteze na beračevem obrazu so izražale skrajno pokvarjenost. Temni lasje so zmedeno v kodrih padali na vdrti senci in na grdo čelo. Oči so nepremično zrle v nič in napete ustnice so se zdele, kakor da izhlapevajo strupene pare.
»Judeževa glava« je nehote rekel Lio-nardo in stopil je k beraču.
Toda kdo bi popisal začudenje in skoro strah, ko mu pokvarjeni mož, še predno ga je Lionardi sam nagovoril, z votlim, grdim glasom zakliče: »Glej, glej! Star znanec! Ali zopet iščete kako glavo za model, mojster?«
»Kako — kaj? Vi me poznate?« je jecljal Lionardo.
»Kako bi vas ne poznal, mojster? Saj ste pred leti slikali mojo glavo za Kristusovo podobo!«
Lionardi stopi ves preplašen par korakov nazaj: »Vi — ste — torej Pietro Bandi-nelli?« je zlog za zlogom komaj iztisnil iz ust.	!;
»Da, to sem jaz,« odvrne drzno berač brez najmanjšega srama ali kesanja. »Kajne, spremenil sem se? Da, da, od takrat naprej se mi je slabo godilo. Prišel sem v družbo igralcev in pijancev, zaradi česar sem zgubil mesto solista in cerkvenega pevca, in navadno nimam niti toliko vinarjev v žepu, da bi mogel z žganjem pogasiti želo. Toda sedaj bo že bolje! Sedaj bom zopet kaj zaslužil kot model, kaj ne, mojster?«
In prav grozilno vsiljivo pomoli mojstru svojo desnico. Toda ta ni pritrdil, ampak
molče gleda berača od vrha do tal. Ali ima opraviti z lažnjivcem, ali pa govori res resnico?
In res.
Cim je gledal pokvarjene poteze na beračevem licu, tem bolj je z grozo uvideval, da res pred njim stoji Pietro Bandinelli. Nekaj spomina na njegovo nekdanjo lepoto in na njegov plemenit izraz se je še dalo na njem brati — sicer pa je in pijača in igra izbrisala vso plemenitost in prikupljivost na beračevem obrazu. Tem bolj pa sta pustila ostre sledi popačenosti in zlobnosti.
Lionardo se je stresel, kakor da bi se hotel otresti zlobnega čarodejstva. Za trenutek dene roke na oči, — ni mogel več gledati grozne izpremembe.
Ko ga je pa berač čim dalje bolj vsiljivo nagovarjal in po zaslužku kričal, se mojster obrne in z globoko žalostjo vzdihne, rekoč: »Pojdite za menoj! Vi ste pravi model za Ju-deževo podobo!« . . .
*
Leta 1499. je dovršil Lionardo da Vinci slavno »zadnjo večerjo«.
Ne le poznavalci in ljubitelji umetnosti in nabožnega slikarstva so si naslajali srce in oko na prečudno krasno izvedenih podobah te slike, tudi preprosto ljudstvo jih je občudovalo in se k pobožnosti vnemalo.
Vsi so poznali Lionarda, in vsi so bili prepričani, da je človeštva zopet bogateje za eno umetnino prve vrste. — Vsi so izrekli, da sta Kristusova in Judeževa podoba najpopolnejši. Prvo so hvalili kot podobno Bogu, neprekosljivo lepo in plemenito; o zadnji so rekli, da je vrhunec umetniško dovršene slike človeške popačenosti in duševne nizkote.
Toda nihče ni niti zdaleka mislil, da so poteze onih dveh podob od iste osebe, katero je greh iz podobe Jezusove napravil v podobo Judeževo!
Nihče bi ne bil mogel misliti, da je bil žalostno padli berač, ki je na javnih prostorih mimogredoče prosil miloščine in ki je padel na najnižjo stopnjo človeških napak, da
je bil on model za Kristusov obraz v Lionar- Vsled pijače in igre je postal Pietro Bandi-dijevi »zadnji večerji«.	nelli, preje podoba za božjega Sina, pozneje
In vendar je bila to pretresljiva resnica: za izdajalskega Iškarijota . . .
Mednarodni marijanski kongres.
se bode vršil prihodnje leto v starodavnem Sol-nogradu. 2e je obljubilo več škofov, da se ga hoče udeležiti. Tudi dunajski župan Lueger je izrazil svoje srčno veselje nad nameravanim kongresom ter je zagotovil svoje sodelovanje.
Udeleženci bodo lahko pohiteli na znamenito Marijino božjo pot Alt-Otting, kamor privozi železnica v dveh urah.
Kongres se bo vršil s tem posebnim namenom, da bi družil razne narodnosti širne Avstrije pod zastavo skupne brezmadežne Matere Marije, kraljice vesoljstva ter pod okriljem skupnega očeta Pija X. v Rimu; stremil bo s svojim delo-
vanjem na to, da bi se uničile moderne zmote ter da bi se utrdilo kraljestvo Kristusovo v dušah, družinah in v državah — po Mariji.
Udeleženci kongresa bodo klicali k Mariji, Kraljici vesoljstva, naj blagoslovi Avstrijo; naj ta država vedno bolj spoznava svoje vzvišeno zvanje, da namreč varuje krščanstvo in sveto Cerkev.
Kongres so postavili pod varstvo sv. Jožefa, sv. nadangelja Mihaela, bi. Petra Kanizija in novega svetnika sv. Klemena Hofbauerja.
Ne dvomimo, da se bo tudi več Slovencev udeležilo lepega kongresa v proslavo Marijino*
Teotim.
Med brati Hrvati,
ali: naša pot v Dalmacijo.
(Piše urednik.) (Dalje.)
Ob osmih zjutraj, v pondeljek 2. avgusta, smo tedaj odrinili od brega v Reki. Študentje in gospodje zapojo narodno himno: Liepa naša domovina! Vsi se odkrijemo. To pesem in pa ono drugo prelepo »Slovenac i Hrvat« smo peli potem med vožnjo nevem kolikokrat. Kadarkoli se je ladja bližala bregu, vselej je znova zadonela »Liepa naša . . .« in vselej se je bilo treba zopet odkriti. Torej smo si dobro glavo prevetrili. — Parnik je začel puhati, morje se peniti, — in vedno bolj smo se odmikali bregu ter pomikali na široko morje. Zdaj nam je šele stopila Reka prav pred oči, na desno Trsat z Marijino cerkvijo, na levo pa so se nam prikazale v blesku jutranjega solnca selišča: Voloska, Opatija, Ika, Lovrana v ozadiu z mogočno Učko goro.
Parnik naš ie ubral pot med otokoma Krk in Cres. Na levi Krk bolj plošnat in obraščen, na desni Cres dolg in strm in gol. Ta dva otoka in nekaj manjših ž njima spadajo še k Istriji in tvorijo svojo škofiio, krško. Ljudstvo je hrvaško, samo po mestih je nekaj Italijanov. Tukaj nosi zdaj višjepastirsko palico naš rojak, doma z goriškega Krasa, škof dr. Anton Mahnič.
Mahnič, — to je ime, katero bi moral vsak katoliški Slovenec poznati in s spoštovanjem izrekati. Mahnič je bil, ki je začel — ko je po naših slovenskih poljanah ležala še gosta megla liberalizma — Slovence dramiti in jim z žarko lučjo svoje globoke učenosti začel razkazovati nevarnost liberalizma, z mečem svojega krepkega, rezkega peresa pa to meglo razganjati. On ie dal povod k 1. katoliškemu shodu in vsemu katoliškemu gibanju, ki je rodilo odtedaj toliko lepih sadov. Sedaj pa pase doli na teh otokih svoje dobre Hrvate in je to prej precej zanemarjeno polje povzdignil, kolikor se je dalo ter skuša med Hrvati sploh katoliško idejo razširiti. — Jaz sem bil že prej enkrat na Krku; bila je živa še škofova mati, krepka in dobrovoljna 'Kraševka, dvakrat »močna žena«; škofa pa ni bilo doma. Škofovo bivališče je prav lepo in stoji tik nad morjem; tudi stolna cerkev je lepa. V škofiji imajo tudi tiskarno, in tukaj se tiska list »Ss. Eucharistia«, glasilo hrvaško-slovenskih duhovnikov, častivcev sv. R. Telesa, katerega sem že zadnjič omenil. Škof Mahnič prihaja navadno vsako leto na počitnice na Kranjsko. In kaj
menite, kje prebiva tisti čas? Nikjer drugod kakor v farovžu v Preski pri našem ljubem in dobrem župniku in svetniku g. Brencetu. Zato pa g. svetnik tako ponosno okoli hodi in si misli: Nima vsak izmed vas škofa pod streho, kakor ga imam jaz! Lani se je enkrat toliko ponižal, da je pripeljal svoiega visokega gosta tudi v skrite in skromne Zapoge. Prišla sta peš — skoro dve uri — in ravno tako odšla.
Toda idimo, idimo dalje; zakaj dolgo pot imamo pred seboj. Vi bi si ne mislili, če vam ne povem, da je od Ljubljane pa do konca Dalmacije tako daleč kakor do severnega konca Avstrije na Češkem. Bližje se nam samo zato zdi, ker ni nič drugega vmes. Dalmacija je ozek in dolg pas ob jadranskem morju. In parnik vozi počasneje od železnice; seveda je pa tudi vožnja po morju mnogo lepša od vožnje v zaprtem železniškem vagonu. In zato čas hitro poteka. Tudi naša vožnja je bila kratkočasna — vreme krasno, solnčno — a vendar dolga; pluli smo dva dni in eno noč. Sempatje je bil odprt pogled na široko morje brez meja; večinoma pa smo pluli med otoki in celino. A kamor si pogledal na suho zemljo — od Reke pa do Kotora — skoro sam kamen, časih gol, časih obrašen z nizkim grmičevjem. Od česa se ljudje žive, sem si mislil! In vendar ni tako pusto življenje, kakor je na prvi pogled videti. Žive se od ribištva, tudi vina dosti pridelajo in — kdo bi si mislil — ko ni skoro nič drevja videti, pa mi je pravil neki gospod, da prodajajo drva celo v Italijo, da so krški škofljani prodajali drva sedanjemu papežu kot patriarhu v Benetkah. To ie čudno. Zemlja kaže gledavcu bolj pusto lice, kakor ga v resnici ima. In tudi to-le je čudno: Ko ljudje pridelajo toliko in tako močnega vina, v Dalmaciji menda ni takega pijančevanja in ni pijancev kakor pri nas. Pri nas pa tako pitje! Dolenjci zadnja leta, ko trta zopet tako bogato rodi, kar plavajo v pijači in v »bušenšankih«; kjer pa vina ni, pa v žganju. Ko bi pri nas po dalmatinsko uživali pijačo, bi morebiti tudi ne bilo treba abstinence, ki se je mnogi tako boje, kakor je je zdaj treba, ko ko se naši ljudje v pijanosti pobijajo in more. — Če pa pijača tudi v Dalmaciji prav nič hudega ne napravi, tega si pa vendar ne upam reči...
Naš parnik jo dobro reže naprej. Ni sicer videti, da bi posebno hitel, ker ni bližnjih predmetov, na katerih bi se videlo, kako jih zadaj pušča, na vodi se pa to ne vidi, ker je je polno spredaj in zadaj. Dolgo in široko brazdo na mor-iu Dušča za seboj, ki se pa vedno boli zgublja
in nazadnje čisto izgine; morje se zopet popolnoma zgladi. Tako je tudi s človekom. Nekaj časa potem, ko odide s sveta, je še nekaj sledu za njim, ga še kdo v misel vzame. Vedno bolj pa ugaša spomin nanj in kmalu je pozabljen, kakoi bi ga nikoli na svetu ne bilo. Le kar je za večnost narejeno, to se ne izbriše nikdar . . .
Na naši levici nas tam s celine, s hrvaškega ozemlja, gleda mogočno gorovje Velebit, ki se vleče silno v daljavo in v svojem spodnjem koncu dela mejo med Hrvaškim in Dalmacijo. — Otok Rab, istotako na levici naši, spada še k Istri; naslednji otok, podolgasti Pag že k Dalmaciji. Cerkveno ie pa razdeljen na dva dela: zgornji konec (ena dekanija) pripada še krški škofiji, ostali del pa zadrski.
Ker sem omenil škofij in smo že v Dalmaciji, naj najprej to pojasnim. Dalmacija ima. dasi nima mnogo več prebivavcev kakor Kranjska (600 tisoč), šest škofij, in sicer: Zader, Spliet, Hvar (na otokih), Šibenik. Dubrovnik, Kotor. V Zadru je nadškofija in semenišče za vse dalmatinske škofije. Seveda so škofije razmeroma majhne; a pomisliti moramo, kako je Dalmacija raztegnjena, potem pa še raztresena po otokih, da se vsak čas ne more na morje, in zato mora biti več škofij. Spljetska škofija, ki je največja, ima pa še pomožnega škofa v Makarski. Poleg Hrva-tov-katoličanov je pa v Dalmaciji tudi nekaj Srbov pravoslavne vere.
Za otokom Pagom se prične dalmatinska celina, in kmalu na nje začetku je mesto Zader. Zader (Zadar) je glavno, a ne največje mesto Dalmacije; šteje 13.000 duš. Proti morju kaže lepo lice, precejšnja vrsta velikih in lepih hiš v ravni črti ob morju, izmed hiš se vzdiga sredi mesta mogočen stolp stolne cerkve. Drugih cerkev ni videti. Po narodnosti je Zader še večinoma italijanski. V prejšnjih časih so imeli Italijani v Dalmaciji velik vpliv, danes je Zader edina občina, kjer imajo Italijani večino in moč v rokah. Bilo je ob dveh ali treh popoldne, ko smo se približali Zadru. Izstopili nismo, torej si nismo mogli mesta natančnejše ogledati; pač pa smo imeli od tukaj nekatere udeležnike naših shodov s seboj vzeti, zato smo pritisnili k bregu. Naši zapojo kakor vselej »Liepa naša domovina« — naenkrat pa začne kamenje leteti na parnik. Kaj se je zgodilo? Nekaj italijanskih mestnih po-stopačev, kakršni se dobe v vsakem mestu, ki jim je bila hrvaška pesem in naš shod trn v peti, ie hotelo dati s tem duška svojemu narodnostnemu sovraštvu in s tem pokazati svoio italijansko
22'
oliko. Trije naši dijaki so bili precej ranjeni na glavi, da jih je bilo treba obvezati, vendar hujšega ni bilo. To je bil prvi pozdrav v Dalmaciji, — hvala Bogu, da so bili prihodnji pozdravi prijaznejši! — Ti nesrečni, ti neumni, ti nori narodnostni boji v Avstriji! In ni jih in jih noče biti iconec; le še vedno hujši divjajo viharji narodnostnih strasti, da pretresavajo celo Avstrijo. Zakaj? Zato ker v javnosti in tudi na visokih mestih v državi vlada še vedno liberalizem, svo-bodomiselstvo, brezboštvo. Dokler ne bo šola in vzgoja mladine — posebno po mestih — bolj krščanska, dokler bo naučni minister vedno liberalec, dokler bodo smeli časniki tako zoper vero pisariti in vero izpodkopavati, ne bo nič bolje. Odločivni in najvišji krogi vidijo vse to, kako se zoper Cerkev dela in ruje, vidijo tudi posledice, pod katerimi trpe sami in cela država, — pa so s slepoto udarjeni! Noro, pravim, je to sovra-i štvo. Nemci ostanite Nemci, Lahi bodite Lahi, j nas Slovane pa pustite biti to, kar nas je Bog ustvaril — pa bo mir besedi!
'Pod Zadrom je nekaj prijaznih partij ob morski poti: več malih otočičev s precej gostimi naselbinami. Tu so nas začeli pozdravljati — ne več s kamenjem, ampak z zastavami, s streljanjem, zvonjeniem, z mahanjem robcev in živio-klici. No, taki pozdravi se že rajši sprejemajo. Razume se, da smo jim tudi mi pridno odzdrav-ljali, posebno naš mladi svet, študentje, da mahanja in klicanja ni bilo konca.
Pluli smo dalie in dalje — v smeri proti Spljetu. Dolg čas ni bilo en trenutek. Imeli smo dvojen pevski zbor: gospodov in študentov, ki je pridno popeval, ogledovali smo svet, študirali zemljevid, brali potne knjige o Dalmaciji, duhovniki opravljali brevir, imeli resne in šaljive pogovore, kajpada, da tudi brez jesti nismo bili. Vendar s tem, kaj smo jedli in pili, vas ne bom dolgočasil, kakor dolgočasijo mnogi potopisci svoje potrpežljive bravce. Samo to vam rečem: abstinent še vedno najbolje izhaja; nekateri so tožili, da je vino predrago, drugi da ga je premalo, tretji, da ga sploh ni dobiti, — jaz se nisem imel o vsem tem in takem prav nič potožiti, bil sem zadovoljen.
Naredila se je noč. Na spanje ni nikdo mislil. Ob 10. uri zvečer smo se bližali Spljetu. Ozirali smo se proti kraju, odkoder so se nam nasproti bliščale luči: tam mora biti! — Spljet ne največje mesto v Dalmaciji in stoji tudi najbolj fredi Dalmacije. Prebivavcev Ima nad 20 tisoč. Lego ima jako lepo; razteza se nekoliko v kro-
gu. nekoliko vzvišeno ob moriu; pristanišče je posebno lepo. Sredi mesta se dviga še mogočnejši in imenitnejši stolp stolne cerkve kakor v Zadru. Na naši podobi je videti, da ga ravno popravljajo. Zalibog, da se je zgodil zadnje čase v Spljetu velik preobrat — na slabše. Nekateri za-peljivci — neki dr. Smodlaka in drugi — so dobili ljudstvo na svojo stran in ga našuntali zoper cerkev. Ustanovili so si svojo stranko, ki je menda napol liberalna napol socialdemokraška. Kaj so katoliški voditelji, posebno duhovniki, delali, da so si dali od sleparjev ljudstvo tako ugrabiti, nevem. A tako se godi, kjer se katoličani nočejo o pravem času organizirati: pride sovražnik in jim ljudi vzame, in potem, ko je že veliko zgubljenega, začno šele ostanke skupaj loviti. Pa taki počasneži niso samo v Dalmaciji, ampak semtertje tudi po Slovenskem.
Kakor povedano, glavni cilj naših dijakov je bil Spljet; tam so imeli svoj shod; Dubrovnik jim je bil bolj za nameček. Torej so imeli v Spljitu izstopiti. Ogromna množica liudstva je pričakovala našega parnika na bregu, dasi je bila ura že pozna. A sprejem je bil — mrzel.
Nobenega pozdrava, nobenega odziva — videlo se je, da nam prebivavstvo po večini ni naklonjeno; naši somišljeniki si pa morda niso upali
Po svetu.
Škofovski jubilej sv. očeta Pija X. V torek, 16. novembra, bo 25 let, kar so bili sv. oče posvečeni za škofa v Mantovi. Posvečeni so bili v Rimu od kardinala Parochija, rojaka mantov-skega. Ker se je ravnokar slovesno obhajala 50-letnica mašništva sv. očeta, ni čutiti, da bi se 25-letnica škofovstva s kakimi posebnimi slovesnostmi praznovala, — posebno ker sv. oče niso velik prijatelj velikega šuma. Molimo pa za sv. očeta, da bi se jim bolj in bolj posrečilo izvesti geslo: »Vse prenoviti v Kristusu«.
Sestra Marija Bernarda. Zadeva radi pro-glašenja lurške Bernardke Sourbirous za blaženo. dobro napreduje. Zadnje dni je cerkveno sodišče dovolilo, da so odprli njen grob, ki s? na-
kaj oglasiti se, da bi nasprotnikov ne vzbudili. Tiho so odkorakali naši fantje s parnika v mesto. Pozneje so pripovedovali, da so bili v mestu dobro postreženi, da jim ni nikdo kaj žalega rekel ali storil, tudi župan jih je prišel pozdravit. Da se jim je shod dobro obnesel, to se samo ob sebi razume. Navduševali so se ti mladi ljudje in delali načrte, kako bodo razširjali katoliško idejo po vseh šolah po Hrvaškem in Slovenskem. Krasni načrti! Bog jih blagoslovi! Vesel pogled v prihodnjost, če bomo imeli take dijake!
Spljet (Spalato) je staro mesto, že od rimskih časov. Cesar Dijoklecijan, pod katerim je bilo 10., posebno kruto preganjanje kristjanov, si je sezidal tu velikansko palačo. In ta palača v večini še stoji; preceišen del sedanjega mesta zavzema. — Naš parnik je stal v Spljetu eno uro. Ker se jaz nazaj nisem tod vračal in si nisem mogel takrat mesta ogledati, sem skočil za nekaj trenutkov s parnika v mesto, dasi je bila noč, da sem dobil vsaj malo pojma o njem. Ulice so večinoma zelo ozke, kakor v vseh iužnih mestih, pred stolno cerkvijo je mal trg, poln znamenitih starin, ogromna pa je Dioklecijanova palača, stara 1600 let. Takega spomenika stare dobe razen v Rimu menda ni nikjer dobiti.
Ob pol polnoči smo odrinili naprej na jug.
hala v samostanu usmiljenih sestra v Neversu. Telo je popolnoma ohranjeno. Položili so ga v novo rakev in grob zapečatili.
Londonski župan — katoličan. Dne 29. septembra je bil izvoljen za župana sedemmilijon-skega mesta: London, zaveden katoličan John Knill. Mož je iz bogate družine ter znan kot velik dobrotnik revežev.
62-letni novomašnik. V jezuitskem zavodu v Kalksburgu pri Dunaju je opravil prvikrat najsvetejšo daritev grof Juri pl. Esterhazy-Galan-tha. Kot osemletni deček je vstopil v ta zavod ter se je izobraževal do 18. leta, ko se je odločil za vojaški stan. V boju pri Kraljevem Gradcu mu je bil konj prestreljen. Služil je nato še 10 let kot gardni častnik, potem pa se ie lotil gospodar
>2*
□Jp
□gD C=32C=1'
©
Cerkveni razgled.
c®n

®
stva na svojih posestvih. Smrt mu je ugrabila ženo in dva sinova, zato se ie pred tremi leti odločil, da postane duhovnik, in zdaj je srečno dospel do tega cilja.
709-letnica obstoja. Po samostanih frančiškanskega reda so praznovali v dneh od 28. septembra do 4. oktobra na slovesen način sedem-stoletnico, odkar je bil red ustanovljen. Na Dunaju so objavili posebno spomenico o ustanovitvi, o razširjanju in o delovanju tega znamenitega reda. ki šteje že 45 svetnikov, 90 blaženih, iz katerega je izšlo pet papežev, 80 kardinalov, 30 patriarhov in 2 00 škofov. Zapisnik redovnih mučencev je dosegel že število 500. Samo ob francoski revoluciji je bilo umorjenih 130 frančiškanov.
V novemberskem konzistoriju bodo sv. oče Pij X. podelili nekaterim cerkvenim prelatom kardinalsko čast. Zadnji konzistorij je bil pred dvema leti, od takrat je umrlo devet kardinalov, tako, da jih je zdaj samo 53, namesto 70. Gotovo je, da bo prejel kardinalski klobuk msgr. Bisleti, hišni prelat sv. očeta.
Čudež ejv. Januarija so zopet letos 19. septembra slovesno praznovali v Napolju. Ko je sicer strjena kri sv. muČenca postala tekoča, se je pričelo streljanje na ladjah, ki so bile takrat zasidrane v pristanišču; enako je pozdravilo čudež tudi vojaštvo s streli iz trdnjave. Znamenje za strele je dal mornariški častnik, stoječ na strehi stolne cerkve.
Poljaki v sv. deželi. Meseca avgusta je bilo 448 božjepotnikov iz Poljske v Palestini. Med njimi je bilo 68 duhovnikov in škof Fischer. Romanje sta vodila dva patra frančiškana. Poljskim romarjem se je bil pridružil tudi Slovenec pater Benigen, misijonar v Egiptu. Poslednji gospod je nekako pot pripravljal za slovensko romanje, ki si ima izvršiti meseca septembra prihodnjega leta. Upati je, da bo moč izvesti zaželjen načrt, kajti popotovanje v Jeruzalem danes ni več tako naporno, kakor je bilo nekdaj.
Romarji spravili zvonove v zvonik. V Jeruzalemu ie pred leti kupil nemški cesar Viljem na gori Sion nekaj sveta od turške vlade za 80 tisoč frankov ter ga je podaril nemškim katoličanom;'nemško društvo za sv. deželo je sezidalo na tem mestu lepo cerkev in samostan ter poklicalo tja Beuronske benediktince, ki so samostan in cerkev lepo uredili. Le zvonov je še manjkalo. Tudi te ie preskrbelo nemško društvo. Iz Nemčije so poslali štiri zvonove, a turški der-viši so izposlovali pri svoji vladi, da se je obe-
šanje in zvonenje prepovedalo. Zadnjič enkrat so nemški popotniki, ki so bili na izletu v sredozemskem morju, došli tudi v Jeruzalem. Med njimi je bil tudi arhitekt Sandel, ki je brez vednosti patrov s pomočio romarske družbe zvečer dal obesiti zvonove v prostorni stolp. Po vsem mestu se je govorilo o premetenosti potnikov. Pritožbe so šle na turško vlado, ki se je pa slednjič pomirila in molče priznala, kar se je na tihem izvršilo,Nemci pa so peli zahvalno pesem.
Redka avdienca! Pri sv. očetu Piju X. je bil nedavno sprejet 68-letni starček, ki je na vo-zičku-naslonjaču pripeljal svoio hromo ženico iz Modene v 17. dneh v Rim. Pot ie dolga čez 400 kilometrov. V Vatikanu so ženo z vozičkom po dvigalu spravili kvišku in mož jo je smel peljati k sv. očetu. Vožnjo nazaj po železnici so oskrbeli sv. oče.
Visoka čiastnika — ministranta pri sv. maši. V Dunajskem Novem mestu so imeli na vojaški akademiji (šola za vzgojo častnikov) izredno slovesnost, ki so jo priredili tisti častniki, ki so se ondi šolali pred 30. leti. Tridesetletnico so praznovali tudi s tem, da so imeli skupno sv. mašo, pri kateri so bili navzoči ne-le slavljenci. temveč tudi drugo mestno vojaštvo, vsi sedanji gojenci in profesorji. Sv. mašo je daroval duhovni voditelj dr. Miiller; kot strežnika pri maši sta se pa postavljala c. kr. generalni major vitez pl. Ger-stenberger in c. kr. oberstlaitnant pl. Šmarda. Oba sta bila v najlepši vojaški uniformi, odičena z raznimi redovi. Ta lepi zgled pač zasluži, da ga izve širša javnost.
Cerkvena kazen. Ker so v italijanskem mestu Adria proti škofu Boggianiju uprizorili demonstracije, pri katerih je bil škof ranjen s kamenjem, so sv. oče napovedali mestu »interdikt«, t. j. prepoved, vsled katere ne smeio duhovniki za nekoliko časa izvrševati cerkvenih opravil. (Dovoljeno je samo krstiti in podeliti sv. poslednje olje.)
Štiri romanja v sveto deželo. V bodočem letu so napovedana štiri romanja iz Avstrije v sveto deželo. Zgornji Avstrijci bodo romali pod vodstvom linškega škofa in bodo v Jeruzalemu od 14. do 23. aprila; Ogri od 9. do 18. maja; Mo-ravani od 16. do 25. avgusta, in Slovenci od 7. do 16. septembra.
Kaznovani učiteljski vojaki. Ko je bil zadnji katoliški shod v Kraljevem Gradcu, so vprizo-rili svobodomiselci protishod. V mestu je bilo takrat tudi 47 učiteljev na orožnih vajah, ki so poslali svobodomiselnim zborovalcem pismeni po-
zdrav. Vojaško poveljništvo je zato zvedelo, pa je kaznovalo dva učitelja, ki sta povzročila pozdrav in druge pregovorila, da so se podpisali, z dvadnevnim zaporom; vsi drugi pa so dobili ta-kozvani sobni zapor. — Vsa češka javnost se zdaj čudi, da se še dobe na božjem svetu ljudje, ki si upajo kaznovati brezbožne in svobodomiselne učitelje.
Francija je res čudna dežela. Venomer ču-jemo, kako si prostozidarji izmišljujejo vsakoiake postave, da bi zatrli katoličane in izruvali zadnje pojave verskega življenja. Po drugi strani je pa vendar ljudstvo globoko verno. Tako n. pr. se je zbralo zadnjič v Parizu o priliki tridnev-nice na čast blaženi Ivani d'Arc pri sklepni slovesnosti v baziliki Notre-Dame okrog 30 tisoč vernikov raznih stanov. Vse je bilo prenapolnjeno, na tisoče ljudstva je bilo še pred cerkvijo. Čudno je le, da katoličani tako mirno prenašajo tiranstvo sedaj vladajočega framasonstva, ki hoče z brezbožnimi postavami izpremeniti katoliško Francijo v pogansko državo!
Patroni avtomobilistov in aviatikov. Vsakdo ve, da imajo razni stanovi svoje patrone ali va-rihe in priprošnjike pri Bogu. Ko so pred desetimi leti prišli v modo avtomobili, (vozovi brez vprege, samogibi), so iskali in tudi našli patrona avtomibiliste in sicer sv. Krištofora. V starih časih so klicali sv. Krištofa na pomoč zoper nenadno smrt. Takrat je med ljudmi veljalo mnenje, da se ni bati tisti dan nesreč ali neprevidene smrti, kdor je kjerkoli že videi sliko tega svetnika. Zato pa so ljudje skrbeli, da je na vsaki cerkvi bil naslikan sv. Krištof in sicer v velikanski podobi, da ga je vsakdo, kdor je kie v bližini mimo hodil, lahko videl. Ce so torej sv. Krištofora avto-mobilisti izbrali za svojega patrona, je čisto naravno in soglaša popolnoma z zgodovinskim dejstvom. Na Italijanskem je vsled tega nastala moda, da imajo podobo sv. Krištofa vtisnjeno na svojih avtomobilih. Najnovejši šport (razvedrilno podjetje): zrakoplovstvo pa dolgo ni imelo nobenega patrona. Toda ni dolgo trpelo, pa so tudi aviatiki (zrakoplovci) bili preskrbljeni. Izvolili so si proroka Elija, ki ga je Bog v nebesa vzel v viharju na ognjenem vozu z ognjenimi kolesi. Sedanji zrakoplovci nimajo vpreženih v svoje velikanske vozove ognjenih konj, pač pa motorje za sto konjskih sil.
Po domovini.
V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu so bili imenovani čč. gg.: dr. J. Gnidovec, gimnazijski
ravnatelj, hkrati za rektorja v zavodu; Al. Mar-kež za gospodarja; J. Kržišnik za pravega profesorja, Fr. Rebol za namestnega profesorja; č. g. dr. I. Zore je odšel v Palestino nadaljevat bogoslovno vedo; č. g. A. Bukovič, prefekt, je stopil v jezuitski red.
Kongregacija sv. reda je določila, da se obhaja praznik Marijinega oznanjenja, ki pade prihodnje leto na veliki petek, v ponedeljek po beli nedelji.
Pomenljiv dan je bil 17. oktober, ko se je v Ljubljani ustanovila vseslovenska ljudska stranka. Od vseh vetrov so prišli zavedni katoliško-narodni Slovenci, da so pozdravili in potrdili novo organizacijo celokupnega slovenskega naroda na krščanski, narodni in ljudski podlagi. Bog daj, da bi mogli v tei veliki organizaciji združeni Slovenci tem krepkeje braniti vero in jezik slovenski proti notranjim in vnanjim sovražnikom
Še za nasprotnike nekaj! Za premišljevanje takim, ki so tudi katoličani, pa podpirajo nasprotnike sv. Cerkve, ponudimo sledeče vrstice, povzete iz izvrstnega mladeniškega lista »Mladost«: »Med sovražnike sv. Cerkve štejemo tudi može, ki deloma izpolnjujejo svoje verske dolžnosti, pa se družijo z ljudmi, ki dvomijo, da jim more kdo izmed gospodov duhovnikov grehe odpustiti. — Žene, ki pristopajo s svojimi hčerkami k sv. obhajilu, k mizi Gospodovi, pa hodijo na shode svobodomiselcev, kjer se grde sv. Zakramenti. — M a t e r e , ki molijo vsak dan k Bogu za srečo svojih otrok, pa jih srečujemo na shodih, kjer se oznanja boj proti sv. Cerkvi, pa v to družbo privedejo še celo svoje nedolžne otroke. — Dekleta, ki se pomude vsaki dan pred šolo pred Najsvetejšim v cerkvi, pa se pode in drve, kot bi šlo za stavo — v demonstracijskem sprevodu proti katoliškim in cerkvenim napravam in organizacijam. — Starše, ki bi bili hudi, ako bi jim kdo očital nevernost, pa puste, da pohajajo njihovi otroci v organizacije, kjer se trdi, da noben izobražen človek ne more biti danes katoličan . . .
Kako imenujemo taka početja? Gnusno brezznačajnost, rojeno deloma od strasti, deloma od zaslepljenosti in nevednosti, ki prihaja od brezmejne ošabnosti. Ali je čuda, če rodi ta brezznačajnost še večjo brezznačajnost — ki je obenem grešna in pogubonosna!?«
Duhovske Izpremdmbe v ljubljanski škofiji C. g. Val. Jakelj, župnik pri Sv. Križu nad Jesenicami je šel začasno v pokoj, da si utrdi zdrav-
je; župnijo oskrbuje jeseniški kapelan č. g. K-Čuk; č. g. T. Potočnik, župnik na Brezovici je imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetnika. — P r e m e š č e n i so čč. gg. kapelani: Janez Zavbi iz Žužemberka za župnega upravitelja v Ambrus, Karol Gnidovec iz Št. Vida pri Zati-čini v Žužemberk, na njegovo mesto je prišel Fr. Novak iz Stopič; č. g. dr. Anton Prešeren je nameščen v Borovnici, č. g. Fel. Funtek v Stopicali; č. g. And. Magajna, kapelan v Borovnici je postal župnik v Rakitni; č. g. A. Zore se je preselil iz Mirne peči v Motnik. Stalni pokoj je dovoljen č. g. Frančišku Gornik v Postojni. V pokoj je šel profesor dr. J. Marinko v Novem me; stu; nastanil se je v Preski. Č. g. J. Hartman, župnijski upravitelj v Planini pri Vipavi je dobil župnijo Blagovico. Župnija Gora pri Sodražici je podeljena č. g. Dom. Janež, župniku v Studenem. — Premeščena sta čč. gg. kapelana Leop. Černe iz Sodražice za administratorja v Babno polje in Fr. Pavšič iz Naklega v Sodražico.
Šentjakobska župnija v Ljubljani je podeljena sedanjemu administratorju č. g. J. Barle.
Prve slovenske šoMe sestre so odpotovale v Ameriko 21. septembra iz zavoda v Mariboru. Bog daj obilo sreče v novi slovenski domovini!
Prednica ljubljanskega uršulinskega samostana je postala č. M. Kristina Pesdirz, voditeljica notranje uršulinske šole.
Od Sv. Helene pri Dolgem. Naša župnija je bila letošnje leto tako srečna, da je imela v svoji sredini že dvakrat premilostnega gospoda kne-zoškofa. Prvič so tu delili sveto birmo, drugič so posvetili krasno cerkvico na podružnici sv. Agaje. Pripeljali so se k nam v soboto popoldne 25. septembra. Z velikim veseljem smo jih sprejeli. Šli so takoj v spovednico ter neutrudljivo spovedovali pozno v noč. Ob 9. uri se je začelo posvečenje ob navzočnosti 12 gospodov duhovnikov in obilnega ljudstva. Mlaii in venci okolu cerkvice so naznanjali, da se vrši nekai veličastnega. In sedaj imamo na našem pokopališču krasno in okusno predelano cerkvico. Za vse to se Imamo zahvaliti našemu rojaku, preč. g. Janezu
Smrekarju. — V ravno tej omenjeni cerkvici pri sv. Agati so bili pred kratkim tatovi, kjer so vzeli kelih in pateno. A ne dolgo potem je našel nekdo po naključju blizu cerkve v grabnu kelih, patene pa ni bilo zraven. Čudno, da zločinec ni odnesel tudi keliha s seboi! Dosedaj še niso prišli uzmoviču na sled.
Goriško. Nova maša. Dne 19. septembra je bil v Turinu na Italijanskem v mašnika posvečen Slovenec, naš domačin, č. g. Jožef M a 1 ič s Peči pri Rubiiah, ki se je šolal štiri leta na goriški gimnaziji, potem pa je bil sprejet v red Salezijancev v Turinu. Dne 27. septembra je v svoji rojstni vasi na Peči daroval prvo sv. mašo. — Č. g. Mihael Kragel, začasno vpokojen, je zopet kot župnik nastopil svojo službo, in sicer v Škrbini. — V goriški bogo-slovnici je imenovan kot profesor bibličnih zgodb stare zaveze č. g. dr. Josip Ličan namesto d r. T a r 1 a o ; za dogmatiko pa č. g. Alojzij F o g a r.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povečani in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. — Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden; najprej jih prejmo najod-daljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. po-reška, krška in seniska škofija; dalmatinske in bosenske škofije; djakovska, zagrebška in ogrske škofije; sekovska in videmska; 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tržaško-koperska, 6. lavantin-ska škofija.
Uredništvo je knjige že prejelo. So lepe. Odločno pa moramo grajati, da se na prvi strani in tudi na zadnji koledarja ponuia na prav sladak in vsiljiv način — šnops. Ali je družba sv. Mohorja za to poklicana, da bo šnopsarijo po Slovenskem razširjala, kakor bi je ne bilo že dosti?! Nemoralno je, iz nesreče drugih delati kapital!
Nove knjige.
Nagrobnice. Uredil Frančišek Marolt. Drugi	varna«. Cena lično vez. K 2.40. V jako lični in
premenjeni natis. Z dovoljenjem preč. kn. šk. or-	obenem zelo prikladni žepni obliki so nekoliko dinarijata z dne 16. avgusta 1909, št. 3546. V premenjene oziroma pomnožene že vdrugič iz-
Ljubljani 1909. Izdala in založila »Katoliška Buk-	šle od g. Fr. Marolta urejene »Nagrobnice«. Zbir-
ka obsega 24 slovenskih in 4 latinske nagrobne zbore, poleg že znanih lepih, v srce segajočih, a seveda že močno obrabljenih nagrobnic. (Blagor mu, Človek glei, Nad zvezdami, Jamica tiha, Usliši nas Gospod in še par drugih) dobimo v Maroltovi zbirki tudi veliko število novejših, deloma že v prvi izdaji se nahajajočih, deloma v tej zbirki ali sploh še nenatisnjenih krasnih nagrobnih spevov. Želeti je le, da pevska društva nekoliko časa prenehajo s starejšimi ter začno ob pogrebnih prilikah peti novejše nagrobnice. Kako tolažljivo bodo učinkovale n. pr.: Aljaževa »Pri mrtvaškem sprevodu«, Vilharjeva »Zalo-stinka«, Ferjančičeva »Pokojnemu v slovo«, Gerbičeva s posebnim krasnim Bilčevim besedilom pa tudi glasbeno ne zaostajajoča »Na grobu«, potem cela vrsta Foersterjevih, na dr. G. Pečjakova besedila zloženih, vsestransko vzornih, glasbeno-formalno dovršenih in globoko občutenih nagrobnic. Globoko bo učinkovala velli-častno se na pokopališču glaseča žalostinka na predvečer vernih duš — dragim ranjkim v spo-
min — in bo naša srca napolnila s sočutiem do trpečih ranjkih ter jih vnemala do dolžne pobož-nosti.	Stanko Premrl.
Novi oltar Marijinega vnebovzetja v Cir-kovcah. Opisal dr. Avguštin Stegenšek. V Mariboru 1909. — 15 strani debela knjižica z 11 slikami. Oltar, delo Ivana Sojča, kakor je na podobi videti, ie res nenavadno umetno delo, ki hvali svojega mojstra, — lepa pridobitev na polju cerkvene umetnosti. Cirkovce so župnija na dravskem polju na Štajerskem blizu Pragar-skega.
Pogrebni govor zglednemu kristjanu Antonu Puščenjaku, tržanu v Veržeju. Govoril prof. Fr.
Kovačič.--Veržej je trg na murskem polju,
nedaleč od Ljutomera. Iz govora ie videti, da je bil pokojni res vzor-kristjan, svet mož, biser med svetom, vreden, da se mu postavi tak spomenik v spodbudo in posnemo drugim. Ves dohodek od knjižice ie namenjen Marijanišču v Veržeju. Stane s poštnino vred 13 vin.
Prijedor v Bosni. Bogu hvala, ker ste blagovolili naš dopis radi novega svetišča žalostne Matere Božje tukaj, urediti v vrli »Bogoljub«.
Kapela — cerkvica — se pridno zida, do nedelje imena Marije bo do vrha dozidana.
Ako bi nam bilo omogočeno, bi jo do nedelje 7 žalostne M. B. pokrili in v notranjščini toliko pripravili, da bi bila oni blagdan blagoslovljena in službi božji izročena.
Toda nam sirotam je zmanjkalo vseh sredstev za tc; sreča, da smo toliko zamogli s stavbo uspeti.
Ubogo verno kristjansko rimo-kat. ljudstvo je storilo z delom in denarjem skoraj čez zmožnosti. Pokriti in dovršiti ter bogoslužno napraviti ie pa nismo mogli brez milodarne pripomoči od drugod.
O, kako manjka v tej jugoslovanski deželi še cerkva in kapel, v drugih deželah jih je pa mnogo in skoraj preveč ... Ko bi dano in mogoče bilo, bi jih vsaj desetino onih odveč prenesli v te za to prepotrebne kraje.
Ako imate kaj milodarov v dobre namene, za cerkvene naprave, za kristjansko kat. stvar v raznovrstnih deželah, pa jih zamorete blagovoljno za kam vpredeliti, prosimo lepo, naklonite
jih nam revam tukaj za novo svetišče križane Ljubezni in ljube žalostne Matere Božje.
V sili, stiski in potrebi smo sedaj veliki, da to cerkveno stavbo pokrijemo, napravimo in bogoslužno dovršimo.
2e v nedeljo Brezmadežnega Srca, a tukaj tudi sedem sv. radosti Marije Device, se je ubogo verno ljudstvo popoldne zbralo na stavbišču hiše božje h križu in mali podobi žalostne Matere Kristusove ter je zadružno opravljalo molitve za pripomočke napravi tega svetišča, pa za vse, kateri so in bodo milodarno k temu pripomogli.
Usmilite se nas, ker ne moremo za vse cerkveno potrebno sami si pomagati in oskrbeti. Če bi vtrpeli in blagosrčno hoteli kakovo milodarno pripomoč priposlati. prosimo na naslov:
Rimo-katolički župni ured sv. Josipa u Pri-jedoru, Bosna.
Kamnik. Lansko leto je neka oseba poslala za več kron poštnih znamk, da z njimi naroči svetinjice sv. Benedikta; ker se je pa naslov zgubil in se svetinjice niso mogle odposlati, se dotična oseba prosi, da naj se zopet oglasi pri P. Ananiji Vračko, vod. 111. reda v Kamniku.
Mati božja in bosensko-hercegovski katoličani.
Dobri bosansko - hercegovski katoličani v svoji živi veri časte zlasti prebl. Devico Marijo. Njej pripisujejo rešitev 415-letnega težkega turškega robstva. Ganljiv je prizor, ki ga J. pl. An-drejka v svoji knjigi »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini« (Druž. sv. Mohorja 1904, str. 90) omenja, kako so se verniki pred podobo Matere božje na vihrajoči zastavi 17. našega pešpolka vrgli na kolena in se ji s solznimi očmi zahvaljevali za rešitev. Vojake ie ganil ta srčni izraz hvaležnosti in pobožnega zaupanja v Marijo, da so se nehote odkrili.
Kadarkoli so se bosansko-hercegovski verniki zoperstavili sovražnemu Turku, jih je vodil prapor s podobo one, ki je pomoč kristjanov. Kakor so prestali dolgotrajno skušnjo in ostali zvesti otroci sv. katoliške Cerkve, so tudi ohranili ljubezen do Preblažene, ki se jim je vkoreninila globoko v verna srca.
Omeni jim Marijo, govori o njej, koj se obrne njihova pozornost nate, z vso pazljivostjo te bodo zvesto poslušali, ljubezen jim siie na obrazih kakor nedolžnemu detetu, ki mu mamica sklene ročici k pobožni molitvi ali pa mu pripoveduje o nebeškem detetu Jezusu, o angelu varilni, o Bogu Očetu in dobri Materi v nebesih. Kako zelo ljubijo nebeško Gospo, je dokaz njihov splošno običajni naslov: »Hvaljen Jezus in Marija!« V svoiih stiskah ali v nenadnih nesrečnih dogodljajih jim vzklika srce: »Jezus in Marija!«
Marijo, ki jih je rešila krutosti mohamedan-skih gospodov, so vzeli za svojo pokroviteljico, ščitila jih bo in varovala pred krvoločnimi jastrebi pod svojim materinskim plaščem.
Vsako leto se na praznik Marijinega vnebo-hoda zbere več tisoč vernikov Hercegovcev v Širokem bregu, da izkažejo vdanost do preblažene Device. Tu je njihova priljubljena božja pot, kjer z vsem sijaiem obhajajo praznik.
Ne smemo pa misliti, da stoji tu v Širokem bregu morda kaka velika cerkev ali celo bazilika, kakoršne so slovenske romarske cerkve; do zadnjega časa so imeli tu le majhno kapelo v čast Matere božje, preostanek izza časa turškega gospodstva, spomin na nestrpnost, krutost in
lakomnost mohamedansko. Sezidali so jo z dovoljenjem turške vlade, ki so ga morali uprav dragoceno plačati.
Ako pomislimo, da je bilo to edino večje zavetišče Marijinih častivcev v Hercegovini, ki po svoji majhni obsežnosti ni zadoščala ne iz zdravstvenih ozirov, ne z ozirom na sedanji čas, ko ima vsaka vas po drugih deželah svojo lepo cerkev, sedaj, ko se Hercegovina ponaša kot pod-ložnica kulturne Avstrije, je razumno, da je prav, da so začeli tu frančiškani zidati novo cerkev — za katero pa žal ni sredstev, da bi se pokrili veliki stroški.
Kar ie v Bosni in Hercegovini bogatejših ljudi, so ali Turki ali pa razkolni Srbi, od katerih čisto naravno ni mogoče pričakovati niti vinarja za katoliško cerkev. Katoličani so siromašni, ker jih je take napravila turška grabežljivost, in se najbrž ne bodo opomogli še desetletja in desetletja. Gradba hiše božje se je prenehala, ker je zmanjkalo denarja.
I<am naj se ubogo ljudstvo obrne, ako ne predvsem na svoje brate Slovence, od katerih pričakuje kolikortoliko pomoči? Prošnja je nujna, ker delo stoji, vsega priporočila vredna, ako pomislimo, v kako lepih cerkvah molimo mi dobrega Boga, medtem ko so naši mili bratje zgubili za časa turškega robstva vse svoje cerkve, vse samostane, in so se morali 400 let zadovoljiti s siromašnimi kapelicami ter s po nekaj kilogramov težkimi »zvonovi«. Obeta se, da bo v Širokem bregu s cerkvijo postavljen prvi prostor za povzdigo in napredek teptanega krščanstva v Hercegovini.
Upa se, da bodo bogoliubni čitatelji našega lista prošnji po svojih močeh vstregli.
Darovi, ki se bodo objavili v Bogoljubu, se sprejemajo v našem uredništvu ali pa v frančiškanskem samostanu v Ljubljani; tudi gg. župnikom se lahko izroče.
C. P. Tomaž Zubac pa ie dobil od svojega škofa in provincijala dovoljenje, da sme iti nabirat po svetu milodarov za to cerkev. Najbrž pride tudi na Slovensko. Ce pride tudi k Vam, priporoča se, da ga sprejmete prijazno in mu daste kak dar za nameravano cerkev.
BELI PRAPOR
: GLASILO MARIJINIH DRUŽB :
w
w
Kaj
pa pravijo odseki?
Vzdramite se vendar!
Ljube Marijine družbe, zdi se mi, da se ne mislite ravno prenagliti, prehiteti in pregreti. Pol leta je že, kar sem vam priporočil: Snujte odseke po Marijinih družbah in poročajte o tem »Bogoljubu«! A silno pičlo prihajajo ta poročila. Pač pa semtertja 'še vedno dopisi o kaki malopomembni smrti in pogrebu. — Vedite, dragi moji, da Marijine družbe niso družbe mrtvih, ampak družbe živih! In ravno zato, da bi družbe bolj žive bile, zato se vam priporoča snovati odseke. Odseki imajo prinesti •novo življenje in p o ž i v 1 j e n o dedovanje v Marijine družbe. — Vedite tudi, da Marijine družbe niso samo bratovščina, pri katerih se samo1 nekaj moli; tudi shodi in zakramenti — dasi-ravmo dve važni točki — vendar še niso vse: Marijina družba mora v življenje posegati. Povem vam, da me ie hudo v srce spekla beseda nekega odličnega duhovnika, ki sem jo nedavno slišal: Naše Marijine družbe niso to, kar bi imele biti. To niso nobene Marijine družbe (kongregaci-je, organizacije); to so samo navadne bratovščine. Marijina družba kot cerkvena organizacija mora bolj v življenje posegati, njen vpliv se mora bolj čutiti v fari in okolici. Fara in oko-Jica morata čutiti na sebi, da obstoji Marijna družba.
In k temu vam žele pomagati odseki.— Pričakovati bi bilo, da bo poziv za snovanje odsekov izšel od vodnika družbe. Če pa
ne pride od njega, pa sami sprožite to reč! P r e d s t o j n i š t v o je predvsem k temu poklicano. Pri Marijinih družbah je tako: vodnik ima sicer vajeti v rokah; ne gre pa, da bi vse sam vlekel. Čimbolj mu udje pomagajo vleči, tem bolje je; čim bolj udje sami delajo — pod nadzorstvom vodnikovim seveda — tem bolje. Ne samo vleči se morajo dati udje od vodnika, ampak sami morajo poprijeti in pomagati vleči; biti1 morajo pomočniki dušnega pastirja. In to se najbolje zgodi po odsekih.
Predstojništva družb, kaj pa ve delate? Ali mar nimate nobenih sej? Potem vaša družba ni v redu, kakor bi imela biti. •— če pa imate seje, kaj se vendar pogovarjate? Ali niso še nikoli odseki prišli na razgovor? Potem pa res ne vem, čemu skupaj hodite? Ali si jih mar ne upate ustanoviti r* Čudno! Ali je odseke osnovati in voditi' kaj težko? Prav nič! Vsi pravi Marijini družabniki bi morali veseli biti, da jim je dama priložnost, ka'j delati. Kaj ni bolje če pridete v. nedeljo popoldne skupaj in se pogovarjate, kaj ste kaj dobrega naredili in kaj še mislite storiti, kakor pa da pridete skupaj za same prazne marnje ali da ljudi opravl'ate?
Kje naj se odsek napravi? Poslušajte! Na vso moč bi bilo želeti, da bi imela vsaka Marijina družba prostor — dvorano ali sobo — zunaj cerkve, kjer se lahko shaja. Če imate izobraževavno društvo, bodite vsi družabniki udje tistega društva, fantje in de-
ikleta; samo da dekleta morda plačajo manj, ker društva manj potrebujejo. Če imate torej društvo, zbirajte se v društveni sobi ali dvorani, in sicer: fantje vsako nedeljo razun tiste, ko imajo društven shod (če ni že tisti shod ravnotam, v društvenih prostorih), dekleta pa vsaj enkrat na mesec, in sicer najbolje tisto nedeljo, ko imajo fantje družbeni shod (če ga nimajo v društveni sobi). Ce pa društva nimate, imate pa morebiti kako drugo sobo blizo cerkve, kjer se lahko shajate. Tam tedaj naj pridejo skupaj tudi odseki! Če pa tudi take sobe nimate, se pa lahko snidete v hiši kakega družabnika (če mogoče v bližini cerkve), dobro je tudi na vrtu, na klopiei konec hiše, pod lipo, pod kostanjem, ali kjerkoli. Ni treba duhovnega vodnika zraven, načelnik »odseka imej zapisnik vseh udov, preglej, če so vsi pričujoči in potem naj pove vsak, kar ve: kaj je storil ali kaj treba storiti?
iNo, vprašam vas: Ali je to kaka coper-nija? Če pa ni nič težko, zakaj se obotavljate storiti, kar bi bilo pravzaprav že davno treba storiti? — In vprašam: Ali bi ne bilo lepo, ko bi se naši mladi ljudje ob nedeljah popoldne v različnih odsekih po raznih krajih fare tako shajali, pomenkovali in posvetovali, kaj bodo dobrega ukrenili? Vprašam: Ali ne bo to vsakega dušnega pastirja veselilo, da ima take pomočnike, in ne bo z veseljem te stvari pospeševal?
Seveda odseki so različni po različnih namenih. Pri nekaterih bo treba več posvetovanja, pri drugih ne; pri nekaterih treba agitacije (za časnike, za treznost), pri dru-igih zopet gre kar samo od sebe (za lepšanje cerkve, pogosto sveto obhajilo). — Katere odseke da naredite, to vam je bilo že povedano. Če ste pozabili, poglejte tisto številko »Bogoljuba«. Kjer je družba večja, se lahko inapravi več odsekov, kjer manjša, pa manj.
Gotovo naj pa nobena družba me bo brez treznostnega odseka! Če tega ne spravite skupaj, to bi' bilo res sramota za naše Marijine družbe! Ne vesel, ampak žalosten jih človek mora biti — tako nič življenja, nič smisla za apostolsko delo, za blagor bližnjega imeti. Ali je to delo
mar nepotrebno? Tega menda vendar mikde ne bo trdil, kdor ima oči v glavi! Ali nemogoče? Ne nemogoče, ampak le znamenje brezdelriosti in brezbrižnosti bi bilo to! Ako pa mislite kaj začeti, zakaj čakate? Ali bi ne bilo že davno treba začeti?
Ko smo že pred sedmimi leti začeli delovati zoper pijančevanje, so nam rekli: To delo bo težko. Pri otrocih in pri Marijiirh družbah bo treba začeti. — Dobro! VpraSam pa zdaj: Koliko je pa vaša Marijina družba v sedmih letih za to reč storila?! Če bomo na ta način naše ljudstvo reševali, ga ine bomo nikoli rešili. Če bomo na ta način reševal; duše, ne bomo rešili nobene. In o naših Marijinih družbah se bo žalibog moralo reči s svetim pismom: »One pa niso iz semena tistih mož, po katerih je Izraelu odrešenje prišlo.«
Če pa dozdaj niste, vsaj zdaj pokažite iskrico življenja in začnite! Ravnokar smo dobili nove čedne »sprejemnice« družbe treznosti. Dobe se v Ničmanovi prodajalnici v Ljubljani. Te naročite (samo ene dopisnice je treba) i n jih razdeljujte med tiste, ki ste ijih za to pridobili! Potem pa tudi sporočite, kako vam gre in koliko vas :e! Ako pa tega ne zmorete ali nočete, potem ne vem drugega reči, kakor voščim vam: Lahko noč! Dobro spite!
Še na en odsek, prav važen, ne smemo pozabiti, ki pa doslej ni bil še omenjen. To je dobrodelni, zlasti za obiskovanje bolnikov To -je odsek, posebno primeren za dekliške družbe. Zato ga omenjam, obširneje o njem spregovorim še kak drug pot, ker je danes že drugega dosti naraslo.
Še enkrat vam kličem: Snujte odseke v Marijinih družbah! Vedite, da sama molitev sin poslušanje govorov še ni vse. Moli in d e-laj! to je pravilo krščanskega življenja, in tudi pravilo Marijinih družb. Družbe, ki svojih udov k tej krščanski delavnosti ne navajajo, svojega poklica ne izvršujejo v popolni meri.
Vaše geslo bodi: Na delokrščan-s k o!
Jan. Kalan, škofijski vodja Mar. družb.
Dva vzorna mladinska shoda na Štajarskem.
II. Dekliški Marijini shod na Tinskem.
V župniji zibiški, na jugu od Šmarja pri Jelšah, stoji na visokem hribu velika romarska cerkev Matere božje na Tinskem. Mnogo sto let že semkaj romajo Slovenci, pa tudi Hrvati. Cerkev je lepa gotiška stavba, postavljena v 15. stoletju. Poleg nje nekoliko višje stoji še starejša podružnica sv. Ane. Kar dve prostorni cerkvi skupaj! Kako globokoverni in požrtvovalni so pač morali biti stari Slovenci, ker so nam pozidali toliko božjih hramov sirom naše domovine, ki so poseben nje kras, pa jih dandanes s težavo ohranjujemo! V vernosti pač ne dosezamo svojih prednikov! S Tinskega uživa romar čaroben razgled na vzhodno, severno in zahodno stran. Nehote se mu izvije iz prs opravičen vzdih: Kako krasne kraje nam je vendar Stvarnik odločil za zemeljsko bivališče! Kdo bi ne ljubil prelepe svoje slovenske domovine? Kdo bi ne služil zvesto Stvarniku, ki nam jo je dal?
Z velikim veseljem so zato vsprejele naše mladenke vest, da se vrši na praznik Rojstva Marijinega na Tinskem dekliški Marijin shod. Gotovo nad 1200 jih ie prihitelo ta dan na Tin-sko iz šmarske in rogaške ter kozjanske deka-nije. V procesijah so došle iz Šmarja, Sladke gore, Sv. Petra na Medvedovem selu, od Sv. Križa tik Slatine ter iz Slivnice pri Celiu s svojimi dušnimi pastirji. Jedro udeleženk so bile članice Marijinih družb z družbenimi svetinjami na prsih. Petrška Marijina družba je prišla z družbeno zastavo. Milo so doneli zvonovi z visokega hriba v pozdrav hčeram Marijinim. Na slavoloku v bližini cerkve smo brali sledeči napis:
Pozdravljena dekliška četa, Za vero, čednost, narod vneta!
Slavolok pred glavnim vhodom pa je nosil besede:
Varuj Mati s Tinske gore Te dekliške naše zbore!
Hipoma je bila cerkev polna mladenk, pa tudi mnogobrojnega ljudstva. V svoii pridigi je g. kaplan Sinko iz Šmarja zbrane navduševal za življenje v Marijini družbi. Razložil je veliki pomen Marijinih družb za pretekla tri stoletja pa tudi za današnje čase, in poudarjal, kolika je sreča za dekle, ako mladostna leta preživi v dražbi Marijini. Po slovesni sv. maši domačega
g. kaplana Kovačiča smo imeli eno uro časa, da smo se nekoliko telesno okrepili. Ob 1. uri pa nam ie mogočna strelba naznanila pričetek dekliškega zborovanja pred cerkvijo.
Nepregledna vrsta deklet je stala okrog ovenčanega odra, ki je nosil napis:
Bog živi značajne mladenke,
Odločne, delavne Slovenke!
Na stotine mož in žen in mladeničev se je postavilo ob straneh, vsi radovedni, kako bodo nastopila dekleta.
Zborovanje otvori lepa Marijina pesem, nato pa pozdravi ogromno množico ljudstva in zlasti mladenke župnik Gomilšek, ki vodi zborovanje. Prva govori Vračko Ana v imenu zibiške dekliške zveze: Lanski nepozabni dekliški shod na Sladki gori nas ie mladenke vzbudil in vnel za prelepo delo v Marijinih družbah in dekliških zvezah, današnji naj pokaže naš vsestranski napredek. Pavline Ter. pozdravi shod v imenu sladkogorske Marijine družbe. Novak Marija poroča o vzornem delovanju šmarske dekliške zveze, iz katere se je rodila šmarska dekliška Marijina družba. Maček Ter. (Kozje) vnema sestrice za tri čednosti: 1. Bodimo v resnici ponižne v govorjenju, v obleki, v obnašanju. 2. S ponižnostjo družimo poštenost. Le deklica,1) ki je poštena v govorjenju, v vsem ravnanju, zlasti pa v življenju, je srečna. 3. Gojimo v srcih cvetko odkritosrčne pobožnosti, ki nas bo ne-razdružno zvezala z Bogom in Marijo.
Turk Jera (Šmarje) deklamuje pesem »Vrnitev k materi«. Cinglak Cec. (Šmarje) govori o berilu. Dekleta moramo brati, da se izobrazimo, pa le dobre kniige, le katoliške časopise. Me moramo zatirati slabo berilo po kmečkih hišah in ne smemo podpirati ljudi, ki širijo med naš narod brezverske časnike. To krasno apostolsko, nalogo moramo vse do zadnje izpolnjevati, da postane celi slovenski narod res katoliško-naroden. Vseučiliščnik »Zarjan« Ant. Ogrizek
*) Op. uredništva: Razločevati je treba med deklico in dekletom. »Deklica« je malo dekle (šolarica), odrasle so »dekleta«. Nikar preveč srčkanja in cartljanja! Zato tudi ni umestno vedno pisati »hčerka« mesto »hči«; časih že, a-ne prevečkrat.
izrazi svoje veselje nad veličastnim shodom in pravi: Še Slovenska ne bo propadla, ko vas vidim toliko sestric pogumno stopati na branik vere in naše domovine. Mi možje branimo naše svetinje na javnem bojišču, ve pa, sestrice, delujte posebno doma, da nam ostanejo vse naše družine verne in narodne! Vaše dekliško gibanje, vaše zanimanje za narodov blagor nam je jutranja zarja novega napredka.
'Predsednik sporoči iskrene pozdrave shodu od Erne Razlagove, učiteljice v Ljutomeru. Rada bi bila izpregovorila mladenkam v pouk na shodu, pa je bila zadržana. Zelja predsednikova, naj bi se v bodoče naše mnogoštevilne učiteljice bolj poprijele plemenitega izobraževalnega dela pri svojih priprostih sestricah, naj se kmalu izpolni! Vehovar Ana (Sv. Peter na Medvedovem selu) govori o današnjih nalogah slovenske mladenke in žene. Tudi me moramo biti sobojevnice v velikem boju proti sovražnikom sv. Cerkve in milega nam naroda slovenskega. Mladenke bodimo zglednega življenja, izobrazimo se posebno v ženskih strokah, združujmo se v dekliških zvezah in v Marijinih družbah, brigajmo se tudi za splošni položaj Cerkve in našega naroda in z besedo in zgledom v tem oziru vplivajmo na sestrice. Zena s tako predizobrazbo bo vedno v pravem smislu vplivala na moža, bo vzorna vzgojiteljica mladine, bo vestna gospodinja in sodelavka povsod, kjer se gre za blagor posameznika pa tudi celega naroda, prav po zgledu Brezmadežne.
Pere Neža (Podčetrtek) pravi: Ce smo tudi slabotne ženske, vendar lahko veliko koristimo veri in domovini. Pri svojem delovanju pa bodimo odločne in vztrajne! Bodimo zlasti prave hčere Marijine, ne le po zunanjih znakih, temveč po življenju. Špan Amalija (Sv. Vid pri Planini) pravi: Pri nas že imamo Marijino družbo, dekliško zvezo pa si v kratkem osnujemo, da borno delovale kot sestrice drugod in vse pripravile za enak shod pri Sv. Vidu prihodnje leto. Bevc Cilika pozdravlja shod v imenu pilštanjskih deklet, ki si že snujejo Marijino družbo. Drofe-nik Ema (Sv. Peter na Medvedovem selu) de-klamuje »Pozdrav hčerkam Marijinim« in sklene:
Zato, cvet slovenske mladine, Upiraj v Marijo oči;
Ce drugo na svetu vse zgine, 'Marija te ne zapusti.
Pezdevšek Rotija (Šmarje) deklamuje pomenljivo pesem »Marijin otrok pred nebeškimi vrati«, ki pravi o družbeni svetinji:
Na svetu nič mi dražje ni, Jo ljubim boli kot srčno kri, In vse srebro in vse zlato Ne da primerjati se z njo: To je ves kinč mi in lepota, Bogastvo moje, moja dota.
Gobec Mar. (Sv. Križ tik Slatine) kliče sestricam: Liubimo svojo domačo hišo! Brez sile ne hodimo od doma; ako res ni drugače, pa le v dobro službo! Skrbimo, da bomo imele po vseh župnijah Marijine družbe in dekliške zveze. Naučimo se gospodinjstva in glavnih načel ver-sko-narodne vzgoje. Zanimajmo se tudi za naše javne razmere in preganjajmo liberalizem na vseh straneh. Učimo se agitirati za vsako dobro stvar, zlasti za časnike in družbe. Kolenc Panika poroča, kako je delovala dekliška zveza pri Sveti Emi. Hajnšek Mar. (Sv. Peter na Medvedovem selu) govori o obrambnem delu. Branimo svoje dekliško poštenje z vsemi močmi, pa tudi poštenje našega naroda in jezika. Na tisoče ljudi vedno izgubljamo Slovenci z možitvami s tujci. Slovenka mora tudi pri sklepanju zakona imeti pred očmi čast svojega naroda. Zlasti rade sodelujmo pri obrambi slovenskih mej, da to, kar je bilo vedno naše, ostane tudi v bodoče naše. Vehovar Ana (Sv. Peter na Medvedovem selu) v pesmi »Dekliška budnica« med drugim poudarja:
Ljubezni ves žar Gori naj vsikdar Za krasne domače nam kraje!
Sloveniji v čast In v slavo in rast Deluimo v življenju najraje!
Cimerman Roza (Slivnica pri Celju) poroča z ozirom na letošnji petdesetletni jubilej, odkar je škof Slomšek prestavil škofovski sedež v Maribor in tako združil štajarske Slovence, kako krasne nauke je ta apostol Slovencev dajal pred 50 leti slovenskim deklicam. Drame Mar. (Zibi-ka) prednaša pesem »Kmetski hiši«. Verk Amalija (Sv. Peter na Medvedovem selu) govori o sovražnikih dekliške sreče. Ti so: ženska lahko-mišljenost, prevzetna obleka, slabe družbe, ples in slabe službe. Mladenka, ki se vseh teh ogiba, je čednostna, ie veselje Boga in Marije, staršev
in domovine. Čoki Barbara (Zibika) pravi: V boju z našimi strastmi, z lažnjivimi časopisi ter s tistimi, ki so jih pokvarili slabi časopisi, moramo biti trdnega verskega prepričanja. Le verna Slovenka je odločna in neustrašna. Take bodimo vsikdar, ako kdo napada našo čednost. Porabimo v takem slučaju dar jezika. Kos Ana (Sv. Ema) priporoča varčevanje po domačih hranilnicah in varčnost pri gospodinjstvu. Krivec Ana (Zibika) izreka željo, nai bi bil ta shod vsem udeleženkam v duhovni in narodni napredek in v krepko vspodbudo. Vsi drugi stanovi se združujejo, tudi dekleta bomo napredovale le tedaj, ako se združene pripravljamo za bodoče naloge po geslu: Z Bogom in Marijo za slovensko in nebeško domovino!
Dve uri, odločeni zborovanju, sta minili in predsednik sklene shod. Zahvali mladenke in druge za tako sijajno udeležbo ter poudarja, da veličastni shod, ki ie podal mladenkam toliko krasnih navodil za versko-narodno življenje in delovanje, mora roditi najlepše sadove.
Da si izprosimo blagoslova vsem sklepom, smo pohiteli k slovesnim večernicam, po katerih župnik Gomilšek v pridigi priporoči mladenkam, naj cenijo nad vse nedolžnost srca. Ona daje duši posebno lepoto in pravi mir, usposablja deklico za vsako dobro delo in ji vceplja nežno ljubezen do staršev ter ji daje upati srečne bodočnosti. Cuvai jo torej do altarja ali do groba, naj te ne premoti ne srebro, ne zlato, tudi ne najboljša možitev, da bi si pustila vzeti ta zaklad, za katerega so mnoge device žrtvovale celo življenje svoje. Ponižna in odločna vsikdar, si ga gotovo ohraniš, zlasti kot zvesta hčerka Marijina.
Bilo je ob štirih popoldne, ko je bil končan cel spored. Mladenke so posamezno, pa tudi v procesijah hitele domov veselih in navdušenih src. Molitev in Marijine pesmi so se razlegale na vse strani. Soglasna pa je bila sodba vseh, ki so se udeležili dekliškega Marijinega shoda: Bil ie izredno lep, govori krasni, navdušenje vsestransko. Tudi možje so rekali: To je res lepa reč za naše hčerke, kaj primeren pripomoček, da nam ostanejo pridne, poštene in srečne! * * *
Slišali smo, da je jako ugajal opis vzornega mladeniškega shoda v Kostrivnici; upamo, da bo tudi današnji dekliškega shoda na Tinskem Kako lepo se da združiti proslavljanje Brezmadežne in naše izobraževalno delo! To so vam najlepše verske, pa tudi narodne slavnosti. Mladina naša dobiva neizbrisne vtiske v cerkvi in zunaj cerkve. Iz verske navdušenosti izvira vnema za naše časne blaginje. Taka šola nam bo dala mož in žen, kakršnih potrebujeta Cerkev in narod. In ne bo je moči, ki bi nas zmagala.
Slovenski maldeniči, slovenske mladenke! Pod belim praporom Brezmadežne počiva vaša mladostna sreča. Srčno torej vsi, vse pod ta prapor! Zima se približuje, zato pa na krepko izobraževalno delo po naših družbah, društvih in zvezah, ki jih mora dobiti sleherna slovenska župnija! Tako smemo gotovo upati, da dobita opisana vzorna shoda prihodnje leto obilo po-snemavcev po vsem Slovenskem. Ciriljev.
(Dolg si bil dolg, prijatelj, pa naj ti bo odpuščeno, ker shod je bil res krasen. Bog Vas živi, Stajarce, dobro se sučete! Uredn.)
Sv. Stanislav Kostka.
Prvi čas v rimskem novicijatu.
Dne 2. julija 1565. so izvolili odposlanci družbe Jezusove za generala omenjene družbe svetega Frančiška Borgija'. Sv. Frančišek Borgija je bil v sorodu skoro z vsemi vladarji Evrope in ravnotako sta bila iz njegove rodovine že tudi dva papeža. Kakor vsak velik mož, >je hrepenel tudi Frančišek Borgija samo za enim vzorom: biti kolikor mogoče podoben ponižnemu Zveličarju. Pred tega svetega moža je stopil torej Stanislav Kostka prvič 25. oktobra istega leta. Kakor
vsi svetniki, tako je bil tudi sv. Frančišek Borgija čez vso mero strog proti samemu sebi, a poln dobrote in ljubezni do vsakega bližnjega. Ljubeznivo je objel Stanislava, čudeč se njegovim vstrajnim krepostim in bo-gaboječnosti in ga brez vsakih ovir sprejel v družbo Jezusovo. Ker je bil Stanislav od dolgega potovanja zelo truden, se je moral še nekaj dni odpočiti, preden je stopil v vrsto novincev.
Potem so vpisali sv. Stanislava v sprejemno knjigo novincev in natanko zabeležili
skromno premoženje, ki ga je prinesel seboj. Ta knjiga se nahaja še danes v rimskem arhivu družbe Jezusove — z lastnoročnim podpisom sv. Stanislava Kostka.
V dneh, ki so bili odmenjeni Stanislavu za odpočitek, se je seznanil z 20-letnim laji-kom Štefanom Avgustom, ki se ga je v svojih poznejših spisih večkrat spominjal.
Na dan sv. Simona, 28. oktobra, ko je obhajal general družbe svoj rojstveni dan, je bilo dovoljeno tudi Stanislavu pridružiti se drugim n» v'ncem, ki so bili že dalj časa v novicijatu. I<imski novicijat je štel takrat 40 novincev zelo različne starosti in ravno tako različne narod'1 jsli. Najstarejši med njimi je bil Janez Hay iz Škotskega. Kakor je bil ta Škot po bivanju v novicijatu najstarejši, je bil po starosti dr. Franc Torrec, ki je štel takrat 56 let. Bil je znan kot papežev bogoslo-vec, globok mislec in neutrudljiv delavec, ki je mnogokrat presedel po cele dneve v knjižnici. Dobro znan v zgodovini in napravi sv. Cerkve prvih stoletij rn najbolj vešč grškega jezika, je vzbujal pri cerkvenih nasp-otnikih strah. Kako so morali spoštovati novinci učenjaka, kateremu so se lasje že belili, a je z njimi vred opravljal vsako, še tako strogo opravilo z največjo ponižnostjo in poslušnostjo. Med mlajšimi sta vzbujala pozornost ne zaradi svojega visokega stanu, ampak zaradi čednosti, samozatajevanja in pobožric-sti posebno Fabij pl. Fabiis in Klavdij Akvaviva. Rodbina Fabija je spadala med najslavnejše plemstvo v Rimu, a mladi Fabij, vzgojen v največjem bogastvu, namenjen za dostojanstvo najvišje stopnje, je vzbujal vsled svoje pobožnosti in ponižnosti največje občudovanje že v zgodnji mladosti. Kot sovražnik razkošnosti ni hotel nikdar že v domači hiši spati v mehki postelji. Ko je dopolnil 18. leto, je dobil od očeta dovoljenje, da sme razpolagati s svojim imetjem kakor hoče. Pa njegovo srce je hrepenelo za drugim ciljem, za tisto revščino, ki jo je priporočal Jezus Kristus. Ker so bila vsa prigovarjanja njegovega očeta brez uspeha se je obrnil s prošnjo na sv. očeta Pija V., naj sprejme njegovega sina v kak red. Dasi bi lahko užival Fabij
vse najvišje posvetne časti, vendar je želel biti kot najskromnejši v kateremkoli redu.
Enak zgled pobožnosti in samozatajevanja je nudil Stanislavu 24-letni Klavdij Akvaviva. Klavdij je bil najmlajši sin Ivana Antona Akvaviva, kneza Artrii in matere Iza-bele, rojene plemenite Spinelli. Njegova mati je uživala več časti zaradi svoje pobožnosti, kakor radi svojega visokga stanu, in od nje se je učil Klavdij prvih naukov boga-
Sv. Stanislav Kostka.
13. novembra.
boječega življenja. Bil je veselega značaja, vnet za vse dobro in lepo, zale postave in rasti. Ko je dopolnil 11. leto, je znal iz glave vse psalme, in v 12. letu je znal poleg mnogih novih tudi grški, latinski in hebrejski jezik. Z velikim veseljem se je učil tudi matematike in v Perugii je poslušal nauke prava. Tudi v jezdarenju in boremju je bil zelo vešč in je veljal radi tega v najvišjih krogih za pravega dvorjana. Kljub vsej tej svoji časti pa jei ven-

dar občeval s svojimi služabniki kakor z največjimi prijatelji, češ, ako bi bil on na njihovem mestu, naj bi se ravnalo ž njim ravno tako.
Poleg tega so vplivale na njega s čudovito močjo še pridige sv. Frančiška Borgija, kakor tudi tajnika družbe Jezusove in mnogih drugih, da se je naposled odločil stopiti v njihov red.
Takoj, ko je povedal Klavdij generalu družbe Jezusove svoj namen, je ta povedal to papežu Piju V., ki je poklical Klavdija Akvaviva k sebi in ga vprašal: »Povej mi, ali je resnica, kar se mi je povedalo? Sklep,
stopiti v red je sicer svet, ampak zahteva tudi svoje težave!« Klavdij pa mu odgovori: »Ne samo zdaj, ampak že davno sem hrepenel po tem in sedaj je moj sklep trden.« — »Ako je božja volja tako, moj sin,« je sklenil papež svoj govor, »naj se zgodi!«
Z največjim veseljem je zapustil Klavdij Akvaviva papežev dvor in se napotil kljub grozni vročini peš v novicijat družbe Jezusove k sv. Frančišku Borgiju.
Ko so sprejeli Stanislava Kostka v isti novicijat, je bil Klavdij Akvaviva že tri mesece notri.	(Dalje prihodnjič.)
Zgledna družabnica.
Ni mi mogoče zamolčati sosestram okrog »Bogoljuba« lepega zgleda, ki nam ga je dala s svojim življenjem bogaboječa hčerka Marijina Frančiška Cebašek, rojena v Mošah pri Smledniku. Umrla je stara komaj 18 let. A dasi še tako mlada, je njeno življenje po zasluženju tako, da naj bi ga vsak posnemal.
Ze kot otroka jo je milost božja bogato obdarila: bila je bistrega uma, dobrega srca, pobožna in zavzeta za vse dobro in lepo. V šoli je bila vedno najpridnejša učenka. Njene otroške čednosti pa so se pomnožile tem bolj z leti.
Takoj, ko je bila dovolj stara, je vstopila z velikim veseljem v Marijino družbo, kjer je vestno in natanko izpolnovala svoje dolžnosti. K vsakemu Marijinemu prazniku je pridno opravljala devetdnevnico; rožni venec- pa ji je bil veden spremljevavec, brez katerega ni šla nikamor. Največja njena sreča pa je bil majnik, Marijin mesec. V tem mescu je molila s podvojeno gorečnostjo v cerkvi, kakor doma, kjer je tudi napravila v čast Mariji lep oltarček. Poleg tega si je naročila vsako leto druge »šmarnice«, da ie iz njih brala domačim dnevno premišljevanje. Sploh je brala pokoina Franica zelo rada, a le poštene liste in knjige. Ker je s šivanjem precej zaslužila, naročila si je marsikako pobožno knjigo, a črez vse ljub ji je bil »Bogoljub«, katerega je čakala vedno zelo nestrpno. Se v bolezni se ni mogla ločiti od njega, a ker sama ni mogla več brati, so ji morali brati drugi. Ali
ona se je po njem tudi ravnala; »Bogoljub« in molitvenik »Hči Brezmadežne« sta ji bila vodnika skozi življenje, kakor naj bi bila vsaki pobožni in pridni deklici. Vsako leto je s posebno gorečnostjo opravila Alojzijevo pobožnost za milost svete čistosti, katero je tudi v obilni meri imela. Bila je sicer lepe postave, mogočnih mehkih las, ki so se ji ljubko kodrali, a ona ie vse te naravne darove prezirala: počesala se je vedno gladko in trdo, in dasi ie bila sama šivilja, je bila njena obleka zelo priprosta, brez vsakega nakita in lišpa. Namesto sebe pa je ljubila bolj lepoto hiše božje. Dasi drugače zelo varčna, je bila za dobro stvar, posebno za cerkev, vedno med prvimi darovavkami. Posebno pa je gojila pobožnost do presvetega Srca. Bila je ud častne straže, ki io je vedno vestno izvrševala. Kakor Boga, je ljubila tudi svojega bližnjega, in kakor sem z njo vedno občevala, ne vem, da bi kdaj čez koga kaj rekla, nasprotno: pri vsaki priliki je spodbujala še druge k dobremu. Zelo se ie trudila razširiti »Bogoliuba«. Šla je celo v drugo vas, kar ie bilo pri njenem tihem, skromnem življenju nekaj težkega, a navdušenje in goreč nost za sveto stvar premaga vse. Dvakrat ie dobila za to — nagrado.
Lepemu njenemu življenju ie sledila tudi lepa smrt. Venomer je ponavljala: »O, Jezus, iz ljubezni do Tebe! Tebi živim, dokler hočeš, Tebi umrjem, kadar hočeš!« S pogledom na podobo presv. Srca je zatisnila oči.
Kako se gibljemo.
Vurberg. Naznanjamo, da so se v naši dekliški družbi ustanovili že lani ti-le odseki: 1. Odsek za lepšanje cerkve. Ta odsek ima na skrbi, da cerkev zlasti pred velikimi prazniki
lepo osnaži in olepša. 2. Odsek za razširjanje časopisov skrbi, da se čitaio v župniji dobre knjige in dobri listi. Iz knjižnice izobraževalnega društva se ie letos že nrečitalo okrog 1400
dobrih knjig. 3. Odsek za petje se je precej poživil. Zlasti pri mesečnih urah vednega češčenja se razlega petje naših deklet. 4. Odsek za agitacijo pogostega prejemanja sv. R. T. tudi izpolnjuje svojo dolžnost. Redki so dnevi, da bi nikogar pri sv. obhajilu ne bilo. 5. Odsek za predavanja, deklamacije itd. skrbi za zabavo pri »Dekliški zvezi«. Letos dne 5. septembra pa smo ustanovili še 6. treznostni odsek. Članice tega odseka bodo skrbele, da bodo dekleta vino le zmerno pile, žganja pa celo ne. Tudi za to imajo skrbeti, da dekleta brez nadzorstva ponoči ne bodo posedale in popivale po gostilnah. Zdaj pa le krepko na delo, da ga katera v glavo preveč ne dobi! (Op. uredništva. Če se ne motim, na Vurbergu precej dobro vino raste. Vsaj tam, kjer tega ni, pričakujemo pri dekletih povsod tudi nekaj »popolnih«. Da dekleta ne pijejo žganja in brez potrebe po gostilnah ne hodijo, to že tako mora biti. Družba treznosti mora doseči še kaj več. Sicer ste pa že prav pridne, in ko bi vas povsod posnemali, bi bilo dobro.
Iz Ambrusa. Dekliška Marijina dmžba obhaja leto svoio desetletnico. V spomin na to je družba poklonila svojemu odhajajočemu ustanovitelju in voditelju lepo podobo Brezmadežne. Družba kaže dosedaj lepe uspehe, vendar se pa nekaterim dekletom ne dopade moliti dnevnice B. D. Marije in uro pred Najsvetejšim. Seveda takim bolj dopade zabava v gostilni ali kje drugje. (Take pa niso za družbo. Ur.) Kakor je priporočal »Bogoljub«, ustanovili so se trije odseki, in sicer: odsek za olepšavo cerkve, za glasno molitev v cerkvi in abstinenčni odsek. Sploh se v Ambrusu jako gibljemo, le enega še manjka. Bere se še vse premalo, zlasti »Bogoljub« je premalo razširjen.
Št. Jakob v Rožu. Marijina družba. 8. septembra je bil za nas koroške Marijine družbe vesel dan. Ob priliki skupnega družbenega shoda nam je bila dana priložnost spoznati posamezne družbe; drugi, toda glavni namen je bil, da počastimo Marijo in jo prosimo pomoči, da bi nam pomagala vedno bolj napredovati v dobrem. Ta shod je bil na Zihpoljah, kjer je sloveča romarska cerkev. Shoda se je udeležilo šest Marijinih družb z zastavami. Ob pol 9. uri je bil sprejem sledečih družb: celovške, medgorske, šentlipške, gozdanjske in šentjakobske. Žihpoljska Marijina družba je prišla nasproti blizu kolodvora, kjer so nas pozdravili g. župnik. Ob 9. uri je bila
slovesna sv. maša in pridiga, kako naj Marijine hiere Marijo častijo in dajejo ena drugi lep zgled, in tudi neudorn. — Pri popoldanski službi božji so sledile pete litanije; cerkvena slovesnost se je zaključila s par Marijinimi pesmimi. Nato je bila na župniškem vrtu vesela zabava; prepevajoč razne pesmi in nekaj govorov. Čas ie kar hitro potekel in odriniti smo morale na vlak. Začetek je storjen, želeti in upati je, da se vsako leto izvrši taka slavnost Mariji v čast in v navdušenje nam sosestram. (Le prav gotovo! Ur.)
Črnuče. Lep dan je bil Mali Šmaren za črnuško faro: ustanovili smo dekliško Marijino družbo. K slovesnemu sprejemu sta prihiteli Marijini družbi iz Št. Jakoba in Ježice s čč. gg. voditeljema in lepima zastavama. Srčna jim hvala za to! častitemu g. misijonarju dr. Na-stranu, ki so neumorno spovedovali in dvakrat goreče pridigovali: Bog plačaj!
Ptujska okolica. Meseca avgusta pride na ptujsko dekanijo vsako leto vrsta vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa celodnevne molitve. V župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju smo imeli celo dva dni zaporedoma izpostavljeno presveto Rešuje Telo. Začetek v soboto, dne 14. avgusta, v jutro ob 6. uri peta sv. maša z blagoslovom. V nedeljo, dne 15. avgusta pa smo obhajali dvojno duhovno veselje: »Praznik Marijin in češčenje presvetega Rešnjega Telesa!« Pri pozni sv. maši so imela dekleta Marijine družbe skupno sv. obhajilo. Popoldan ob 5. uri sv. rožni venec, slovesne večernice s sedmimi čast. gospodi duhovniki. S popevanimi litanijami presvetega Srca Jezusovega in zahvalne pesmi »Te Deum!« Oba dneva zaporedoma so lepo in mnogoštevilno hodili župljani molit in častit presveto Rešnje Telo.
Prihova. Kako smo obhajali 700-letnico ustanovitve reda sv. Frančiška? V spomin na to imenitno obletnico smo naročili kip sv. Frančiška. Kiparski mojster g. Ivan Soje v Vitanju nam je napravil 85 cm visok kip sv. Frančiška v meniški obleki in s križem v roki. Obraz je lepo izdelan, tako da mojstrsko delo vsi hvalijo in občudujejo. 8. septembra nam je p. Ladislav, novoizvoljeni gvardijan v Celju, ta kip slovesno blagoslovil; nato smo ga pa spremljali med pokanjem topičev v velikanski procesiji po vasi. V cerkvi je imel potem g. gvardijan navdušen govor za tretierednike o predmetu: »Kaj nas učijo rane sv. Frančiška?« S slovesnimi litanijami smo zaključili to lepo in ginljivo slovesnost.
Urejuje: Janez Ev. Kalan.
|.S|H fn 9 založniku v Ljubljani, Ropitajera ulica
ItalU IK ^ gf krasno opremljena
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Zelo mnogovrstna vsebina, pojasnjena z mnogimi slikami, priporoča to edino pravo našo pratiko s podobo sv. Družine na naslovni strani vsakemu somišljeniku in somišljenici. Kupujte in priporočajte le našo pratiko! Dobiva se na debelo in drobno v založništvu, in še v trgovinah: ,Kat. Bukvama', Prodajalna ,Kat. tisk. društva', Ant. Krisper, Vaso Petričič, A. Korenčan, Ludv. Dolenec in F. M. Schmitt, trgovci v Ljubljani
Na drobno se dobi ,Pratika' v vseh trgovinah na deželi; kjer jei vkljub Vaši odločni zahtevi nimajo v prodaji, naročite jo zase a za svoje znance naravnost iz Ljubljane. Po pošti 10 vinarjev večl
Gledalo se le vedno
2561
H
* * * R.MIKLAUC
na dobro postrežbo, lepo blaga in nizke cene,
vsled tega je trgovina
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica št. 5
in pri slav. občinstvu splošno poznana kot najboljša trgovina blaga za moške in ženske obleke.

2694 10-1
Po^sr Hmelje in fantje!
Najnovejše in najboljše sreds vo za rast las, brk in brade je
Raste! št. i.
Deluje, da brke in brada postanejo gosti i j dolgi, odstranja prhljaj In vsako dr. go kožno bolezen z glave. NaroČi naj si ' saka dr žina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Cena na vsako pešto franko. 1 lonček K 360, 2 lončka K 5-—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom:
LGHarna pri Sv.Irojici, m ftoijac §!. 200, Slavonila.
Grlčar & Mejač
[Mana, mimm ulice 9
priporočata svojo največjo zalog®
ggeteuljenib eblelt za eteel^e io otrese io neue^ti v K©nfel{-— ciji za dame. nz
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritafieYelil
,2
Podružnice
Spljet, Celovec
:; in Trst ::
Delniška glavnica it K 3,000.000. ::
41
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje po čistih "Z 12 JO
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Celovec
:: in Trst ::
Rezervni fond s: K 300000. cs
Ivan Krejar
pasar in izdelovatelj cerkve-= nega orodja in posode =
LjjiMjnnn, Elizabetna cesta il 5
se priporoča v izdelovanje vsakovrstne
cerkvene posode in orodja
iz zanesljive kovine po vzorcih ali lastnem načrtu v poljubnem slogu. — Staro posodo popravi in prenovi, posrebri in pozlati; v ognju pozlatuje tudi sfrelo-vodne osti, vse po priznano najnižji ceni.
Po naročilu veleč. gosp. Andreja Č eb a š e k a izvršil je za stolno cerkev ljubljansko krasen, bogato pozlačen in ornamenliran lestenec v renesančnem slogu.	2796

■i
1 torej brezplačno dobi vsak človek v legami 7rnkoczy
poleg rotovza lepo tiskano deset napovedi ^e/o-

valca; tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3253 12-1
Najsigurnejša prilika za štedenje!
Vzajemno podp. društvo v Ljubljani
registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19
•prejema vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje
pO 4'|2°lo
t® jo I daje za IOO K 4 K 50 h na lato. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni
davek plača hranilnica sama.
Kanonik Kalan Andrej, i. r., predsednik 2797 Kanonik Sušnlk Janez 1. r., podpredsednik. Dr. Franc Dolšak, zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
!!! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje !!!
Lastna glavnica K 420.537-92.	Reglstr. zadruga z neomejeno zavezo.
- LJUDSKA POSOJILNICA <
Miklošičeva cesta št. 8. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do X. ure popoldan ter jih obrestuje po
'•IflRum TfiS-
Šiška, stolni kanonik,
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4-50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila |Pproti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se naj-kulant. eskom-pfirajo.
iredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in
Dr. Ivan Sušteršič, predsed.	________ _	. ,	...
trgovec v St. Vidu n. L Fran Povse, vodja, graščak, državni in deželni poslanec Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p B. Karo! Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik .»Ljudske posojilnice". Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.


Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las in da lasje postanejo gosti in dolgi, to je
Rastol Št. II.
Odstranjuje prhljaj na glavi ln vsako kožna bolezen. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončka K 5-—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroČi le pri meni pod naslovom:
Leharna pri sv. Trojici, Doiiiji Itoljac si. m, Slavonija.
•	o
•	•
Širite in priporočajte
naše časopise l
Vsak naš somišljenik in somišlje-niča bodi agitator za katoliški tisk.
Novi naročniki se sprejemajo z vsakim dnem. (g53-- 1 (j)
HoJoecJfl feJkn Mg »cenesa posteljnega perja I
1	kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega
2	K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K, belega skubljenega 6 K 10 v, 1 kg Izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se
%pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jako
__'trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankingblaga, I pernica 180 cm
dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezna psrnice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K: blazine 3 K, 3 K 50 v, 4 K. — Pošilja proti povzetju, od 12 K više franko. S« BEHISCH v Desanici 766 Sumava, Češko. — Zamenjava in franko vrnitev dopuščena, za neugaja-2035	joče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.	35—2
3
M
o^r
Priporoča se domača trgovina

JANKO CESNIK
(PRI ČEŠNIKU)
Naznanjam pri nakupovanju jesenske in zimske potrebščine, da sem z vsemi novosti že založen, kakor blago za ženske obleke in bluze, volneno, pol volneno, loden itd. Perilni barhant za obleke in bluze, spodnja krila, srajce itd. Novosti v zimskih suknenih in pletenih velikih rutah, rute, šerpe volnene, ženiljaste. - Velika zaloga moškega sukna, črnega kamgarna, ševiota, kakor modnega za obleke, površnike, zimske suknje itd. Odeje, šivane, volnene, porhataste, koče, konjske plahte itd. Cene poštene in 2684	najnižje, Popolna oprema (bališča) za neveste.	3—1
vmnrmi
Priporočava preča-stiti duhovščini in p. n. občinstvu vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno fino delo in najnižjecene. Prekupcem posebno priporočava oljnate barvevploščevmasfili :: p uŠEicah ::
Tovarna
rilaMni
Telefon štev. 154

slikarja napisov
pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice
:: v Ljubljani ::
Miklošičeva cesta 6 za frančiškansko cerkvijo
^Delovanje z etektr. močjo
Dekoracilska, stavbinska in :: pohištvena pleskanja::
Trgovina z oljnatimi barvami, laki in fir-neži ter z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti ::
Ceniki na zahtevo
26«2
Ceniki zastonj
[	>5}JtTTS /S f*
safafsi
SFŽSHS
Hii	Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
ms	-—:-—
smsKa
^H	:: Slavnemu občinstvu se priporoča ::
llH	dae II. februarja 1909 na novo otvorjena
Sm^SKBSP
seeggHssa SJiŽSRBStSSF aiSaf^ffiEftj
velika manufakturna trgovina
Franc Soiivan sin
> .J ,
SRSSKS
šrbshš
SHoSHB igggg
©tiSStfffi
ŠHSSJte IggStfg
mkšft&SR3©®skž
fS 2HS 3H5 5
Največja in najstarejša tovarna lončenih pečij in raznih lončenih izdelkov
Avansi flrelse
Mnogokrat	|S||kli^rii Mn-09°krat
odlikovana. W ILJUlfiJ&llfl odlikovana.
priporoča se stavnemu občinstvu in proč. duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilusfrovani ceniki so na razpolago.
Marijine kapljice.
Pozor! Novo! Čitaj!
8693 10—1
Tc kapljice so Izvrstno delujoče sredstvo ter so doslej najboljše domaČe zdravilo, ki izborno pomaga v mnogih boleznih. Posebr.o so priporočljive pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih, krču, bolezni na jetrih, zgagi, proti bljuvanju, glavobolu, prehlajenju itd. Krepe živce In telo in so tedaj neobhodno potrebne za vsako hišo. Na razpolago mnogo zahvalnih in pri-znalnih pisem in priporočajo jih mnogi zdravniki. Ukusa so dobrega in prijetnega in jih morejo zaužiti tudi otroci.
Cena franko na vsako pošto ^ 12 steklenic (1 tucat) 5 K; manj nego 12 steklenic se ne pošilja. Pošlje se po poštnem povzetju ali Ce se pošlje denar naprej.
Prosim, da se naroCuje le pri meni pod naslovom:
Lekarna pri Sv. Trojici
Dolnji Miholjac št. 200, Slavonija.
Čudež industrije!
Vsled velike kupčije dobavljam za smešno IZ /J.CA nizko ceno ie IV " vlvr krasno amerikansko zlato double švicarsko žepno uro ki se ne da ločiti od one iz pristnega 14 karat, zlata, s 36 urnim anti-magnetičnim kolesjem na sidro s sekundnim kazalnikom, 3 letnim jamstvom s fino pozlačeno verižico 1 kos K 4*60, 3 kosi K 12'90. Ravno ista v niklu ali Gloria-srebru, lepo graviran okrov s posrebreno verižico 1 kos 3'50, 2 kosa 6'50. Nikakriziko! Zamena dovoljena a'i denar nazaj. Pošilja po povze ju ali če se pošlje denar naprej. IIu tr. cenik zastonj in franko.
E.Holzer, Krakov, Stradom 18/99.
Bogata saloga 3263
šivalnih strojev S koles, pisalnih strojev
pri
Iv. J(K & sin
Ljubljana,
Dunajska cesta 17.
(3
£3
Katol. Slovenci!
Snujte povsodi Izobraževalna društva, kjer jih še nimate, in pristopajte jim vsi brez razlike stanu in spola. Čim tesneje se združimo, tem lažje bomo odbijali napade sovražnikovi V združenju je moč!
C
si_ii _ic
3r
ir
Prodajalna - -
Katol. tiskovnega društva Ljubljana, Kopitarjeve al.
priporoča vsakovrstne molitvenike, podobe, podobloe, različne nabožne predmete od navadne in do najfinejše izvršitve in po primeroma najnižjih cenah.
□ □
a a
Za jesenski in zimski nakup blaga
najdete v trgovini
Cene nizke.	* H?^ %	jfi A £
Postrem znano ??PH O K O I U
2562	v Ljubljani, Pogačarjev trg (Sadni trg)
zelo veliko izber blaga zadnje novosti.
H. Suffner, Ljubljana.
Le prave švicarske ure so zanesljive, dobre in trpežne; kdor hoče imeti tako, naj ne išče dolgo, marveč naj se takoj obrne na najzanesljivejši izvor
Švicarska industrija.
Prave švicarske ure so najboljše.
Svetovni izvoz.
Morejo se dobiti v največji trgovini ur
Zahtevajte brezplačno iti franko moj veliki ilustrovani cenik s 1000 slikami. Pri njem kupite naravnost od strokovnjaka in ne od kake vaške bazarske tvrdke.
št. j.
Nikelnasta cil.-rem. K 5'- ; enaka iz pravega srebra K T 80; z dvojnatim pokrovom K 9 75.
St. 2.
Prava srebrna cil.-rem. z lepim roža-stim kazalnikom, trpežno kol., K 9"—; enaka majhna za ženske K 9 50.
Št. 3.	Št. 4.
Kovinasta, posrebr.	Nikelnasta cil.-rem. tula z anker-rem. z dvoj- dvojnim pokrovom K9 50;
natim pokrovom	enaka iz pravega srebra
K 7 50; iz pravega	fino anker-kolesje, z raz
srebra K 10 75.	liinimi v zlato vloženim podobami, K 18 —.
Lokomotiv-patent Roskopf-ura.
K 4*5(1 Jamstv°3 ieta au
ll T OU«	denar nazaj.
Do danes se je dobila za K 450 Ie prav navadna, po-nikijana ura s papirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posrečilo narediti za K 4-50 uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, kaže natančno na minute, ima okrov iz Draveea niklja In se odpre.
.Katoliška Bakvarna v Llubliani'
¥ečna molitev
pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Izdaja z velikim tiskom. Cena v trpežni vezavi z rdečo obrezo K 3'—, z zlato obrezo K 3*90. Ta izdaja je tiskana s tako velikimi črkami, kakor ta-le sestavek. Obsega vseh 30 ur pred sv. Rešnjim Telesom, masne in druge molitve in pa pasjon ali popis Kristusovega trpljenja.
□□□□□□s^aai^aaaaa^
Voditelj v srečno večnost.
Molitvenik. Cena v fini trpežni vezavi z rdečo obrezo K 140, z zlato obrezo K 180, z vatiranimi platnicami K 2—. — Ta molitvenik je zelo popoln in obsega na 247 straneh poleg vseh potrebnih — za razne prilike prirejenih molitev — tudi stvarno razlago najpotrebnejših resnic sv. vere. Kljub svoji mnogo-stranski krasni vsebini pa ima tako priročno žepno obliko, da ga lahko spraviš v vsak žep, ne da bi te količkaj oviral. oaarrcMaaaaaaoi^^
Bogu kar je božjega.
Spisal Finžgar. Dobi se v raznih vezavah po sledečih cenah: K V—, 1'80, 2-20, 3—, 450, 4"60. — Ta molitvenik je zelo fino opremljen in ima tudi prav majhno pripravno obliko.
Nemščina brez učitelja.
Sestavil dr. Leopold Lenard. Cena K 1'20. — Kdor se hoče naučiti nemškega jezika brez učitelja, naj si omisli to knjigo. To je edino porabna knjiga, saj pravi pisatelj v predgovoru: „Vsakega jezika se je treba učiti in vsako učenje zahteva truda. Knjiga, ki ti obeta, da se boš kakšnega jezika naučil brez truda in v nekoliko urah ali dnevih, laže in te hoče samo goljufati. — Mi ne obetamo, da se boste iz te slovnice naučili nemškega jezika brez truda in pa že v nekoliko dnevih, pač pa, da se ga boste naučili s kolikor mogoče majhnim trudom iu v kolikor mogoče kratkem času,
V molitev se priporočajo:
Javne zadeve: Sv. oče ob 25-letnici škofovskega posvečenia. -— Praktično krščanstvo med katoličani. — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda; spreobrnenje razkolnikov. — Katoliško gibanje med Hrvati. — Edinost avstrijskih katoličanov. — Boj zoper pijančevanje. — Rafaelova družba; skrb za izseljence. — Mladina po mestih. — Razširjanje sv. vere, misijoni.
Zasebne zadeve: Neka Marijina družba, da bi spet dobila svojega dušnega pastirja. — Neka mlačna župnija. — Pokvarjen brat. — Vse že priporočene, pa še ne izpolnjene zadeve.
Zahvale.
Za razne od Boga prejete dobrote se zahvaljujejo: M. Šrol od Velike nedelje. — Vilma Josin iz Ljubljane. — Neka žena iz homške župnije rožnovenški Kraljici. ■— Fr. Friškovec iz Mengša. — Janez in M. Pirtovšek v Dovžah. — A. Ažman v Trstu za nepričakovano ozdravljenje hčerke na priprošnjo Brezmadežne.
Darovi:
Za »Dejanje sv. Detinstva«: C. g. Pavel Zaje, katehet v Škof ji Loki, 54 K; č. g. Ivan Vrhovnik, župnik trnovski v Ljubljani, 39 I<
14	v.; dve osebi 1 K 40 v.; neimenovan 2 K; župnijski urad Cerklje na Gorenjskem 12 K; č. g. Iv. 2avbi, kapelan v Žužemberku (druga zbirka), 10 K 4 v.
Za bratovščino sv. Dizma (za duše v vicah): Č. g. Iv. Zavbi, kapelan v Žužemberku, 148 K 86 v.; župnijski urad Cerklje na Gorenjskem
15	K-
Za misijone: Iz Smlednika 25 K; iz Istrije 12 K-
Za afrikanske misijone: G. M. Vraber, Žalec, 10 K.
Za stradajoče v Afriki: iz Skočidola 9 K. Za cerkev sv. Jožefa: Jožefa Kerpan 5 K; iz Srednje vasi v Bohinju 20 K 20 v.
Za slovensko kapelo v Gradcu: Dekliška Marijina družba v Srednji vasi 8 K.
Za kapelo milosrdnic v Mostam: 1 K-Za kruh sv. Antona: I. Kotnik 1 K 50 v. Za bolgarske misijone. Za vsakdanji kruh sv. Antona: Katarina Koprivec 20 K- — Za uboge bolgarske šolarčke: neimenovana po g. super. Val. Erženu 20 K; Hel. Ujec 10 K; veleč. gosp.
Stanko Premeri 3 K; po dr. F. Grivcu 10 K; g. Fr. Krošelj 10 K; I. Vršič v Kicarju 20 K; župnik Fr. Kepec 6 K; župnik M. Saje 5 K; G. Go-milšak v Gradcu 5 K-
Za misijon P. Turka: župnik B. Bartol 20K; župnik M. Saie 5 K; Andr. Jan iz Viševnice 10 K-
Za gobove: Iz Smlednika 25 K; iz Zagorja ob Savi 50 K.
Za Klaverjevo družbo: Helena Klemenčič 5 K; Andr. Jan 10 K-
Za »neko« cerkev: I. Slokar 2 K; župnik Fr. Kepec 6 K; K Turšič 2 K; z Jeseirc 4 K.
Za najpotrebnejši misijon: Iz Cirknice 5 K; župnik Kepec 4 K

Društvo sv. Marte
ima shod v nedeljo 31. oktobra.
Listnica uredništva. Več porabnega blaga je došlo zadnji čas, ki pa ni moglo priti na vrsto. Vse ob svojem času, kakor hitro bo mogoče.
G g. skladateljem, ki so poslali uglasbene pesmi: »Bogoljub« redno in navadno ne more prinašati not, za to ima premalo prostora in tudi ni za to poklican. Le ob izrednih prilikah kako izredno pesem. Ce želite, da se vam do-poslane pesmi pošljejo nazaj, prosimo, pišite ponje. Hvala sicer za dobro voljo, — a brez zamere, ni mogoče!
Dobro! , Poceni!
•o
o>
Nikel. remont, ura	K	2 50
Amer. Roskopf ura	„	3'—
Švic. Roskopf ura	„	H —
z dvoj. pokrovom	„	6'— prist. srebr., c. kr.
puncirana ...	„	7'—
Izvir. Ornega ure	„	18 —
Sten. ure, 70 cm vis.	„	7 — Z budilko in bitno
opremo ....	„	10'—
Stenske ure z godbo bud. in bitno opr. Švarcvaldska ura s
kukavico .....
Budilka, nik., 19 cm.
visoka......
Budilka s stolp.zvon. 3letno jamstvo. Zamena ali denar na?aj. Razpošilja po povzetju.
14 —
5 —
5-—

Max Bohnel
Dunaj IV, Margaretenstrasse 27/86.
Urar, sodnigtko zapriseženi cenilec. — Ustanovljeno 1840
Zaht;vajte moj veliki cenik s 5000 slikami, ki se pošlje vsakomur zastonj in f anko ne da bi se sililo kupiti.

Domača tvrdka!
Domača tvrdka I
2793 (Andr. Rovškov naslednik.)
Ivan Pengov
podobarski in pozlatarski atelje Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 20
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim pred stojništvom v naročila za izvrševanje strogo umetniško v raznih slogih izvršenih
oltarjev, kipov in svetniških soh
Iz marmorja, cementa, gipsa ali lesa Itd. ■■ Priznano umetniško dovršena dela! =
V
Priznalna pisma so vedno na razpolago!
Samostojnega
sprejmo šolske sestre v Trstu, Via
Pasquale Besenghi 14.
Naročajte j
2813
»Bogoljuba".
J
Brzojov!
Cenjeni bralci tega lista se opozarjajo na posebno priložnostno prodajo pri spodaj zaznamovani tvrdki, ki ima zajamčeno pristno dobro blago od konkurzne m; se, zatorej tako poceni. Lepe čipk. zastore 100 cm široke prej 90 v, sedaj 45 v., še boljše prej K 1"40, sedaj 65 v. Zastore iz blaga bordo ali zelene dvo-krilne prej K 3 80. sedaj K 2'70. Dobre preproge prej 90 v., sedaj 60 v., še boljše prej K 1*40, sedaj _	95 v. Dobro tirolsko platno prej tO v., sedaj 45 v.
Močno kmečko platno prej 80 v., sedaj 60 v. Močne tjuhe cela širina preje K l-40, sedaj 98 v., še boljše prej K 180, sedaj K 1'30. Dobre srajce iz oksforda prej 60 v., sedaj 45 v., še boljše prej 90 v,, sedaj 60 v. Flanel. post. odeje prej K 3 80, sedaj K 2'70. Odeje rdeče ali barvaste podložene iz dobre volne prej K 6 50, sedaj K 4 50, zelo velike prej K 8-—, sedaj K 5'50. Zgotovljene rjuhe brez šiva prej prej K 2-90, sedaj K 190, zelo težke prej K 3 60, sedaj K 2 60. Lepo rumb. platno preje 85 v., sedaj 55 v. Krasno modr. blago z židasto svetlobo prej 80 v., sedaj 50 v. Dobro tkano blago navad. šir. prej 6 v., sedaj 44 v., cela širina prej K 1'30, sedaj 90 v. Lepo rožaste preproge za omare Iz dobrega po-vošč platna 115 —[-70 prej K 2 90, sedaj K 1'70. Krasne garniture za neveste, 2 postelj., 1 namizni prt bordo in zel. prej K 13- , sedaj K 9 —. Modre plat. predp. prej 90 v., sedaj 65 v. Velike torbe za nakupovanje - ročajem prej K 1 70, sedaj K 1'—. Zgotovljene zglavnike s čistim perjem, dobro napolnjene prej K 7-—, sedaj K 4'—. Iste pernice prej K 18-—, sedaj K 12 —. Lepe bele žepne robce z barv. at). robom »/, ducata preje K 170, sedaj K J*—. Tel. hlačke za otroke s kož. podi. 1 velik. 50 v.. z zvišanjem 10 v. Krasne zimske oblekce 1 vel. K 1'30, z zvišanjem 10 v. Štaj. hlačke iz usnja sedaj K 2'70. Fino vijol. milo vseh dišav sedaj '/« duc. 72 v. Barvaste perilne flanele prej 75 v., sedaj 45 v. Težko tirol. platno 160 cm široko prej K 2 20, sedaj K 1'50. Velike klopčiče zimske volne prej 69 v., sedaj 40 v. Velike klopčiče dobre volne preje 90 v, sedaj 68 v.
Jaufhaus zur Sudbahn" Gradec, Hnnenstrasse 68134.
Navzlic teh čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kupi za več kot 10 kron, lepo praktično darilo. Pošiljatve nad 20 kron 1	se pošiljajo stroškov proste. Nepovoljno se brez napake zamenja. Prosi se za natančen in razločen naslov. 2651