Pregled dela Skupščine občine Kamnik v pretekli mandatni dobi Po izvolitvi odbornikov obeh zborov je bila 3. junija 1963. leta konstituirana dosedanja skupščina. V tej mandatni dobi je imela 54 sej, katerih se je udeležilo 73 % odbornikov, opravičeno odsotnih je bilo 15 %. neopravičeno odsotnih pa 12 %. Ce bi % udeležbe na sejah prikazali ločeno po zborih, potem je bila sklepčnost na splošnem zboru 77 % in na zboru delovnih skupnosti 68 %. Opravičeno odsotnih odbornikov v splošnem zboru je bilo 12 %, neopravičeno odsotnih pa 11 %. 18 % odbornikov zbora delovnih skupnosti se je opravičilo, 14 % pa jc bilo neopravičeno odsotnih. Odborniki splošnega zbora so bili v razpravah veliko bolj aktivni kot v zboru delovnih skupnosti, saj je povprečno razpravljal vsak odbornik 23-krat, v zboru delovnih skupnosti pa povprečno 20-krat. Od konstituiranja pa do danes sta oba zbora občinske skupščine .sprejela 119 odlokov, poleg tega pa se nekaj pomembnih aktov in priporočil. Serr? moramo zlasti prišteti -statut občine Kamnik in sprejetje raznih pravilnikov za delo posameznih občinskih skladov, ki jih je ustanovila skupščina. Med odloki so bili zlasti pomembni tisti, ki urejajo različna vprašanja s področja Nociale, komunalnega gospodarstva, šolstva jn zdravstva. Zlasti so bili pomembni odloki o preživninskem varstvu kmetov, o ustanovitvi sklada za borce NOV; na področju turizma odlok o izgradnji in varstvu turističnega območja Velike planine; s področja komunalnega gospo dajrstva odlok o ustanovitvi sklada za urejanje mestnega zemljišča na območju Kamnik; nadalje odlok o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije, odlok o obveznem zbiranju in odlaganju smoli, odlok O komunalnih taksah, odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin na ureditvenih območjih občine, nadalje odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš, o vzdrževanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje; na področju urbanizma je važen odlok o sprejetju urbanističnega programa za celotno občin, območje kot vplivno območje in več zazidalnih načrtov. Sprejet je bil odlok o ustanovitvi sklada za razvoj družbenih služb, na področju zdravstva pa odlok o obveznem fluorografiranju prebivalcev ter odlok o družbeno-materialni pomoči socialno ogroženim osebam. Pomemben je bil tudi odlok o ustanovitvi sklada Toma BREJCA. Vse Ho so predhodno obravnavali sveti na 94 sejah, skupno pa je sodelovalo 91 članov svetov, od tega 27 odbornikov in 64 ostalih članov. Sveti imajo skupno 13 stalnih in občasnih komisij. V teh komisijah je sodelovalo po en odbornik občinske skupščine in 68 ostalih članov. Pri tem ne smemo prezreti tega, da je bilo potrebno zbrati veliko gradiva v naših strokovnih službah. Največkrat se je sestal svet za družbeni načrt in finance in sicer 21-krat, nato svet za komunalne, nradbene jn stanovanjske zadeve, svet za delo, industrijo in obrt ter svet. za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo. Nekateri člani svetov so bili izredno prizadevni in so s svojim ustvarjalnim sodelovanjem veliko pripomogli h kvalitetni pripravi gradiva za občinske skupščinske seje. DELO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Občinski zbor je imel v tej mandatni dobi 4 seje. Na dveh sejah so odborniki poleg dane zaprisege izvolili tudi svoje organe, na dveh sejah pa so sklepali o odpovedi, ki jo je dal odbornik tega zbora na svoj mandat, in o potrditvi izida nadomestnih volitev odbornikov v občinski zbor, novoizvoljeni odbornik pa je pred zborom zaprisegel. 2. Zbor delovnih skupnosti je imel 6 sej. Na dveh so tako kot v občinskem zboru odborniki zaprisegli in izvolili svoje organe, na ostalih štirih sejah pa je zbor razpravljal o poročilu o združevanju sredstev za financiranje šolstva II. stopnje, o združevanju sredstev za razvoj družbenih služb, o reelekciji direktorjev in vodilnih ljudi v delovnih organizacijah in o poročilu sklada za razvoj družbenih služb v letu 1965, o obveznostih tovarne »Titan« Kamnik do sklada za razvoj družbenih služb ter o izpolnjevanju obveznosti delovnih organizacij do financiranja strokovnega šolstva. 3. Družbenopolitični zbor je imel 4 seje, na katerih je na prvi seji razpravljal o občinskem statutu, na drugi je sklepal o njegovem sprejetju, na tretji je obravnaval analizo dela občinske skupščine ter razpravljal o pripravah na občin- ske volitve, na zadnji pa je razpravljal o potrebah investiranja v objekte, ki služijo vzgoji in varstvu mladine, o programu od leta 1965 — 1970, o problematiki otroškega varstva ter investicijah v zdravstvu in poročilu o stanju in problematiki borcev NOB. Občinska skupščina je obravnavala vsa ostala vprašanja na skupnih sejah, zaradi česar ni bilo večje aktivnosti posameznih zborov. Ob obračunu dela v tej mandatni dobi moramo ugotoviti, da je skupščina izvršila pomembno delo tako v korist občanov kakor v korist celotni naši družbeni skupnosti. Cestokrat se je srečala z izrednimi težavami, zlasti je nenehno dobivala nove pristojnosti tudi brez materialnih sredstev. V tem času je bil storjen znaten napredek v gospodarstvu, vzporedno pa so rastle tudi potrebe na vseh področjih našega družbenega življenja. Izredno slabe komunikacije in tudi nešteta neurejena vprašanja na področju komunalnega gospodarstva so bila že skoraj ovira za nadaljnji razvoj industrije. Znaten porast standarda naših občanov terja kvalitetnejše komunalne storitve. Izredno se je povečalo zanimanje za nove lokacije za izgradnjo stanovanjskih hiš. Skupščina je kolikor toliko uspela uskladiti in rešiti neštete probleme, ki se porajajo v industrijskih področjih. Te rešitve so podane v urbanističnem programu, kj je podlaga za vse nadaljnje delo na tem področju. V komunalno dejavnost in družbene službe je bilo v tem obdobju investirano: Ndin A) v komunalno dejav. 9,646.165 1. šolstvo 2,484.656 2. zdravstvo 8,625.045 3. kulturo in presveto 549.849 4. državno upravo 184.049 P/ druž. služ. skupaj 11,843.599 Sredstva za komunalno izgradnjo so bila porabljena za gradnjo in obnovo cest, vodovoda na za-priški grad, kanalizacijo (n. pr. na Poljanah in v nekaterih mestnih ulicah) ter za gradnjo trafo postaje spodnje Zaprice. V ta znesek so vključena tudi sredstva iz krajevnega samoprispevka. V šolstvu so bila porabljena sredstva za dograditev osemletke in gimnazije ter osnovne šole Tunjice in osnovne šole Cešnjice (ki smo jo gradili skupaj z občino Domžale), za glasbeno šolo in za plačilo obveznosti iz prejšnjih let. V zdravstvu so šla sredstva za dograditev zdravstvenega doma in izgradnjo nove telovadnice ter glasbene šole. Tu je potrebno še nekaj sredstev za dograditev. Sredstva za kulturo in prosveto so bila dana predvsem za obnovo zapriškega grada, ureditev oddelka NOB v muzeju ter pripravo osrednjega trakta za postavitev zbirke, ki je bila odkupljena iz Sadnikar-jevega muzeja in za tiste predmete, ki so bili odkupljeni na področju naše občine. Obnovljeni so bili kulturni spomeniki, ki so pod spomeniškim varstvom: Sv. Primož, Mali grad, ki so bili že precej v kritičnem gtanju, so pa po pomembnosti na prvem mestu v Sloveniji. Za državno upravo so bila potrošena sredstva za nakup opreme in nadomestitev raznega inventarja. Krajevna samouprava V naši občini imamo 20 krajevnih skupnosti. V teh sodeluje 199 članov. Vse krajevne skupnosti so zelo delavne, zlasti od 'tedaj, ko so sprejele sklepe o uvedbi krajevnega samoprispevka v skupni višini 4,653.010 N dinarjev za razne komunalne objekte (vodovode, ceste, javno razsvetljavo, ureditev pokopališč, kulturne objekte in ostalo). Doslej je bilo porabljenih 285.588.73 za vodovode, za ceste 1,088.086, za javno razsvetljavo 70.192, za pokopališča 6.688 in za kulturne objekte ter ostalo 67.128, skupaj torej 1,517.684 N dinarjev. Na računu pa imajo krajevne skupnosti še 456.453 N dinarjev za dela, ki so v teku. Vsako leto so na sedežu naše občine sestanki s predsedniki krajevnih skupnosti in sicer takrat, kadar sestavljajo programe in usklajujejo njihove potrebe, ki jih imajo do proračuna. Krajevni odbori so v letu 1963 sprejeli 71.699,20 N din v letu 1964 sprejeli 111.743,00 N din Krajevne skupnosti so v letu 1965 sprejele 52.602,52 N din v letu 1966 sprejele 60.000,00 N din To so bila sredstva za njihovo redno dejavnost, kakor za popravilo vaških cest, omrežja javne razsvetljave in druge izdatke, zadnja leta pa smo stroške za javno razsvetljavo plačali naravnost iz proračuna kakor že ves čas stroške za vzdrževanje pokopališč. Sredstva so bila za kritje vseh stroškov daleč pod dejanskimi potrebami. Po novi ustavi in na*em statutu je dobila krajevna samouprava veliko več pristojnosti. Nekdanji kra- (Nadalj. na 2. str.) (Nadalj. s 1. strani) jevni odbori so postali veliko bolj samostojni, saj imajo sta'us pravne osebe in pravico do lastnih finančnih virov, s katerimi razpolagajo samostojno. Ze danes razmišljajo nekateri odbori krajevnih skupnosti o tem, da bodo po triletnem roku uvedli skupaj z vsemi občani na njihovem območju spet krajevni samoprispevek in sicer za stvari, za katere menijo, da jih bodo le na ta način najhitreje rešili. Nedvomno ima ta oblika združevanja sredstev določene prednosti, ker se zelo hitro rešujejo različni problemi, ki vplivajo na standard prebivalstva. Take odločitve imajo tudi svojo politično vrednost in slonijo na preprosti logiki, da je veliko več vredno tisto, za kar se ljudje prostovoljno odločijo. Veliko koristnega je bilo zgrajeno tudi na podlagi združevanja sredstev gospodarskih organizacij. PRISPEVKI IZ DOTACIJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V LETU 1963—106« V sklad za negospodarske investicije so prispevali 12,420.600 N din in sicer za: komunalne namene 5,750.000 N din in za nakup ležišč v Samskem domu 6,670.00 N dinarjev, v sklad za razvoj družbenih služb v letu 1965 in 1966 pa v obliki dotacij 24,197.800 N dinarjev, dobropisi 79.300 N dinarjev, po posebnih pogodbah 202.160 N dinarjev ali skupno 27,012.400 N dinarjev. Ce bi rekapitulirali vse od leta 1963 do 1966, potem so bila sredstva, ki so jih dale gospodarske organizacije v letu 1963: 186.030, leta 1964: 817.570, leta 1905: 14,622.700 in leta 1966: 17.924.300 N dinarjev, skupno torej 42.583.000 N dinarjev. Podrobni podatki, kako so se sredstva uporabljala, so razvidn; iz vsakoletnih bilanc sklada za negospodarske investicije in iz bilanc sklada za razvoj družbenih služb. Iz teh podatkov je razvidno, da so bila zbrana znatna sredstva iz gospodarstva, ki so bila odločilnega pomena za dograditev nekaterih objektov in za tiste, ki jih bo še treba dograditi in da'i v uporabo, kot so telovadnico, glasbena šola, muzej in drugi komunalni objekti. V sklad za negospodarske investicije se sredstva ne združujejo več. Vse tisto, kar sodi v področje urejanja mestnega zemljišča, bo prevzel sklad za urejanje mestnega zemljišča, o finančnih virih, ki bodo prihajali iz naslova prispevka za uporabo mestnega zemljišča, za katerega je skupščina v lanskem letu sprejela tudi odlok, pa so razpravljali na zborih volivcev. Vso problematiko razvoja družbenih služb je prevzel sklad za razvoj družbenih služb, katerega je ustanovila naša skupščina 1965. leta. Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora je bil sprejet tudi program, ki se že izvaja. Za to obliko združevanja sredstev se je skupščina ponovno odločila na eni izmed lanskih sej, saj drugih virov zaenkrat ni, potrebe pa so izredno velike. To področje je izredno zaostalo, posledice takega stanja pa čutimo že sedaj. Vsi odborniki poznajo program/, ki smo ga sprejeli na zadnji seji družbenopolitičnega zbora. Od tega smo nekaj le realizirali. Težave pri združevanju so res precejšnje, toda kje jih pri nas ni. Bile so tudi v preteklosti, pa smo jih več ali manj uspešno premagali. In končno ali je sploh kje kakršnokoli področje brez težav? Seveda pa obstojajo tudi meje, tako v kupni moči Itekor tudi pri sredstvih go-spodarsk h organizacij. Zato so posvetovanja s preds avniki gospodarstva, da ne zarez: mo pregloboko v njihove fonde, kajti s tem bi oslabili materialno podlago za razširjeno reprodukcijo in tudi močno vplivali na njihov nadaljnji razvoj. Celotno združevanje sloni na načelu solidarnosti, zato občinska skupščina poziva vse gosp. organizacije, da le-to spoštujejo. Saj tudi s temi sredstvi, proračunom in krajevnim samoprispevkom ne rešujemo vsega. Odpravljamo samo kritične probleme, odpravljamo tisto, kar utegne resno zavreti naš nadaljnji gospodarski razvoj. Vsa ta vprašanja je dolžna reševati predvsem naša skupščina, odgovornosti pa seveda ne more nositi, če se v reševanju teh problemov ne vključuje celotno naše gospodarstvo, če se vsi družbeni in samoupravni mehanizmi tega ne zavedajo in o tem ne razpravljajo. Dejstvo je, da je nova razdelitev dohodka prinesla bistvene spremembe pri razdelitvi. Več sredstev je ostalo občinam, toda ne proračunom. Več siredstev je ostalo na področju komune, vendar je s prenesenimi sredstvi seveda družba prinesla tudi še večje obveznosti. Kaj preprosto bi bilo, če bi imela skupščina v rokah za- kon, s katerim bi lahko neomejeno predpisovala davke, toda menimo, da razvoj komune ne gre v tej smeri, gre pa v tisti, ki je trenutno težavnejša a bolj demokratična. Takšen je tudi namen našega statuta, te za celotno življenje v občini temeljne listine, ki obvezuje tako skupščino kot vse tisto, kar živi na tem območju, k sodelovanju. Tu so zapisane poleg pravic tudi dolžnosti. Vse občane usodno povezujejo najrazličnejši interesi. Stremeti moramo, da bomo sprejeli politiko organske rasli, ki bo temeljila na naših potrebah in možnostih za zadovoljevanje potreb občanov. Razgovor s predsednikom občinske skupščine tov. Francetom Vidervolom Pred bližajočimi se skupščinskimi volitvami smo glede na dosedanje delo občinske skupščine Kamnik prosili predsednika tov. Franca Vidervola, naj za naše bralce pove nekaj o značilnostih, ki kažejo na uspehe in težave, s katerimi se je srečevala v času, ko ji je predsedoval. Vprašanja in odgovori: 1. V preteklih 7 letih ste delovali v občinski skupščini kot njen predsednik. Kako ocenjujete prehojeno pot in uspehe v razvoju samoupravnih odnosov in katere slabosti so ovirale delo skupščine? Najprej moram povedati, da je sedem let skoraj predolgo razdobje, da bi se človek spomnil kar na hitro, kaj je vse bilo, zlasti pa je Predsednik SOb Kamnik France Vidcrvol za svojo delovno mizo težko naštevati težave in uspehe kar po vrsti. Težav ni bilo malo. Le-te so pretežno izvirale iz pogojev, v katerih se je v naši družbi znašla občina, zlasti v času, ko je dobivala vedno več pristojnosti. Težave so n. pr. v nedovoljni razvitosti komunalnih naprav, šolski mreži, manjkajo nam razni drugi objekti družbenega standarda. Pred nekaj leti smo imeli komaj 2 % asfaltiranih cest, ki spadajo v pristojnost naše občine itd... Naj navedem, da je od leta 1961 zgrajenih 307 individualnih hiš, nedograjenih pa je 285. Pripravljenih je čez 200 novih lokacij za nove graditelje. To pomeni, da so se na obstoječe nezadostne komunalne priprave priključili novi potrošniki, kar nam povzroča zlasti v mestu velike težave. Spuščina je te stvari reševala na različne načine z združevanjem sredstev za negospodarske investicije, /. zbiranjem dodatnih sredstev za vodovode, s prispevki občanov pri gradnji vodovodov, predvsem v Tuhinjski dolini in na območju Komende. Reči moram, da so bile vse te akcije zelo uspešne. Pri teh so pomagali prejšnji kraj. odbori, v širšem smislu politični aktivi, kasneje, ko sla bila sprejeta nova ustava in naš statut, pa novo izvoljeni sveti krajevnih skupnosti. Ce je kaj zaviralo pot k boljšemu uspehu, potem je seveda brez dvoma tu vzrok premajhna prizadevnost, premajhno zanimanje posameznih krajevnih organizacij ra tudi druge težave, za katere niso krivi le ljudje v svojih krajevnih skupnosti. Ko smo v aprilu 1964. leta sprejeli statut naše občine in ko so sledili samoupravni akti krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, so dobili samoupravni mehanizmi novo spodbudo za nadaljnji razvoj. Takoj moram povedati, da je vse odvisno od ljudi, od odbornika v Svotu, skupščini, od pordinca ali celote. Ne samo da dajejo s svojim soglasjem na skupščini podporo ampak bi morali kot odborniki delovati tudi tam, kjer so bili izvoljeni. To pa nj bilo vselej. To je tudi ena od slabosti, ki so ovirale uspešno delovanje naše skupščine. Pravo nasprotje pa so bili tisti odborniki in člani svetov, teh je bilo največ, ki so se zelo potrudili. 2. Kako ste uresničevali svojo zahtevo dolžnost kot predsednik skupščine in kako ste ustvarjali stike z volivci, da bi bolje zastopali njihova in splošna družbena stremljenja? Idealno bi bilo, da bi bil človek vedno prisoten tam, kjer to vo-lilci želijo. To pa ni bilo vedno mogoče, ker naša skupšč na nima podpredsednika, ki bi me nadomeščal v odsotnosti in 'udi tedaj, ko je po'rebno biti hkra'i na dveh krajih. Dobro bi bilo, da bi ga v bodoče imela, saj n; potr"bno, da je profesionalni delavec« Možnosti za stike z volilci je bi'o veliko. Tu ne pride v poš'ev samo zbor vo-Iilcev, tu so tudi razgovori v dru- štvih in s poedinci ob raznih masovnih prireditvah, n. pr. v tovarnah, ter razgovori z občani, ki prihajajo na občinsko upravo. To so, lahko rečem, neizčrpni viri, kjer se lahko človek sooči z resničnim stanjem. Bil sem prisoten na sestanku, kjer smo govorili o naprednem kmetijstvu. Takrat se je o tem veliko govorilo. Večkrat smo slišali upravičene kritike. Le-te me niso nikdar spravile v slabo voljo, saj se novo nikdar ne poraja brez bolečin. Nikdar me tudi nj bolelo, če je iz nevednosti kdo povedal kaj takega, kar ni v skladu z našim splošnim napredkom, saj so zbori volilcev in druge podobne oblike, kjer so lahko občani udeleženi pri skupnem upravljanju, tudi politična šola. Skratka, neposredno stiki so najčvrstejša povezava slehernega političnega delavca in ena izmed garancij za uveljavljanje skupščine. 3. V samoupravnem sistemu imajo politične organizacije močno idejno mobilizacijsko vlogo. Kako so te organizacije pomagale skupščini in na terenu krajevnim skupnostim? Takoj moram poudariti, da na podeželju zelo, v mestu pa mnogo slabše. Iz več vzrokov mislim, da v mestu ni tiste tradicije, kot jo imajo krajevni politični aktivi, saj so se le-ti morali od leta 1945 boriti prav za vsa področja njihove dejavnosti. Mesto pa je bilo vedno občinsko središče in so se nekatere naloge kar neposredno reševale. Pomoč političnih organizacij, zlasti občinskih, pri naporih za uresničevanje zadovoljevanja potreb občanov je lahko odločilnega pomena. Zadnja leta so se pojmi o pomoči razčistili v tem smislu, da je potrebno iti v boj za določene akcije s skupnimi močmi. Taka oblika je n.pr. družbenopolitični zbor ali stališča plenuma, kar se potem prenese na krajevne in druge politične organizacije. Mislim, da ni nikakršnih razlik med skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami, kadar gre za politiko, ki vodi k napredku, zlasti če so bile sprejete predhodne po vsestranski presoji najboljše rešitve, n. pr. ali združevati sredstva ali ne iz gospodarstva za izgradnjo šolske mreže, ali pa. ali naj se uvedi; krajevni samoprispevek. Skratka, bilo bi potrebno rešova'i tudi finančna vprašanja, s katerimi edino lahko rešujemo te težke probleme, ki že ovirajo splošen gospodarski napredek naše občine. (Nadalj. na 3. str.) (Nadalj. iz 2. strani) 4. Skupščina sc čedalje bolj uveljavlja kot samoupravno telo. Zato nas zanima, kako bi ta razvoj lahko pospešili in kaj menite o vlogi upravnih organov, ki skupščini lahko izredno veliko pomagajo? Menim, da občinska samouprava še vedno ni dosti samostojna, da bi lahko reševala nekatera vprašanja, kj sodijo izključno v njeno pristojnost in ki delo skupščinskega mehanizma samo zavirajo s tem, da jih preobremenju-iejo z manj pomembnimi vprašanji. Strokovnost, ki se je v zadnjih treh letih izredno izboljšala, ima za posledico, da skupščina hitreje in učinkoviteje sprejema splošne predpise, odločbe in sklepe. V ponazoritev, koliko je teh odločitev v naši skupščini, naj povem, da •smo od 1903. do 1967. leta sprejeli 119 odlokov. Za vse te odloke je bilo treba predhodno pripraviti mnogo podatkov. V gospodarskem letu je bila skupščina redno obveščena o nihanju gospodarstva, stanju na področju družbenih služb v obliki informacij ali predlogov, ki smo jih dobili od občinske uprave. Mislim, da bi skupščina lahko posvetila več pozornosti k mu, kako delujejo samoupravni mehanizmi na celotnem področju, na relaciji skupščina — delavski sveti, če ne bi imela toliko drobnih obveznosti, ki izvirajo iz obstoječih predpisov. No, ni samo to edini razlog, ki ne dopušča, da bi se skupščina lahko uveljavila kot najširši samoupravni organ v občini. Odvisno je tudi od njenega sestava, sestava svetov, prizadevnosti poedinih odbornikov, članov sveta, to pa sem povedal že v uvodu. 5. Na sejah skupščine razpravljajo odborniki z različnimi izkustvi, pogledi in stremljenji. Kako ste v takih primerih uskladili v skupščini lokalna in družbena stremljenja? Razumljivo je, da odbornik odgovarja za svoje delo v skupščini svojim volivcem in da hkrati izraža težnje svojih volivcev v skupščini ali v svetih. To je normalno in tudi prav, kadar pa gre za take rešitve, ki imajo splošen pomen za celo občino, pa četudi niso enako ugodne za vse občane v vseh krajih, naj bi odbornik seveda soglašal s sklepi skupščine. Seveda pa ga ne more nihče k temu silili. Toda menim, da ima od splošnega napredka v občini koristi vsak občan, 6. Znano je, da je upravljanje javno in da so predstavniške funkcije v občinski skupščini odgovorno in včasih tudi nehvaležno delo. Kaj vas je spodbujalo in vodilo, da ste vedno našli čas in voljo za prizadevno opravljanje predsedniške funkcije? Ko sem bil izvoljen za odbornika in nato za predsednika skupščine, so mi nekateri povedali, da sicer nisem domačin, da sem pa prebivalec Kamnika in si izbral mesto Kemnik za bivališče s tem, ko sem si pričel graditi hišo. Mislim, da so imeli tisti, ki so tako rekli deloma tudi prav. Ljubezni do kraja ne more v celoti zamenjati delovna zavest. Ne morem trditi, da sem bil vedno prizadeven, dobro voljo pa sem vedno imel za vse tisto, za kar sem menil, da je v dobro za mesto Kamnik in za občane naše občine. Nikdar nisem imel občutka, da ljudie nimajo radi svojega kraja saj je na Kamniškem res lepo. Tudi Valvasor ni prezrl tega kraja, ko ga je uvrstil med trj bisere Gorenjske. 7. Kateri dogodek vam je ostal v najlepšem spominu? Teh je bilo zelo veliko. Naj vam jih naštejem nekaj. Takrat, ko smo odpirali vodovod v Sidolu, na Velikem in Malem Hribu, Zakalu, v Veliki Lašnj in drugod, so občani priredili pravo slavje. Skoraj prav povsod sem bil. Tudi takrat, ko smo se prvič zapeljali z gondolo po žičnici na Veliko planino in tudi takrat, ko sem stopil prvič v prvo samopostrežno trgovino v našem mestu. Dalje pri otvoritvi osemletke v Kamniku in gimnazije, kot najvišje prosvetne institucije v naši občini, na katero smo lahko ponosni, saj je uvrščena v Sloveniji med najboljše šole. Prisostvoval sem tudi otvoritvi zdravstvenega doma in otvoritvi spomenika Revoluciji. Zelo veliko je bilo takih dogodkov, ko smo se skupno veselili napredka, n. pr. z rudarji, ko je bila asfaltirana cesta do njihovega izvoznega jaška, v Svilani-tu, Živilski industriji, ko so delavci dobili nove delovne prostore in s tem dobili nove možnosti za nadaljnji razvoj njihovih delovnih kolektivov. Naj omenim tudi to, da sem bil prisoten, ko so zasebni gostilničarji preuredili svoje lokale, s čimer je bi storjen velik napredek v tem času. Verjetno sem tudi kaj izpustil, saj je tega že toliko let. Prav gotovo bi mj zameril France Kregar, če ne bi omenil tudi otvoritve kul-turno-prosvetnega doma na Veg-radu, za katerega si je toliko prizadeval kot odbornik, pa ne samo on v svojem kraju, tudi odborniki Nande VODE za vodovod na področju Komende, ali Janko JU-HANT. V spominu jmam bivšega odbornika Peregrina iz Velike Lasne, ki si je prizadeval zgraditi vodovod, prizadevnega sedanjega predsednika KS Motnik tov. Hribovska za napredek Motnika. Blaža Rem-6a iz Tunjic, ki je bil tolikokrat pri meni v pisarni zaradi šole v Tunjieah, in Jožeta Hribarja iz Tuhinja, ki je imel vedno toliko vprašanj in toliko stvari, ki jih je bilo potrebno urediti za tamošnje prebivalstvo. 8. Kaj bi svetovali vašemu nasledniku v volilni enoti, če bi vas prosil za nasvet v metodi dela ▼ naslednji mandatni dobi? Naj nikdar ne obljubi ničesar, kar ne bo mogel storiti in naj pretehta vsak predlog, ki bi lahko občinsko skupščino postavil v tak položaj, iz katerega ne bi našla izhoda. Upam. da bo novi predsednik izkušen političen delavec. Vedno je tako, da vsakdo prinese s seboj tudi nove prijeme in seveda tudi vsakdo svojo metodo dela. Vsakdo hoče bili po svoje izviren, je pa vprašanje, če človeku vedno to uspe. Zato tudi priporočam, naj • pridom uporabi dobre izkušnje. Poslanci o svojem delu POSLANEC IX VOLIVCI Smo v času živahnih priprav na skupčinske volitve. Sredi aprila bomo v naše skupščine, od občinskih do zvezne, izvolili polovico novih odlmrnikov in poslancev. Zato je prav sedaj čas, da damo na rešeto javnih razprav nekatera vprašanja skupščinskega sistema, izkušnje ljudi, ki sodelujejo v predstavniških telesih in tudi težave, s katerimi k srečujejo pri svojem delu. Zelini sc omejiti zgolj na eno vprašanje s tega širokega področja, na odnose med poslanci in vo-lilci, čeprav je pogosto slišati mnenja, da to ni eno izmed najpomembnejših vprašanj metod in oblik poslančeve aktivnosti. Res je 'udi, da je treba takemu mnenju glede na sedanji sistem vključevanja poslancev v skupščinsko aktivnost često pritrditi. Navzlic temu pa pred vsakimi volitvami vo-lilci največ ocenjujejo poslančevo aktivnost, predvsem z vidika nje-Sovih stikov z volilci. Redek je kakršenkoli sestanek, zbor volilcev 'Pd., kjer ne bi bilo v razpravah o delu poslancev postavljeno vprašanje, kolikokrat je poslanec prišel med ljudi, ali se je kdaj udeležil zbora volilcev, sestanka krajevne organizacije SZDL ali kdaj pride na sejo občinske skupščine in Podobno. Redko pa je slišati, kako poslanec dela v skupščini, kamor je bil izvoljen, kakšna so bila njegova stališča do posameznih, zlasti važnejših vprašanj, kaj je orisoeval k učinkovitejšemu in kvalitetnejšemu delu skupščine in Podobno. Vse to kaže. da v nadaljnjem 'azvijanju skupščinskega sistema in pri že uveljavljeni demokratizaciji volilnih procesov odnosa med Poslanci in volilci ne gre podcenjevati, pač pa ga še bolje preučiti 'n ga obravnavati kot pomemben element v samoupravnem mehanizmu. Na podlagi svojih dosedanjih izkušenj pri opravljanju poslanske dolžnosti bom opozoril na nekaj vprašanj, ki jih kaže upoštevati pri nadaljnjem obravnavanju in oblikovanju odnosa med poslanci in volilci. Najprej je treba ugotoviti, da povezava med poslanci in volilci ne sloni na nikakršnih utrjenih in organiziranih oblikah, pač pa, da so ti stiki odvisni bolj od pobud posameznih poslancev na eni strani, na drugi pa od pripravljenosti, ne morem reči volilcev, pač pa samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi vo-lilcem omogočili pogovore s poslanci. Pa tudi pobud zato, da bi zlasti poslanci zborov delovskih skupnosti sodelovali od časa do časa s samoupravnimi organi v delovnih organizacij pri obravnavi perečih vprašanj, je zelo malo. Skoraj izjemni so primeri, ko so poslanci v naši občini dobili vabilo za sejo delavskega sveta. Res je, da spričo obremenitve poslancev, ki poleg dela na svojem delovnem mestu sodelujejo vsaj v enem, če ne v dveh odborih v skupščini in ki morajo vsak mesec za sejo preučiti obsežno gradivo, le ti ne bi mogli prisostvovati vsem številnim razgovorom in posvetom v delov. organizacijah in na terenu. Tudi ne gre za to, da bi poskušali na teh sestankih odgovarjati na vsa vprašanja, ki jih je zlasti v delovnih organizacijah na pretek, da bi, kot pravimo, »solili pamet«. Pomembno je to, da se poslancu omogoči spremljanje dogajanja v delovnih organizacijah in v občini, da je na tekočem z najaktualnejšimi problemi, s katerimi se ukvarjajo kolektivi in da mu je tako poznavanje položaja opora pri njegovih odločitvah v skurščini. Seveda zgolj s tem, da poslanec prisostvuje raznim slavnostim jn proslavam v kolektivu in da posluša tolmačenje položaja le iz ust vodilnih, ne more biti dovolj informiran. Zelo pomembno vprašanje, ki mu bo treba v prihodnje posvetiti večjo pozornost je, koliko naj poslanec ob presoji določenega predpisa ali zakona pri svojih odločitvah upošteva mnenja volilcev in samoupravnih organov. Ne gre pri tem za to, da bi bil poslanec v skupščini zagovornik lokalnih interesov, pač pa, da mu zlasti takrat, ko stojj pred dilemo, kako se odločiti, kako glasovali, pomagajo mnenja volilcev. samoupravnih organov, strokovnih služb na obravnavanem področju itd. Takih razgovorov s predstavniki delovnih organizacij smo imeli v naši občinj npr. ob sprejemanju republiškega zakona o varstvu pri delu, ob pripravi in dopolnjevanju statutov delovnih organizacij in pravilnikov o medsebojnih delovnih razmerjih itd. Ob vsem tem pa se mi vsiljuje vprašanje ali lahko poslanec sam organizira in pripravlja take razgovore. Odgovor nikakor ne more bi- ti pritrdilen. Torej bj v občini moral nekdo stalno in organizirano skrbeti za to. da poslanci ne bi postali nekakšni --svobodni umetniki«, pač pa da bi bili čimbolj povezani z življenjem v komuni. Menim, da bi morale prj tem bolj pomagati zlasti organizacije SZDL in Zveze sindikatov. Čimprej bi bilo treba v občini najti tudi ustrezno obliko povezovanja poslancev in odbornikov. Morda bi bil to klub odbornikov, ki je pred leti že deloval. Kolikor sedaj poslanci sodelujemo na sejah občinske skupščine, zaradi obsežnih dnevnih redov redko pridemo na vrsto, da bi skupščino seznanili s svojim delom, da bi o nekaterih predlogih zakonodajnih aktov slišali mnenje odbornikov itd. Vse to bi lahko učinkovito opravili na sestankih kluba odbornikov. Tudi seje občinske skupščine bi bile lahko krajše, če bi že na sestankih razjasnili nerešena vprašanja in izoblikovali stališča. Tudi poslanci, ki pravzaprav sestavljamo delegacijo občine v re- * publiški skupščini, bi se lahko v