Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Aktualno
Kidričevo • Je postopek sprejemanja OPN za terme ptuj \ Strnišče nezakonit?
TEDNIK
SAVA HOTELS & RESORTS
O Stran 2
V
Štajerski
Ptuj, petek, 30. avgusta 2019
Letnik LXXII • št. 67 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ptuj, Podravje • Šole odpirajo vrata, varnih šolskih poti pa marsikje še vedno ni
Staršem plačilo kilometrine za prevoz
S ponedeljkom se pričenja novo šolsko leto 2019/20. Kot ugotavljajo odgovorni za varnost otrok v cestnem prometu, bo treba postoriti še marsikaj, da bodo vsi udeleženci v prometu v ptujski občini, predvsem tisti najranljivejši, varni. Še vedno marsikje niso urejeni pločniki, prav tako ni označenih avtobusnih postajališč... Več na straneh 6 in 7.
s Mavec
n EEmSaža ¿tä&m vsa samb 1
Podjetništvo Ormoško • Razpisi za podjetnike kot korenček pred oslovo glavo
O Stran 5
Kmetijstvo Podravje •
»Prašičerejci čutimo, da nas je država zapustila«
O Strani 8 in 9
Kronika Ormož • Zakaj se še vedno niso začela dela na plazu Vičanci
O Stran 2
v
Šport
Špela Moltan:
"Bilo je veliko joka in skrbi ..."
O Stran 19
Foto: Črtomir Goznik in Media24
Šolski center Ptuj •
Kako so tri mesece
V	1 • iVV
neuspešno s parkirišča »preganjali« avtodomarja
o Stran 3
V središču •
Bodo zaradi manj otrok v vrtcih odpuščali ali dvigovali cene?
o Strani 6 in 7
ilja, 22. septembra 2019, ob 17. uri
ilkos
»K*
<]iiU>>teMoyar> ...
- -Üsl
Več v notranjosti časopisa.
Bjžh^MMtžfiiiiMMMinfflfc ftuTniMrtr i • fit.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 30. avgusta 2019
Kidričevo • O sprejemanju OPN za gospodarsko cono pri Strnišču
Pritožba zaradi (ne)zakonitosti postopka
Svetniki občine Kidričevo so pred tednom dni odločali o dveh prostorskih aktih. Brez posebne razprave so potrdili občinski prostorski načrt (OPN) za območje celotne občine. Ta bo v nekaj dneh stopil v veljavo in bodo lahko investitorji pričeli pričakovane gradnje.
Prihodnji meseci bodo odločilni za postopek sprejemanja prostorskega načrta za gospodarsko cono Kidričevo v bližini naselja Strnišče. Od uspešnosti njegove priprave je odvisen petmilijonski projekt gradnje komunalne, prometne, elektro in telekomunikacijske infrastrukture v bodoči industrijsko-obrtni coni.
Foto: MZ
Drugi OPN, ki so ga kidričevski svetniki minuli četrtek potrjevali in prav tako ni izzval posebne (politične) razprave, pa med drugim
obravnava območje bodoče gospodarske cone v zaledju naselja Strnišče. Tod mimo bo tekla tudi načrtovana kidričevska obvoznica.
Da krajani Strnišča, teh je nekaj čez sto, širjenju gospodarske cone niso naklonjeni, je razumljivo. Že sedaj njihov bivanjski prostor obkrožajo železnica in dve odlagališči industrijskih odpadkov iz Taluma, v prihodnje bodo dobili še cesto s težkim tovornim prometom in gospodarsko cono. Nestri-njanje s širitvijo gospodarske aktivnosti v bližino naselja so doslej večkrat javno izpostavili, tudi na javni razpravi ob razgrnitvi načrta so nad projektom izrekli vrsto pomislekov. Predvsem jih moti, da se je in se še bo posekal gozd, ki je naravna bariera med naseljem in lokacijo bodoče gospodarske cone. V postopku priprave OPN pa so našli tudi nekaj domnevnih nezakonitosti. O teh so seznanili vodstvo občine ter ministrstvo za okolje in prostor.
Kaj vse naj bi bilo nepravilno
Med drugim naj bi manjkala soglasja oziroma mnenja ministrstev ter institucij različnih področij: varovanja okolja, rabe naravnih dobrin, krajine, zdravja ljudi, kulturne dediščine ... Občina po besedah Damjana Škafarja, krajana Strniš-ča, ni pridobila vseh za presojo relevantnih mnenj. Ker organizacije (ministrstva in druge ustanove) niso imele možnosti podati mnenja v zakonitem 21-dnevnem roku, je mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje z dne 8. avgusta 2019 po Škafarjevem prepričanju izdano nezakonito.
Kmetijsko ministrstvo z odklonilnim mnenjem
„Priloženi sta samo mnenji ministrstva za kulturo in zavoda za gozdove. Predhodno izdano mnenje ministrstva za kmetijstvo iz lanskega oktobra celo navaja, da OPN pomembno vpliva na varstvo kmetijskih zemljišč in je zato zanje nesprejemljiv. Zaradi predhodnega odklonilnega mnenja verjetno ministrstvo za okolje ni počakalo na zakonitih 21 dni, da se kmetijski resor opredeli do okoljskega poročila. Zavod za gozdove je v svojem mnenju lansko leto ugotavljal, da bodo posegi vplivali na ohranjanje gozdnih zemljišč, zato naj se predvidijo v zmanjšanem obsegu. V le-
tošnjem mnenju te iste institucije o tem ni več nobene sledi," opozarja sogovornik, ki je prepričan, da je bila nezakonito izvedena tudi javna razgrnitev z javno obravnavo v letošnjem poletju.
Bi morali z javno razgrnitvijo počakati?
„Občina bi lahko javno razgrnitev objavila šele po pridobitvi mnenja ministrstva za okolje o ustreznosti okoljskega poročila. Tega je prejela 8. avgusta, javno razgrnitev pa je naznanila že v začetku junija. Javna razgrnitev bi se lahko pričela 14. avgusta in končala 12. septembra. Zaradi nezakonitosti postopka javne razgrnitve so
nezakonita stališča do pripomb javnosti. Predvidevamo tudi, da na javni razgrnitvi ni bila predstavljena prava verzija okoljskega poročila. Vedeti moramo, da se bo v našem okolju posekal gozd tako za obvoznico kot za gospodarsko cono. Za obvoznico ga bomo izgubili 24 in za cono okoli šest hektarjev; skupno 30 hektarjev. Okoljsko poročilo tega podatka ne obravnava celovito, prirejeno je naročniku, to je občini Kidričevo," je še prepričan Škafar, ki je svoje razmišljanje sklenil z besedami: „Nismo proti obrtni coni. Želimo si zgolj to, da jo nekoliko odmaknejo od vasi, pa tudi, da bo čim večji del gozda ostal neposekan."
Mojca Zemljane
Krajani zahtevajo visok zid in varovalni gozd
Krajani Strnišča so na javni obravnavi občinskega prostorskega načrta izrekli številne pomisleke, kako bosta nova gospodarska cona in obvoznica posegli v njihov življenjski prostor. Da bi omilili negativne vplive, so predlagali, naj se pusti širši pas gozda in zgradi visoka ograja oziroma zid. Župan Anton Leskovar je takrat omenjal, da bi lahko z zemljino, ki jo bodo izkopali ob gradnji v novi coni, uredili nasip (grič) in ga zasadili z drevesi. Dopušča tudi možnost gradnje zidu višine pet metrov. Ker je sedanji gozd, ki seje že in se bo še krčil, slabo vzdrževan (tudi zaradi vplivov bližnje industrije -Talum), si domačini želijo, da se območje na novo pogozdi. Le tako bi lahko gozd opravljal varovalno funkcijo zelenega pasu. Krajani so prav tako predlagali, da bi se gospodarska cona oblikovala vsaj 250 metrov od naselja in v manjšem obsegu, kot je to trenutno predvideno. Sedanja predvidena razdalja do najbližje stanovanjske hiše je le 120 metrov.
Ormož • Ministrstvo še ni našlo časa za podpis pogodbe
Zakaj čaka sanacija plazu Vičanci
Aktivnosti, povezane s sanacijo plazu Vičanci, se vlečejo že več let. Krajani so že pričakovali začetek del in stroje na terenu, a se zaenkrat ni zgodilo še nič od tega, zato so vedno bolj zaskrbljeni, kje seje zataknilo.
Direktorica občinske uprave govorom z ministrstvom za oko- Ministrstvo bo tudi krilo celotne Milena Debeljak je spomnila, da Ije in prostor izdelala projektno stroške sanacije, ki znašajo slabih je Občina Ormož v skladu z do- dokumentacijo za sanacijo plazu. 400.000 evrov. Investicija sicer
Dela se še vedno niso začela, ker ministrstvu za okolje in prostor še ni uspelo podpisati sofinancerske pogodbe.
financirajo v okviru sklada za podnebne spremembe.
Kje se je torej zataknilo in zakaj se dela niso pričela? Debeljakova je povedala, da še vedno čakajo na podpis pogodbe o sofinanciranju omenjenega ministrstva, to pa naj bi se zgodilo do konca tega meseca. Dela naj bi se tako pričela v septembru in se zaključila do konca oktobra letos.
Občina je naredila vse za začetek del
Na občini Ormož med tem niso sedeli križem rok in čakali na podpisano pogodbo, ampak so v tem času že izpeljali pogojni razpis in kot izvajalca del izbrali podjetje Rafael, d. o. o., iz Sevnice, prav tako so podpisane vse služnostne pogodbe. Tako so prihranili vsaj tri mesece časa. Načrt sanacije so izdelali v Inženirsko-statičnem biroju Maribor, ki je v skladu z vsemi
Na osnovi izvedenih stabilnostnih analiz ugotavljajo, da je zaradi plazu ogroženih več kot deset objektov. Na fotografiji je pogled na zemeljski plaz Vičanski Vrh iz zraka.
zahtevami in standardi izdelal tudi projektno dokumentacijo.
Ogroženih več objektov
Zapuščeni podzemni objekti bivšega rudnika so od sedanjih objektov in javne infrastrukture oddaljeni v tolikšni meri, da jih ne morejo ogrožati. Povsem drugačno pa je stanje ogroženosti stanovanjskih in gospodarskih objektov
ter druge javne infrastrukture zaradi širjenja obravnavanega zemeljskega plazu. Na osnovi izvedenih stabilnostnih analiz ugotavljajo, da je ogroženih več kot deset objektov. Kot je razvidno iz geološkega poročila in poročila o stopnji ogroženosti objektov, je treba plaz nujno sanirati in izvajalec del bo moral pošteno zavihati rokave, če bo želel dela zaključiti pravočasno.
UM
Foto: UM
Foto: UM
petek • 30. avgusta 2019
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Koliko prvošolcev bo v novem šolskem letu
Manj prvošolcev,
v v 1 •
a vec šolarjev
V ponedeljek bo v šolske klopi v slovenskih osnovnih šol skupno sedlo 20.840 prvošolcev, kar je za približno 1.000 manj kot v minulem šolskem letu. Tudi na ptujskih šolah se to zmanjšanje nekoliko pozna: na vseh, z izjemo OŠ Olge Meglič, bodo predvidoma imeli manj prvošolcev - skupaj približno za en razred.
Več osnovnošolcev, šole zapustila šibka generacija devetošolcev
V Sloveniji deluje 455 matičnih šol, 319 podružničnih, 27 osnovnih šol s prilagojenim programom in 21 enot s prilagojenim programom pri osnovnih šolah. V minulem šolskem letu jih je skupaj obiskovalo 184.169 osnovnošolcev, v novem šolskem letu pa bo ta številka precej višja: 187.525.
V slovenskih šolah bo letos več šolarjev kot lani, toda med njimi bo manj novincev, tistih torej, ki bodo v šolske klopi sedli prvič. Medtem ko jih je bilo lani 21.874, bo v ponedeljek šolski prag prestopilo približno 1.000 manj. Čeprav je torej manj prvošolcev, pa je skupno število osnovnošolcev večje, saj je bila generacija lanskih devetošolcev, ki je zapustila osnovne šole, še šibkejša.
Manjše število novincev se pozna tudi na Ptuju. Med vsemi ptujskimi šolami to dejstvo največ težav povzroča OŠ Breg, ki bo zaradi tega imela le en oddelek prvošolcev. Še vedno jih bo več kot pred dvema letoma, toda 13 manj kot lani.
Tudi v OŠ Ljudski vrt bo nekaj novincev manj, a le na račun grajenske podružnice, kjer so lani imeli 22 prvošolcev, letos pa 14. Na matični šoli je število popolnoma enako lanskoletnemu, prvi razred bo obiskovalo 79 šolarjev. „Na matični šoli smo celo odklanjali vpis nekaterih otrok, ki niso iz našega šolskega okoliša, ker bi bili razredi prepolni. V dveh oddelkih bo po 26 otrok, v tretjem pa še eden več. Po številu otrok v prvem razredu na oddelek smo nad slovenskim povprečjem," je pojasnila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
Majhen upad števila prvošolcev bo tudi na Mladiki, kjer bo v prvem razredu pet otrok manj kot septembra 2018, a še vedno ohranjajo dva oddelka.
Edina med ptujskimi OŠ, ki se lahko pohvali z večjim številom prvošolcev kot lani, je OŠ Olge Meglič, kjer bodo letos imeli v prvem razredu enega učenca več.
Potem ko so se nekatere osnovne šole na Ptuju lani razveselile večjega števila prvošolcev, se letos povečini soočajo z nekoliko manjšim vpisom. Vsi pa so zadovoljni so s skupnim številom šolarjev, saj se je poslovila šibka generacija devetošolcev. V minulem šolskem letu je štiri ptujske OŠ obiskovalo 1.898 šolarjev (od 1. do 9. razreda), v novem šolskem letu pa jih bo 1928, kar pomeni 28 več. OŠ Olge Meglič bo skupaj obiskovalo 380 otrok, Breg 296, Ljudski vrt 879 in Mladiko 371 šolarjev.
Novosti v osnovnih šolah
Z novim šolskim letom se začneta uporabljati prenovljena učna načrta za učni predmet slovenščina in za izbirni premet čebelarstvo. Ponujena bosta tudi dva nova izbirna predmeta: filmska vzgoja in slovenski znakovni jezik.
Novost letos so še brezplačni učbeniki za drugošolce. V minulem šolskem letu je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prvič zagotovilo sredstva za nakup učbenikov in drugega učnega gradiva za vse slovenske prve razrede, letos torej za druge, že naslednje šolsko leto pa naj bi jih brezplačno prejeli še tretješolci - torej vsi šolarji, ki obiskujejo prvo triado.
Dženana Kmetec
Predvideno število učencev v letu 2019/2020
Osnovna šola/število prvošolcev	2017/2018	2018/2019	2019/2020	Primerjava
Ljudski vrt s podružnico Grajena	100	101	79+14=93	-8
Mladika	48	47	42	-5
Olge Meglič	60	45	46	+1
Breg	23	38	25	-13
Skupaj	231	231	206	-25
Vir: ptujske osnovne šole
Opomba: številke se še vedno spreminjajo in niso končne.
Ptuj • Zakaj redarji niso odstranili nepravilno parkiranega avtodoma
Kako so tri mesece neuspešno »preganjali« avtodomarja s parkirišča
Za zgodbo nepravilno parkiranega avtodoma z nemško registracijo na parkirišču pri Šolskem centru bi lahko rekli: saj ni res, pa je. Skoraj tri mesece je trajalo, daje avtodomar s parkirišča, kije rezervirano za dijake in zaposlene Gimnazije Ptuj in ŠC Ptuj ter goste (ne turiste), končno odpeljal.
Zanimivo je, da se je na to parkirišče pripeljal že junija. Najprej ga je parkiral tik ob robu parkirišča, da so ga vsi opazili, nato pa ga je selil po parkirišču, po vsej verjetnosti zaradi sence.
Direktor ŠC Ptuj Oton Mlakarje povedal, da so nemudoma stopili v stik z mestnim redarstvom, kjer so obljubili, da bodo zadevo preverili. Toda avtodom je ostal na parkirišču in se premikal sem in tja. Mlakarje njegovo gibanje beležil s fotoaparatom.
Redarska služba brez pristojnosti, ker ni »vseh elementov kampiranja«?!
»Očitno je bilo, da se tu nekaj dogaja, saj je bila zavesa vsak dan drugače zagrnjena, kar pomeni, da je bil avtodom v uporabi. Redarska služba mi je sporočila, da so opravili preverjanje, da pa nimajo pristojnosti za ukrepanje, ker na parkirišču ni posebej znaka, na katerem bi bil prečrtan avtodom. Torej če že ni pristojnosti za ukrepanje za-
Foto: Črtomir Goznlk
Na parkirišču ob Šolskem centru Ptuj je bila gneča od konca junija do 19. avgusta, četudi gre za parkirišče, ki je namenjeno dijakom in zaposlenim Gimnazije Ptuj in ŠC Ptuj ter gostom, ne pa tudi turistom, ki v naše okolje prihajajo z avtodomi.
radi nepravilnega parkiranja, kaj pa kampiranje na neprimernem prostoru, je bilo moje naslednje vprašanje. Odgovor je tudi v tem
primeru bil, da ne morejo ukrepati, ker niso izkazani vsi elementi kampiranja. Tako nekako so mi pojasnili. Še vedno pa sem se občasno
Foto: Črtomir Goznlk
Prometni znaki so sicer jasni, ne „veljajo" pa za avtodorne, ker ni dodan znak s prepovedjo za avtodome. Avtodom, parkiran na parkirišču ŠC Ptuj, je odpeljal šele po pisnem opozorilu.
pripeljal, da bi videl, ali je avtodom še na našem parkirišču,« je pravzaprav že burleskno dogajanje opisal Mlakar.
Še vedno čakajo na znak o prepovedi parkiranja avtodomov
Sredi avgusta je obiskal direktorico Skupne občinske uprave Alenko Korpar: »Takrat mi je bilo obljubljeno, da se bo postavil manjkajoči znak. Ko so zaposleni Javnih služb 19. avgusta na novo risali parkirna mesta na parkirišču, pod avtodomom črt niso mogli zarisati. Zanimivo je, da je bilo po mojem opozorilu s pozivom, izobešenim v soboto,17. avgusta, da je parkirni prostor v lasti ŠC in je namenjen samo dijakom in zaposlenim ter da pozivamo, da svoja vozila umaknejo in več ne parkirajo na tem parkiranem mestu, v ponedeljek zjutraj parkirišče prazno, še vedno pa je stal avtodom. Znova sem poklical Korparjevo, vodja mestnega re-darstva Robert Brkič pa je zagotovil, da bo osebno poskrbel, da bo lastnik avtodoma obveščen o tem, da mora zapustiti parkirišče. Njegovega obvestila sicer nisem videl, a je naslednji dan avtodom le odpeljal," je še povedal Mlakar, ki se je s tem problemom ukvarjal dobra dva meseca.
Na znak za prepoved parkiranja avtodomov sicer v ŠC še vedno čakajo. Zavedajo pa se, da parkirišča ne morejo zapreti, saj bi s tem v popoldanskem času onemogočili parkiranje obiskovalcem Parka spominov.
Z nepravilno parkiranimi avto-domi imajo probleme tudi na drugih območjih Ptuja, kjer bo po vsej verjetnosti prav tako treba postaviti še znake o prepovedi njihovega parkiranja.
MG
Foto: DK
916 Štajerski
Podeželje
petek • 23. avgusta 2019
Ptuj • Skupščina Perutnine Ptuj
Lani iz poslovanja 6,5 milijona evrov dobička
Ukrajinski živilski velikan MHPje letos postal skoraj 100-od-stotni lastnik Perutnine Ptuj, ki velja za eno izmed največjih prehrambnih podjetij v Sloveniji in tem delu Evrope.
1	1	
	P	L
MHP		fé
		IVrumíiu Piiij
MOtDMtt		-----
Foto: Črtomir Goznik
Družba Hemiak investments limited s sedežem na Cipru, ki sodi v poslovni krog ukrajinskega holdinga MHP, bo kmalu 100-odstotna lastnica Perutnine Ptuj.
Po včerajšnji seji skupščine bodo iz lastništva predvidoma iztisnili še tistih nekaj delničarjev, ki imajo vsega skupaj v lasti kakšen odstotek delnic Perutnine Ptuj. Že v prejšnjem ciklu prodaje podjetja, ko je lastnik postal ruski SIJ, se je veliko delničarjev odločilo za prodajo svojih deležev, Ukrajinci so sedaj uspeli z akumulacijo še preostalega kapitala, tako da jim do ioo-odstotnega lastništva v Perutnini manjka še približno odstotek delnic. Po včerajšnji skupščini bodo kmalu prišli še do tega in si tako pripravili teren za absolutno suvereno, neodvisno vodenje podjetja, pri čemer za upravljanje ne bodo potrebna soglasja ali pogajanja z drugimi delničarji. Za izstop iz lastništva MHP malim delničarjem ponuja dobrih 22 evrov za delnico.
Lastniki Perutnine so se na zasedanju skupščine seznanili tudi s poslovanjem družbe v letu 2018. Perutnina Ptuj je lani ustvarila 6,5 milijona evrov dobička. Bilančni dobiček, ki je vsota lanskega in prenesenega dobička iz minulih let, znaša 8,4 milijone evrov. Predlog je, da se dobiček ne izplača, temveč ostane nerazporejen.
Spomnimo, da je Perutnina letos spomladi skupaj z novimi lastniki dobila tudi novo upravo. Predsednik je Enver Šišic, člana pa Jevgenij Dranov in David Visenjak.
MZ
Cirkulane • Končali sanacijo vodovoda v vrtcu
Voda nič več rjava
Občini Cirkulane je pred pričetkom novega šolskega leta uspelo končati sanacijo vodovoda v vrtcu. Tako je te dni že vse pripravljeno za male nadebudneže, ki bodo po poletnih počitnicah v vrtec prinesli polno mero življenja, veselja, radosti in živahnosti.
Kot smo poročali, je bilo v cirkulanskem vrtcu zaradi korozije treba v celoti zamenjati cevi vodovodne inštalacije. Iz pip je namreč tekla voda rjave barve, zato so zaposlene v začetku vsakega delovnega tedna cevi izpirale. Razlog, da so vodovodne cevi znotraj porjavele, naj bi bile mehčalne naprave. Sanacija vodovoda je bila kar zahteven poseg, saj so odpirali stene, stare cevi odstranili in namestili nove. Potem sta sledila pleskanje in polaganje keramike. Sanitarno opremo so vgradili kar staro, ker je še uporabna in je ni bilo treba menjati. Županja Antonija Žumbar je zadovoljstvo nad dobro izvedenimi deli delila na družabnem omrežju Facebook: »Investicijska dela se končujejo, zaposlene v šoli in vrtcu so že tudi poskrbele za čiščenje. Izvajalci del so se potrudili, da so dela pravočasno končali. Vodovod je saniralo podjetje K. B. Kokot iz Gorišnice. Z večkratnimi tlačnimi preizkusi so ugotavljali tudi vzroke zatekanja na več mestih zidu in v tleh objekta. Talno in stensko keramiko, ki je v kuhinji v celoti odstopila, je položil keramičar Željko Lazar, GP Project ing. Domače slikopleskarstvo Franja Toliča je dela opravilo pravočasno in kakovostno, pa tudi v precej večjem obsegu glede na dogovorjeni plan. Vsem izvajalcem in zaposlenim v šoli ter vrtcu se za opravljeno delo zahvaljujem.«
Kot je dodala cirkulanska županja, bodo v prihodnjih dneh v vrtčevsko kuhinjo vgradili tudi nov pomivalni stroj.
Mojca Zemljarič
V vrtcu Cirkulane so položili nove vodovodne cevi, prepleskali stene in na nekaterih mestih na novo položili keramiko.
Juršinci • Lasbaher še vedno išče dodatnega zdravnika
Počakal bo še do 15. oktobra
Če večkrat ponovljen razpis ne bo dal rezultatov, poleg tega novega specialista jeseni ne bo dala niti vseslovenska zdravniška revolucija, bo Miro Lasbaher zaprl svojo ambulanto v Juršincih.
Miro Lasbaher, specialist družinske medicine in koncesionar v zdravstveni ambulanti v Juršincih, še vedno ni našel dodatnega specialista družinske medicine, ki bi mu pomagal razbremeniti delo. S prvim julijem je namreč odpovedal koncesijsko pogodbo, ki jo ima sklenjeno z Občino Juršinci, kot glavni razlog pa navedel prav preobremenjenost. Takrat je tudi napovedal, da če v šestih mesecih, kolikor po koncesijski pogodbi traja odpovedni rok, ne najde novega zdravnika, bo ambulanto zapustil in odšel med »svobodnjake«, v Juršincih pa bodo ostali brez svojega zdravnika, čeprav na občini verjamejo v pozitivno rešitev zapleta.
»Razpis za specialista sem ponovil, do 15. oktobra bom počakal, kaj bo. Za zdaj ne kaže prav dobro, tako da se bojim, da se moje poglavje v Juršincih zaključuje,« je pesimističen Lasbaher, ki že dolgo neuspešno opozarja na težave pri svojem delu in v slovenskem zdravstvu nasploh. »Sam dela v ambulanti ne zmorem več, niti ni resno niti varno, da imam za pacienta v povprečju na voljo šest minut, od tega pa polovico porabim za administracijo.«
Čeprav je strokovno določena meja, pri kateri je še mogoče jam-
Miro Lasbaher: »Specializantom odhod preprečujejo konkurenčne klavzule.«
čiti za kakovost in varnost dela, veliko nižja, spomnimo, da je Stane Frim, direktor mariborske območne enote Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, Lasbaherje-vo odpoved koncesije komentiral kot neutemeljeno, saj naj bi bil v primerjavi z drugimi obremenjen
podpovprečno. Juršinski zdravnik pravi, da gre za navadno sprenevedanje tistih, ki ne poznajo terena in »pametujejo« iz pisarne. »Če bi z mojo ekipo preživeli dan v ambulanti, ko sprejmemo celo do sto pacientov, preobremenjenost pa se dokazano začne po tridesetem, bi najbrž govorili drugače.«
Z zanimanjem čaka, kaj se bo jeseni zgodilo z napovedano vseslovensko zdravniško revolucijo in množičnimi odpovedmi, ki jih napovedujejo splošni zdravniki, če se njihovi pogoji dela ne bodo izboljšali. »Morda bo koga od njih le zanimalo, da bi menjal delovno okolje in bi jaz dobil dodatnega zdravnika. Vem pa, da imajo mnogi zvezane roke zaradi konkurenčnih klavzul, ki jim neko obdobje po opravljeni specializaciji ne dovolijo odhoda na drugo delovno mesto specialista. Tako so se zdravstveni domovi zavarovali in lahko izsiljujejo svoje zdravnike, da ostanejo pri njih. Kako velika je v resnici kriza v družinski medicini v Sloveniji, pa dokazuje tudi primer v Nazarjah, kjer so nedavno tri slovenske zdravnike, ki so zaradi preobremenjenosti dali odpoved, nadomestili z dvema zdravnicama iz Bosne, tri zdravnike za urgenco pa še iščejo.«
SD
Ptuj • Evropska sredstva za kanalizacijo
35 km kanalizacije za 13 milijonov €
Mestna občina (MO) Ptuj se pripravlja na 13 milijonov evrov vreden projekt gradnje kanalizacije. Približno polovico denarja bi za projekt prispevali Evropska unija in Republika Slovenija, preostali znesek bo bremenil proračun MO Ptuj.
Naložba se bo predvidoma sofinancirala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru Dogovora za razvoj regij ima MO Ptuj rezerviranih okoli 6,5 milijona evrov: 5,5 milijona evrov bo prispevala EU, 972.000 evrov pa proračun RS. Naloga MO Ptuj je, da do
konca tega leta na ministrstvo za okolje poda popolno vlogo. Na občini so zatrdili, da bo vloga oddana pravočasno in da bi v prvi polovici leta 2o2o že pričeli delo na terenu. Zgradili bodo 35 kilometrov kanalizacijskih cevovodov in 16 črpališč. S kanalizacijskim sistemom bodo
opremljali Kicar, Žabjak, Novo vas, Spodnji Velovlek, Štuke, mesto Ptuj in del naselij na desnem bregu Drave. Na novozgrajeni sistem s 700 priključki se bo lahko priključilo dobrih 2.ooo prebivalcev.
Večji del sistema, blizu 28 kilometrov cevovodov z 12 črpališči,
se bo gradil v Kicarju, Spodnjem Velovleku, na Štukih in v Ptuju. Daljše krake sistema bodo zgradili še v Žabjaku in Novi vasi (3,3 km in eno prečrpališče), Orešju - Sovre-tova pot (1,8 km) ter v naseljih na desnem bregu Drave (1,6 km in dve črpališči). Odseki kanalizacije v tem delu Ptuja se bodo gradili v Jurčičevi in Praprotnikovi ulici, na Draženski in Poljski cesti, v ulici Na postajo, Ulici Šercerjeve brigade ter na odsekih od krožišča proti termam in do hostla Sonce. 450-metrski kanalizacijski cevovod bodo položili še na območju ob Dravi in na delu Zagrebške ceste, v Anželovi ulici na Rogoznici pa bodo zgradili 150-metrski odsek in eno črpališče. MO Ptuj načrtuje, da bi projekt končali v letu 2022.
MZ
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Ä3ÜSG
Foto: MZ
Na Ptuju načrtujejo, da bi 13-milijonski projekt gradnje kanalizacije izvedli v dveh letih. Še pred njegovo izvedbo bo treba do konca tega leta na okoljsko ministrstvo oddati popolno vlogo za črpanje odobrenega sofinancerskega deleža.
Da boste izvedeli prvi!
Foto: SD
Foto: MZ
petek m 30. avgusta 2019
Podjetništvo
Štajerski	S
Ormož • Kako do denarja iz razpisov
Razpisi kot korenček pred oslovo glavo
Mrežni podjetniški inkubator Ormož je na svoji strani delil številne razpise, ki so na voljo podjetnikom. Na prvi pogled se zdi vse lepo in prav, ko pa pogledamo njihovo vsebino in razpisne pogoje, pa hitro ugotovimo, da so za večino ormoških podjetij nedosegljivi oziroma že vnaprej izgubljena bitka.
Direktorica inkubatorja v Ormožu Polona Kukovec Lakota pravi, da je razpisov zares veliko. Slovenski podjetniški sklad jih je v času nastajanja članka razpisoval štirinajst. Pozdraviti velja predvsem vavčerje, kjer so krajši postopki, podjetja pa nimajo toliko dela z razpisno dokumentacijo. Nekaj javnih razpisov objavlja tudi ŠPIRIT Slovenija, na lokalnem nivoju Občina Ormož na svoji spletni strani objavlja javni razpis za dodelitev sredstev za promocijo lastnih izdelkov in storitev in javni razpis za pridobitev sredstev za pospeševanje zaposlovanja. Okrog 15.000 evrov za spodbujanje gospodarstva trenutno namenja tudi sosednja občina Središče ob Dravi.
In še bi lahko naštevali in naštevali, pa ne bi nič pomagalo. Težava se namreč skriva nekje drugje in nas je zanimalo prav to, zakaj je tako težko priti do razpisanega denarja in kje so težave ormoških podjetij.
Preveč zahtevni projekti LAS?
Direktor Javne razvojne agencije Občine Ormož Zlatko Zadravec je izpostavil predvsem problematiko projektov LAS. Kot glavne težave navaja pozno potrjevanje operacij pri državnih organih, zahtevnost razpisne dokumentacije v primerjavi z dodeljenimi sredstvi, zahtevnost in obsežnost dokumentacije, potrebne ob vlaganju zahtevkov za refundacijo sredstev, dolgo čakanje na pregled zahtevkov za refundacijo in pozno izplačilo sredstev.
Manjša podjetja v začaranem krogu
Sekretar Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Ormož Damjan Štibler na drugi strani opozarja, da se tako imenovani normirani samostojni podjetniki in tudi družbe z omejeno odgovornostjo na razpise za povratna in nepovratna sredstva ne morejo prijaviti. Na večini razpisov je pogoj, da je eden izmed kriterijev prijave letno poročilo, ki ga ti ne pripravljajo. Prav tako opažajo, da imajo zaradi tega težave pri pridobivanju klasičnih bančnih kreditov, zato jim ne pre-
Fotografije: UM
Damjan Štibler, sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož
ostane drugega, kot da najamejo posojilo kot fizične osebe.
Prav tako ima večina razpisov, tako za povratna kot za nepovratna sredstva, določen točkovnik oziroma merila za izbor končnih upravičencev. Manjša podjetja imajo velikokrat težavo zbrati dovolj točk, saj so med glavnimi merili: število zaposlenih, rast prihodkov, prodaja izven trga Republike Slovenije in inovativnost projekta.
Kako naj manjša podjetja zagotovijo lasten delež
Tako pri razpisih za nepovratna kot pri razpisih za povratna sredstva mora vlagatelj zagotoviti lasten finančni delež. Pri razpisih za povratna sredstva je po navadi ta delež med 20 in 25 %, pri razpisih za nepovratna sredstva pa je ta delež odvisen od višine sofinanciranja: če je višina sofinanciranja 40 %, mora vlagatelj zagotoviti razliko, torej 60 %. Seveda je lahko del teh sredstev bančni kredit, del pa pri nekaterih razpisih morajo biti lastna sredstva, v praksi je to 25 %. Podjetja tako na večje razpise brez partnerstev ne morejo kandidirati.
Damjan Štibler še poudarja, da so vse pogosteje razpisi za nepovratna sredstva usmerjeni na določene dejavnosti - lesarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo ... , kar spet pomeni, da nekatere panoge za nepovratna sredstva sploh ne morejo več kandidirati. Prav tako je vse več razpisov usmerjenih na inovativna podjetja, razvojna podjetja, ki imajo razvojne oddelke in lasten razvoj. Na teh razpisih se prav tako zahteva, da imajo prija-
Fotografije: UM
Polona Kukovec Lakota, direktorica MPI Ormož
vitelji tudi patentne zaščite in tudi tukaj se 95 % ormoških (pa tudi drugih) podjetij lahko obriše pod nosom.
Ključ uspeha je v povezovanju
Direktor in lastnik podjetja OPSEN Davorin Korpar pravi, da je prvo pravilo, da podjetniške ideje sovpadajo z namenom razpisa, prav tako je treba iskati partnerje. Seveda v tem primeru nosi levji delež nosilec projekta. Do prijave
Fotografije: UM
Zlatko Zadravec, direktor J ARE
je načeloma treba pripraviti kup dokumentacije in uskladiti finance. Kot je že opozoril Damjan Štibler, podjetniki namreč morajo zagotavljati lasten finančni delež. Korpar tukaj nadaljuje, da se na vračilo sredstev velikokrat čaka še tri do štiri mesece po zaključku projekta, ki mora biti uspešno zaključen. »Izziv novodobnega podjetništva je tako iskanje partnerjev in povezovanje, le tako bodo dobre ideje lahko uresničene, projekti pa izpeljani,« je zaključil Korpar.
UM
Ključ uspeha je v povezovanju
Direktor in lastnik podjetja OPSEN Davorin Korpar pravi, daje prvo pravilo, da podjetniške ideje sovpadajo z namenom razpisa, prav tako je treba iskati partnerje. Seveda v tem primeru nosi levji delež nosilec projekta. Do prijave je načeloma treba pripraviti kup dokumentacije in uskladiti finance. Kot je že opozoril Damjan Štibler, podjetniki namreč morajo zagotavljati lasten finančni delež. Korpar tukaj nadaljuje, da se na vračilo sredstev velikokrat čaka še tri do štiri mesece po zaključku projekta, ki mora biti uspešno zaključen. »Izziv novodobnega podjetništvaje tako iskanje partnerjev in povezovanje, le tako bodo dobre ideje lahko uresničene, projekti pa izpeljani,« je zaključil Korpar.
Davorin Korpar, direktor in lastnik podjetja OPSEN
Slovenija • Dars v polletju s petino višjim dobičkom
78 milijonov evrov čistega dobička
Dars je v polletju ustvaril 251 milijonov evrov prihodkov, kar je nekaj več kot 11 odstotkov nad izidom v enakem obdobju lani.
Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) se je ustavil pri 207 milijonih evrov, kar pomeni okoli 14-od-stotno medletno rast, čisti dobiček pa je z 78 milijoni evrov lansko številko presegel za 20 odstotkov.
Predsednik nadzornega sveta Marjan Mačkošek je izpostavil, da
je Dars v času mandata sedanje sestave nadzornega sveta bistveno povečal letne prihodke, s 377 milijonov evrov na več kot 510 milijonov evrov, dobro obvladoval stroške in dosegel odlične poslovne rezultate, kar po njegovih navedbah kažejo tudi primerjave
z drugimi avtocestnimi družbami v Evropi. Zadolženost družbe se bo z 2,5 milijarde evrov konec letošnjega leta znižala na 2,08 milijarde evrov.
Med dosežki Darsa v minulih štirih letih, poleg elektronskega cestninjena, je predsednik nadzor-
nega sveta omenil še zgraditev odseka avtoceste Draženci-Gruškov-je pred rokom in za bistveno nižjo vrednost, kot je bila predvidena, sanacijo viadukta Ravbarkomanda ter številne rekonstrukcije obstoječega omrežja avtocest.
sta
Kidričevo • Boxmark lani z nižjo proizvodnjo in opazno izgubo
10 milijonov evrov čiste izgube
Kidričevsko podjetje Boxmark, ki se ukvarja s proizvodnjo sedežnih prevlek, je že lani občutilo posledice manjšega povpraševanja po novih avtomobilih. Družba je beležila skoraj štiriodstotni padec prodaje, kije znašala 152 milijonov evrov, leto pa so zaključili z desetimi milijoni evrov čiste izgube, kar je štirikrat več kot leto prej.
Kot je razvidno iz letnega poročila podjetja v švicarski lasti, objavljenega na spletni strani Ajpesa, je bila lanska proizvodnja količinsko v primerjavi z letom prej nižja za skoraj petino, saj so skupaj proizvedli 118.171 garnitur.
Skoraj vsi izdelki gredo v tujino, saj v Sloveniji ustvarijo za manj kot 200.000 evrov prometa. Dobrih 113 milijonov so lani prodali na trge znotraj Evropske unije, ostalo v tretje države, kjer gre predvsem za prodajo znotraj skupine. Sodelujejo s skoraj vsemi najprestižnejšimi avtomobilskimi proizvajalci na svetu, kot so BMW, Audi, Volkswagen, Mercedes, Porsche, Jaguar, McLaren in Bentley, a se prav zaradi negotovih razmer v avtomobilski industriji vse bolj usmerjajo tudi v letalsko, ladijsko in pohištveno industrijo.
Po besedah prvega moža podjetja Marjana Trobiša so lani pričeli proizvodnjo sedežnih prevlek in odkrojkov za nove modele avtomobilov, a se nato napovedane oziroma pričakovane količine še niso v celoti pokazale v povpraševanju strank. Večina proizvajalcev je namreč po njegovem že čutila zmanjšanje povpraševanja po novih avtomobilih, svoje pa je dodal še nov standard merjenja avtomobilskih emisij, ki je, čeprav napovedan, očitno nepripravljeno ujel marsikatero avtomobilsko podjetje.
»Da kljub temu nismo zabeležili še večjega padca proizvodnje, se lahko zahvalimo občutnemu povečanju projektov letalske divizije in še nekaterim drugim projektom. Vlaganja na teh področjih so se nam tako že začela vračati,« pravi Trobiš in dodaja, da so z realizirano proizvodnjo vseeno zadovoljni.
Veliko pozornost so lani namenili vlaganju v kadre. Ob koncu leta so zaposlovali 1642 ljudi, kar je 88 manj kot leto prej in tudi precej manj kot v letih 2015 in 2016, ko je številka presegala 2000 ljudi.
Je pa podjetju po besedah Trobiša vendarle uspel preboj na področju nabave surovin, predvsem usnja kot najpomembnejše, saj so uspeli doseči nižje nabavne cene in s tem znižati stroške proizvodnje.
»Kljub temu nam leto ni bilo dovolj naklonjeno za pozitiven rezultat, a prav po zaslugi doseženih nižjih stroškov pri nabavi surovin in drugih ukrepov smo prepričani, da ustavljamo trend negativnega poslovanja in se v prihodnje vračamo v pozitivne številke,« je v letnem poročilu še dodal Trobiš, sicer tudi predsednik Združenja slovenskih delodajalcev.
Sta
Slovenija • Z avtomobilskega trga
Teslo mogoče naročiti tudi pri nas
Avtomobile ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla je po novem mogoče naročiti tudi v Slovenijo. Obenem so naročila omogočili tudi Poljakom, Madžarom in Romunom. Naročiti je mogoče tako model 3 kot tudi S in X.
Vstopna cena modela 3 bo pri 40.380 evrov, vanjo pa še niso vključeni nekateri davki in subvencije. Za rezervacijo je potrebnega 2000 evrov predplačila, prva vozila pa bodo predvidoma dobavili v začetku prihodnjega leta. Teslina servisna centra sta med Sloveniji bližnjimi kraji trenutno med drugim v Gradcu in Padovi. Kmalu naj bi ga odprli tudi v Budimpešti. Polnilnic za Tesline avtomobile je medtem v Sloveniji že okoli 30, in sicer po vsej državi. (Sta)
Foto: CG
Foto: UM
6 Štajerski
V središču
petek • 30. avgusta 2019
Ptuj • O varnosti učencev pred pričetkom šolskega leta 2019/2020
Marsikje pot do šole še vedno ostaja nevar
S ponedeljkom se pričenja novo šolsko leto 2019/20. Kot ugotavljajo odgovorni za varnost otrok v cestnem prometu, bo treba postori udeleženci v prometu v Mestni občini Ptuj, predvsem najranljivejši, varni Še vedno manjka preveč pločnikov, primerno označenih
Pred pričetkom šolskega leta je potekal posvet o varnih šolskih poteh.
Poslabšanje varnosti pešcev: vozniki ne ustavljajo pred prehodi za pešce
Aktivnosti na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu bodo v prihodnjih dneh še povečali tudi policisti. Boštjan Koletnik, namestnik komandirja Policijske postaje Ptuj, ugotavlja, daje ocena varnosti v cestnem prometu v primerjavi z enakim obdobjem lani boljša: od januarja do avgustaje bilo zabeleženih 40,7 % manj prometnih nesreč. Zaskrbljujoče pa je, da opažajo policisti poslabšanje stanja na področju varnosti pešcev. Letos je bilo lažje poškodovanih sedem pešcev, lani štirje. Koletnik pravi, da ni črnih točk, saj so se nesreče, v katerih so bili udeleženi pešci, dogajale na različnih koncih mesta. „Ključni problem je, da vozniki ne ustavljajo pri prehodih za pešce," opozarja.
Promocijsko sporočilo
Mladi vinarji in vinarke: tukaj
je vaša priložnost
Lidl Slovenija skupaj s partnerjem Radostne prireditve išče slovenske perspektivne mlade vinarje in vinarke, ki se bodo s svojimi kakovostnimi vini predstavili v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji. Prijave so možne na obrazcu www. mladivinar.si, odprte pa so do 9. septembra.
Lanskoletni finalisti Lidlov mladi vinar; drugi z desne zmagovalec Martin Erzetič
Lidl Slovenija z natečajem že vrsto let spodbuja mlade in njihovo podjetniško udejstvovanje v svetu vinarstva. Mladi vinarji in vinarke lahko svoja vina prijavijo v treh kategorijah - rdeče, belo in peneče vino, s tem pa se lahko uvrstijo med šest finalistov, ki bodo svoja vina predstavili v Lidlovih trgovinah ter na dogodkih Slovenski festival vin v novembru in Vinski univerzum v decembru v Ljubljani.
Eden lanskih finalistov, Peter Gonc iz GoncWine-ry s Ptuja, je v natečaju videl priložnost, da po-
Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu M O Ptuj (SPVCP), ravnatelji osnovnih in srednjih šol, predstavniki občine na čelu z županjo Nuško Gajšek, policisti, redarji, predstavniki če-trtnih skupnosti in številni drugi, odgovorni za varnost v cestnem prometu, so se pred pričetkom novega šolskega leta srečali na rednem letnem posvetu.
Težave, ki so jih predstavljali, ostajajo že leta praktično nespremenjene. Kot so ugotavljali, se v posameznih četrtnih skupnostih soočajo z akutnimi, dalj časa trajajočimi problemi na področju varnosti v cestnem prometu.
Če ne bodo dali zemljišč za pločnike, bodo sledile razlastitve
A za razliko od prejšnjih let, ko so o njih le govorili, je zdaj županja predlagala, da se resno in brezkompromisno lotijo dela. Na območjih, kjer je nujno urediti pločnike, pa to ni mogoče zaradi zasebnega lastništva, bodo šli v postopke razlastitve. „Najprej se bomo skušali z lastniki dogovoriti, če ne bo šlo, pa
ne bomo več čakali in bomo sprožili postopke razlastitve. Tak primer je recimo v Novi vasi, pa v Grajeni, kjer otroci hodijo po nevarnih cestah ponekod tudi zaradi tega, ker nekdo ne odstopi enega metra njive," je stališče, ki ga je zavzela županja. Takšno razmišljanje so podprli tudi številni drugi prisotni na tokratnem posvetu.
Da dejansko leta in leta opozarjajo na enake probleme, je izpostavila tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt in mestna svetnica Tatjana Va-upotič Zemljič. Tudi ona meni, da je treba k iskanju rešitev pristopiti intenzivneje.
Težave v posameznih četrtnih skupnostih
V trojici, ki je preverjala stanje v četrtni skupnosti Panorama, je bil tudi Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva SOU občin Spodnjega Podravja. Kot je dejal, je treba zarisati nekaj novih postajališč, spomnil pa je še na pobude krajanov, ki se nanašajo na umiritev prometa v Gaiserjevi ulici.
Promet bo treba umiriti tudi na Mariborski ulici, predvsem v bližini
«
Posebej je bilo opozorjeno, da je gibanje po obm pozornost bo treba usmeriti v to, da bodo šolarji
Ptuj • Koliko otrok bo v vrtcu v šolskem letu 2019/2020
„Zaradi manjšega števila rojste
Od skupaj 944 razpoložljivih mest v Vrtcu Ptuj jih je prostih še 31, od tega največ v pr nezasedenih mest namreč pomeni večjo verjetnost, da se bo oskrba v prihodnje dražila
Junija letos je Vrtec Ptuj na ptujsko občino posredoval predlog za izdajo soglasja k strukturi in številu oddelkov za šolsko leto 2019/2020. Ustanoviteljici, Mestni občini Ptuj, so predlagali organiziranje dela v 51 rednih oddelkih ter po enem razvojnem in bolnišničnem oddelku, skupaj torej v 53 oddelkih. Ob tem so upoštevali vse prejete vloge za vpis in število otrok, ki so že vključeni v vrtec. „Pri organizaciji dela je v vlogi upoštevanih tudi 25 mest, ki jih zagotavljamo za otroke, ki imajo priznan znižan normativ, pa tudi 31 prostih mest," so pojasnili v upravi ptujskega Vrtca.
Mestni svet je na julijski seji predlog sicer potrdil, še prej pa so
zahtevali številne obrazložitve in pojasnila.
Zakaj je cena tako visoka
Ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak je pojasnila, da je oblikovanje oddelkov zahtevno delo, upoštevati namreč morajo normative, starost otrok, pa tudi želje staršev po določeni enoti. Vse našteto pomembno vpliva na strukturo oddelkov. „Resnično si želimo, da bi bili zadovoljni otroci, starši in seveda tudi občina kot ustanoviteljica. Trudimo se najti priložnosti in možnosti, kako ohraniti čim nižjo ceno," je zagotavljala ravnateljica.
Da podražitev oz. dvig cen vrtca na Ptuju, ki so ga potrdili pred nekaj meseci, ni bil nikomur po volji, a da je šlo za nujen ukrep, poudarja tudi ptujska županja Nuška Gajšek: „Zdaj je treba zadeve spremljati, da cena ostane vsaj nespremenjena. Imeli smo sestanek, dogovor je, da do konca leta preverimo čim več elementov, ki vplivajo na ceno: delovni čas, vključevanje otrok iz drugih občin, kader ... - vse zato, da enkrat za vselej razčistimo, zakaj je cena takšna, kot je."
kaže svoj drugačni pristop v vinarstvu. »Zelo rad postavljam stvari na glavo in se ne držim smernic klasičnega vinarstva. Veseli me, da so to prepoznali tudi v Lidlu Slovenija in mi dali priložnost, da mladi vinarji končno pokažemo, kaj je novega na trgu; predvsem pa, da je prišel čas za spremembo generacije v vinarstvu.«
Mladi vinarji in vinarke, izkoristite edinstveno priložnost za vstop v poslovni svet in v eno večjih trgovskih verig v Sloveniji ter postanite Lidlov mladi vinar 2019! Več na www.mladivinar.si.
Cena bi lahko bila še višja ...
Mestni svet je za vpis v Vrtec Ptuj potrdil razpoložljiva mesta za 944 otrok. Trenutno je zasedenih 913 mest, dejansko pa katero izmed 11 enot ptujskega vrtca obiskuje le 888 otrok. V zasedenih mestih so namreč tudi tisti, zaradi katerih je treba znižati normativ (25 mest). Pri vpisu imajo prednost občani Ptuja, a če ne bi obiskovalo ptujskega vrtca okrog 200 otrok iz drugih občin, bi se po zadnjih izračunih cena dvignila še za približno 10 evrov. Na ptujski občini in v Vrtcu Ptuj vztrajajo, da bi druge občine morale več nameniti za delovanje izmenskega vrtca. O tem se bodo v prihodnje pogajali.
Foto: DK
petek • 30. avgusta 2019
V središču
Štajerski	7
na ...
iti še marsikaj, da bodo vsi avtobusnih postajališč...
Staršem bodo plačevali kilometrino za vožnjo otrok v šolo
Ker je v nekaterih delih mesta premalo otrok, da bi jih vozil šolski avtobus, in preveč za mini kombi, so se na ptujski občini odločili za nov ukrep. Staršem otrok, kjer ni zagotovljenega prevoza in ki so (tudi doslej) zaradi nevarnih šolskih poti otroke vozili v šolo z avtomobili, bodo ponudili nadomestila, torej kilometrino za prevoz otroka do šole. Gre za del območja v Novi vasi (nekaj sto metrov v bližini nekdanjega gostišča Mark), kjer ni pločnika, pa v Grajeni... „Prevažanje od vrat do vrat odpade, ker bi morali naročiti mini avtobus, ki pa nima primernih obračališč in postajališč. Ne bi mogli zagotoviti varnega vstopa in izstopa otrok. Staršem bomo, kot nam to omogoča zakon, plačevali kilometrino, aktivno pa bomo pristopili in se v najkrajšem možnem času skušali dogovoriti z lastniki zemljišč za odkupe, da se končno uredijo pločniki," pravi ptujska županja.
očju gradbišča na tržnici prepovedano. Posebno po mestu uporabljali označene poti.
semaforjev. Čeprav ti delujejo, se številni vozniki ob rdeči luči ne ustavijo in pešcem ne dajo prednosti pri prečkanju po prehodu. Janez Rožmarin kot predstavnik četrtne skupnosti Breg-Turnišče kot delno rešitev vidi ureditev dodatne signalizacije, kar naj bi predlagala že Direkcija RS za infrastrukturo. Opozoril je še na manjkajoče pločnike, predvsem na Zagrebški cesti, ki je zelo prometna:
Foto: CG
Na območjih, kjer je nujno urediti pločnike, pa to ni mogoče zaradi zasebnega lastništva, bodo šli v postopke razlastitve. „Najprej se bomo skušali z lastniki dogovoriti, če ne bo šlo, pa ne bomo več čakali in bomo sprožili postopke razlastitve. Tak primer je recimo v Novi vasi, pa v Grajeni, kjer otroci hodijo po nevarnih cestah ponekod tudi zaradi tega, ker nekdo ne odstopi enega metra njive," je stališče, ki ga je zavzela županja.
„Manjkajo tudi prehodi za pešce. Marsikje, tudi kjer ni pločnikov, bi bilo treba za prečkanje ceste zarisati prehode za pešce. Čeprav niso izpolnjeni vsi pogoji zanje, je bolje, da je prehod vsaj zarisan, če že pešci hodijo po ban-kinah. Otroci namreč sicer cesto prečkajo kjerkoli na neoznačenem delu."
Branko Strelec, predsednik ČS Jezero, je predstavil težave, s
katerimi se srečujejo v tem delu mesta. Vsem je dobro poznan problem izjemno nevarne in prometne Ormoške ceste. Tudi tam bo treba nekaj talnih označb na novo zarisati, obenem pa preveriti napačne na Žnidaričevem nabrežju.
Številne težave, s katerimi se srečujejo v ČS Rogoznica, je izpostavil ptujski podžupan Marjan Kolarič. Konkretno je navedel kar nekaj cest, ki bi morale biti prioritetno urejene, med drugim Slo-venskogoriško, pa Cesto 8. avgusta. Na nekaterih državnih cestah je predlagal zelo strogo omejitev hitrosti, 30 km/h. Ob vsem tem pa je priznal, da so načrti, potrebe in želje veliki in da občina vseh brez pomoči države nikakor ne
bo zmogla rešiti. Številni nerešeni problemi iz preteklih let se z novim šolskim letom prenašajo naprej tudi v ČS Grajena.
Manjkajoči pločniki so glavna težava ČS Ljudski vrt. Peter Mesa-rič je izpostavil del Žabjaka, Vaupo-tič Zemljičeva pa še Vodovo ulico: „Prav čudim se, da se na tej cesti še nikomur ni nič zgodilo." Do ponedeljka naj bi sicer vsaj delno rešili problem z utrjevanjem bankin. Županja je predlagala še eno rešitev, in sicer da promet ostane dvosmerni, a da se vožnja avtomobilov uredi izmenično: v gozdu bi postavili semafor in tako zagotovili več prostora za pešce, obenem pa bi tranzitni promet spravili s te ceste. Predlog so dobro sprejeli tudi drugi prisotni.
Največji problem ČS Center ostaja povezan z največjo investicijo; obnovo tržnice. Ker je del mesta zaprt, pešci hodijo kar po gradbišču, kar je seveda strogo prepovedano. Franc Kozel, predsednik SPVCP, je posebej pozval, naj ravnatelji šolarje in starše opozorijo na ta problem in zagotovijo, da otroci ne bodo hodili čez gradbišče.
Predstavniki policije, redarstva, Združenja šoferjev in avtomeha-nikov Ptuj ter člani SPVZP bodo vse leto bdeli nad dogajanjem, ki vpliva na varnost v cestnem prometu. Posebej bodo na poteh, ki vodijo do šol, prisotni od 2. do 13. septembra.
Pazimo na vse šolarje, ki se v ponedeljek vračajo na ceste!
Dženana Kmetec
Foto: DK
Prebivalstvo na Ptuju po starosti
ev nas bo še pošteno bolela glava!"
■vem starostnem obdobju, dejansko pa vrtec ta hip obiskuje 888 otrok. Zakaj razkorak med temi številkami? Več l Kakšna bo v prihodnjih letih, bo upadajoče število rojstev vplivalo na dodatno povišanje cen vrtca?
Število otrok na Ptuju	1 leto	2 leti	3 leta	4 leta	5 let	6 let
Prvo polletje 2019	197	193	199	212	223	226
Tabela kaže, da je na Ptuju dejansko zadnja leta manj otrok. Manj jih je tudi na nacionalni ravni. Leta 2014 se je v Sloveniji rodilo 21.165 otrok, nato je ta številka upadala in leta 2018 se je o podatkih SURS rodilo precej manj otrok, 19.858.
Bo padcu števila otrok sledilo odpuščanje v vrtcu?
Dejansko pa bo ohraniti nespremenjeno ceno ob projekcijah za naslednje leto precej težko, vsaj v primeru, če ne bo kakšnih pomembnih sprememb pri njenem oblikovanju, kot je denimo nižanje stroška dela. Svetnik Gorazd Orešek je opozoril, da število rojenih otrok od leta 2014 rahlo upada,
zato meni, je treba sprejeti tudi primerne ukrepe za prihodnost.
Da ima padec števila rojstev na Ptuju v zadnjih letih za posledico nižji vpis v vrtec, je prepričana tudi Vučakova. Zagotavlja, da skušajo predvsem z mehkimi ukrepi temu tudi kadrovsko slediti: „Že letos in takoj v začetka leta 2020 nekaj delavk izpolnjuje pogoje za upokojitev, in če bodo šle v pokoj, bomo zadeve enostavno rešili. V nasprotnem primeru bomo morali ugotavljati presežne delavce."
Tudi svetnica Metka Petek Uhan je prepričana, da projekcije za prihodnja leta ne prinašajo nič dobrega, kvečjemu nove težave. „Zaradi manjšega števila rojstev nas bo še pošteno bolela glava. Razmišljaj-mo o tem, kako se bomo čim bolj približali uporabnikom, oni so tisti, ki nižajo ceno. Naloga mestnega sveta ni, da preračunava cene, ki so kompleksno izračunane, je pa na nas, da mladim družinam zagotavljamo ugodne pogoje za življenje. Samo tako se bo povečalo število rojstev v občini."
Če ne bi razlike krila občina, bi se za starše cena dodatno dvignila
Največ nezasedenih mest je v prvem starostnem obdobju, kar 24. Strošek zanje krije ustanoviteljica, torej občina. „Če bi šli na realno številko in bi stroške delili na zasedena mesta, bi se za starše cena dodatno dvignila," je pojasnila županja.
A ravnateljica je zagotovila, da bodo del teh mest že kmalu zapolnili. Novembra naj bi sprejeli štiri malčke, še enega decembra, začetek novega leta pa naj bi prinesel ptujskemu vrtcu še več otrok. Vpisujejo namreč tudi med letom.
Zdaj o oddelkih in njihovi strukturi, šele nato o kadrih
Svetnica Helena Neudauer je menila, da bi mestni svet odločitve o tem, kakšni so oddelki, normativ in kadrovska slika, moral odločati sočasno. Izpostavila je, da je mestni svet s tem, ko potrdi oddelke, postavljen pred dejstvo, da mora
kasneje potrditi tudi predlagano sistemizacijo.
Županja v takšnem načinu sprejemanja odločitev ni videla nič spornega. Pojasnila je, da so v Vrtcu sistemizacijo že pripravili, a ker se spreminja odlok in bo treba vnesti spremembe, jo bodo na mestnem svetu obravnavali naknadno, predvidoma septembra. Vsekakor bo tudi od sistemizacije marsikaj odvisno. Večkrat smo slišali, da je eden ključnih ra-
zlogov za visoko ceno v ptujskem vrtcu izjemno visok strošek dela, saj presega 80 % vseh stroškov. Napredovanja in visoki plačni razredi (gre za precej starejšega kadra) pomembno vplivajo na ceno oskrbe. Ravnateljica pa je pojasnila: „Delavke svoje delo opravljajo dobro, nimam jih pravice zavirati pri napredovanjih, želim pa si seveda, da nam cen ne bi bilo treba dvigovati."
Dženana Kmetec
Vir: SURS
Foto: CG
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 27. avgusta 2019
Slovenija • Lastovke ne motijo le inšpektorjev, tudi turistične delavce
Kdor lahko uniči gnezdo, nima nobenega sočutja
Čeprav se deklariramo drugače, Slovenci očitno nismo usmiljeni do ptic in posledično tudi ne naravi prijazni; njihovo pobijanje ni samo protizakonito dejanje, kaže tudi na popolno brezbrižnost odgovornih in zanikanje narodove kulture, so ogorčeni na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Potem ko je po družbenih omrežjih zaokrožila vest, da so veterinarski inšpektorji po obisku ene od slovenskih kmetij izdali odločbo namestitvi zaščitnih mrež pod strop hleva, kjer gnezdijo lastovke, ker jih je bojda tam preveč, se je sprva zdelo, da gre za šalo, a je uradno pojasnilo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (uVHVVR) potrdilo, da gre zares. Menijo, da bivanje ptic v hlevu sicer ni kaznivo, je pa lahko nevarno zaradi prenašanja bolezni. »Vsak objekt za rejo živali naj bi imel vzpostavljene preventivne biovarnostne ukrepe za zaščito pred vnosom bolezni
v rejo. Namenjeni so predvsem preprečevanju stika rejnih živali z drugimi živalmi, kot so glodavci, ptice in insekti, preprečitvi vnosa bolezni z opremo in oblačili ljudi, ki prihajajo v rejo, ter ukrepom proti onesnaženju vode in krme.« Koliko je primerov, da so bile pre-našalke bolezni lastovke, ki so v hlevih še posebej dobrodošle, ker jedo nadležne muhe, ni bilo povedano. Kot kaže, pa lastovke ne motijo samo inšpektorjev, ampak tudi trgovce, gostince in druge turistične delavce, kar nikakor ne gre v korak s propagiranjem Slovenije kot naravi prijazne turistične destinacije.
V Sloveniji živi pet vrst lastovk
Verjetno niste vedeli, da v Sloveniji živi kar pet vrst lastovk; med njimi sta najbolj znani in najpogostejši kmečka in mestna lastovka, pa še za njiju mnogi menijo, da se ločita zgolj po imenu. Za kmečko lastovko so značilni globoko vrezan škarjast rep, temno modro obarvan hrbet in bela trebušna stran telesa, odrasla ptica dobi še rdeče obrazno perje. Je znanilka pomladi, z gnezditvijo je močno vezana na človeka, gnezdi tako v vaseh kot mestih, a najpogosteje v hlevih. Nasprotno pa mestna lastovka praviloma gnezdi le na zunanjih površinah stavb v gnezdih, ki imajo iz blata narejeno »streho«. Od kmečke lastovke se loči tudi po tem, da ima blago škarjast rep in povsem belo obarvano trtico. Kot že ime skalna lastovka pove, gre za ptico, ki prebiva visoko v skalnih stenah; pri nas jo je redko najti v severozahodni Sloveniji. Ob Muri in ob stari strugi Drave je občasno še mogoče videti breguljko, našo najmanjšo lastovko, ki pa zaradi regulacij, preusmeritev in zajezitev rek vztrajno izgublja svoj habitat. Zadnja izmed lastovk, ki pa se zelo redko pojavi v Sloveniji, je rdeča lastovka; občasno gnezdi v dolini reke Dragonje in na Krasu. Zanimivo je, da lahko lovi skupaj s kmečkimi lastovkami,
medtem ko jo mestne pogosto preganjajo. ■
• . _ .
1
Foto: Wi ki pedia
>1 A,
Foto: M24
Konec julija so namreč v termah Olimia odstranili vsaj 30 gnezd mestnih lastovk, pod streho trgovine Tuš v Polzeli pa 16 gnezd, ker naj bi kvarili podobo trgovine. Kot je zapisala Tjaša Zagoršek z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se lastovke očitno niso obnašale po pravilih zdraviliškega turizma, zato je vsaj 30 parov izgubilo svoje gnezdo na bazenskem kompleksu, nihče pa ne ve, kje so končala njihova jajca in mladiči. »Najbrž podobno kot pred omenjenim Tušem, kjer so delavci po naročilu vodje trgovine pometali mladiče iz domačega gnezda in jih kot smeti pustili na asfaltu. Seveda smo oba primera prijavili pristojni inšpekciji.«
Kriminal nad pticami
Iz lanskega poročila o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji izhaja, da v Sloveniji v času gnezdilne sezone vsako leto uničimo od 50 do 200 gnezd mestnih lastovk, glede na število prijavljenih primerov v zadnjem času pa na Doppsu ocenjujejo, da je ta številka še bistveno višja. Tudi sicer so trenutno zbrani podatki o kriminalu nad pticami v Sloveniji zelo skrb vzbujajoči, saj kažejo, da je pri nas letno nezakonito ulovljenih ali ubitih od 11.000 do 50.000 ptic. Lastovka nasploh velja za zavarovano živalsko vrsto, ki jo je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati. Prav tako je prepovedano zavestno odstranjevanje, sprememba, poškodovanje ali uničenje gnezda, ki ga lastovka potrebuje za razmnoževanje.
Čeprav se Slovenija v svetu razglaša za zeleno destinacijo z bogato in ohranjeno naravo, kar privablja turiste, pa je resnica na domačem pragu žal pogosto drugačna, še ugotavljajo na Doppsu. »Uničena gnezda lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih bitij, popolne brezbrižnosti odgovornih in zanikanja narodove kulture, saj je naša nacionalna identiteta pod sloganom Do narave prijazni s pobijanjem lastovk postavljena na laž.«
Senka Dreu
Slovenija, Podravje • Kako zajeziti upadanje prašičereje,
»Rejci čutimo, da nas
»Osnovni namen reje prašičev je proizvodnja mesa, saj ga na slovenskem tega v pitališča vedno pogosteje uhlevljajo pujske, ki so rojeni zunaj narediti spremembe. Škoda je, da večine pridelanega na njivah, v mislih prašičev,« pravi Peter Pribožič, vodja svetovalen službe v KGZ Ptuj.
Trg za meso je doma, kajti Slovenci cenimo svinjino, saj je od skupne količine vseh vrst zaužitega mesa, 93 kg, v povprečju zaužijemo okrog 40 kg na prebivalca. »Nekoč smo iz Slovenije izvažali plemenske prašiče in dobre mesne izdelke, danes pa postajamo na področju oskrbe z mesom prašičev vse bolj odvisni od drugih in od uvoza cenenega mesa,« razlaga prvi mož ptujskih kmetijskih svetovalcev Peter Pribožič in dodaja, da slovenske kmetije, ki v povprečju obsegajo 6,9 hektarja, niso primerne za velike reje prašičev, ampak bolj za rejo plemenskih svinj in vzrejo pujskov, kar gre z roko v roki s strategijo rojenega in vzrejenega v Sloveniji.
»Če bomo to prepustili stihiji in se ne bomo ukvarjali s plemensko rejo, vmes pa se bodo denimo zgodile bolezni, naravne nesreče, gospodarske ali politične blokade in bo transport iz tujine prekinjen, bomo zaradi take odvisnosti ostali brez prašičev in njihovega mesa. Zato potrebujemo domače plemenske živali, seveda pa bo morala, če hočemo, da gredo rejci v to smer, država pomagati s spodbudami, meso v Sloveniji rojenih in vzrejenih prašičev pa si bo zaslužilo višjo ceno.«
Slovenske kmetije so primerne za rejo plemenskih svinj, ne za masovno rejo
Slovenske kmetije, ki v povprečju obsegajo 6,9 hektarja, niso primerne za velike reje prašičev, ampak bolj za rejo plemenskih svinj in vzre-jo pujskov, kar gre z roko v roki s strategijo rojenega in vzrejenega v Sloveniji.
Medtem ko je bila nekoč naša prašičereja na visokem nivoju, danes njen obseg pada, še posebej plemenskih živali. Zato so med glavnimi cilji zajezitev tega upada in povečanje reje, prašičerejcem prilagojeni razpisi, podpora države, stroke in širše javnosti, predvsem pa povezanost celotne verige, od prireje prašičev in predelave mesa do trženja. V teoriji se sliši dobro, v praksi pa smo tako po mnenju rejcev kot strokovnjakov na področju prašičereje še zelo daleč. Veliko upov se zato polaga v znak 'izbrana kakovost Slovenije', ki pa ga bodo lahko pridobili le meso in mesni izdelki prašičev, ki so rojeni in vzreje-ni v Sloveniji, ne pa tudi tisti, ki so tu samo vzrejeni. A ta usmeritev v zadnjih mesecih razburja in razdvaja.
Strategija v Sloveniji rojenih in vzrejenih
Haloze • Med haloškimi bregovi seje rodila izvirna blagovna znamka
Nenavadne Ernine umetnine
Dobrih petnajst let je minilo od odločitve zakoncev Korošec, da kot sveža penzionista besede; v Strmcu pri Leskovcu sta namreč kupila razpadajočo kmetijo z dobrimi pokupila čredo koz in ovac, da so jima pomagale očistiti teren. Vmes seje sicer zgodilo
»Če bi videli, v kakšno podrtijo sva se preselila, bi gotovo rekli, da sva čisto nora,« se začetkov bivanja v Halozah spominja Ema Korošec. »Ne vem, ali bi se upala še enkrat podati na to pot, bilo je težko in z veliko odpovedovanja, da sva si ustvarila dostojno urejen
»Na začetku sem se učila kot otrok«
Tudi ni šala, da se pri teh letih začneš ukvarjati s kmetovanjem; mož je sicer imel nekaj izkušenj z damjaki, jaz pa nič od nič. Res moraš imeti jajca za kaj takega. A mi ni žal.«
Ideja o ustvarjanju iz volne ni prišla sama po sebi, ampak je bila bolj logična posledica življenja in dela na kmetiji, se spominja Koro-ščeva. »Ovce so bile tu, poslušala sem o Halozah in njihovih težavah, po izobrazbi sem tekstilka, od nekdaj rada ustvarjam, torej ni bilo več daleč, ko sem si rekla, poskusi, pa boš videla. Ovce smo postrigli,
>
Foto: SD
Erna Korošec s svojimi značilnimi volnenimi šali
mož Bojan je volno opral, v prejo sem jo poslala v Tržič. Potem pa sem se učila kot otrok: nekaj znanja sem potegnila iz preteklosti, nekaj se dodatno izobraževala, predvsem pa veliko poskušala in popravljala.«
In sčasoma so nastali razni izdelki: ženske in moške pletenine, puloverji, brezrokavniki, plašči, šali,
rute, klobuki, torbice ... Že kmalu je pridobila certifikat rokodelstva Slovenije, svoje delo, povezano s tradicionalnimi znanji, pa prijavila kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. S svojimi izdelki se je odpravila na sejme in tržnice Podeželja v mestu, a se je od tam kar nekaj let vračala razočarana. »Sprva namreč nisem prodala skoraj nič in priznam, da
petek • 30. avgusta 2019
Kmetijstvo
Štajerski TEDNIK 9
kije bila nekdaj na visokem nivoju
je država zapustila«
trgu v zadnjih letih pridelamo bistveno premalo za svoje potrebe. Poleg Slovenije, kar je še dodaten vzrok, da je v slovenski reji prašičev treba imam koruzo, ječmen, žita, ne oplemenitimo v dodano vrednost - meso
Družino Matjašič je na njihovi vzorni prašičerejski kmetiji pred kratkim obiskala tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
1 Iv	1l	V	V • f	•	I vi	P	••
licno gradivo ze preživeto, sin se pricka s projesorji
Marta Matjašič iz Levanjcevje zelo jasno (in točno) povedala: »Težave so v celem sistemu: mes-nopredelovalna industrija ima svoje interese, zdaj je tu zgodba o izbrani kakovosti Slovenije, za katero nisem prepričana, kako se bo izvajala. Z njo bo veliko dela, bojim se, da se mladi ne bodo podajali v to. Poleg tega nimamo pravih pasem, tuje še problem z osemenjevanjem, pa tudi naše kmetijsko izobraževanje ni najboljše. Sin namreč obiskuje ptujsko biotehniško šolo, a po dveh letih teorije ni odnesel tako rekoč nobenega praktičnega znanja. Učno gradivo imajo še iz davno preživelih 70. let prejšnjega stoletja, zato se pogosto prička s profesorji in jih prepričuje, da so stvari v praksi dejansko drugačne.«
prašičev razburja in razdvaja.
Foto: SD
Peter Pribožič: »Izbrana kakovost Slovenije gre skupaj s povečanjem samooskrbe.«
Kje se skriva uspeh svinjerejcev iz Levanjcev
Kadar govorimo o prihodnosti slovenskega kmetijstva in podeželja, je vedno slišati pripombe o nepovezanosti in nesodelovanju kmetov, kar pa ne drži v primeru kmetov iz Levanjcev iz občine De-strnik, ki so predstavljeni kot primer dobre prakse. Vzorno urejena gospodarstva dokazujejo, da tudi družinske kmetije lahko prinaša-Foto: SD jo visoke hektarske donose in da znajo tudi naši kmetje dobro sode-
lovati. V hlevu na kmetiji Matjašič je 130 plemenskih svinj, letno imajo čez 2000 prašičev, obdelujejo pa 70 hektarjev površin, od tega polovico v najemu. »Odlično sodelujemo med seboj, štiri kmetije smo praši-čerejske, ostale so govedorejske. Odločamo se za skupne nabave, če kdo nima primernega prašiča za prodajo, pošlje kupca k sosedu, pomagamo si, zato si lahko privoščimo tudi dopust,« pripoveduje Marta Matjašič, ki dela na kmetiji skupaj z možem Francem in tremi otroki. »Kar je odvisno od nas samih, smo si torej uredili, ostalo pa je problem. Čutimo, da smo ostali sami, da nas je država zapustila. Prašiče je vse težje prodati, mnogi so se zato obrnili na Avstrijo, kjer se čudijo, kako država dovoli, da ob
tako nizki samooskrbi s svinjskim mesom to roma v tujino.«
Odvzem semena na črno?
Očitno obstaja siva lisa tudi na področju osemenjevanja; plemenskega merjasca je namreč mogoče pripustiti k svinji ali pa se mu seme odvzame vnaprej. Slednje se bolj splača z ekonomskega vidika in se praviloma opravi le v osemenjevalnih središčih, rejec tega namreč ne sme početi sam. »Lahko pa zaprosi za koncesijo in opravi poseben tečaj, pri nas kupi seme in potem sam doma osemeni svoje živali. Slišal sem že, da naj bi kdo na črno odvzemal seme svojim merjascem, a ne verjamem, da je to praksa pri nas,
menim, da prej v Avstriji, kamor hodijo po seme tudi nekateri naši rejci. A potem nimajo nobenega zagotovila o kakovosti in kontrolirani reji s pedigrejem, kot ga dobijo v našem centru. Razlika v ceni najbrž tudi ni taka, da bi se jim to splačalo,« je prepričan Pribožič, seveda pa komentarja na to temo pri rejcih nismo dobili. Poleg drugih tegob, ki tarejo nekdaj paradno slovensko prašičerejo, pa rejcem nad glavo visi še grožnja s smrtonosno afriško prašičjo kugo, ki se je že pojavila v državah vzhodne Evrope in v Belgiji, nam najbližje na Slovaškem in Madžarskem, od nedavnega tudi v Srbiji, zaradi česar pri naših rejcih že nekaj časa veljajo poostreni preventivni varnostni ukrepi.
Senka Dreu
Foto: SD
Pletenine Koštrun
iz domače volne
polurbano bivanje v Framu zamenjata za haloške brege, in to v dejanskem pomenu desetimi hektarji bregov. Ker so bili povsem zaraščeni, sta od ostarelega soseda še marsikaj, a v bistvu seje takrat rodila zgodba o imenitnih Pleteninah Koštrun.
sem po malem že obupavala, a me je mož hrabril, naj vztrajam. Nisem imela nobenih prodajnih izkušenj; ko pa sem malo začutila kupce, sem se prilagodila in začela delati drugače. Danes kombiniram različne tehnike, dodajam filc, pletenje, kvačkanje, vse obogatim z ročnimi vezeninami in obrobami, motivi so
značilno valoviti in barviti, tako da so končni izdelki res tipični zame in zato povsod prepoznavni.«
Tudi z volno bi lahko rejci služili
Ker so najbolj »vžgali« šali, se jim zdaj tudi največ posveča, prodaja
jih na prej omenjenih tržnicah, sejmih, tudi na ptujskem gradu, obenem pa se je včlanila v društvo Kastali Rada Škrjanca, ki je v Muzejski hiši pod ptujskim gradom odprl grajsko tiskarno; tam so svoj prostor našle tudi volnene umetnine Erne Korošec; svoje znanje pranja volne, predenja, tkanja, pletenja,
Vnuk Vid rad pomaga babici, iz reciklirane volne je že izdelal tudi torbico.
filcanja in vezenja pa prenaša na udeležence raznih delavnic.
»Od tega bogat ne moreš postati, to je moj hobi, moje veselje, hvalabogu, da je končno tudi nekaj povrnjeno. Na dan lahko naredim maksimalno en šal, pa še to ne vsak dan, saj imam veliko drugih zadolžitev na kmetiji, poleg tega gre za ustvarjalno delo, pri katerem čisto vsak trenutek tudi nimaš inspiracije. K sreči imam volje in idej še veliko, rada bi delala še na drugih izdelkih, a trenutno za to ni časa.«
Na kmetiji pa Koroščeva nista sama, saj na njej živi z družino tudi njuna mlajša hči Polona, vnuk Vid pa je tisti, ki babici pri delu veliko pomaga. »Vse v zvezi z volno ga zanima, rad se uči, pomaga mi pri filcanju, tudi sam kaj izdela, ima odličen občutek za ustvarjanje. Pravkar, pod mojim vodstvom, seveda, končuje torbico iz reciklirane volne,« je ponosna.
Volno mora kupovati, saj ovac nimajo več doma
V zadnjem času mora volno kupovati, saj so bili primorani ovce prodati. Povsem so jim namreč uničile rušo, da je začel teren plaziti, zato so morali ukrepati. Tudi sicer so imeli prevelike stroške z njimi, saj jih je bilo treba zaradi suhega rastišča dohranjevati. »Je pa zdaj problem priti do volne. Ovac je tu okrog veliko, a kaj, ko njihova volna ni dovolj dobra za prejo, kmetje
Klobčič iz domače volne
Med nagrajenci S kmetije za vas tudi Kmetija Korošec
Komisija akcije S kmetije za vas v sestavi Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ČZD Kmečki glas in časnika Finance s portalom Agrobiznis je letos izbrala devet kmetij, ki izstopajo iz povprečja, ukvarjajo pa se s trženjem in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov oziroma s turizmom in storitvami na podeželju. Med njimi seje znašla tudi Kmetija Korošec s svojimi Pleteninami Koštrun. Vseh devet izbranih kmetij bo prejelo priznanja na letošnji Agri, najbolje ocenjene iz vsake skupine pa bodo deležne tudi finančnih nagrad in medijske promocije. Akcija S kmetije za vas poteka že 24 let, njen namen pa je širiti promocijo dobrih praks slovenskih kmetij z njihovimi pridelki in izdelki ter storitvami.
pa je nočejo prebirati, saj jo najraje prodajo za zastirko. Večina redi ovce za meso, pri tem pa pozabljajo, da bi lahko s prodajo volne, ki je zdaj zgolj stranski odpadek, tudi zaslužili, pa ne le za zastirko. Trenutno kupujem volno drugod,
a se za prihodnje leto za odkup dogovarjam z bližnjim rejcem, saj bi lahko potem te izdelke ponujali pod haloško blagovno znamko v nastajanju, kar je tudi naš cilj,« še dodaja Erna Korošec.
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: SD
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 23. avgusta 2019
Tržec • Koncert ljudskih pevcev in godcev
Jurovski fantje praznovali 30 let
Konec avgusta so Fantje izJurovc ob 30-letnici svojega delovanja v trževskem gasilskem domu pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev. Na prireditvi so vsi člani prejeli častne Maroltove značke za 30 let delovanja. Podelila sta jih Ivo Ban, član OIJSKD Ptuj, in predsednik KD Franceta Prešerna Jože Šmigoc.
Foto: ZG
Na odru se je zvrstilo 14 skupin: ljudski pevci Fantje iz Jurovc KD Franceta Prešerna Videm, ljudske pevci DU Ivana Rudolfa Breg, Skupina šeg in navad TD Podlehnik, ljudski pevci iz Jablovca, ljudske pevce Urbančanke TD Destrnik, ljudske pevke KD iz Skorbe, ljudski pevci DU Videm, pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke KD Lancova vas, ljudski godci iz Hajdoš, pevke Katoliškega KD Kidričevo, ljudske pevke KD Obrež, ljudski godci Stoperška banda in pevke ljudskih pesmi Trstenke.
Popoldan so zaključili s skupno pesmijo ob prijetnem druženju, za-kuski in osvežilnih napitkih; pesem je donela po dvorani, ko so zapeli vsi gostje. Prisotni so tudi zaplesali, saj so godci dodobra preizkusili svoje instrumente.
Fantje iz Jurovc sicer prepevajo predvsem v domači občini Videm, ob raznih prireditvah, praznikih, revijah, rojstnih dnevih, v krajevni skupnosti, tudi ob abrahamih in drugih praznovanjih. Svojo pot so pričeli kot koledniki za sv. Tri kralje, nato so na pobudo nekaterih ustanovili svojo skupino. Na začetku jih je bilo več, a žal so jih nekateri zapustili za vedno. Danes jih prepeva še pet: Slavko Kmetec, Marjan Mohorko, Franc Spevan, Franc Habjanič in Branko Merc. Posneli so tudi samostojno kaseto in cede. Pojejo v glavnem ljudske, pa tudi umetne pesmi. Veliko se jih je ohranilo po izročilu, nekaj so jih tudi zapisali. Druži jih prijateljstvo, pesem in globoke medsebojne vezi.
30 let trdega dela, odrekanja in predanosti v skupini ljudskih pevcev je dolga doba. S svojim prizadevanjem so namreč osvežili in ohranili mnoge skrite zaklade lepe ljudske pesmi.
Zdenka Golub
Velenje • Jubilejni 30. Pikin festival
Pika se po mestu potika
V Velenju je že vse pripravljeno na jubilejni 30. Pikin festival, ki se bo začel 9. septembra. Festival bo letos prvič potekal v središču mesta, saj ob dosedanji lokaciji na Velenjskem jezeru poteka gradnja prireditvenega odra. Njegov moto bo Pika se po mestu potika, častna pokroviteljica pa je ilustratorkaJelka Reichman.
Osrednja prizorišča letošnjega festivala, ki bo trajal do 15. septembra, bodo v Rdeči dvorani, na mestnem otroškem igrišču in na Titovem trgu. Na ogled bo 15 Pikinih razstav. Tudi letos bo Pika pripravila kar nekaj športnih aktivnosti, kot so planinski pohod, jadralna regata, mini avantura in 24-urni dobrodelni tek. Prav tako pripravljajo dobrodelno akcijo Novo sonce - Pika pomaga. V šparovčku v Rdeči dvorani bodo tako zbirali sredstva za Pikin obisk otrok v bolnišnicah.
Pripravili pa so še eno posebno akcijo, ki so jo poimenovali 30 za 30. S to akcijo bodo namreč 30 Pikinim sovrstnikom iz socialno ogroženih družin iz Velenja v šolskem letu 2019/2020 omogočili obiskovanje iz-venšolskih dejavnosti, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti, (sta)
Foto: M24
Prvenci • Tekmovanje v peki ciganskih pečenk
V tekmovalnem delu spekli 650 pečenk
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Prvenci-Strelcije sredi avgusta priredilo tekmovanje v peki ciganskih pečenk. Tekmovanje, ki pritegne številne udeležence in množico obiskovalcev (okuševalcev), je postalo že stalnica poletnega dogajanja v občini Markovci.
Foto: Ervin Horvat
Letošnje tekmovanje je bilo tretje zapovrstjo, prvega so organizirali predlani. Po dveh letih je že preseglo vsa pričakovanja organizatorjev. Interes ekip za sodelovanje je namreč izjemno velik. Gre sicer za kulinarični dogodek, ki pa je v prvi vrsti namenjen druženju in dobrodelnosti. Za šolski sklad OŠ Markovci so letos na prireditvi zbrali 530 evrov.
V peki ciganskih pečenk se je pomerilo 34 ekip iz bližnje in daljne okolice, tokrat prvič tudi iz sosednje Hrvaške. »Zaradi velikega odziva smo bili primorani omejiti prijave tekmovalnih ekip. Številka bi presegla 40 ekip, za kar pa nismo imeli dovolj prostora. Ekipe so imele na voljo po štiri kilograme mesa oziroma 16 kosov. Pripravili smo več kot 650 pečenk. Zelo zadovoljni smo bili tudi z obiskom. Ocenjujemo, da je bilo na prireditvi okoli tisoč obiskovalcev. Bistvenega pomena je druženje, tisto pristno druženje vseh prisotnih. Takšno, kot ga je na žalost v sodobnem svetu vedno manj. Ekipe in obiskovalci so klepetali, poskušali pečenke, ko so se pripravljale, delili kulinarične dobrote med obiskovalce, drug drugega zbadali na račun priprave in okusa
Zmagovalna ekipa
pečenk ... S tem smo dosegli naš poglavitni namen prireditve,« je povedal idejni vodja dogodka Uroš Meglič.
Tekmovanje je trajalo tri ure. Potek ocenjevanja je spremljala tričlanska strokovna komisija. Vodil jo je Janez Fišer, člana sta bila Janko Kodrič in znani turistični novinar RTV Slovenija Drago Bulc. Ocenjevali so urejenost prostora
za kuhanje, celostno podobo ekipe, higieno, izvirnost kuharskih pripomočkov, postavitev jedi na krožnik z dekoracijo in okus pripravljene jedi. »Člani komisije so priznali, da so v primerjavi z lanskim letom imeli precej težjo nalogo. Ekipe so napredovale v vseh ocenjevalnih pogledih. Zmagala je ekipa Trdi onegi, drugi so bili Šmarničarji iz Kicarja in tretji Rojaki,« je dejal Meglič, ki je
zelo zadovoljen, da ima dogodek poleg družabnega še dobrodelni namen. »V skrinjici smo zbirali prostovoljne finančne prispevke za šolski sklad OŠ Markovci. Ravnatelju Ivanu Štrafeli, ki je prav tako imel svojo kuharsko ekipo, smo takoj po razglasitvi rezultatov simbolično predali donacijski bon v vrednosti 530 evrov. Preostali izkupiček prireditve bomo razdelili med društva, ki so gonilna sila dogajanja v vaseh Prvenci in Strelci (gasilsko, prosvetno, športno).«
Program prireditve so tudi letos popestrili člani Aerokluba Ptuj s padalci ter zmajarji Zmajarskega kluba Lastovka. »Veseli smo, da so oboji del naše zgodbe o uspehu,« se je nasmehnil Meglič in napovedal, da bodo dogodek organizirali tudi prihodnje leto. Da je prireditev tako uspela, so zadovoljni tudi v vodstvu PGD Prvenci-Strelci. Predsednik Denis Metličar je poudaril, da je bila prireditev izpeljana več kot odlično: »Naslednje leto se bomo potrudili, da bo dogodek ostal vsaj na enakem, če ne za stopničko višjem nivoju. Zato že sedaj vabimo na četrto dobrodelno tekmovanje v peki ciganskih pečenk - Prvenci 2020.«
Mojca Zemljane
Foto: Ervin Horvat
Predaja donacije: (z leve) idejni vodja prireditve Uroš Meglič, ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela, blagajničarka in predsednik PGD Prvenci-Strelci Nina Kline ter Denis Metličar
Podravje • 30 občin prejelo prikazovalnike hitrosti
Prikazovalniki na Ptuj, v Benedikt in Ormož
Agencija za varnost prometa je minuli teden na podlagi javnega razpisa v brezplačni desetmesečni najem 30 občinam podelila prikazovalnike hitrosti »Vi vozite«. Na razpis seje sicer prijavilo kar 41 občin.
Med podravskimi občinami so bile po razpisu izbrane Benedikt, Ormož in Ptuj. Izbrane občine je na podlagi razpisnih kriterijev izbrala strokovna komisija. Prednost pri izbiri so imele občine z izpostavljenimi in prometno nevarnimi mesti, kjer poteka šolska pot (pot v šolo ali vrtec), kjer ni zagotovljen minimalni standard za šolsko pot, kjer je visoka stopnja zabeleženih prometnih nesreč ter mesta s pogosto prekoračitvijo hitrosti in visokim povprečnim letnim dnevnim prometom.
Ob tej priložnosti je v. d. direktorice Agencije za varnost prometa
Foto: Arhiv Agencije
Vesna Marinko poudarila: »Uporaba prikazovalnikov hitrosti je nujna predvsem v naseljih, zlasti pa v okolici šol, vrtcev in igrišč, kjer je treba zagotoviti dosledno upoštevanje hitrosti. Rezultati raziskav namreč kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno tudi tedaj, ko nadzor ni očiten. S prikazovalniki hitrosti želimo izboljšati prometno varnost v lokalnih skupnostih in tako vplivati na zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah, obenem pa izboljšati prometno varnost na šolskih poteh.«
Ur
torek • 27. avgusta 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Na Gomili v Mestnem Vrhu raste nova postojanka Radiokluba Ptuj
V elitni skupini najboljših
radioamaterskih postaj na svetu
6. julija letos je Radioklub Ptuj praznoval svoj 65. rojstni dan. Leta 1954 gaje ustanovila peščica ljubiteljev radijske tehnike, s tem pa pričela pisati zgodovino enega uspešnejših društev na Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
Člani Radiokluba Ptuj so 21. avgusta dvignili prvo anteno na stolp na Gomili.
V najpopularnejšem obdobju je klub združeval več kot 360 članov, je ob jubileju povedal predsednik Radiokluba Ptuj Aleksander Špindler (S57K) ter čestital vsem, ki so zaslužni za razvoj radioamaterstva na Ptujskem. Na obdobje, ki so ga kot društvo preživeli, so izjemno ponosni.
Danes na Gomili v Mestnem Vrhu gradijo novo postojanko. V novo pridobitev so v zadnjih treh letih vložili več kot 1500 ur prostovoljnega dela.
"Vse od začetka smo člani kluba dosegali uspehe na različnih področjih delovanja. Aktivno delo na radijski postaji je pripomoglo k temu, da smo eden najuspešnejših radioklubov v Sloveniji. Pri zbiranju različnih držav sveta (DXCC) nam od 340 aktivnih manjkata še samo dve državi. Člani kluba smo uspešno sodelovali v odpravah na bližnje in daljne planinske vrhove in sodelovali v ekspedicijah v različne države. V času vojne na območju nekdanje Jugoslavije smo prenašali sporočila za svojce prizadetih v vojni vihri. Usposabljali in izobraževali smo se za delo v izrednih razmerah, sodelovali na različnih radioamaterskih tekmovanjih, kjer smo večkrat dosegali tudi prva mesta na svetu!
Večine uspehov ne bi bilo brez delovanja sekcije na ptujskem gradu, kjer je antena domovala dolgih 64 let. 6. junija letos smo jo v dogovoru z mestno oblastjo umaknili z zahodnega stolpa. Vsekakor je to bil korak, ki smo ga storili s težkim srcem," je spomnil Aleksander Špinder. 21. avgusta, dobra dva meseca po odhodu z gradu, pa so na stolp na Gomili že dvignili prvo anteno. Gre za 19-elementno anteno Yagi za 14, 21 in 28 MHz, ki so jo izdelali sami, aluminijaste cevi za izdelavo jim je doniralo podjetje Impol Slovenska Bistrica. Prvo zvezo z novo anteno na Gomili so vzpostavili z radioamaterjem iz Moskve. V naslednjih tednih bodo na stolp dvignili še trielementno anteno Yagi za 7 MHz in žične antene za 3,5 MHz. Tudi letos so v sklopu praznovanja praznika MO Ptuj uspešno izvedli že tradicionalni Radioamaterski tabor na Gomili.
Zadnji septembrski konec tedna bodo ponovno tekmovali, tokrat na svetovnem tekmovanju v teleprinterskem načinu dela. "Medtem ko smo do sedaj z gradu v tem tekmovanju posegali po najvišjih mestih v Evropi v kategoriji ekip z malo močjo, bomo tokrat prvič izkoristili prednost lokacije na Gomili in se s svetovno konkurenco spopadli v kategoriji ekip z veliko močjo. Ob tem bomo za vse obiskovalce odprli svoja vrata ter v smislu digitalnega vikenda predstavili svoje delo, uspehe in novo pridobitev, postojanko," je sklenil pogovor Aleksander Špindler.
MG
Pred kratkim pa so se ptujski radioamaterji razveselili novega uspeha, ko so bili objavljeni uradni rezultati največjega svetovnega tekmovanja na 1,8 MHz v telegrafiji, ki je potekalo 25., 26. in 27. januarja letos. Takrat so na Gomili začasno postavili žične antene in s tremi radijskimi postajami v močni svetovni konkurenci v kategoriji več operatorjev zasedli odlično 12. mesto v Evropi in 15. mesto na svetu. "Predvsem pa smo ponosni, da smo s 1577 vzpostavljenimi zvezami prvič presegli magično mejo milijon točk in se tako uvrstili v elitno skupino najboljših postaj na svetu," je s ponosom povedal Špindler.
Borovci • 15. gasilski tabor pionirjev in mladine OGZ Ptuj
Spoznavali so gasilske veščine
V športnem parku Borovci je od 23. do 25. avgusta potekal že 15. gasilski tabor pionirjev in mladine iz OGZ Ptuj, ki so se ga udeležili tudi mladi gasilci iz GZ Juršinci (GD Grabšinski breg). Pri organizaciji in izvedbi tabora je OGZ Ptuj (ta združuje gasilce iz MO Ptuj ter občin Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč) pomagalo tudi PGD Borovci.
V tem času se je vodstvo tabora, vodil ga je Janko Fišinger, ob pomoči mentorjev po najboljših močeh potrudilo, da so jih motivirali za gasilsko življenje oz. za vse, kar gasilci pri svojem delu potrebujejo. Ob tem pa so imeli tudi čas za igro, zabavo in druženje. Gasilske veščine je spoznavalo kar 220 mladih gasilcev v starosti od 6 do 15 let, kar je dokaz več, da v gasilskih organizacijah na Ptujskem zelo dobro delajo z mladino. „To je tudi nagrada za našo komisijo za delo z mladino in vse tiste, ki delamo z mladimi gasilci. Vsekakor pa se vedno zelo potrudimo, da izberemo zanimive in različne teme," je poudaril Fišinger. Po večletnih prizadevanjih jim je letos uspelo, da so vsebino obogatili še z letalsko temo. Tako so na letališču v Moškanjcih spoznali gašenje požarov s slovenskim letalom pilatus pc-6. Letališče so si tudi podrobneje ogledali, uživali ob vzletih motornih letal, se družili s padalci in jadralci, ogledali pa so si tudi helikopter Slovenske vojske.
S tabori gradijo gasilsko pot najmlajših
Vodja 15. tabora gasilske mladine Janko Fišinger je ob koncu tabora
Foto: Črtomir Goznik
Janko Fišinger, predsednik komisije za delo z mladino pri OGZ Ptuj, vodja tabora: „Udeležba 220 mladih na gasilskem taboru je dokaz, da v naših gasilskih organizacijah zelo dobro delamo z gasilsko mladino."
povedal, da je nadvse zadovoljen. Skupaj z mentorji in mladinsko komisijo OGZ Ptuj so ob pomoči PGD Borovci in z gosti, PGD Grabšinski breg, ustvarili še en mozaik v zgodovini ptujske gasilske mladine. Želijo, da tako tudi ostane. „Če ne bomo imeli najmlajših, ne bo ljudi, ki bi pomagali sočloveku, predvsem v današnjem času, ko so huda neurja
Že po tradiciji v okviru tabora njegovi udeleženci spoznajo domača gasilska društva in njihovo opremo. Letos so bili pri gasilcih iz poveljstva občine Markovci. Ti so jim zadnji dan tabora podrobneje predstavili vozila in gasilsko tehniko, s katero razpolagajo v tej občini. Predstavili so tudi gašenje pri požaru lesa - način in opremo, ki jo pri tem uporabljajo. V gašenju so se lahko preizkusili tudi sami, opremljeni z gasilskimi čeladami in gasilskimi jaknami ter z uporabo pravega gasilskega ročnika
Foto: Črtomir Goznik
Mladi gasilci so z velikim veseljem in zanimanjem spoznavali gasilsko opremo, nameščeno v sodobnih gasilskih vozilih iz MO Ptuj ter občin Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč, v katerih se skupaj z gasilci izredno trudijo, da bi bili ti čim bolje opremljeni za varno in uspešno posredovanje.
in nevihte vse pogostejši. Tudi sami smo preživeli močno nevihto predzadnji dan tabora. V šotorih civilne zaščite smo jo varno preživeli, brez strahu," je še povedal. Z delom letošnjega tabora mladih je bil zadovoljen tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. „Na takšnem taboru v bistvu pričnemo graditi gasilsko pot najmlajših gasilcev. Tradicija gasilstva v Sloveniji je stara 150 let, tudi na Ptujskem veliko pozornost posvečamo usposabljanju mladih gasilcev že v njihovi zgodnji mladosti. Na ta način krepimo svoje vrste,
saj bo iz mladih gasilcev nekoč zrasel nov rod operativnih gasilcev. Gasilski tabori niso pomembni samo zaradi pridobivanja in nadgradnje gasilskega znanja, pomembni so tudi zaradi pridobivanja splošnega znanja, druženja in koristne izrabe prostega časa," je povedal.
Za gasilstvo je med mladimi veliko zanimanja, kljub temu da lahko danes izbirajo med številnimi prostovoljnimi aktivnostmi, zato se za prihodnost slovenskega gasilstva ni bati.
MG
Cirkulane • Obisk ministrice Alenke Bratušek
Potreb po urejanju cest še veliko
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek seje v okviru delovnega obiska na območju Štajerske med drugim ustavila tudi v občini Cirkulane.
Skupaj s sodelavci in cirkulan-sko županjo Antonijo Žumbar si je ogledala dela na skali pod gradom Borl. Županja Žumbarjeva je po obisku ministrice povedala, da so ji predstavili projekte, ki bi jih bilo na državni cestni infrastrukturi na tem delu Haloz nujno izvesti. To so obnova mostu čez Dravo na Borlu, obnova odseka regionalne ceste med Borlom in Zavrčem ter državne ceste od Dolan proti mejnemu prehodu Meje z ureditvijo avtobusnih postajališč. Konkretnih zagotovil, da bodo navedeni projekti v državnem proračunu za prihodnje leto dobili svoj prostor, ministrica Bratuškova ni podala.
MZ
Foto: Občina Cirkulane
Ministrica Alenka Bratušek se je za kratek čas ustavila na gradbišču ob borlskem gradu.
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 30. avgusta 2019
Maribor, Slovenska Bistrica • Sodišče sprejelo odločitev
Ivici Kalšek pet let zapora zaradi uboja matere
Okrožno sodišče v Mariboru je v sredo prisodilo 63-letni Ivici Kalšek pet let zapora zaradi uboja matere marca letos v vasici Ošelj nad Slovensko Bistrico. Pritožb na sodbo zaenkrat ni.
Tožilstvo je prejšnji teden v zaključku sojenja spremenilo obtožnico, tako da je Kalškovi namesto umora pripisalo uboj na mah, za kar je zagrožena mnogo
nižja kazen. Obtožena je zatem priznala storitev kaznivega dejanja, tožilstvo pa je predlagalo kazen šest let zapora. Sodnik Danilo Obersnel se je odločil za
lvica Kalšek
eno leto nižjo kazen, ker je upošteval obtoženkino priznanje in obžalovanje tragičnega dogodka, prav tako tudi dejstvo, da je obtožena pred usodnim dnem veljala za vzorno hčer in doslej še ni bila kaznovana. Oprostil jo je plačila stroškov kazenskega postopka in ji podaljšal pripor do nastopa kazni.
Pokojnica soodgovorna za nastalo situacijo
Sodišče je pri izreku kazni sledilo izpovedi obtožene, da je bila mati soodgovorna za nastalo situacijo. Do nasilnega dogodka so namreč vodile materine žalitve in obtožbe Ivice, da je kriva za bratov samomor nekaj dni prej.
Zagovornik obdolžene Aleš Kol-šek je z odločitvijo sodišča zadovo-
ljen, zato se ne namerava pritožiti. »Mislim, da je izrečena kazen primerna,« je povedal ob odhodu s sodišča.
Tožilstvo bo o zadevi še premislilo. »Predlagana je bila nekoliko višja kazen, sodišče pa je ubralo kompromis. Počakali bomo na pisni odpravek sodbe in po njegovi preučitvi sprejeli odločitev o morebitni pritožbi,« je dejal okrožni državni tožilec Izidor Rojs.
Za modifikacijo obtožbe se je tožilstvo odločilo po zaslišanju obeh izvedencev na sodišču, še posebej patologa Rajka Kavalarja, ki je soglašal, da je lahko obtožena svojo 88-letno mati najprej zadavila in jo s polenom nekajkrat udarila po glavi šele, ko je ta bila že mrtva. Udarci po glavi torej niso povzročili smrti, zato ni osnove za očitek o umoru na zahrbten način.
Mati jo je krivila za bratov samomor
Tudi mož, sin, hči in sestra obtožene so kot priče potrdili, da med Ivico in materjo nikoli prej ni bilo konfliktov in da sta bili močno navezani druga na drugo. Povedali so, da je bila vsa družina v tistem času močno pretresena zaradi bratovega samomora, Ivica pa da je po njegovi smrti še bolj pomagala materi kot prej. Nihče od njih zato ne more razumeti, kako je lahko prišlo do nasilja, ko pa sta bili mati in hči vedno v dobrih odnosih.
Po ocenah izvedenca psihiatrije Mladena Vrabiča je bilo obtožen-kino dejanje posledica močne čustvene razdraženosti.
Tragični dogodek se je zgodil 1. marca. Kot je v svojem zagovoru povedala obtožena, je zjutraj šla v
lekarno po zdravila za svojo mater in jih ji nato odnesla na njen dom v Ošelju. Tam naj bi jo ta začela žaliti in obtoževati za bratovo smrt ter suvati z berglo proti njej. Prišlo je do prerivanja, pri tem pa je obtožena porinila mater, da je ta padla ob posteljo.
»Ko sem jo položila na posteljo, sem jo zategnila s pasom od predpasnika okoli vratu. Sploh ne znam pojasniti, kaj točno se je zgodilo. Imela sem občutek, kot da sanjam in da se bom kmalu zbudila iz nočne more,« je dejala. Nato naj bi stekla iz sobe in v predsobi našla poleno, s katerim je nato mater na postelji dvakrat udarila po glavi. Potem je poklicala reševalno službo in poskušala mater po njihovih navodilih oživljati, a starejši ženski ni bilo več pomoči.
sta
Slovenija • S plačilno kartico po tujini
Ni vseeno, na katerem bankomatu v tujini dvignete denar
Nemška potrošniška organizacija Stiftung Warentest je objavila rezultate raziskave, s katero so preverjali stroške dvigov na bankomatih in kartičnih plačil v 29 državah. Preverite, katerim bankomatom seje v tujini bolje izogniti.
Kateri bankomati so ugodnejši in katerim se raje izognite
Češka: Air Bank, Pharro; izognite se bankomatom Českd sporitel-na, Moneta Money Bank, ČSOB.
Hrvaška: Agram Banka, Partner Banka ali Podravska banka; izognite se bankomatom Euronet.
Madžarska: CIB Bank, Erste Bank, KDB Bank; izognite se bankomatom Euronet.
Srbija: Banka Intesa, Komercijalna banka, Poštanska štedioni-ca, Sberbank, Unicredit; izognite se bankomatom Raiffeisen in AIK Bank.
Tajska: nadomestilo bankomatov je vedno enako, dvignite višje zneske.
Turčija: Halkbank, Yapi Kredi, Ziraat Bank; izognite se bankomatom Garanti Banksai, Akbank.
Velika Britanija: Barclays, Nationwide, Natwest, Santander; izognite se bankomatom Raphaels Bank.
ZDA: Citizens Bank; izognite se bankomatom Wells Fargo.
Konverzija je na bankomatih zunaj evroobmočja pogosto ponujena takoj, zato je pri postopku potrebna posebna pazljivost. Za dvig si vzemite nekaj minut in dobro preberite vse, kar piše na zaslonu na vsakem koraku.
Raziskava je potrdila, da je tako pri dvigih na bankomatu kot pri plačilih s kartico bolje izbrati možnost »brez konverzije« oziroma »plačilo v lokalni valuti«. Gre namreč za dva različna menjalna
tečaja: če izberete možnost »brez konverzije«, bo uporabljen tečaj vaše banke, drugače pa menjalni tečaj lastnika bankomata, ki je praviloma manj ugoden. Razlike so lahko tudi več kot 10 % (primeri bankomatov na Hrvaškem, Češkem in Madžarskem ter v Turčiji in Veliki Britaniji).
Izogibajte se bankomatom Euronet
Če mislite, da bodo dvigi na bankomatih znanih bank ugodnejši, se
žal motite. »Tudi napisi na ekranu, kot so »zagotovljen nespremenljiv menjalni tečaj«, »brez provizije« ali »brez nadomestila za pretvorbo«, ne zagotavljajo ugodnega menjalnega tečaja. Splošnega pravila ni, vedno pa bo najugodneje, če izberete dvig v lokalni valuti, pri čemer raje uporabite debetno kartico in ne kartice z odloženim plačilom. Izogibajte pa se bankomatom Euronet; veliko jih je tudi na Hrvaškem,« svari Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Dodatna nadomestila za dvige
Nekateri lastniki bankomatov za dvige zaračunajo dodatna nadomestila, čeprav je to neskladno z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejnih plačilih. »Nemški kolegi so med šestimi državami
evroobmočja, kjer so opravili test, odkrili, da ta nadomestila zaračunavajo v Grčiji in Španiji (dva do tri evre), pa tudi v Nemčiji (šest evrov). V Italiji, Litvi, Latviji in na Portugalskem nadomestil niso zasledili,« še pravi Meškova.
Zunaj evroobmočja boste za dvig na bankomatu svoji banki plačali višje nadomestilo kot doma, skoraj neizogibne so tudi dodatne provizije.
sm
OKNA, VRATA t .
GARAŽNA VRAM A www.naitors.si H ®
BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE. BREZPLAČNA PONODBA. STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
NAISORSnoo
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1
Gourmet pizze
v Pomaranči Ptuj, Ob Dravi 3 a
*	Gourmet bufala
* Gourmet sveži šampinjoni * Gourmet pečen pršut
*	Gourmet kožice
*	Gourmetjurčki
Če se avgusta po gorah kadi,
Danes bo na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno z nekaj dežja. Čez dan se bo delno zjasnilo, popoldne bodo v hribovitem svetu nastale posamezne plohe in nevihte. Pihal bo šibak veter vzhodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem okoli 22, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem okoli 32 °C.
petek • 23. avgusta 2019
Kultura
Štajerski	13
Ste že brali / Matej Pollick:
Hedonist
Moj Slovar tujk razlaga: hedonist (iz gr. hedone slast) privrženec hedonizma; hedonizem 1. smer v stgr. etiki, ki je učila, da sta sreča in čutno uživanje najvišji smoter in smisel življenja (utemeljil jo je Aristip iz Kirene v 4. stol. pr. n. št.), 2. nagnjenje k čutnemu uživanju (F. Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1979, str. 254. Ja, eni še starokopitno brskamo po tiskanih knjigah, Google nam ni dovolj!)
Je pa mi Google pomagal izvedeti, kdo je avtor romana Hedonist Matej Pollick. Tole sem našel: Matej Pollick (*1979, Škofja Loka) je po izobrazbi pravnik, poklicno se ukvarja s skladnostjo poslovanja in integriteto. Ob pisanju spletnega dnevnika je nehote odkril novo ljubezen: pisanje. Piše pesmi, kratke zgodbe in predvsem kratke romane. Trenutno živi v Ljubljani, kjer nadaljuje z literarnim ustvarjanjem v različnih zvrsteh. Drama je njegova velika ljubezen. (Na spletu lahko najdete besedilo dveh njegovih dram: Manifest človeštva iz leta 2016 in Odličneži in prostaki iz l. 2017. No ja ...) Pa še njegova proza: Pravljice iz zavitega gozda (2015), romani Tabu (2011), Origami tvojega srca (2010), Tempelj: zapiski novozaposlenega za dobro jutro (2009), Skesani odmev (2008) in Renesančni človek (2008) ter zbirki kratke proze V objemu svobode (2008) in Pisma mojim dragim (2008 -s Teo Oršanič in Stanetom Randlom).
Mi smo za naš bralni kotiček izbrali Pollickovega Hedo-nista. Kriminalko. Za poletni možganski izklop čisto v redu, smo mislili. In se ušteli. Ker je bilo škoda bralnega časa. In ta se je kar razvlekel, četudi ima roman samo 148 strani + štiri strani platnic + 3 prazne strani. Ko je kaj zoprno, pač človek išče »izgovor«, da ni treba brati.
Kriminalka se dogaja v Londonu. (Pohvala avtorju, da ni svoje morilske zgodbe postavil v Ljubljano. Kdo pa bi še hotel obiskati slovensko prestolnico, če bi se tam dogajale stvari, opisane v romanu?!) Umeščena je v okolje gejev. (Ki so - kako stereotipno - tako rekoč vsi razen osrednjega lika promiskuitetni, razvratni, vsepovprek seksajoči posamezniki, mladi in lepi - ali pa ne več mladi in lepi, pač pa BOGATI!) Med njimi se zgodi umor. Pojavi se kriminalistični inšpektor s pomočniki - vsi po vrsti nesposobni stremuhi
-	in raziskuje. Mi pa to beremo. Raziskujejo in raziskujejo
-	pa se nihče ne spomni, da če živimo v večjem mestu (in London JE večje mesto), nas na vsakem koraku spremljajo videokamere in posnamejo vse, kar se dogaja na ulicah. Tega se 'sposobni' kriminalisti spomnijo šele kakih deset strani pred koncem romana - in potem je romana konec, ker se je pač na videoposnetku razpoznal storilec ... (Hm, če bi se spomnili prej, bi bilo romana konec na drugi strani ...)
Skratka - če ste si želeli poletni dopust preživeti z nekoliko napetosti in akcije, potem vzemite raje kakšnega zanimivejšega avtorja.
Sem pa se ob tem, ker Škofjeločan uporablja angleško zveneči psevdonim in dogajanje umesti v London, spomnil na drugega neangleškega avtorja, ki pa je RES znal pisati kri-minalke. V moji mladosti so namreč izhajali kičasti vohun-sko-kriminalistični romani v zbirki Roto romani X-100, najpriljubljenejše branje v takratni državi, brez katerega si nisi mogel predstavljati nedeljskega popoldneva. Ustvarjal jih je pisatelj Frederik Ešton, pa takrat nismo vedeli, da se za tem imenom skriva pisatelj črnogorskih korenin, ki je živel v Novem Sadu, njegov junak 'Lun - kralj ponoči' pa je živel v Londonu - mestu, ki ga pisatelj ni nikoli obiskal. Vohunska klasika, zatrjuje moj spomin (čeprav imam občutek, da bi danes te romane bral nekoliko bolj kritično ...). Očitno pa škofjeloški Pollick ni bral črnogorskega Eštona ...
Ocena: manj uspešno.
Jože Šmigoc
Ptuj • Iz zgodovine festivalskih spominov
Radio je bil ustanovljen v hotelu Poetovio, festival NZG v haloški zidanici
Peter Zmazek je bil med tistimi, ki so zakuhali rojstvo ptujskega festivala NZG. Glasba ga je spremljala že od zgodnjega otroštva, v družini seje pelo in igralo, vsi so bili glasbeno nadarjeni. Tudi sam je kot osnovnošolec obiskoval glasbeno šolo.
Lastne harmonike ni imel, zato je igral na bratovo. Franca Plohla, prvega upravnika Radia Ptuj in njegovega kasnejšega direktorja, je spoznal že v Gorišnici. Bila sta nerazdružljiva prijatelja.
Ob malici za novi avtomobil „zakuhali" festival
Ptujski festival narodno-zabav-ne glasbe Slovenije se je rodil na enem od srečanj prijateljev v enem prvih vikendov v Halozah. To je bilo novembra leta 1968. „Zgodilo se je v jesenskih dneh v Bombeko-vi kleti, kjer smo se dobili štirje prijatelji: direktor Radia Ptuj Franc Plohl, Zvonko Bombek, ki je delal na KZ, glasbenik Tone Kmetec in jaz, ki sem takrat delal v SDK, da bi 'proslavili' nakup mojega novega avtomobila, Zastave 850. Med veselim pogovorom je Tone Kmetec čisto po naključju vprašal tovariša direktorja: 'Ali ne bi vi naredili enega tekmovanja med ansambli domače zabavne glasbe?' Franc Plohl je idejo zagrabil z vso resnostjo in
Foto: Črtomir Goznik
Spomine na začetke ptujskega festivala NZG je Peter Zmazek obujal tudi v pogovoru z voditeljem finalnega večera 50. festivala NZG Ptuj 2019 Dom-nom Hrenom.
tako se je na Ptuju leta 1969 rodil prvi festival domače zabavne glasbe v Sloveniji, ki traja še danes. V tej zgodbi ima pomembno mesto tudi igralec, Gorišničan Zlatko Šu-gman, ki je ptujskim radijcem utrl pot na RTV Slovenija," se Peter Zmazek spominja samega začetka festivala.
Prvi festival je potekal 26. in 27. septembra leta 1969 kot ena od osrednjih prireditev ob 1900. obletnici prve pisne omembe Ptuja v
Festivalu zvest od prvega dne
Peter Zmazek je s ptujskim festivalom narodno-zabavne glasbe ostal povezan vse do današnjih dni. V prvih letih delovanja Radia Ptuj je pomagal predvsem s svojim znanjem finomehani-ke, zato so ga kasnejši direktorji Radia Ptuj vabili k sodelovanju. Doslej ni izpustil nobenega ptujskega festivala. S številnimi ansambli je navezal tesne stike. Te njegove povezave so zelo koristne, ko je treba zagotoviti kakšen ansambel za gasilske in druge prireditve. Narodno-zabavna glasba mu še danes izjemno veliko pomeni. „Mi smo generacija, kije rasla s to glasbo. Osebno se ne morem sprijazniti s tem, da današnje generacije bolj cenijo tujo glasbo kot domačo," poudarja.
antičnih pisnih virih. Takratni direktor ptujske banke Carli se je zelo zavedal pomena tega festivala, kot tudi Radia Ptuj, zato nikoli ni bil problem, ko je bilo treba bančno vozilo posoditi za prevoze v Ljubljano, na RTV in Radio Slovenija.
Maratonec in korant
Peter Zmazek je s svojim delom in angažiranjem pečat pustil tudi na drugih področjih: gasilskem, letalskem, športnem in kulturnem. Doslej je sodeloval na kar 36 maratonih v Radencih, 18 v Varaždinu in 15 na Ptuju. Za leto 2018 si je pripel zmagovalno lento na maratonu v Radencih, kjer je v kategoriji od 70 do 80 let na 21 km zmagal. Gibanje zanj pomeni živeti. Tek je pri Zma-zkovih družinska tradicija, ljubezen do teka je prenesel tudi na sina Borisa, vnuka Marka in vnukinjo Nušo. Ponosen je na vse pretečene kilometre kot tudi na svojo zgodbo koranta, saj pri dopolnjenih osemdesetih letih še vedno redno oblači njegovo opravo. Pri 68 letih je v
Peter Zmazek seje rodil 8. decembra leta 1938 v Bukovcih v družino Ivane in Stanka Zmazka. Oče je bil šofer, mama gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval v Markovcih. Za mehanika seje izučil pri Okrajni zadružni zvezi, opravil je tudi traktorski izpit. Po vrnitvi izJLA seje zaposlil kot šofer v podjetju živilske industrije - Petovia, po združitvi Petovie s podjetjem Vesna pa je postal vodja avtoparka. Po enem od dodatnih izobraževanj gaje k sodelovanju povabil takratni direktor ptujske banke Carli, zaposlil se je kot voznik avtomobila, v katerem so prevažali denar za plače. Spominja se, da so za 2.500 zaposlenih v Tovarni glinice in aluminija morali denar za plače pripeljati kar z dvema avtomobiloma. Delovna pot gaje po banki vodila v Službo družbenega knjigovodstva na Ptuju, upokojil se je leta 1996, takrat že v Agenciji za plačilni promet.
popolni korantovi opravi pretekel vseh devet vasi v občini Markovci, dobrih 21 km. Prvič je korantovo opravo oblekel že pri osmih letih. Kot pravi korant tudi po toliko letih ve, da mora imeti kapo stalno na glavi. „Korant je pojava, popoln je le s kapo na glavi, vse drugo je zame navadno razkazovanje," še danes pogosto pove.
Zmazek je prepričan, da mora Ptuj še naprej ostati prestolnica slovenske-narodno zabavne glasbe s svojim festivalom. Zlati jubilej festivala pa je treba temu primerno tudi obeležiti v slovenskem merilu.
MG
Markovci • 11. mladinski glasbeni tabor
Skupaj za lepši svet
Glasba, veselje, smeh, zabava in močna želja po tem, da bi svet naredili lepši - vse to opisuje vsebino Mladinskega glasbenega tabora, kije že enajsto leto zapored potekal v Markovcih. Prireja ga Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon.
Od 18. do 23. avgusta se je v središče Markovcev zgrinjalo več kot 70 ljubiteljev glasbe: 47 otrok, 20 animatorjev, kuharica Marta ter glavna in gonilna sila, tudi organizacijski vodja tabora Gregor Zmazek. Letos so za temo tabora izbrali geslo Za lepši svet, s katerim so otrokom želeli pokazati, da ima vsak posameznik vpliv in lahko s svojimi dobrimi dejanji pripomore k temu, da bo naš planet lepši in boljši. Tako so se otroci podali na čistilno akcijo in počistili bližnjo okolico, mimoidoče so obdarili z lepimi mislimi, s skupnimi močmi ter pomočjo Martine Čuš in Alenke Meznarič so izdelovali rože iz papirja, na obisk so povabili no-vomašnika Primoža Lorbka, ki je predaval o prijateljstvu, in Edvarda Lesjaka, ki je otroke popeljal po po-
teh prostovoljstva v Afriki. Obiskali so jih tudi člani Sožitja Ptuj, s katerimi so se družili na različnih delavnicah in skupaj preživeli čudovito popoldne.
Seveda na taboru niso le uživali in se zabavali, temveč so tudi pridno vadili in razširjali svoje glasbene spretnosti. Vsak dan so skupni strasti in veselju (glasbi) posvetili
nekaj časa - najprej v skupnem zboru, potem so zapeli še v otroškem in mladinskem zboru, pa tudi anima-torji niso pozabili na svojo pevsko skupino. Za dobre rezultate je treba trdo delati. Prav to so taborniki in animatorji počeli vseh pet dni tabora, da so lahko v četrtek, 22. avgusta, priredili zaključni koncert, ki se je - vsaj po našem mnenju - iztekel več kot odlično. Pokazali so, da je
v slogi moč, peli o lepšem svetu in pokazali, kako si ga želijo. Pa ne le zase, temveč tudi za naše otroke. Po dobro opravljenem delu so si prislužili še dolgo pričakovan disko, zabavo in smeh pozno v noč. In kar je bilo najbolje - ni bilo več treba varčevati z glasovi. Zdaj, po koncu tabora, si animatorji kar predstavljamo otroke, kako tekajo po svoji hiši, ugašajo luči in zagrizeno ločujejo odpadke - vse za lepši svet. Lahko bi celo rekli, da je bil to eden izmed najboljših taborov do sedaj.
Z 11. mladinskim glasbenim taborom smo doživeli nov začetek za novo desetletje. Imeli smo se prekrasno. Mladi Markovčani smo se med sabo povezali in sklenili, da bomo stike ohranjali vse leto in ne zgolj med taborom. Vse za lepši svet!
Rebeka Mikša in Lea Roškar
14 Štajerski
Nasveti
petek • 23. avgusta 2019
Zdravstveni nasveti
Z D
l^eí'dL
Sveža zelenjava na jedilniku

Periferna arterijska bolezen (1) S am nad pomarančasto kožo
Kaj povzroča nastanek periferne arterijske bolezni
Vzrok za zoženje žil in posledične motnje prekrvavitve je v veliki večini ateroskleroza. To je proces nastajanja maščobnih oblog na žilni steni, ki jih sčasoma preraste vezivno tkivo. V te obloge se postopno odlaga tudi kalcij. Vse to lahko postopno pripelje do pomembnih zožitev žilne svetline in motenj pre-krvavitve. Nastajanje oblog na arterijah spodnjih udov najbolj pospešuje kajenje. Tudi sladkorna bolezen in napredovalo ledvično popuščanje pospešita nastanek bolezni. Poleg teh pa so pomembni tudi vsi drugi klasični dejavniki tveganja za aterosklerozo: dedna nagnjenost, moški spol, višja starost, povišan holesterol in maščobe v krvi, zvišan krvni tlak in povišan homocistin v krvi. Tudi debelost in telesna nedejavnost pospešujeta nastanek bolezni.
Kako pogosta je periferna arterijska bolezen
To je pogosta bolezen, vendar je v večini primerov asimptomatska, kar pomeni, da bolnik nima nobenih težav. Asimptomatsko periferno arterijsko bolezen ima kar 15-20 % prebivalcev razvitih držav, ki so starejši od 55 let, približno 5 % ima intermitentno klavdikacijo (to pomeni stopnjo bolezni, pri kateri se pojavlja bolečina pri hoji), katere razširjenost narašča s starostjo, približno 0,1 % pa kritično ishemijo z bolečino med mirovanjem ali gangreno (odmrtjem tkiva).
Kako se periferna arterijska bolezen kaže
Pri asimptomatski bolezni v začetnem obdobju bolniki nimajo nobenih težav. Tudi pri pregledu so navadno pulzi na nogah še tipni. Pri intermitentni klavdikaciji imajo bolniki značilno stiskajočo bolečino v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Razdalja, ki jo bolnik prehodi do pojava
Foto: zdravstveniportal.si
Z merjenjem gleženjskega indeksa, ki izmeri tlak v žilah, je mogoče v nekaj minutah dobiti podatek o tem, kako zdravo je žilje posameznika.
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine
bolečine, t. i. klavdikacijska razdalja, se z napredovanjem bolezni krajša. Pulzi na nogah so lahko že oslabljeni ali odsotni. Koža stopal in goleni je lahko hladnejša, tanjša ali slabo poraščena, nohti so trofično spremenjeni. Pri kritični ishemiji uda se bolečina pojavi že med mirovanjem. Dvig uda jo lahko še poslabša. Lahko pride do propada tkiva in nastanka razjed ali gangrene. Pulzi na stopalih praviloma niso tipni. Koža je hladnejša, tanjša, slabše poraščena.
Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine:
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Da bi odpravili prehranske vzroke celulita, začnimo z opažanjem, da nekatere ženske, recimo Azijke, ne trpijo zaradi celulita, saj uživajo izključno nepredelano hrano.
Na tamkajšnjih jedilnikih je zelenjava na prvem mestu, sledijo pa ji sadje in prvovrstno meso oziroma ribe. Uživajte z maščobami revno in z ogljikovimi hidrati bogato hrano. Jejte veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov. Omejite sol, ki veže vodo v telesu. V boju proti celulitu s prehrano so pomembne sestavine kremenčeva kislina, selen, kalij, železo, cink, jod, vitamin E, vitamin B12, maščobne kisline ornega 3, gamalinolenska kislina, grenčine, pekoče snovi in gorčič-na olja. Kje najdete vse našteto? V sadju in zelenjavi, sem in tja v kakšnem koščku mesa, ribah.
Kosmiči s citrusi za zajtrk
Za dve osebi potrebujemo: 2 pomaranči, grenivko, 6 žlic mešanih žitnih kosmičev, 3 žlice pšeničnih kalčkov, 3 žlice lanenih semen, 200 g kefirja, 2 žlici javorovega sirupa in 2 žlici sesekljanih pistacij. Pomaranči in grenivko z ostrim nožem olupimo, nato sadeže razdelimo na krhlje ali pa izrežemo posamezne fileje in pri tem sok, ki se izceja, prestrežemo v skledo. Žitne kosmiče zmešamo s pšeničnimi kalčki in z lanenim semenom, mešanico nadevamo na sredino dveh globokih krožnikov ter jo obdamo s krhlji ali fileji citrusov. Kefir zmešamo z javorovim sirupom in sokom citru-sov, polijemo po mešanici na krožnikih in potresemo s pistacijami.
Lososov tatarec z jabolki
Pripravimo okusno kosilo za dva. Potrebujemo: 75 g dimljene-
ga lososa, kiselkasto jabolko, žlico limoninega soka, beli poper, sol, ščepec mletega koriandra, 2 žlici polnomastne skute, 2 žlici jogurta, 2 rezini polnozrnatega kruha ter 3 vejice kopra. Dimljenega lososa z velikim ostrim nožem narežemo na zelo majhne kocke ali na drobno sesekljamo. Jabolko operemo, do suhega obrišemo ter mu odstranimo peščišče in peceljni nastavek. Sadno meso narežemo na drobne kocke in takoj zmešamo z limoninim sokom. Dodamo lososa, začinimo s poprom, malo soli in koriandra ter previdno premešamo. Skuto zmešamo z jogurtom ter z namazom namažemo obe rezini kruha. Po vrhu porazdelimo mešanico lososa in jabolka. Koper operemo, do suhega otresemo, potrgamo vršičke in jih potresemo po obloženih kruhkih.
Za večerjo rezanci s šparglji
Sestavine za dve osebi: 500 g špargljev, pest regrata ali rukole, 2 žlici orehovih jedrc, 2 šalotki, sol,
200 g rezancev, ščep sladkorja, žlička masla, žlica orehovega olja, beli poper in 2 žlici naribanega sira. Šparglje očistimo in odreže-mo spodnjo tretjino stebel. Nato stebla narežemo na grižljaj velike koščke. Regrat in rukolo opere-mo, preberemo in narežemo na široke trakove. Orehova jedrca na grobo sesekljamo. Šalotki olupimo in drobno nakockamo. V loncu zavremo veliko slane vode in v njej skuhamo rezance po navodilih na embalaži, nato pa odcedimo. Istočasno zavremo malo vode še v drugem loncu ter dodamo sol, ščepec sladkorja in žličko masla. Dodamo šparglje in jih kuhamo pet minut, da so na ugriz še čvrsti, nato odce-dimo. Teflonsko ponev s čopičem namažemo z orehovim oljem in segrejemo. Dodamo šalotko in jo steklasto popražimo. Primešamo regrat ali rukolo, popražimo, nato dodamo še šparglje in rezance ter rahlo premešamo. Solimo in popramo, potresemo z orehovimi jedrci in sirom ter ponudimo.
Tea Decman
Tačke in repki
Najpogostejši tumorji pri psih
Svetovna zdravstvena organizacija WHO iz leta 2012 navaja, da kar 50 % vseh psov umre neposredno ali posredno zaradi raka. To pove vse o pomenu razumevanja te resnice pri skrbnikih psov in enako o pomenu onkologije v veterinarski medicini.
Rak je pri psih zelo pogosta bolezen in je tudi glavni vzrok smrti. Največkrat se pojavlja pri starejših psih, in sicer kot posledica nenadzorovane delitve celic, ki na mestu, kjer se razmnožijo, oblikujejo tumorje. Beseda tumor dobesedno pomeni oteklina, neka nova bula z nenormalno rastjo. Kadar govorimo o raku, mislimo na maligne tumorje, ki so nevarni, saj gre za nekontrolirano rast celic, kjer se novonastale celice vraš-čajo v okolna tkiva in tako motijo njihovo delovanje. Poleg tega pogosto prodrejo v limfne in krvne žile ter se preko krvi oziroma limfe prenesejo v organe, kjer iz njih nastanejo novi tumorji, ki jih imenujemo zasevki ali metastaze. Tako opazimo nenavadne otekline, prisotni pa so lahko še drugi klinični znaki, na primer težko
dihanje, krvavitve, izguba teže, težko požiranje in oteženo izločanje. Glede na to, katere celice se začnejo hitreje deliti, ločimo več oblik raka. Preventiva je težavna, saj so točni vzroki za večino rakavih tumorjev pogosto neznani. Zato sta zelo pomembna zgodnja identifikacija bolezni in hitro zdravljenje.
Kateri tumorji so najpogostejši pri psih
Na prvem mestu so tumorji kože, podkožja in kožnih žlez, sledijo jim tumorji genitalnega trakta samic, vključujoč tumorje mlečnih žlez, sledijo tumorji krvotvornih organov in limfoidnega tkiva, tumorji prebavnega trakta in tumorji kostnega ter dihalnega sistema.
Kožne tumorje pri psih lastniki najhitreje opazijo in so tudi najpogostejši, na srečo pa je le slaba tretjina malignih. Lahko jih zatipamo med božanjem v obliki manjše zatrdline, ki zelo hitro raste. Najpogostejši be-nigni tumorji pri psih so lipomi, ki so lahko zelo veliki in težave povzročajo predvsem z vraščanjem v okoliško tkivo, medtem ko so najnevarnejši maligni tumorji, ki jih lahko zatipamo pod kožo, sarkomi. Ti so precej pogosti, rastejo agresivno in uničujejo okoliško tkivo. Tudi pri psih se tako kot pri ljudeh pojavlja kožni tumor melanom, tumor temnih pigmentnih celic kože, ki naj bi predstavljal od 5 do 7 odstotkov vseh kožnih tumorjev.
Najpogostejši rak med nesterilizi-ranimi samicami je rak mlečne žleze,
v Di o
premium hrana za pse
a»
VA/WW
Pišite nam in podarimo vam brezplačni vzorec hrane Dino!
©
moj-dino.si www.moJ-dino.si w»«..moj.dino.„
lekvetemta
Lek Viieiuis : i
L I p Q"\ ■ I L ■ Hi"'I M
11 >t( UPl^k-V.-l bvr <1:1 Si
r	13 Jtio
r. Oy un wArw.lí k ■ vi: r.-r I rhu. i.
Foto: mojpes.net
za katerega se sklepa, da je delni vzrok za nastanek hormonske etiolo-gije. Nekoč je bilo tovrstnih obolenj več, dandanes pa se zaradi zgodnje sterilizacije odstotek obolelih zmanjšuje. Znano je namreč, da je možnost nastanka tumorja na mlečni žlezi pri psicah, ki so bile sterilizirane pred prvo gonitvijo, skoraj nična. Sicer pa se ti tumorji po navadi pojavljajo po 6. letu starosti, najpogosteje pa pri samicah, starih med 9 in 11 let. Tumorje odstranijo operativno, če raka ne odkrijemo dovolj zgodaj, pa s kemoterapijo. V približno polovici primerov se rak razširi na druge dele telesa (metastaze), največkrat v bezgavke in pljuča.
Limfom je maligno obolenje lim-fatičnega tkiva, kjer se limfatične
celice začnejo nenadzorovano deliti. Je ena izmed najpogostejših oblik raka pri psih in se pojavlja kar 2- do 5-krat pogosteje kot pri ljudeh. Je zelo agresivna oblika raka in prizadene bezgavke, vranico, jetra in druge organe, kasneje tudi kostni mozeg. Pri perifernem limfomu opazimo povečane bezgavke, ki jih tipamo pod vratom, pred rameni in za kolenom, pes pa ima lahko tudi zmanjšan apetit in je brezvoljen, medtem ko bruhanje, bolečina v trebuhu, driska in oteženo dihanje kažejo na notranji limfom. Če veterinar dovolj zgodaj diagnosticira obolenje na podlagi lastnikovih podatkov, je limfom večinoma ozdravljiv. Zdravimo ga s kemoterapijo, ki pa pri zelo agresivnih oblikah ni učinkovita.
Najpogosteje se kostni tumorji pojavijo pri velikih pasmah, lahko pa so tako primarni kot sekundarni, torej metastaze. S histološkega vidika so ti tumorji različni sarkomi (odvisno od kod izhajajo - iz kosti, hrustanca ...), največkrat pa gre za osteosarkome. Prizadenejo lahko različne dele telesa, predvsem pa dolge kosti okončin, kosti kolena, zapestja in ramenskega obroča. Prvi znak je šepanje psa in izboklina okoli prizadetega območja. Ker gre za zelo agresivno obliko tumorja, ki se hitro širi, je nujno ob prvih znakih obiskati veterinarja. Zdravljenje je operativno v kombinaciji s kemoterapijo, žal pa zaradi hitrega širjenja na druga tkiva velikokrat neuspešno.
To je le nekaj oblik tumorjev, ki se pri naših štirinožnih prijateljih največkrat pojavijo, seznam pa se tu še zdaleč ne konča. Nekatere pasme so genetsko bolj nagnjene k razvoju nekaterih vrst raka, vendar pa lahko tveganje zmanjšamo z uravnoteženo prehrano, čim manjšo izpostavljenostjo škodljivim snovem in redno telesno aktivnostjo. Rak se pogosteje pojavlja pri predebelih živalih, tako da moramo poskrbeti za primerno telesno težo psa tudi iz tega razloga. V primeru kakršnih koli sprememb pri psu se vedno posvetujte s svojim veterinarjem, ki bo psa pregledal in identificiral bolezen ter določil ustrezno zdravljenje.
Tina Horvat, dr. vet. med.
petek • 23. avgusta 2019
Za kratek čas
Štajerski	1S
nevarna zamašitev žile
igralka streep
poljščina največjega obsega
smučarka bucik
stara japonska UTE2NA ENOTA in DR0BI2
japonska plesalka včajnici
avtor: marko bokalič
droben odpadek
enaka sumevca
učen teoretični sestavek
nazoren opis, oris SVEDSKI avto
babilonski kralj in zakonodajalec
spreminja tekočino v paro
govoreči maček
ksenua horvat
orodje za kopanje, rovača
vojaški častnik
pravi goban
melodični okrasek iz hitrih zaporednih ionov
zmago sagadin
glasbena zvrst
rasizem VJU2NI afriki
veletok, ki napaja egipt
znakza bizmut
veliki traven
pravni, spolni, ženski ?
dlak, ki biva v domu, domovec
najvišji vrh sveta [mount)
aran2ma iz cvetja in
zelenja
pripadniki alpske rase
konec kopnine
pevka weiss
ameriška igralka (sandra)
nasa igralka (nina) redka kovina
nas politik (jelko)

kraj na Štajerski strani trojan
M	W-- S
1 . r
Foto:Dreamstíme	*	%	4
nogometni žogi pravijo
tudi okroglo?
največia divja mačka
roker turner
vas nad basko grapo
spletna domena poljske
nemška igralka (karin)
gr. pevka callas
rimski kralj marcu
UMSKA dvojka
palec, mla
spletna domena slovenije
velemesto v srednji indiji
lars onsager
kitajsko mesto in tkanina
kanadska pevka (celine)
pretirano izločanje sluzaste tekočine v ustih
ribje jajčece
osnovni geometr. objekt brez razsežnosti
za plovila nevarna skala podvodno gladino
ARSAN, Emmanuelle - francoska pisateljica erotičnih romanov, EFENDI - spoštljiv nagovor za moškega v Turčiji, INDORE- največje mesto v osrednjeindijski državi Madža Pradeš, MEUNIER - rdeča sorta pinota, v Nemčiji znana pod imenom črni rizling
Prireditvenik
Petek, 30. avgusta
10:00 Ptuj, CID: delavnica Spoznaj, varuj, ohrani -motivika v dediščini: pročelja hiš z različnimi motivi, prenos na bombažno vrečo ali majico, seznanitev z različnimi obdobji in slogi; brezplačno
15:00 Kidričevo, športna dvorana: 7. Poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše: športne dejavnosti in hiphop delavnica 16:00 Podlože, igrišče v športnem parku: praznik
občine Majšperk - košarka 17:00 Zgornji Duplek, rekreacijski center Gramoznica: 19. mednarodno srečanje motoristov; predstavitev splavarjenja in tehniški dan za otroke in odrasle 19:00 Breg pri Majšperku, igrišče: praznik občine
Majšperk - turnir v ma lem nogometu 20:00 Lenart, dom kulture: muzikal Cvetje v jeseni 20:00 Kidričevo, pred športno dvorano: Kino pod
zvezdami 2019; filmi: Balerina in Viktor, 21:35 Alica v čudežni deželi, 23:25 Terminal
Sobota, 31. avgusta
8:00
9:00
10:00
Rogoznica, dom krajanov: 1 7. likovna kolonija Rogoznica; tema letošnje kolonije bo 1950. obletnica prve pisne omembe Ptuja Jurišna vas, Ančnikovo gradišče: Ančnikov dan -arheologija, narava in bajeslovje Ptujska Gora, pri starotrški hiši: 23. praznik občine Majšperk - srečanje DZ Tisa Ptujska Gora
13:00 Majšperk, Vrhe: 23. praznik občine Majšperk-vzpostavljanje radioamaterskih zvez z najvišjih vrhov v občini in srečanje radioamaterjev 15:00 Kidričevo, športna dvorana: 7. Poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše 2019 - športne dejavnosti in hiphop delavnica 15:00 Majšperk, pri gasilskem domu: gasilsko tekmovanje z mednarodno udeležbo
17:00 Naraplje: odprtje doma krajanov Naraplje
17:30 Strelci: otvoritev športnega parka Strelci
20:00 Kidričevo, pred športno dvorano: Kino pod zvezdami 2019; filmi: Coraline, ob 21:45 Oceanovih 8, ob 23:30 Ne dihaj
20:00 Lenart, dom kulture: Pobeg v zgodovino čarovništva, gledališka predstava Agata
Nedelja, 1. septembra
9:00 Stoperce, dom krajanov: 23. praznik občine Majšperk - zajtrk za občane na platoju pri domu krajanov Stoperce
9:30 Podlože, športni park: panoramska vožnja z motorji
11:00 Lenart, ploščad na Trgu osvoboditve: nastop twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart
14:00 Sestrže, igrišče: 23. praznik občine Majšperk-poletne igre
18:00 Lenart, dom kulture: Pobeg v zgodovino čarovništva, gledališka predstava Agata Mestni kino Ptuj
petek, 30. avgusta: 17:00 Preden gremo prvič v šolo: Moja žirafa, prost vstop za vse, ki bodo v ponedeljek prvič prestopili šolski prag; 19:00 Yesterday; 21:00 Bilo je nekoč v Hollywoodu
sobota, 31. avgusta: 17:00 Preden gremo prvič
v šolo: Moja žirafa, prost vstop za vse, ki bodo v ponedeljek prvič prestopili šolski prag; 19:00 Yesterday; 21:00 Bilo je nekoč v Hollywoodu
nedelja, 1. septembra: 17:00 Preden gremo prvič v šolo: Moja žirafa, prost vstop za vse, ki bodo v ponedeljek prvič prestopili šolski prag; 19:00 Yesterday; 21:00 Beli vran
Nasmejmo se
Karte na pregled
Človek teče za avtobusom in vpije: »Počakajte, prosim, zamudil bom v službo!« Potniki začnejo vpiti vozniku: »Počakaj ga, zaustavi!« Voznik: »Ne smem na cesti ... « Potniki: »Ne bodi kreten, ustavi vendar!!!« Voznik res zaustavi in človek vstopi. Ko avtobus odpelje, se človek oddahne, potegene izkaznico in pravi: »Karte na pregled!«
Posnetek s poroke
Mož sedi pred TV in se dere: »Ne, ne, budalo, kaj delaš, cepec, idiot, bik zarukani! Budalo, ne, ne, ne!!!« Žena se oglasi iz kuhinje: »Ne glej spet nogometa, če te tako razburja!« Mož: »Gledam posnetek najine poroke.«
Blondinka in ginekolog
Blondinka je obiskala ginekologa, ta pa ji je po preiskavah povedal: »Noseča ste.« »Kako, noseča?« »Dobili boste otroka.« »Kje pa otrok pride ven?« »Tam, kjer je prišel noter.« »Torej, na zadnjem sedežu avtomobila?«
Tedenski horoskop do 5. septembra

j
OVEN
(Il. 3. - IQ. 4.)
Izvedeli boste prijetno novico. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Življenje vam bo ponudilo mnogo pozitivnih izzivov, stvari se bodo speljale na pozitiven način. Poslovni svet bo prinesel ugodnosti. V prostem času se boste morali posvetiti tistim rečem, s katerimi odlašate.
BIK
(21.4. - 20.5.)
V vaše življenje bodo prišli zanimivi ljudje. Osrečili vas bodo pogovori in sprostila glasba. Mnogo več časa boste preživeli v družbi in se predajali prijetnim navdihom. Na delovnem mestu vas bo spremljala delavna in ustvarjalna energija. V ljubezni boste plesali po taktu srčnega izvoljenca.

TEHTNICA
(I3.9. -13. lQ.)
Ugoden čas bo glede denarja. Na tem področju bo pestro in zanimivo. V veliki meri se boste soočili s svetom duhovnosti in duhovnih energij. To vam bo pokazalo še alternativno možnost. Paziti se bo treba, da ne boste spregledali drobnega tiska in morebitnih smerokazov.
škorpijon
(24.10. - 22.11.)
Delovnih obveznosti se boste lotili na pionirski način. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Ljubezen bo prinesla blagostanje na eni strani, po drugi pa neizbežno prilaganje. Iz ozadja vas bo spremljala magnetična energija in tako boste kos vsem zadanim obveznostim.
Ä
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Delovnih obveznosti se boste lotili na poglobljen način. Na svoj način boste ujeti v primež preteklosti. Pomembno bo, da si izdelate načrt, kajti tudi počasi se daleč pride. V ljubezni bo v ospredju strast, prijetnosti v dvoje vam bodo podarile krila.
STRELEC
(23.11. - 21.12.)
Zvezde so prepričane, da vas bo sreča spremljala v poslovnem življenju. Zdi se, da bo treba dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Počasi se daleč pride. V ljubezni se boste morali bolj prilagoditi in razvedriti. Prosti čas bo namenjen razva-janju v dvoje in raziskovanju neznanih krajev.

rak
(21.6.-22.7.)
Teden bo v znamenju plodnosti in ustvarjalnosti. Čas bo, da boste naredili prerez. S svojim šarmom boste pritegnili partnerjev pogled. Romantična energija vam bo koristila v ljubezni. Na delovnem mestu bo treba spiliti diplomacijo, štele bodo salomonske rešitve.
tir
w
LEV
(23.7.-22. S.)
Obdani boste s kopico novosti in priložnosti. Sreča se bo lesketala tako v službi kot v ljubezni. Obdobje bo namenjeno temu, da boste stopili korak naprej. Svoje sanje bo moč podoživljati v okrilju doma. Obstajala bo povečana možnost izobraževanja in kontaktov s tujino.
_ kozorog
(22.12.-20.1.)
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Sledili boste svojim sanjam in to po potrebi tudi vneto zagovarjali. Drzno se soočite s tistim, kar vam bo podarjeno. Blesteli boste glede denarja. Družinska idila vam bo na skrivnosten način vlivala nove moči.
vodnar
O-' / (21.1.-IS.2.)
Odkrili in razrešili boste neko skrivnost. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist, modro bo, da boste premišljeni in da ne prehitevate dogodkov. Obdobje bo namenjeno prijetnostim v ljubezni. Prosti čas bo priložnost za harmonične pogovore in izmenjavo mnenj.
\ devica
(23. S.-22.9.)
Teden, v katerem bo v ospredju transformacija. Ločiti se boste morali od tistih stvari, ki jih ne potrebujete, in se soočiti z novim. V vaše življenje bodo prihajali ljudje in vas osrečili. Družabno bo tudi na delovnem mestu in zaupana vam bo zelo posebna naloga, kiji boste v celoti kos.
Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni
ribi
(19.2.-20.3.)
Soočili se boste z notranjo modrostjo. Vsekakor vas bosta spremljala sreča in blagostanje. Zanimivo bo tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Sledilo bo obdobje prilaganja. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Zdravje: pomembno bo, da bodo vaše misli svetle in prijetne. astrolog
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 27. avgusta 2019
m
Na grad
i •
RradioPTUI
.¿Sa^čje uspeinift vseh časov
K
Štajerski IDNIK
jC^jVLasfot*,
... UvpleSeMtey* Yéoettó/
Cena: 12 EUR (9,5 % DDV v znesku 1.04 EUR je v ceni)
Prodajna mesta vstopnic so:
bar Sandra, Spuhlja _
bar in trgovina Špic, Markova
okrepčevalnica Darinka, Juršinci
Posebno presenečenje - darilo b^p acni sladoledi Leone
Mevsici sladoledi ki „■
j*
Lepi spomini ne bledijo!
tU ISSN 0MB- 1Q7t p
LETO XX XJI , ST, JI
Ptuj, 7. fimija 1979
CENA 4 DINAR J F
CiAHLO »OCIAliSnCNf ZVEZI Dl LOVNEGA UUDSTVA
IZ VSEBINE
Cbwfc 11 s» to vttvvi »m ism» 31 Kiktne nami» inuna v Pluru htrsn (J¡ (¡áriit ntr, 5 tja PohkaVS luirán 7] KvtarnidimKdrvn I] DMmdittUMnik a rita» btriíi Iti
PITO BRIGADIRSKO POLETJI V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
K" T**"*- r«ir M
- Ntji* 1 <1 mmi*. - - _____________„„..._____
ašar.-osrjr se-——«-

«"<' prrWiAlw l
•	'(".'m. Sen« »mi »j. (Mu.
'	Jruii I itA-l.u»- ttí^rf, Hm'ni*.
i HM W, JWJ t«,M, R*4ft<4.M. Kfejy M
' "i ur***» mi*I»*>
4M*«IM M izlili
"'.T*'	> ^	Mt t^r*r m M. „ n» h|)miM , ¿«M»*»„,,,
¡ZLS íirrís ezsto»* • jl™* -M* M -
IliTa ti" »
tr"ttfe ml|. i kmh
Milan Knezevič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
ilMt I* u n • (UniH m
issuer* r
'l I!""* "«"r- n t! , #*jL**
if««* H J* UN>hh
1 «i-p-i —

• -Uj > .1 (•« ...J, ^
S SfJt KO MITU« QK 2X3 PTUJ
Premalo dogovarjanja
sistema!
flip /K ^^JOtj-"*^ ««mi -i - -MVh l,ril ¿»in .A.rjh
■ tirar«5	.
-irrot 01 attltf* »J vjih.
K*' "»-Vi
***"' w "»""f^í Aríiií inc ««^HT
W'Wi* rtw» milil« nr
- - iv» »rt Mm« fi
'"«iMmiftta^tll Vi,^netM}< Alif-i, m 4rVj» i	4*	hikini U.' K
S.™ I4"** j	V'.Mto^bki« UUiWuip.
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji -prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
'c ■O
CD
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
Rokomet
Ekipa sestavljena, nazadnje ugnali Varaždin
Stran 18
Nogomet
Trdno odločeni - v poštev pride samo zmaga
Stran 18
tednik
Špela Motaln
»Težko je, ko imaš nekoga tako rad, pa se poškoduje« Stran 19
Tim Gajser
»Tiste zmage so kar prihajale ...«
Stran 19
íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu!
RADIOPTUJ
tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
Udarili se bosta še edini neporaženi ekipi, obeta se pravi spektakel!
Aluminij ostaja hit prvenstva! Čeprav so mu mnogi po petih odigranih krogih, v katerih so se pomerili z na papirju »lažjimi« tekmeci (Taborom, Triglavom, Celjem, Rudarjem in Bravom), v naslednjih napovedovali zdrs, se to po dveh »težjih« preizkušnjah še ni zgodilo. Prav nasprotno, Kidričani so se z 2. prebili na i. mesto!
Kidričani so nazadnje premagali Olimpijo (1:0) in remizirali z Domžalami (1:1), naslednja je na vrsti Mura. Šlo bo za obračun edinih dveh preostalih neporaženih ekip, zato se v Kidričevem v udarnem sobotnem večernem terminu obeta pravi nogometni spektakel. »Ne želimo preskakovati stopničk, gremo lepo po vrsti, iz tekme v tekmo. Na vsaki poskušamo prikazati najboljšo igro, kar se da. Na treningih delamo dobro, zato se nam na tekmah nekatere stvari vračajo. Z Muro se nam obeta nova težka tekma, po mojem si jo velja ogledati,« je bil skrivnos-
Škoda za
zapravljeno
priložnost
Domžale - Aluminij i:i (o:i)
STRELCA: 0:1 Leko (23.), 1:1 Ibričic (83., z 11 m).
DOMŽALE: Mulalic, Sikošek, Ka-rič, Klemenčič, Rom (od 76. Vuk), Pišek, Gnezda Čerin, Lazarevič (od 63. Kait), Ibričic, Mujan (od 46. Sap-pinen), Podlogar. Trener: Simon Rožman. ALUMINIJ: Kovačic 7,5
Ploj 6,5 (od 75. Amuzie) Jakšic 6 Martinovic 6,5 Kontek 6 Petrovič 6 Matjašič 7 Vrbanec 6,5 Leko 7
Krajnc 6 (od 62. Marinšek 6) Živkovic 6
Trener: Slobodan Grubor 7 Nogometašem Aluminija tudi v 17. medsebojnem srečanju ni uspelo ugnati Domžalčanov, bili pa so doslej najbližje temu - le sedem minut jih je delilo od tega zanje zgodovinskega mejnika ... Do 83. minute so z golom Nikola Leka držali vodstvo 0:1 - to je bilo sploh prvo vodstvo proti Dom-žalčanom v vseh dosedanjih 17. tekmah! -, nato pa je iz najstrožje kazni izenačil Senijad Ibričic.
Najboljša posameznika ponedeljkove tekme sta bila vratarja, Aj-
1. SNL, 8. krog: Aluminij -Mura, v soboto ob 20.15 v Kidričevem
ten Jure Matjašič, ki je v letošnji sezoni eden najkonstantnejših igralcev zasedbe trenerja Slobodana Gruborja.
Z Domžalami so Kidričani v ponedeljek kljub slabi dosedanji statistiki iztržili remi, čeprav so bili po prikazanem celo bližje trem točkam kot domačini. Podoben razplet bo verjetno želja tudi proti Muri, proti kateri so lani štirikrat izgubili. »Res je bilo lani tako, a sedaj je situacija povsem drugačna. V našem klubu so vse stvari trenutno odlične, naša forma in vzdušje v slačilnici sta super, zato lahko gremo v to tekmo z zmernim optimizmom,« je dejal Jure Matjašič.
Muro je na zadnjem gostovanju v Ljubljani spremljalo kar 1500 navijačev, ki so v Stožicah ustvarili izjemno ozračje,
din Mulalic pri domačinih in Matija Kovačic pri gostih. Slednji je med vratnicama nadomestil Luka Jan-žekoviča, ki je bil odsoten zaradi lažje poškodbe. Obe ekipi sta si priigrali kar nekaj zrelih priložnosti oz. sta sprožili nekaj nevarnih strelov proti goloma, a sta bila vratarja v skorajda vseh primerih kos svoji nalogi.
Prvi zadetek na tekmi je bil v veliki meri delo Jureta Matjašiča, ki je lepo prodrl v kazenski prostor, Nikola Leko pa je z levico z dovolj natančnim strelom zadel v polno -0:1. Pobuda je nato prešla na stran domačinov, ki so imeli več žogo v svoji posesti, a pravih idej za dosego zadetka niso pokazali veliko. Gostje niso izkoristili nekaj lepih protinapadov (prečka Vrbanca ...), s čimer so sami držali domačine v igri. Odrešitev je zanje prišla v obliki 11-metrovke, ko je žoga po odbitem strelu domnevno v roko zadela Ne-manja Jakšiča. Sodnik Bojan Mertik se je odločil za najstrožjo kazen, ki jo je v gol pretvoril Ibričic -1:1.
»Težka tekma, ki s sabo vedno nosi izjemno slabo statistiko predhodnih dvobojev. Kljub vsem priložnostim, ki smo jih imeli, smo lahko zadovoljni s točko v gosteh,« je dejal igralec Aluminija Jure Matjašič, ki je med letoma 2016 in 2018 nosil dres Domžal.
1.	ALUMINIJ
2.	OLIMPIJA
3.	CELJE
4.	MURA
5.	TABOR SEŽANA
6.	MARIBOR
7.	TRIGLAV
8.	BRAVO
9.	RUDAR
10.	DOMŽALE
4 3 4 2 3 3 3 3 3 1 2 3 2 0
0 1 1 0 3 2 5
1 2 4 0 4 3 0 3 3
Muri pa pričarali občutek, kot da igra na svoji zelenici. Veliko privržencev črno-belih lahko pričakujemo tudi v Kidričevem. »Tega se zavedamo, Mura ima res izjemne navijače. Nas pa prav tako veseli dejstvo, da so tudi ljudje iz Kidričevega in okolice začeli opažati, da tudi mi delamo dobro in da dosegamo dobre rezultate ter da so začeli v vedno večjem število prihajati na stadion v Kidričevem. Lepo je igrati pred polno tribuno, to je dodatna motivacija za čim boljšo in bolj angažirano igro. Čutimo to podporo in to nas izjemno veseli,« je zaključil Matjašič.
Podporo bodo šumarji nujno potrebovali, njihova igra bo morala biti za pozitiven rezultat na podobnem nivoju, kot so jo prikazali proti Olimpiji. Veliko teka, borbenosti, pomoči v obrambnih nalogah, dobrega dne večine igralcev in še kakšen poseben preblisk kakšnega posameznika bo potrebnega, da bi padla Mura, ki je napadalno ena najboljših ekip lige.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipi Aluminija in Mure sta še edini neporaženi v tej sezoni, zato sobotni medsebojni dvoboj obeta resnično pravi derbi kroga.
Mura prihaja s Šimundžo in Gajserjem, a brez Šušnjare
A v Kidričevo bo Mura prišla v tem pogledu oslabljena, saj ne bo zraven Luke Šušnjare (doslej trije zadetki), ki je bil izključen na zad-
nji tekmi z Olimpijo. Razlog, zaradi katerega je to kazen prejel (žogo je brcnil po sodnikovem žvižgu), je trenerja Mure pošteno razjezil. »To je neprofesionalno,« je dejal na tiskovni konferenci.
Posebno draž sobotni tekmi bosta dala glavni trener Mure Ante Šimundža in njegov pomočnik Da-
Nogomet • NK Aluminij
V Kidričevem krepijo napad
Po odhodu Luke Štora v nemški Dynamo Dresden so v športnem delu NK Aluminij nemudoma zavihali rokave in v klub kot zamenjavo zanj pripeljali dva napadalca. Znova gre za mlada igralca, zato predstavljata »dolgoročno naložbo« kluba.
Nekdanji član Celja in Domžal
Prvi je 21-letni Tilen Pečnik (letnik 1998), ki se najbolje znajde na položaju levega krila ali v konici napada, navija za Barcelono, največkrat pa si ogleda tekme angleške Premierlige. Vzornikov nima, rad pa se zgleduje po igralcu Liverpo-
ola Sadiu Maneju.
Svojo nogometno pot je začel v mlajših selekcijah Rudarja (v ligi U-15 je v 27 tekmah dosegel 31 golov), nadaljeval pri Celju, kjer je že pri 19 letih v 1. ligi v krstni sezoni odigral 15 tekem. Sledila je selitev k Fužinarju, lansko sezono pa je polovično preživel v Celju in DomŽalah (skupaj 18 odigranih tekem).
8:3 15 14:6 14 17:9 12 13:8 12 9:10 10 12:8 9 9:20 6:13 8:14 9:14
Foto: NK Aluminij
Foto: NK Aluminij
Tilen Pečnik je k Aluminiju prestopil iz Domžal. ekipe Osijeka.
mjan Gajser, prvi je nekdanji trener, drugi pa nekdanji igralec Aluminija. V Kidričevem imajo navijači oba v lepem spominu, zato ju nedvomno čaka topel sprejem. Bo pa to zagotovo pozabljeno po začetnem žvižgu sodnika Mitja Žganca. Takrat bodo glavni akterji na igrišču .
Jože Mohorič
Iz Domžal se je sedaj preselil v Kidričevo. »Vse se je zgodilo zelo hitro, brez težav smo se dogovorili za sodelovanje. Vem, da sem prišel v urejeno okolje, v zelo kakovostno ekipo. Zelo sem vesel, da sem tukaj, sedaj pa je moja naloga le ta, da trdo delam in se dokažem trenerju. Aluminij je trenutno na vrhu lestvice, upam, da tukaj obstane čim dlje in da tudi sam pri tem pomagam na najboljši mogoči način,« je bil prvi odziv Tilna Pečnika, ki je štirikrat oblekel tudi reprezentančni dres v selekciji U-18.
Z* 1 v •	• •
izkušnjami iz 1. hrvaške in bosanske
lige
Tudi drugi novinec v rdeče-be-lem dresu je star 21 let, a je letnik 1997. Mihael Klepac' se najbolje znajde na desni strani napada.
V mlajših selekcijah je nastopal za Osijek, a kasneje ni nikoli prišel do prve ekipe tega kluba, ampak je zvečine nastopal v drugi ekipi v 2. hrvaški ligi. Ob številnih prestopih je kratek čas igral za Dugopolje, Varaždin, Rudeš in nazadnje za sarajevski Željezničar. V 1. hrvaški ligi je zbral 16, v 2. ligi 25, v 1. ligi BiH pa 4 nastope. Se bo uspel ustaliti pri Aluminiju?
Jože Mohorič
18 Štajerski
Šport
petek • 23. avgusta 2019
Rokomet • RKJeruzalem Ormož
Ekipa sestavljena, nazadnje ugnali Varaždin
Nogomet • Drava Dakinda Ptuj, 2. SNL
Trdno odločeni - v poštev pride samo zmaga
Rokometaši Jeruzalema Ormoža se pripravljajo na novo sezono nastopanja v slovenski elitni ligi, ki se bo s tekmami 1. kroga začela naslednji teden, 7. septembra. Or-možani bodo prvo tekmo odigrali v gosteh pri ekipi Trimo Trebnje.
„V času priprav imamo namen odigrati šest tekem, doslej smo odigrali štiri ter premagali Vidovec, Bjelovar in Varaždin, izgubili pa proti Čakovcu. Z uigranostjo ekipe nimamo večjih težav, saj je ekipa skupaj že kar nekaj časa. Pohvalil bi fante za marljivo delo na treningih in upam, da nadaljujejo v takem ritmu. Verjamem, da se bosta tudi novinca - Nunčič in Krabonja - čim prej ujela s soigralci ter se spoprijateljila z našim sistemom igre," je dejal Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža.
Podobnega mnenja je tudi kape-tan Bojan Čudič: »V Ormožu smo znani po tem, da imamo v slačilnici odlično vzdušje. Zato niti ne čudi, da bomo že osemnajsto leto zapored igrali v 1. A ligi. Nove obraze smo stari mački dobro sprejeli in verjamem, da bosta tako vratar Nunčič kot desno krilo Krabonja pomembna možakarja naše ekipe. Mi starejši smo zato tu, da z nasveti pomagamo mladim nadarjenim igralcem, ki jih je kar nekaj v naši ekipi. Veselim se nove sezone, kjer pa ostaja največja želja ta, da se s soigralci izognemo težjim poškodbam."
Članska ekipa Jeruzalema je v zadnji pripravljalni tekmi premagala Varaždin z izidom 30:28 (17:14). Prednost Vinarjev je že znašala tudi osem zadetkov.
Jeruzalem Ormož: Balent (4 obrambe), Nunčič (3 obrambe); Žuran 9, T. Hebar 5, Krabonja 4, Ozmec 4, Čudič 4 (3), Bogadi 2,
RK Jeruzalem Ormož, igralski kader za sezono 2019/20:
VRATARJI: Tomislav Balent, Klemen Nunčič, Žan Firšt Šeru-ga, Aleš Zemljič;
LEVA KRILA: David Bogadi, Dominik Ozmec, Matej Niedro-fer, Niko Sovič;
DESNA KRILA: Nejc Krabonja, Anže Šoštarič, Uroš Horvat.
DESNI ZUNANJI: Tinček Hebar, Luka Voljč;
LEVI ZUNANJI: Rok Žuran, Jure Kocbek, Blaž Fergola, Gašper Cvetko;
SREDNJI ZUNANJI: Bojan Ču-dič, Tilen Kosi, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Jure Lukman;
KROŽNI NAPADALCI: Danijel Mesaric, Žak Ciglar, Teo Šulek, Žan Toplak, Denis Škrinjar;
PRIHODI: Klemen Nunčič (Dol Hrastnik), Nejc Krabonja (posoja iz Maribora)
ODHODI: Gregor Ocvirk (?).
Mesaric 1, Šulek 1.
Vinarje ob koncu tedna čaka nastop na turnirju v Varaždinu. V polfinalni tekmi bodo zaigrali proti Proleterju iz Zrenjanina, ki je pred dobrimi 20 leti igral tudi v Ligi prvakov. Drugi par je GRK Varaždin - Sloboda Tuzla. Turnir bo četi trenerja Saše Prapotnika služil kot generalka pred začetkom sezone.
Tri tekme, dva treninga
V četrtek so na tri dnevne priprave v Koper odpotovale kadetinje Jeruzalema, ki bodo v tej sezoni nastopale v 1. SRL.
„Za kratke priprave smo se odločili iz preprostega razloga, saj nam nikakor ne uspe z ekipo oditi na kakšnega izmed mednarodnih turnirjev. Gre za ekipo, ki v svoji kategoriji spada v sam vrh države. Na priprave odpotujemo s 15 igralkami in dvema spremljevalcema. Na pripravah bomo odigrali tri tekme (Hrpelje, Izola, Koper) in oddelali dva treninga. Priložnost za igro bodo dobile vse igralke, saj rezultat ne bo v prvi vrsti. Priprave bodo tudi služile za spoznavanje
ekipe, saj je v ekipi kar nekaj novih deklet," je pred odhodom na priprave povedal trener Uroš Kr-stič, ki upa, da bo v prihodnosti več posluha za ženski rokomet, predvsem po osnovnih šolah.
Starejši dečki v Koprivnico
Konec tedna se bo v Koprivnici odvijal močan mednarodni turnir, na katerem bo sodelovala tudi združena ekipa Jeruzalema in ptujske Drave. Prvi dan ekipo trenerja Davorina Kovačca čakajo tekme proti Borcu iz Banjaluke, Ludbregu in reškemu Trsatu.
„Gre za močan turnir, kjer upamo, da bomo dostojno zastopali barve našega kluba. Sodelujočih ekip je kar 16. Naša želja je, da se uvrstimo v zgornji del lestvice, čeprav bo to za nas šele prvi turnir v novi sezoni," je pred odhodom na Hrvaško razmišljal trener Kova-čec.
UK
Nogometaši Drave so v uvodnih petih tekmah v 2. ligi vknjižili štiri poraze in le eno zmago. Točkovni izkupiček je slabši od prikazanega na igrišču, zato so prepričani, da je končno napočil čas tudi za prvo zmago na domačem igrišču. Tekmec je primeren, saj ekipa iz Brežic prav tako ne blesti na uvodu sezone in je doslej osvojila prav tako le tri točke. Tekma bo že v petek, saj bo v soboto na Mestnem stadionu izpeljano atletsko tekmovanje.
V obračunu ekip iz spodnjega dela lestvice bodo Ptujčani precej oslabljeni, saj trener Muamer Vug-dalic ne bo mogel računati na Timoteja Mateja in Samuela Nelsona, ki sta na zadnji tekmi v Lendavi prejela rdeča kartona.
2. SNL, 6. krog: Drava Dakinda Ptuj - Brežice Terme Čatež, v petek ob 16.00 na Mestnem stadionu na Ptuju.
„To so zame kot trenerja seveda dodatne skrbi, a ne spremenijo naših želja, ki so usmerjene izključno na zmago. Veliko smole in drugih negativnih stvari nas je spremljalo v dosedanjih tekmah, čas je, da se to obrne v našo korist. Fantje si to z odnosom na treningih zaslužijo, zato bomo vsi skupaj storili vse, da se otresemo bremena slabih izidov in se začnemo vzpenjati po lestvici," je odločen Vugdalic.
M
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so na dveh dosedanjih domačih tekmah - s Krko in Gorico - izgubili, proti Brežicam kanijo to spremeniti.
Tenis • OP ZDA v New Yorku
Poškodba odnesla preveč moči
Rokomet • Prijateljska tekma
Dober odpor močnim Čehom
Drava Ptuj - Banik Karvina 24:27 (16:11)
DRAVA PTUJ: Simonič, S. Žuran, Bedrač, Gregorc 2, Grobelnik 3, Hrupič 3, Krasnič, Maroh 2, Mlač - Černe 3, Reisman, Stopar 6, Zupanc 4, Zupanič, Žunič 1, M. Žuran, Lovrenčič, Nikl, Osterc. Trener: Vladimir Vujovic.
V	Zrečah so se rokometaši Drave pomerili z Banikom iz Karvina. Češki prvoligaš je na pripravah v Sloveniji in je zelo organiziran klub, kar se je videlo po zares številnem spremstvu.
Ptujska ekipa je fizično veliko močnejše Čehe presenetila v prvem polčasu, ko je večino časa vodila. Največ zaslug za to je imel vratar Sandi Žuran, ki je ob pomoči izredne obrambe svojih soigralcev ubranil številne žoge. Prav tako je Dravi steklo tudi v obrambi.
V	drugem polčasu so Čehi zaigrali trše v obrambi, medtem ko se Ptu-jčani niso popolnoma držali taktičnih zamisli svojega trenerja Vladimirja Vujovica. Prednost ob polčasu se je v nadaljevanju topila in v 45. minuti je Banik izenačil, nato pa je s prvo postavo, ki je igrala večino tekme, prišel do končne zmage.
Ne glede na poraz so ptujski rokometaši odigrali dobro tekmo, na kateri se je ob koncu predstavil povratnik v ekipo Jan Osterc.
David Breznik
Tamara Zidanšek (66. na WTA) na zadnjem grand slam turnirju letošnje sezone v New Yorku ni imela sreče z žrebom, saj je že v 1. krogu stopila na igrišče z 22. igralko sveta, Hrvatico Petro Martic. Dvoboj na igrišču št. 4 v Flushing Meadowsu se je po dobrih dveh urah borbe končal z zmago Marticeve.
„Dvoboj je bil dober, zaznamovale so ga nekatere izjemne poteze obeh igralk. Tamara je bila 'prava', morda ni najbolje reagirala pri eni ali dveh žogah v 9. igri prvega niza, ko je Petra naredila edini break v tem nizu. Tamara je drugi niz odigrala zelo kvalitetno, kljub zaostanku ga je obrnila v svojo korist in izenačila na 1:1. Za odločilnega tretjega žal ni bilo več 'goriva', poškodba je pač terjala svoj davek. Pred odhodom v New York smo po rehabilitaciji poškodbe kolena opravili le sedem dni pravega treninga, kar je za nastop na grand slamu seveda premalo. Kljub porazu sem zadovoljen s prikaznim v danem trenutku," je iz „Velikega jabolka" sporočil Tamarin trener Zoran Krajnc.
28-letna Petra Martič je bila že pri svojih 18 letih med TOP 100, pri
OP ZDA, posameznice:
1. krog: Zidanšek - Martic (Hrvaška, 22.) 4:6, 6:4, 1:6.
Dvojice: 1. krog:
Zidanšek/Peterson (Slovenija/Švedska) - Aoyama/Krunič (Japonska/Srbija)
Tamara Zidanšek je proti 22. igralki sveta v New Yorku odigrala dober dvoboj, a ji je za presenečenje zmanjkalo moči.
20 pa že TOP 50 igralk sveta. V naslednjih letih ji odmevnejši preboj ni uspel, tega je naredila šele letos, ko je prebila mejo TOP 20 igralk sveta. Letos je npr. zaigrala v četrtfinalu Pariza in Madrida, v polfinalu Char-lestona in Birminghama, osvojila pa je turnir v Carigradu. Zanimivo je, da je takrat v 1. krogu ugnala prav Zidanškovo - tudi tam je dvoboj trajal tri nize ...
Škoda za izgubljen 1. niz ...
Do rezultata 4:4 v 1. nizu sta igralki osvajali igre na svoj servis, takrat pa je Marticeva z nekaj več pritiska prišla do odločilnega breaka (4:5). Tamara je v naslednji igri poskušala vse, izenačila na 40:40, a več ni zmogla .
Ko se je 2. niz začel z novim brea-kom Hrvatice, je bila Tamara v zelo slabem položaju. Pri izidu 2:4 je imela Marticeva novi break priložnosti, a ju ni uspela unovčiti in to je bil začetek Tamarine serije štirih zaporednih iger - 6:4.
Odločilni tretji niz je že na začetku odšel k Marticevi, ki je ekspresno povedla 0:4. Kljub vsem poskusom Tamari še en povratek ni uspel.
Končno razmerje točk je bilo 78:97, odločilno prednost pa si je Hrvatica priigrala na svoj servis: izkoristek prvega je imela 79 %, drugega pa 55 % (Tamara 62 oz. 30 %).
Nastop v prvem krogu grand slam turnirja v New Yorku igralkam prinaša 58.000 dolarjev (od tega je treba odbiti davek).
»Tamara prvič povsem sproščena«
»V New Yorku delamo v odlični atmosferi! Imam občutek, da je Tamara na tako velikem turnirju prvič povsem sproščena in da se je navadila na ta vrvež, ki ga prinašajo grand slam turnirji. Tako kot za vse ostale stvari je tudi v tem oziru potrebovala določen čas za dozorevanje, zato sem optimist za naslednje leto. Doslej smo trenirali s Kanadčanko Eugenie Bouchard, Američankama Bernardo Pero in Madison Brengle, Švedinjo Re-becco Peterson, Rusinjo Natalio Vikhlyantsevo in tudi sami. Poskušamo nadoknaditi izgubljeni čas treningov zaradi zadnje poškodbe, veselimo pa se tudi nastopa v dvojicah. Tekmici v 1. krogu -Aoyama in Kruničeva - sta izkušeni, a tudi mi imamo svoje načrte,« je še dodal Krajnc.
JM
petek • 30. avgusta 2019
Šport, reportaže, pogovori
Štajerski	19
¡bstitam^Tim!
AK,
Tim Gajser: »Najpomembnejše je bilo, da sem ostal zdrav čez zimo, to je bilo ključnega pomena.«
Motokros • Tim Gajser, svetovni prvak MXGP
»Tiste zmage so kar prihajale: ko sem prišel na tekmo, sem že takoj vedel, da bom zmagal«
Tim Gajser je na Trgu svobode doživel lep sprejem.
Tim Gajser se je pred sprejemom na Trgu svobode številni zbrani sedmi sili predstavil v mariborskem Rotovžu. „Hvaležen sem AMZS, da je uresničila mojo željo in da so sprejem pripravili v Mariboru. Sem Štajerc, prav je, da lahko navijače pozdravim tukaj," je dejal Tim.
Za vami je sanjska sezona.
T. Gajser: „Sezona je dejansko kot iz sanj, boljše si skorajda ne bi mogel želeti, skoraj na vsaki dirki sem stal na stopničkah, le ene so se mi izmuznile, v Man-tovi. A še ni konec, čakata nas še dve dirki, na katerih želim nastopiti sproščeno. Glavni cilj je osvojen, naslov svetovnega prvaka že imam v žepu, s čimer sem zelo zadovoljen. Zelo cenim ta naslov, saj vem, kakšno pot sem zanj prehodil v prejšnjih dveh sezonah, ko ni šlo vse tako gladko.
Spomnim se lanske sezone, ko sem pred začetkom grdo padel. Takrat mi je vse 'padlo dol', tudi motivacija ... Takrat so prišli do izraza ljudje okoli mene, ki so me poskušali dvigniti. Tudi sam sem samo človek, imam čustva, vsi se kdaj 'zlomimo'. Prve tekme po vrnitvi so bile težke ... Pomembno je, da sem sam sebi dokazal, da če se pobereš, vztrajaš in imaš vizijo, lahko ponovno prideš na vrh."
Kaj je bilo odločilno za naskok na letošnji naslov?
T. Gajser: „Že v pripravljalnem obdobju sem naredil ogromno sprememb, ogromno je bilo testiranj, da smo motor pripravili na pravi novo, treningi so potekali dobro - najpomembnejše pa je bilo, da sem ostal zdrav čez zimo, to je bilo ključnega pomena. Potem sem prvih nekaj tekem delal napake, čeprav je bila 'brzina' prava. Po Mantovi pa sem sam sebi rekel, da je treba na tekmi uživati, brez pritiskov, tako kot vozim na treningu. To je bil začetek niza sedmih zmag."
Kakšni so bili občutki ob teh zmagah?
T. Gajser: „Full sem užival (smeh)! Dejansko v vožnjah uživam že celotno sezono, z veseljem hodim na tekme. Tiste zmage so kar prihajale: ko sem prišel na tekmo, sem že takoj vedel, da bom zmagal (smeh). Glavno breme je sedaj že padlo z mene, tako da upam, da lahko takšne vožnje prikažem tudi na zadnjih dveh dirkah v Turčiji in Kitajski."
»Motokros tudi zaradi navijačev dobiva vedno večjo težo«
Kaj vam pomeni podpora navijačev?
T. Gajser: »Nimam besed ob tem, kar delajo naši
Tudi Maribor okusil vzdušje zvokov motork in fanfar
Tim Gajser je trenutno največja zvezda motokrosa v Evropi, naslov svetovnega prvaka si je zagotovil tri dirke pred zaključkom sezone, kar je izjemen dosežek. Takšen as si za svoje dosežke zasluži pristen in pompozen sprejem in takšnega je v Mariboru v torek tudi dobil!
Ko je na prizorišče prihajal po rdeči preprogi na Trgu svobode, je množica v pretežno rumeno-rde-čih barvah uporabila vse razpoložljiva sredstva za najglasnejši sprejem, kar ga je bilo mogoče ustvariti. Motorke, fanfare, sirene in glasni vzkliki svetovnemu prvaku so ob visoko dvignjenih zastavah, dimnih zavesah in dimu iz bakel ustvarili vzdušje, v katerem so šle kocine pokonci ... Tim je ob uvodnem filmčku
AMZS, ki je imel močno čustveno noto, dobil vidno orošene oči ...
Mariborski župan Saša Arsenovič mu je ob čestitkah za naslov zagotovil, da ga bo v mariborskem UKC vedno čakala najboljša oskrba, predsednik OKS Bogdan Gabrovec ga je iz Gajserja preimenoval v Ka-iserja (cesarja), predsednik zveze AMZS Anton Breznik pa se mu je za vse zahvaljeval z vidnim cmokom v grlu ...
Gajserju so pri AMZS pripravili tudi presenečenje in na zabavo ob naslovu povabili glasbeno skupino Mi2, ki jo je svetovni prvak omenil kot prvo željo za takšen dogodek. Po uradnem delu se je najboljši slovenski motokrosist, tako kot to naredi vselej na dirkah, posvetil svojim navijačem in se še v Mariboru poveselil svojega druga naslova svetovnega prvaka razreda MXGP.
navijači. Kapo dol vsakemu posebej, zelo sem jim hvaležen in jih cenim. Vem, koliko truda, odrekanja, časa in denarja namenijo, da nas podpirajo vse Slovence. Zato si vedno rad vzamem čas zanje in rečem z njimi kakšno besedo. Motokros tudi zaradi njih dobiva večjo težo."
Se vam zdi, da je motokros v Sloveniji zaradi tega v vzponu?
T. Gajser: „Je, to opažam že od leta 2015 in prvega naslova prvaka. Tudi predsednik AMZS Anton Breznik potrjuje, da so startne rampe na tekmah državnega prvenstva vedno bolj polne. To je samo pozitivno za naš šport."
»Letos mi je bilo zelo fajn, užival sem, na tekmah sem bil sproščen«
Družina vam še vedno stoji ob strani. Ste se v teh letih osebnostno spremenili?
T. Gajser: „Kot oseba mislim, da sem ostal isti, kot sem bil, čeprav sam sebe nerad ocenjujem. Starejši sem, malo več izkušenj imam v življenju, drugače pa ostajam isti. Ob meni je dekle, Nejc je moj glavni mehanik
na treningih, tako da je družina še vedno zelo vpletena - vesel sem, da imam takšne ljudi okoli sebe."
Kakšna pa je po novem vloga očeta Bogomirja?
T. Gajser: „Lani sva se skupaj soglasno odločila, da me ne spremlja več na vseh dirkah. Enostavno sem čutil, da potrebujem spremembo, ker to ni bilo več to - nisem bil vesel, nisem užival. Oče me še spremlja, pride na kakšen trening, mi da kakšen nasvet . Bil je tudi na treh dirkah, ostalo sem hodil sam s punco. Letos mi je bilo zelo fajn, užival sem, na tekmah sem bil sproščen."
Še vedno pa nimate izpita kategorije A za motor.
T. Gajser: „(smeh) „Do zdaj nisem čutil potrebe po tem. Zdaj pa se s Špelo včasih meniva, da bi lahko kam šla z motorjem. Mogoče pa res naslednje leto. Bomo videli ... "
Kakšni so vaši cilji in ambicije v prihodnje?
T. Gajser: „Motivacije mi nikoli ne zmanjka in je še vedno velika! Ostajam v Evropi in v MXGP in bom naredil vse, da bom skušal ta naslov ubraniti. Konkurenca bo ogromna, veliko fantov prihaja tudi iz MX2, a sem pripravljen na to."
JožeMo horič
Špela: »Težko je, ko imaš nekoga tako rad, pa se poškoduje«
Zadnjih nekaj let Tima spremlja njegova srčna izvoljenka Špela Motaln - redno jo videvamo v prenosih vseh dirk za svetovno prvenstvo, videvamo ju na družabnih dogodkih in sta docela nerazdružljiva. Kakšen pa je njen pogled na vse dogajanje, nam je zaupala v pogovoru ob robu dogajanja v Mariboru.
„Trenutno je kar naporno (smeh)! V osnovi pa sem zelo vesela za Tima, da je to osvojil. Po dveh težkih letih je bila to njegova velika želja in res sem ponosna nanj, da mu je uspelo uresničiti svoje sanje," je dejala v uvodu in se dotaknila občutkov ob slavju: „Ko po dirkah stojim pred odrom za zmagovalce in slišim slovensko himno ter gledam Tima, ki je zares vesel, iz srca vesel, potem mi običajno priteče kakšna solza sreče."
»Zame je to pomenilo veliko jokanja in skrbi«
Kako pa je bilo v omenjenih dveh težjih letih, ko Timu res ni bilo lahko? „Zame je bilo te zelo težko obdobje, saj je bilo veliko padcev, zame je
to pomenilo veliko jokanja in skrbi. Na neki način sva prebrodila vse to in lahko rečem samo hvala bogu, da so prišli boljši časi," se tega spominja Špela, ki se je dotaknila tudi tistega težkega padca v Italiji, v katerem je Tim utrpel težjo poškodbo čeljusti: „Takrat sem bila sicer doma, dirko sem gledala po telefonu. Ko sem videla padec, enostavno nisem vedela, kaj naj naredim. Ko me je pozneje poklical po WhatsAppu, sem šele videla, kako hudo je. Naslednje jutro sem se takoj zjutraj odpeljala v Italijo. Težko je, ko imaš nekoga tako rad, pa se mu zgodi kaj takega - to je nekaj najtežjega. Meni osebno rezultat sploh ni pomemben, samo da je zdrav."
»V prejšnjih dveh letih so številni mislili, da sem jaz kriva za slabše rezultate. Sedaj vsi vidijo, da to ni res!«
A sedaj so časi boljši, Tima spremljajo številni navijači, rezultati so odlični ... „Full sem vesela tega, zares mi to veliko pomeni! V prejšnjih dveh letih so namreč številni mislili, da sem jaz kriva za slabše rezultate. Sedaj vsi vidijo, da to ni res,
in naju tudi nekdanji skeptiki oba skupaj podpirajo. Vidijo, da sva lahko skupaj uspešna. Letošnje leto je zares sanjsko in želim si, da bi se to nadaljevalo tudi v prihodnje," je bila zelo iskrena Špela, ki jo je negativno mnenje nekaterih ljudi o njuni zvezi zares žalostilo.
Tim je že večkrat omenil, da komaj čakata skupni dopust. Koliko pa si lahko na prizoriščih dirk ogledata tiste kraje, morda kakšne znamenitosti? „Bolj malo, sploh po Evropi, saj sva takrat na dirkah od četrtka do ponedeljka, izjemoma od petka do ponedeljka. Ponavadi greva takoj na prizorišče, kjer naju čaka avtodom, tako da sploh ne greva nikamor drugam. Ko pa gremo izven Evrope, potujemo običajno za več dni in takrat si lahko vzameva kakšen dan ali dva za kakšne oglede,"
je o tem povedal Špela in zaključila z načrtom za naslednje tedne: „V Turčijo gremo od četrtka do ponedeljka, v torek imamo prosto, v sredo pa že potujemo na zadnjo tekmo na Kitajsko. Bo kar naporno, želim pa si, da bi vmes našla kak dan za počitek. Tudi naprej bo urnik natrpan, saj greva s Ti-mom v Ameriko, kjer bodo številna testiranja, ta se bodo s Hondo nadaljevala tudi po prihodu domov, potem sledi še pot na Japonsko. Tako za dopust še vedno ne moreva reči, kdaj bova našla čas zanj."
Špela: „Meni osebno rezultat sploh ni pomemben, samo da je zdrav."
Foro: CG
Foro: CG
20 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 3. septembra 2019
Jadranje • Regata Jadro Rance
Nov rod nadarjenih mladih jadralcev
Na Ptujskem jezeru je 24. in 25. avgusta potekala že 18. tradicionalna jadralna regata Jadro Rance Ptuj 2019 v razredu optimist in laser.
Organiziralo jo je BD Ptuj v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije. Udeležilo se je je 16 tekmovalcev, pretežno v razredu optimist. V okviru dvodnevnega tekmovanja so izvedli pet od predvidenih šestih plovov - štiri v soboto, ker je to omogočal veter, v nedeljo le enega, ker zaradi pomanjkanja vetra drugega plova ni več bilo mogoče izvesti. Ena regata v povprečju traja okrog 45 minut, vsi tekmovalci startajo sočasno, zmagovalec je tisti, ki prvi pride skozi cilj.
Razveseljivo je, da so v glavnem tekmovali mladi tekmovalci, ki so se celo poletje učili in trenirali jadranje tako na Ptuju (BD Ranca) kot v Mariboru (BD Sidro), od koder so prišli letošnji tekmovalci.
Razred optimist predstavlja prvo jadrnico, na kateri jadrajo mladi od 8. do 15. leta starosti. „Tisti, ki ujame veter v jadra na tej jadrnici, jadra celo življenje," je povedal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesaric. To so tudi veliki ljubitelji narave. Mladi so za vsak klub izjemnega pomena, tudi v BD Ran-ca so ponosni na svoj podmladek, ki je tudi na letošnji regati dosegel lepe rezultate.
Pri mladinkah so v razredu op-
Foto: Črtomir Goznik
24. in 25. avgusta je na Ptujskem jezeru potekala jadralna regata Jadro Rance Ptuj.
timist stisnili roko Lani Košar (BD Sidro Maribor), med kadeti so bili v razredu optimist najboljši Matic Brbre (BD Ranca Ptuj), Črt Skalic-ky (BD Sidro Maribor) in Primož Gerlič (BD Ranca Ptuj). V absolutni konkurenci v razredu optimist pa so bili najboljši Tevž Vargič, Jaka Petrovič Solina in Matic Brbre (vsi BD Ranca Ptuj). V razredu laser sta bila najboljša Urban Toš in Matej Petrovič (oba BD Ranca Ptuj). Seveda pa je vsaka tekma za mladega
jadralca pomembna zaradi novih izkušenj.
Za BD Ranca Ptuj in njene člane se aktivnosti nadaljujejo. Že to soboto bodo izvedli spust s kanuji po reki Dravi od Malečnika do Rance. Zanimanje zanj je zelo veliko, saj imajo že 32 prijav. V Malečniku se bodo predvidoma spustili v Dravo ob 10. uri, v pristanišču Ranca jih pričakujejo okrog 17. ure. Člani BD Ranca pa skušajo ustanoviti tudi ekipo, ki se bo udeležila državne-
Jadranje • Dobrodelna akcija Brodarskega društva Ranca
550 evrov za projekt Mirno morje
Pred začetkom tradicionalne jadralne regate Jadro Rance Ptuj 2019 je bila na pomolu pristanišča Ranca izvedena posebna donacija za projekt Mirno morje. Člani BD Ranca Ptuj so namreč v zadnjem obdobju zbrali 550 evrov za ta mednarodni projekt.
Na simboličen način je predsednik društva Emil Mesaric predal bon ravnateljici OŠ dr. Ljudevita Pivka mag. Lidiji Marin in ob tem povedal: „V našem društvu mlade od osmega leta naprej učimo jadranja na Ptujskem jezeru in projekt Mirno morje nam je dejansko zelo pri srcu, saj imajo z njim tudi otroci s posebnimi potrebami možnost, da se spoznajo z jadralnim športom. In kot društvo, ki se ukvarja z jadranjem, seveda z veseljem pomagamo
takšnemu projektu, ki je idealen Predaja donacije za projekt Mirno morje
Foto: David Breznik
ga prvenstva posebnih čolnov, imenovanih dragons, ki bo 14. septembra v Ljubljani. Gre za poseben 12-metrski čoln, v katerem vesla osem veslačev, v ekipi pa sta še krmar in bobnar. Trenutno sta v pristanišču Ranca zasidrana dva takšna čolna, last Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki jim omogoča uporabo in plutje z njima. Zanimivo je, da s temi čolni poteka tudi svetovno prvenstvo.
MG
tudi zato, da bodo morda ti otroci po tej izkušnji prišli jadrat tudi k nam na Ptujsko jezero.«
Mirno morje je največji evropski socialno-pedagoški projekt, v katerega so vključeni otroci iz številnih držav. V njegovem okviru bo septembra v Split in okolico odšlo šest otrok iz OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki se bodo med drugim učili osnov jadranja. Več o projektu in prejeti donaciji je povedala vodja iz OŠ dr. Ljudevita Pivka Tamara Tomašič: „Projekt je v času vojne v Bosni in Hercegovini nastal na pobudo avstrijskega jadralca, ki je vozil otroke iz te države na jadranje. Projekt se je nato razvijal in v zadnjih letih v njem sodelujejo tudi otroci iz naše šole. Za njegovo izvedbo potrebujemo okrog 3000 evrov in sredstva za naše učence zbiramo na različne načine. Nekaj smo jih zbrali na jadralni regati Poetovio Cup, sedaj smo prejeli lepo donacijo od BD Ranca Ptuj, prav tako pa nam pomagajo tudi nekatera podjetja in posamezniki, zato se jim za pomoč prav tako lepo zahvaljujemo.«
David Breznik
Nogomet • Mladinske lige
Skupna lestvica 1. SML/SKL:
Aluminij, Drava in Bar Ranca na začetku sezone
1 «v	v •
polovično uspesni
Tudi v 2. krogu elitne slovenske mladinske in kadetske lige so mladi nogometaši Aluminija dosegli polovičen uspeh; tokrat so zmagali kadeti, mladinci pa izgubili (gol so prejeli v samem zaključku srečanja).
Tudi v ligi U-15 so Kidričani in Ptujčani polovično uspešni, po zmagah v uvodnem krogu so tokrat vknjižili poraza. Enaka statistika velja tudi za dekleta ŽNK Bar Ranca Ptuj, ki nastopajo v ligi U-17. Do rezultata 3:3 so
se odlično upirale favorizirani ekipi iz Beltincev, nato pa so te pokazale vse svoje vrline in zmagale.
1. mladinska liga
2. krog: Aluminij - Rudar Velenje 2:3 (2:2); strelci: 1:0 Mesarič (14.), 1:1 Vezaj (24.), 2:1 Rogina (35., z 11-m), 2:2 Smajlovič (37., z 11-m), 2:3 Bulju-bašič (89.).
1. kadetska liga
2. krog: Aluminij - Rudar Velenje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Lorber (51.).
1.	TRIGLAV KRANJ
2.	MURA
3.	MARIBOR
4.	GORICA
5.	DOMŽALE
6.	OLIMPIJA
7.	ALUMINIJ
8.	BRAVO PUBLIKUM
9.	ILIRIJA EXTRA-LUX
10.	RUDAR VELENJE
11.	VOC CELJE
12.	KALCER RADOMLJE
13.	KOPER
14.	KRŠKO
4 4 0 0 12 4 2 117
4 2	11
4 2	11
2 2	0 0
3	2	0 1
4	2	0 2 2 1	0 1 2 1	0 1 4 1	0 3 2 1	0 1
3	1	0 2
4	0	1 3 4 0	0 4
Liga U-15 - vzhod
2. krog: Maribor - Aluminij 1:0, Drava Dakinda Ptuj - A2S Celje 0:3, Šampion - Kety Emmi Bistrica 6:0.
1.	MB TABOR 1
2.	BAR RANCA PTUJ 2
3.	POMURJE BELTINCI 1
1.	MARIBOR
2.	VIPOLL VERŽEJ
3.	ALUMINIJ
4.	A2S CELJE
5.	KRŠKO
6.	RUDAR VELENJE
2 2 0 0 2 110 1 0 1 1 0 0 1 0 1 1 0 0
3:1 6 2:1 4 6:1 3 3:0 3
5:3	3
4:2	3
4.	KRIM ROLLJET
5.	CERKLJE
6.	RADOMLJE
7.	OLIMPIJA T.B.
8.	AJDOVŠČINA
0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2
5:0 9:6 6:3 3:0 0:0 0:0 0:3 0:11
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 8. KROGA, V PETEK OB 17.00: Bravo - Triglav Kranj; V SOBOTO OB 17.00: CB24 Tabor Sežana - Olimpija; OB 20.15: Aluminij
-	Mura; V NEDELJO OB 18.00: Celje - Rudar Velenje; OB 20.10: Domžale - Maribor.
2.	SNL
PARI 6. KROGA, V PETEK OB 16.00: Drava Dakinda Ptuj - Brežice Terme Čatež; V SOBOTO OB 17.00: Roltek Dob - Nafta 1903, Vitanest Bilje - Gorica, Krško - Brda, Rogaška - Krka, Fužinar Vzajemci
-	Jadran Dekani; OB 19.00: Koper - Beltinci Klima Tratnjek; V NEDELJO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Koroška Dravograd.
3.	SNL - vzhod
PARI 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Odranci - Kety Emmi Bistrica, Dravinja - Veržej, Avto Rajh Ljutomer - Šmartno 1928; V NEDELJO OB 10.30: Videm - Zreče; OB 17.00: Podvinci - Korotan Prevalje, Šampion - Radgona.
Super liga MNZ Ptuj
PARI 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Gerečja vas - Zavrč, Prager-sko - Hajdina, Cirkulane - Markovci; V NEDELJO OB 17.00: Apače
-	Stojnci, Bukovci - Boč Poljčane.
1.	liga MNZ Ptuj
PARI 2. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Podlehnik - Središče ob Dravi, Rogoznica Slofin - Tržec, Grajena ANpro - Ormož; V NEDELJO OB 17.00: Gorišnica - Majšperk Picerija Špajza. Prosta je ekipa Skorbe.
2.	liga MNZ Ptuj
PARI 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Polskava Avtop. Grobelnik
-	Oplotnica, Zgornja Polskava - Hajdoše; V NEDELJO OB 17.00: Ma-kole Bar Miha - Mladinec Lovrenc, Slovenja vas SMS sanacija - Le-skovec.
1. mladinska liga
3. KROG: Olimpija - Aluminij (v soboto ob 17.00).
1.	kadetska liga
3. KROG: Olimpija - Aluminij (v soboto ob 15.00).
2.	mladinska liga - vzhod
3. KROG: Šampion - Drava Dakinda Ptuj (v soboto ob 17.00).
2. kadetska liga - vzhod
3. KROG: Šampion - Drava Dakinda Ptuj (v soboto ob 15.00).
Liga U-15 - vzhod
3. KROG: Aluminij - Krško, Kety Emmi Bistrica - Maribor, MB Tabor - Drava Dakinda Ptuj (vse v soboto ob 11.00).
Pokal MNZ Ptuj, člani
PARI 1. KROGA, V TOREK, 3. 9., OB 17.00: Leskovec - Oplotnica, Markovci - Makole Bar Miha, Središče ob Dravi - Rogoznica Slofin, Slovenja vas SMS sanacija - Hajdoše, Podlehnik - Ormož, Polskava Avtop. Grobelnik - Mladinec Lovrenc; V SREDO, 4. 9., OB 17.00: Apače - Cirkulane, Skorba - Grajena Anpro, Stojnci - Zgornja Polskava, Bukovci - Gerečja vas, Hajdina - Videm pri Ptuju, Kety Emmi Bistrica
-	Gorišnica, Zavrč - Podvinci, Boč Poljčane - Pragersko, Majšperk Picerija Špajza - Tržec. Prosta je ekipa Drava Dakinda Ptuj.
Atletika • Ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince
V soboto, 31. 8., bo na ptujskem Mestnem stadionu potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mlajše mladinke (letniki 2002 in 2003). Na tekmovanju lahko nastopajo tudi pionirji in pionirke U-16. Tekmovanje organizira Atletski klub Ptuj, začetek tekmovanj pa je ob 15.30.
Jože Mohorič
7.	MURA	2	10 1	4:3	3
8.	ŠAMPION	2	10 1	6:6 3
9.	DRAVA DAKINDA	2	10 1	1:3	3
10.	JARENINA	2	10 1	1:4	3
11.	DRAVOGRAD	2	0 11	2:3	1
12.	ALUVAR BELTINCI	2	0 11	2:3	1
13.	MB TABOR	2	0 11	3:5	1
14.	KETY E. BISTRICA	2	0 0 2	0:7	0
Liga deklet U-17
2. krog: ŽNK Bar Ranca Ptuj -ŽNK Nona Pomurje Beltinci 3:6 (2:3); strelke: 0:1 Rakovec (11.), 1:1 Krajnc (21.), 2:1 Lončarič (25.), 2:2 Kajzba (26.), 2:3 Vilčnik (39.), 3:3 Krajnc (44.), 3:4 Kajzba (51.), 3:5 Kajzba (63., z 11-m), 3:6 Vilčnik (75.).
3 3 3 3 0 0 0 0
JM
Konjeniški šport • Dirke v Ljutomeru
Šesterica si je že zagotovila nastop na DP triletnih kasačev
Tradicionalna kasaška prireditev ob mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, je na ljutomerskem hipodromu potekala v znamenju kvalifikacijske dirke za nastop na državnem prvenstvu triletnikov, ki bo 15. septembra v Ljutomeru.
Na 2100 metrov dolgi stezi se je pomerilo osem triletnih kasačev, zaradi odstopa Froda S (Slana, Ljutomer) in diskvalifikacije Istre KP (Marinšek, Komenda) si je udeležbo na DP zagotovila šesterica - zmagovalka Analin (Janko Sagaj, Ljutomer) ter Briljantina Peška (Marko Gorenc, Komenda), Alian-ca NJ (Jože Novak, Krim), Zelen Tomažič (Mirko Gorenc, Ljubljana),
Zmagovalka kvalifikacij DP triletnikov Analin z voznikom Jankom Sagajem
Lucifer B (Sašo Kukolj, Ljutomer) in Laos (Franc Lovrenčič, Slov. gorice, Lenart). Še šest prostih mest na prvenstvu bodo izpopolnili kasači z doseženimi najboljšimi kilometrskimi časi.
NŠ
petek • 30. avgusta 2019
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Promocijsko sporočilo
Avtobusni in tovorni prevozi
	1
	v
	H
Ponujamo vam ugoden, kvaliteten in varen način prevoza večjih in manjših skupin. Sodelujemo z vsemi, ki potrebujejo avtobuse za opravljanje prevozov po Sloveniji in tujini: s turističnimi agencijami, šolami, podjetji, društvi, klubi, zaključenimi skupinami in posamezniki. Ker ima vsak prevoz svoje značilnosti, nas za vse potrebne informacije pokličite na 070 433 744 ali nam pošljite povpraševanje na taatpormoz@gmail. com in z veseljem Vam bomo posredovali ponudbo, ki bo upoštevala Vaše želje in zmožnosti.
V poletnih mesecih smo vsako soboto organizirali prevoze v Simonov zaliv, na izletih smo s potniki maksimalno uživali. Zadnji izlet nas čaka 7. 9. 2019, ko potnikom pripravljamo tudi prese-nečanje.
Hvala za zaupanje.
Turistična agencija
Avtobusni prevozi Tovorni prevozi	Avtovleka	Najem vozil LKW & BUS Service/7
Kontakt: taatpormoz@gmaii.com, gsm 070 244140
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 30. avgusta 2019
ZNAMKA LETNIK CENA«			, OPR. BARVA
CITROEN C3 PICASSO VT1120	2012	7.990	ZELO LEP, SERV.KNJIGA ZELENA KOV.
FORD B-MAX 1.4 TREND	2013	9.290	LE 50043km, +4 ZIM. GUME RDEČA
FORD C-MAX 1.0 ECOB.TREND	2016	12.490	M6, SLO, LE 29451 KM, SREBRNA KOV.
FORD FIESTA 1.25 TREND 5 V	2017	9.490	ODLIČNA, MENJAVA, TRAJN. ČRNA KOV.
FORD FOCUS 1.0 ECOB. TREND	2014	9.990	ODLIČEN, LE 35536 KM RDEČA
FORD KUGA 2.0 TDCI TITANIUM	2014	13.790	4X4, MENJAVA, TRAJN. BELA
FORD MONDEOVIGNALE 2.0 TDCI	2015	27.990	ODLIČEN, A6, KARAVAN T. SIVA KOV.
FORDS-MAX 2.0 TDCI TREND	2013	11.990	ODLIČEN, MENJAVA, TRAJN. T. SIVA KOV.
FORD TRANSIT CUSTOM 9 SED.	2018	27.890	ODLIČEN, MENJAVA, SLO SREBRNA KOV.
HYUNDAI 1201.4 CWT CONFORT	2009	5.390	SAMO 57313KM, TRAJN. SIVA KOV.
KIA SPORTAGE 2WD LX FUN ISG	2014	13.390	P0TR.SK, LEPA, MENJAVA SREBRNA KOV.
NISSAN JUKE 1.5DCI ACENTA	2011	8.890	ODLIČEN, MENJAVA,SLO, RDEČA KOV.
PEUGEOT 107 STYLE 1.0 3 VRATA	2006	3.590	ODLIČEN, REDNO SERVIS. SREBRNA KOV.
RENAULT CLI01.2 5VRAT	2010	4.990	SLO, 1.LAST, TRAJN. SREBRNA KOV.
ŠKODA FABIA 1.2TSI MONTE CARLO	2013	8.990	ODLIČNA, MENJAVA, TRAJN. BELA/ Č. STREHA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr			
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! M@W@B
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cenj| Oprema Barva
renault megane 1.616vgt dynamique plus	2007	3.200,00 €	prvi last.	kov. siva
toyota avensis 2.2 wagon	2009	7.250,00 €	serv.knjiga	kov. srebrna
renault laguna 2.0 dcigt privilege	2009	3.500,00 €	avt. delj. klima	kov. črna
Skoda rapid 1.2 tsi active	2013	6.990,00 €	prvi last.	kov. modra
kiaproceed 1.4 cvvtlx edition	2013	7.490,00 €	40.416 prev.	kov. siva
renault scenic 1.616v privilege sky	2006	3.290,00 €	avt. klima	kov. zlata
citroen c-elysee 1.6 hdi exclusive	2014	6.200,00 €	prvi last.	kov. srebrna
opel astra1.416v enjoy karavan	2005	2.500,00 €	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 3081.6 confort pack	2011	5.150,00 c	serv.knjiga	kov. črna
citroen c-elysee 1.6 hdi exclusive	2013	6.750,00 €	73.080 prev.	kov. siva
volkswagen touran 1.6tdi comfortline	2012	10.600,00 €	prvi last.	kov. peščena
fiat bravo 1.416v startjet dynamic	2007	3.250,00 €	serv.knjiga	kov. rjava
opel astra 1.6 classic	2003	350,00 €	servo volan	kov. srebrna
fiatcroma 1.9jtd multijet	2009	3.500,00 €	redno serv.	k0v.t.m0dra
peugeot 30081.6 hdi premium fap	2009	6.990,00 €	serv.knjiga	kov. srebrna
peugeot 3071.6 confort pack	2002	1.650,00€	klima	kov. sv.zelena
renault cli01.2 storia	2011	3.760,00 €	prvi last.	kov. modra
opel meriva 1.416v enjoy	2007	3.450,00 c	klima	kov. t.siva
mini cooper 1.6	2007	4.990,00 €	serv.knjiga	rdeča
kia pro ceed 1.4 crdi lx fun+	2013	6.900,00 €	prvi last.	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Program TV Ptuj
Napoved oddaje 31. avgusta in 1. septembra; sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00 50. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2019, posnetek 2. dela finalne prireditve, 32 največjih festivalskih uspešnic v izvedbi originalnih ansamblov, uspešnice iz obdobja od leta 1969 do leta 2018; Odštevamo do abrahama, nastop 11 ansamblov, nagrajenih v petem desetletju festivala od leta 2009 do leta 2018; predsednik Republike Slovenije družbi Radio-Tednik Ptuj izročil priznanje za ohranjanje slovenske narodno-zabavne glasbe.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Korenjak
Diesel Turbo Servis
DIAGNOSTIKA IN POPRAVILO DIESEL VOZIL, KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
SERVIS IN PRODAJA DIESEL VBRIZGALNIH SISTEMOV
DIESELTLAČILKA VBRIZGALNA ŠOBA TURBO POLNILNIK
Diesel Turbo Servis DTS Korenjak d.o.o. Cesta 8. avgusta 8 A 2250 Ptuj
Tel: 00386 2 780 1146 GSM: 00386 41 248 863 info@dts-korenjak.si www.dts-korenjak.si
Delovni čas: pon.- pet. od 8.00 do 16.00
00:00 Video strani 08:00 25. praznik Obane Juršinei 09:00 Utrip iz Ormoža 10:15 Polka in Majolka 11:20 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Simpozij o Ivanu Roškarju 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:30 Astro - v živo 23:00 Video strani
program V ŽIVO tudi preko spleta: WWW.5iptV.Si
00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Kmečki praznik v Leskovcu 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Oddaja iz občine Gorišn 17:00 Kmečke igre na Destrniku 18:00 Simpozij o Ivanu Roškarju 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Video strani
SP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
Video strani
Oddaja iz občine Markovci Ptujska kronika Gol Avt
Simpozij o Ivanu Roškarju video strani
Dan gasilca GZ Majšperk Oddaja tz občine Markovci Ujemi sanje Polka in majotka Video strani
Uredništvo: www.siptv.si
02 754 00 33; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 Ë27 340
:00 Video strani
:0G Postavitev klopotca v Dravdh
:00 Ptujska kronika
:30 Polka in majolka
:30 Ujemi sanje
:00 Video strani
:00 Italijanska trgovina - v živo :00 Kmečki praznik v Leskovcu :00 Oddaja iz občine Markovo :30 MarktK/ci - te domače Skrinje :00 Video strani
akustični koncert
grád vurberk 13. september 2019
sSti
mjm

m>'/Ç
<M /
50. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije »PTUJ 2019« je za nami.
Po zadovoljnih obrazih gledalcev na prireditvi in po pohvalah, ki jih dobivamo iz vse Slovenije in tujine, smo prepričani, daje festival uspel. Zavedamo se, da je k temu vsekakor pripomoglo sodelovanje z vami, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.
Posnetka 50. festivala NZG Ptuj 2019 si lahko ogledate na 1. programu TV Slovenija:
•	2. del - v petek, 30. avgusta, ob 20.00
•	3. del - v petek, 6. septembra, ob 20.00
Prijetno spremljanje posnetkov z letošnjega festivala vam želijo družba Radio-Tednik Ptuj in Videoton Geržina.
■?.' w *§
PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA
li, pon. ildel.
pon.
PETEK 30. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 3:00 Pomurski tednik, pon. 8:2S Utrip Ormoža, pon. 9:40 Cista umetnost - avgust, pon 10:05 Kuhinji, pon. 10:30 Se k ven ca, pon_ 10:45 Pogled nazaj, pon. 11:05 Glasba za vse, pon. 11:35 Sport(no}: Drago Ljubeč, pon 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30Dora: Andrej Karoi i, 13:30 Festival NZG ~ " 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Podal. pon. 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:15 PNK: Aleksandra Nesteravič, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Utrip MNZ sez. )9/2G, 1 odd, pon 20:40 Občinska proslava, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Deček in njegov pes, pon. 00:20 Videostrani SOBOTA 31. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pogled nazaj, pon. 8:20 Sefve nca, pon. 8:35 Cista umetnost - avgust, pon. 9:00 Glasba za vse, pon. 9:30 Guliverjevo potovanje, pon. 105Q Minuta za MS MOP, pon. 11:35 Šport(no): Stanko Glažar, pon. 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal, pon. 12:45 Svečani koncert, pon. 14:20 Videostrani 17:30 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Sekvenca
18:40 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:10 Minuta za MS MOP, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Skozi trpljenje v svobodo, pon. 21:15 Vodni zakladi Beie Krajine, pon, 21:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku. pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Izgubljen, da najden, pon. 00:00 Videostrani
NEDELJA 1. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Risanke, pon. 9:35 Sekvenca, pon. 9:45 pogled nazaj, pon. 10:05 Cista umetnost - avgust, pon. 10:35 Glasba za vse,pon. 11:05 Minuta za MS MOR pon. 11:50 Dok. film o dr Ljudevitu Pivku, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Poital, pon
12:45 Povabilo na kavo: Jana Gerl, pon. 13:05 Sponi no): Kaja Babic, pon. 13:25 Gostilna »Pr Francet« 14:35 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (sloj, pon. 19:20 Povabilo na kavo:Vojko Belšak, pon 20:00 Prealed tedna, pon. 20:30Fesfival NZG ¿018, Zdel 21:45 Potovanje na luno, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Dora: Rudi Medved 23:45 Videostrani PONEDELJEK 2. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) pori, 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Portal, pon. 8:40 Dora: Rudi Medved, pon. 9:40 Cista umetnost - avgust, pon. 10:05 Glasba za vse, pon. 10:35 Kuhinjica, pon. 11:25 Pogled nazaj, pon. 11:45 Sekvenca, pon.
pori.
Pt^ leleviflja PeTV 1:02 590 86026, iifo^ntv, www^vtv ~ telemseft
12:00 Pregled tedna, pon.
12:30 Fesflval NZG 2018,2, def, 13:45 Minuta za MS MOf^ pon. 14:35 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:00 Cista umetnost - avgust, pon. 19:25 PNK: Nenad Tokalič, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Operna noč na Panorami, pon. 21:45 Potovanje na luno, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Afrika kria, pon. 00:10 Videostrani
hHMuJ Te

MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 3416 ali	1
marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 10,	j
za večje objave predhodno pokličite. „ _„.„
Štajerski TEDNIK
petek • 6. septembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KAMNOSESTVO
Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišol?
Ugodne cene in obročno plačevanje z Dlnersom.
Informacije na mobitei: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolarlc.sl
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAJAMO nesnice, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
KUPIM en m3 bukovih drv, žaganih na 25 cm. Tel. 040 332 483
PO UGODNI ceni prodam dobre, rabljene hrastove sode 350 l, 250 l in 2 kosa po 140 l ter rabljena kovinska garažna vrata z okvirjem 270 x 240 cm. Telefon 041 918 652.
PRODAM prašiče, težke 35 kg, možna dostava. Tel. 031 542 318.
PRODAM štiri bikce simentalce, stare 3 mesece, težke 150 kg. Tel. 031 532 785.
NESNICE, rjave, v 21. tednu, v začetku nesnosti, prodajamo, in piščance, bele, 4-tedenske, težke 1,20 kg, naročila po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM kmetijo z vsemi pripadajočimi objekti v občini Trnovska vas v velikosti 60.500 m2 (2,5ha gozda, ostalo travi-nje). Cena ugodna - 70.000 €. Info: 031 592 049.
PRODAM belo in rdeče vino zvrst ter belo grozdje, sovinjon, šardone in renski rizling. Tel. 031 771 935.
PRODAM grozdje, rumeni muškat, laški rizling, šipon ali mešano. Lahko tudi mošt. Tel. 031 202 832.
PRODAM odojke, težke 30 kg, cena 2,50 € za kg. Tel. 031 420 891.
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
29. avgusta je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Jožef Mahorič
23. 10. 1938-29. 8. 2009 Z GRAJENŠČAKA 37
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, dragi ata, oče, večno bo ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega ata, dedka, pra-dedka, tasta, brata, svaka, botra, strica
Marka Toplaka
IZ SPUHLJE 36, PTUJ
1927-2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovašča-nom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govornici za govor, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, DU Spuhlja, PGD Spuhlja in vsem gasilcem za spremstvo.
Hvala sodelavcem ŠC Ptuj za izkazano pozornost. Hvala pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
Vsem iskrena hvala.
Tvoji najdražji
izkoristite zadr pw tni ki v cend za dri nsko kopan a!
Ob nakupu 2 odraslih celodnevnih vstopnic do 3 otroci gratis.
*Cena velja za petek, 30. 8., soboto, 31. i in nedejo 1. 9. 2019 v Termalnem parku Terme Ptuj,
Terme P tuj
SAVA HOTELS & RESORTS
02 749 45 30 I termalni.park@terme-ptuj.siy wmwi.sava-hotels-resorts.com
PRODAM 700 kg grozdja, laški rizling in šipon, v Leskovcu. Tel. 041 271 284.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - simpatična manjša hiša K+P+M z razgledom v Preradu (Polenšak) letnik 2006, 70 m2, skupno zemljišča 1.697 m2.
Cena:47.000 EUR, ® RF/MAX tel.: 041 933 151, W poetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
V	NAJEM oddam garsonjero na Ptuju. Tel. 041 676 994.
V	OKOLIC Ptuja oddamo v najem starejšo hišo. Tel. 040 387 987.
ZARADI povečanega obsega dela zaposlijo za redno delovno razmerje kuharja-picopeka. Informacije 031 301 11 6. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vse pride, vse mine, se vse spremeni, le roža ljubezni do groba cveti...
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, tete in botre
Elizabete Pihlar
IZ SP. VELOVLEKA 24A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala p. Emilu za občutno opravljen obred, sestri Emanueli za poslovilne besede, polne življenja, pevcem za odpete žalostinke, Pogrebnemu podjetju Ptuj in vsem vam, ki ste bili del njenega življenja.
Vsi njeni
SPOMIN
Te dni mineva 20 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Zdenko Reberc
IZ OSTERČEVE 8 NA PTUJU
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu.
Tvoji najdražji
SPOMIN
Dedi, ja, kam le čas beži, minili sta že dve leti, odkar si nam zaspal, samo „jutro" je šlo s teboj v večnost - onostranstvo, dragi
Janez Pečar
IZ SPUHLJE 133A
Iskrena hvala vsakemu, ki nameni korak k njegovemu grobu, mu prižge svečko spomina in za dobro misel nanj.
Tvoji najdražji
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
SPOMIN
28. avgusta sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, vnuk in nečak
Gorazd Pernek
IZ REPIŠČ 16
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečko in prinašate cvetje.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 93. letu starosti je omagalo plemenito srce naše drage mame, babice, prababice in tašče
Otilije Kukovec, roj. Bezjak
IZ MARKOVCEV 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali na domu. Zahvala vsem darovalcem sveč, cvetja in svetih maš ter za izraze sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Maučecu za izrečene lepe besede slovesa, cerkvenim pevcem, pevcem moškega pevskega zbora Markovci in ljudskim pevkam FD Anton Jože Štrafela Markovci. Posebna zahvala govornicama in godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Še enkrat lepa hvala vsem in vsakemu posebej. Za vedno boš z nami, draga mama.
Žalujoči vsi njeni
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 6. septembra 2019
M 6 D I R I 2 4 Slovenija • Resničnostni sov Kmetija
m
V tem razkošju bodo živeli novi tekmovalci
Slovenija • Spremembe na Planet TV
Sanja in Tomaž odšla, prihajata »stara znanca«
Nova sezona sova Kmetija se že snema, le da tokrat na drugem posestvu, še vedno pa v Na Planetu je spet pestro, saj se poslavljata dosedanja voditelja informativne oddaje in Prekmutju.	prihajata nova. Spremenilo seje tudi ime informativne oddaje, kot smo izvedeli, pa seje
vrnil tudi Bojan Traven.
V zadnjem letu je sicer že vse kazalo, da so odgovorni na televiziji le našli pravi recept za informativno oddajo Danes, ki sta jo izmenjaje vodila Tomaž Bratož in Sanja Hrgota. A zdaj je kot strela z jasnega prišla novica, da so spet na vidiku drastične spremembe. Septembra namreč prihaja nova informativna oddaja Planet, ki bo zaživela v sodobnejši obliki. Nova oddaja prinaša novice s srcem, pravijo na Planet TV, in sicer jih bosta v eni uri predstavila nova voditeljica Valentina Plaskan, ki se je spomnimo po vlogi v seriji Ena žlahtna štorija, in Mirko Mayer, ki so mu junija ukinili oddajo Argument, saj menda ni dosegala dovolj velike gledanosti. »Ob novem izzivu na svoji življenjski in karierni poti
5U .. ...
"-'v-..1 ■ ■■■
Foto: Svet24
■ ■ jZ
Nova Kmetija se razprostira na kar 30 hektarjih površine, od česar so trije hektarji zagrajeni in se na njih snema novi šov, ki ga boste lahko jeseni gledali na Pop TV.
Gre za največjo televizijsko Kmetijo do zdaj, saj obsega kar sedem poslopij, od katerih je šest zgrajenih na novo in le eno je že bilo postavljeno. Produkcijska ekipa je
opravila odlično delo, saj so gradili le dobre tri tedne in ustvarili pravo skandinavsko pravljico. In kaj je bil največji izziv med gradnjo? »Telefonski signal,« pravi vodja gradnje. »Na posestvu ni signala za telefon in včasih sem si spisal več listov, se usedel v avto in se odpeljal 30 minut stran, da sem imel signal, ter se z vsemi o vsem dogovoril in se nato
Foto: POP TV
vrnil na gradnjo. To je bil velik manko in je delo zelo upočasnjevalo.«
Letošnja še modernejša Kmetija je sestavljena iz glavne hiše, v kateri so tri spalnice, kopalnica in odprt skupni prostor z moderno kuhinjo, ter majhne hišice z dvema posteljama za hlapca in deklo, kmetje imajo na voljo poslopje, ki služi kot delav-niča, in hlev za živali. Nekaj zasebnosti tekmovalci najdejo v spove-dnici, dovolj zasebnosti pa bo tudi za veliko potrebo, saj je stranišče malce odmaknjeno od glavnega poslopja. Se še spomnite, kako so lani na stranišču kovali različne načrte? No, očitno bo tudi letos dovolj prostora za to. Ko smo ravno pri intimnih stvareh, za higieno jim je letos na voljo polno opremljena kopalnica z dvema kadema in dve stilsko dovršeni prhi. Na posestvu najdete tudi že obstoječe poslopje, ki bo namenjeno gostom.
ns
čutim predvsem veliko mero odgovornosti do gledalcev in do tega, na kakšen način in katere informacije bodo prihajale do njih,« je povedala Valentina Plaskan, ki je zadnji dve leti izkušnje pridobivala kot
novinarka. Še vedno bodo oddajo zaznamovale novice iz sveta zabave, športa, politike in gospodarstva, svoj glas pa bo v oddaji našlo tudi slovensko podeželje.
ns

na rop znanja.
Knjiga je orožje. .--	•
Debetet j« «»«9""°^
Na z*» ^^^¡Z » »šo-
tori pri cM™" íenád "
^„«ctaiVmaza»«^,
* * *
inčkom.

prišel na »el.ka	oqmmn W.
■^OBOMWW®
<x><xxxxxxxxx><x><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Din*
V o
o
rva pokusnja rimskega vina in zbir
¿i	dJ	(9/
o
o
Ptujski poletni festivali so se poslovili. Te dni se je iztekal tudi festival Glasba v kloštru, na katerem so mladi glasbeniki spoznavali zlate čase slovenske popevke. A do 13. septembra so v ptujskih razstaviščih še na ogled razstave letošnjega festivala sodobne umetnosti Art Stays, ljubitelji narodno-zabavne glasbe pa si lahko še ta in prihodnji petek na prvem programu RTV Slovenija ogledajo posnetke z letošnjega 50., jubilejnega festivala NZG Ptuj 2019.
V sklopu 23. festivala Dnevi poezije in vina je v rimskem kampu Poetovio na Štukih potekalo prvo pesniško branje s pokušnjo dveh rimskih vin: mul-suma in conditum paradoxuma skupaj z rimsko hrano, kruhom. Ob tem so udeleženci lahko več izvedeli o vinski trti in vinu v rimskem času. Vinska trta raste tudi v rimskem kampu, posadili so 20 različnih sort. Prvo trgatev so imeli lani, opravila jo je familia Kocilus, lanska zmagovalka rimskih iger. Na 12. rimskih igrah je zmagala familia Valerius, priborila si je prehodni meč, ne pa tudi časti za izvedbo trgatve, ker je letošnji pridelek pobrala toča. Prvo rimsko vino bodo napolnili v letu 2020. Uporabili bodo steklenice, podobne tistim v rimskem obdobju. Za sladokusce bo zagotovo nekaj posebnega, saj ga bodo pripravili po starih rimskih recepturah iz vina, vode, medu in začimb. Pesniška pokušnja in rimska vinska pokušnja bosta postali stalnica Domusa v času vsakoletnega festivala Dnevi poezija in vina.
Kot je znano, so Rimljani vinsko trto pripeljali iz Gruzije, pradežele vinske trte, 6000 ali 7000 tisoč let pred našim štetjem. Zaslužni so za neverjetno širitev vinske trte po imperiju. Vino v rimskem času je bilo različne kvalitete, večinoma dokaj slabo.
V predelavi grozdja so namreč iskali predvsem fermentacijo, bilo je zelo kislo. Da je bilo primerno za uporabo, so ga mešali z vodo, medom, ki je bil v tistem času edino sladilo, in začimbami. Najbolj znani vrsti sta že omenjeni mulsum, ki so ga mešali z vodo, medom in začimbami, med katerimi je prevladoval poper, ki je bil takrat začimba vredna zlata, in conditum paradoxum, vino, ki so ga mešali z več medu in več začimbami. Obe vini so ponavadi postregli ob posebnih priložnostih, prava bogatija pa je bila,
V rimski hiši na Štukih je postavljena edinstvena zbirka replik rimskih amfor v Sloveniji
če so ga poleti postregli ohlajenega z ledom. Vino, ki je dnevno pripadalo vojakom, je imelo neverjetno visoko stopnjo kisline, zato so ga na veliko mešali z vodo. Kislina je bila v tem primeru nevtralizator, saj povsod, kjer so bili vojaki, ni bilo na voljo kakovostne vode. Vino so pretežno prevažali v amforah. Na Ptuju se je v rimskih časih pilo veliko vina iz Italije, od koder so privažali tudi začimbe.
V	rimski hiši na Štukih so v okviru 12. rimskih iger postavili tudi edinstveno zbirko replik rimskih amfor, edino te vrste v tem trenutku v Sloveniji. V rimskem času je bilo v uporabi okrog 30 različnih vrst amfor. Kot je povedal predsednik društva Poetovio 69 Andrej Klasinc, so jih sami izbrali 12 najznačilnejših, izdelali so jih mojstri v Srbiji in Bolgariji.
V	predzadnjem Nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o tem, kako se imenuje rimska hiša, ki so jo postavili na Štukih. Nagrado za pravilen odgovor, da se imenuje Domus, bo prejela Anica Klemenčič. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj dobil elektriko. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj.
Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 6. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je Ptuj dobil elektriko?
Ime in priimek:.........................................................................
_ Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Foto: Črtomir Goznik	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj.