p06t r.4l. ntna plačano o gotov mi .rof' e a< or"1, S« 5 or#' s, r> 1 $ ■ni\ m i ž rt ,ii»- lieK P0- rir dr ■c«'1 a«?! t, š»č j DELAVSKA ENOTNOST glasilo sindikatov Slovenije ® st. 43 • 28. oktobra 1955 • leto xrv # cena 10 din PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El GOVOR MIHE MARINKA NA JESENIŠKEM KONGRESU SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V naših društvih naf zrase člmveč sposobnih (jradltcllcv socializma Tovariši in tovarišice! j dovolite, da vam na tem va-kongresu govorim kot komu-*stom, članom Socialistične zve-. to je aktivnim graditeljem Socializma. 2 ozirom na to, da se je v pri-iafVah ™ današnjih govorih da-4 nek poudarek organizacij ske-u združenju kot neka posebnost duhovni zaostalosti in primitivnosti. Hitreje se bo uveljavljala so-sicalistična vsebina v kulturnem življenju in kulturnih manifestacijah naših delavskih središč. Zato je vprašanje smotrne porabe naših naporov in sposobnosti subjektivnih koviteje delovali vse naše družbe. sil, da bi čim učin-preobrazbi Tovariš Ivan Regent, predsednik Sveta Svobod in prostevnih društev Slovenije luf3 kongresa, želim najprej po-' Zato se pravi razvijati kultur-škojv? sledeče: Moglo bi biti no in prosvetno dejavnost v de- jto če toa če bi se preveč za na- lavskih središčih z orientacijo, da na same organizacijske obli- so nam ta središča, rekel bi, strani bi pričakovali, da bi sa- teške pozicije, s katerimi si podu, °blika organizacije mogla ro- magamo v našem boju z duhovno nneou -----------u- rn- -------zaostalostjo v našem kmečkem ^ Posebne uspehe. To govorim u °- ker se na splošno smatra, podeželju. d^ “-er se na splosno smatra, ho ddelavsko kulturno-prosvet- j Brez pomoči in neposrednega vpliva bližnjih in bolj oddaljenih industrijskih središč s svojimi idejnimi in kulturnimi manifestacijami se bo naše prosvetar-stvo na podeželju še dolgo s težavo borilo, da se izkoplje z nivoja čitalniške dobe. Pogoji za socialistična prevzgojo so na našem podeželju neprimerno težji. Tam imamo opravka z miselnostjo blagovnega proizvajalca, z miselnostjo drobnega lastnika, ki celo teži k naturalnemu gospodarskemu življenju, ki ga zadržuje v individualistični težnji gospodarske avtarkije. Močan vpliv religije ga odvrača od potrebe po znanju, po spoznanju sveta, zakonov narave, zakonitosti družbenega razvoja, zadovoljuje se s tradicijami zaostalosti. Tam se z dosti večjo vztrajnostjo vzdržuje dediščina zaostalosti ir. vsi negativni vplivi preteklosti, s katerimi se imajo boriti naši napori za izobrazbo vasi. Na podeželju imamo neprimerno težje pogoje v samih nespremenjenih ekonomskih družbenih odnosih. Te okolnosti zahtevajo drugačne prijeme, večjo vztrajnost in taktnost. Zato je za večje uspehe prosvetnega dela na podeželju izdatna pomoč in vpliv naših industrijskih središč v toliko večji meri potrebna, če hočemo, da bo ono res služilo socialistični ekonomski in duhovni preobrazbi vasi in s tem stvarnemu napredku. Organizacijske oblike nam narekujejo cilj: kako bi najbolj razvili našo dejavnost, zbrali čim več ljudi z zdravim razvedrilom, kulturnim izživljanjem in splošno izobrazbo, dvigali nivo idejne izobrazbe vseh, ki se aktivno udejstvujejo v družbenem življenju, da bi vse bolj uspešno onemogočali škodljive tuje vplive, ki se skrivajo bodisi pod krinko starih kulturnih tradicij, bodisi pod krinko raznih »moder-nizmov«, ki ovirajo takšen razvoj izobrazbe naših delovnih ljudi, ki je potreben za uspešen na- predek in razvoj naše socialistične demokracije. Tak i^men in delo narekujeta opreti se na delavske centre, ki naj postanejo tudi v kultumo-prosvetnem delu in manifestacijah prevladujoč činitelj, kot so ti centri prevladujoč činitelj v naši gospodarski graditvi in v razvijanju naših socialističnih družbenih odnosov. Pri tem pa moram naglasiti, da te prevzgojne naloge ne gre pojmovati tako, kot da je to izključna domena naših kultumo-prosvetnih društev; tudi ne tako. da vodstva naših političnih organizacij Zveze komunistov in Socialistična zveza samo od časa do časa ob kongresi' ali občnem zboru dajo nekake smernice prosvetnim organizacijam. Te naloge so tako ogromne, da zahtevajo vsakodnevni napor vseh naših zavestnih političnih subjektivnih sil in stalno pomoč našim kulturno-prosvetnim organizacijam. Naši kadri, ki se posebej udejstvujejo v ljudsko kultumo-prosvetnem življenju, naj nosijo občutek odgovornosti za to svoje delo, toda (Nadaljevanje na 3. strani) »Delavski centri naj postanejo tutfi v kultumo-prosvetnem delu in manifestacijah prevladujoči činitelji, kot so ti centri prevladujoč činitelj v naši gospodarski graditvi in v razvijanju naših socialističnih družbenih odnosov,« je dejal tovariš Miha Marinko na Izrednem kongresu prosvetnih društev Slovenije PROGRAMSKE MISLI IVANA REGENTA NA IZREDNEM KONGRESU Vzgoja in izobrazba poglavitni čili dejavnosti prosvetnih društev Namen tega izrednega kongresa je združiti delavska prosvetna društva Svobode in druga prosvetna ali kulturno-umetniška društva Slovenije v eno samo prosvetno zvezo. Morebiti bo kdo začudeno vprašal: kako to. da smo imeli 1952 za potrebno se razdru-žiti in da smo tedaj ustanovili kot posebno organizacijo Zvezo delav- *Mjenje močno zaživelo z Ogjjto^dtvijo »Svobod«, kar je ^ vornno res. Toda tam je šlo j>0_^ritogajanje oblik organizacije Jen em življenja na terenu, ki Whezal° Prejšnje razdrobljeno tov,Uri?0 ~ prosvetno življenje za igi.Dniškimi obzidji v poživljeno srg-jVjPS* v naših industrijskih gojijj Ul, ki so sprostile in omo-reria afirmacijo delavskega raz-rvje • čiSar tradicija in današnja anern° ' Prosvetnem področju, niza ?. ba ne gre za nikake orga-sr6(j D^ke spremembe v nepo-(khizac ■ ■ kultumo-prosvetnih or- rr>6?°rei ne gre precenjevati poba a organizacijskih oblik, pač to p^rjtolno ceniti vsebino, dušo kulturo-prosvetnega dela. ter, d . imamo pred očmi smo-Živk^i kultumo-prosvetnemu gočg . u tisto vsebino, ki jo omo-stvaj-k1 narekuje današnja naša Se n_nost socialistične graditve, to 0H Postavlja vprašanje metode Večij entacije, kako bi to v naj-tsgad^oči meri zagotovili. Za-8tooW 86 postavlja potreba spQsrvle uporabe naših sil in -jv o osti v delavskih središčih, hegg Se na temelju socialistič-hagu gospodarstva razmeroma Oe oblike socialistič- ej^jmokracije in s tem tudi so-Vsakrvi1 u^nosi v praktičnem hju nevnem družbenem življe-ftok. u so dani, rekel bi, mate-Prirn„ P°Soji, na katerih se ne-sfičn^rn° hitreje razvija sociali-toj zavest, ki zahteva in stre-SQCtoW'TečJ0 izobrazbo. Tu je »a inStlana stvarnost, ki še vpli-^tožai,86 bo v vse večji meri 'kavef Y kulturnem življenju so 2 ,v in nameščencev. Tukaj t>itolisHAravo izkoriščevalskih ka-?8ubiii Cnib odnosov v ekonomiki to raZri starinski pogledi ' 6 ‘modernistične« duhov- Z IZREDNEGA KONGRESA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE BOGATE,VZPODBUDNE MiSLI za nadaljnje delo haspror ° morajo prihajati v živo | lovno predsedstvo: Ivana Regenta stično 7 nastajajočo sociali- 17-Fron«/« Ki- to6je ^mostjo. Zato tudi hi- Na Jesenicah je 22. oktobra vladalo slavnostno razpoloženje. Železarske Jesenice so okrašene z rdečimi in državnimi zastavami, dočakale delegate iz oseh slovenskih krajev in številne ugledne goste iz vrst kulturnih in javnih delavcev, ki so prisostvovali kongresu. Po zelo živahnih razpravah na sestankih prosvetnih vodstev, okrajnih konferencah in med člani prosvetnih društev, so se začeli delegati in gostje zbirati v dvorani Titovega doma na Jesenicah. Naloga kongresa je bila, da analizira desetletno amatersko-pro-svetno dejavnost, določi vlogo prosvetnih društev o našem družbenem življenju, poudari pomen izobraževanja delavcev in nakaže splošno smer za nadaljnje delo prosvetnih društev. Razumljivo je, da je vladalo za ta kongres med delegati, kakor tudi med gosti, živahno zanimanje, da je vsakdo izmed njih zavzemal določena stališča do teh ‘ vprašanj, kar je bilo kongresu samo o prid. Kongres je otvoril na j starejši delegat Ivan Regent, predsednik Zveze delavskih prosvetnih društev >Svobodat. Pozdravil je goste, med njimi tovariše Miha Marinka, Vido Tomšičevo. Janka Rudolfa, Ašerja Deleona — zastopnika Zveze prosvetnih društev Jugoslavije, kakor tudi ose zbrane delegate. Nato je v krajšem govoru orisal namen in pomen kongresa. Kongres je zatem izvolil v de- Bavdeka, Janka Burnika in Petra Kocipra Po sprejetju dnevnega reda in poslovnika, je kongres izvolil še razne delovne komisije. Preden je nadaljeval z delom, je prišla na oder skupina jeseniških pionirjev, ki so o imenu svojih vrstnikov pozdravili kongres, posebej še predsednika Miho Marinka, ter njemu in tovarišu Regentu izročili (Nadaljevanje na 7. strani) skih prosvetnih društev >Svobo-dac, sedaj pa imamo tako združitev za potrebno. Zares utegne to nekoliko čudno izgledati, toda razlogi, ki narekujejo zopetno združitev so zelo tehtni, zelo važni in mi se nadejamo, da jih bo kongres razumel in resno upošteval. Sicer pa je zahteva po zopetni združitvi splošna. Najprej bom povedal, da smo se 1952. razdružili zaradi zopetne združitve. Ta v sebi nasprotujoča si misel je bila v nas oseh globoko zakoreninjena in je bila tudi nekajkrat poudarjena na sejah Glavnega odbora Zveze Svobod in Glavnega odbora Ljudske prosvete. Ves naš družbeni in gospodarski razvojni proces nam je kazal pot v to smer. Le da ni nihče mislil, da bo tako kmalu prišlo do tega, da se bo morala zopetna združitev tako kmalu izvršiti, zlasti če upoštevamo, da je bila razdružitev 1952. iz raznih razlogov nujna in zelo koristna. Da je moglo priti tako kmalu — se pravi že po treh letih — do toga ka?*e .spoznanje, kaj je tu-Hitrn' no kulturnem področ-]e se Poraja odpor proti Franceta Bevka, Franceta Kimovca, Romana Albrehta. Miho Berčiča. Franca Svetka. Rudija Bregarja, Pavla Kovača Jožico Kalan, Justo Kranjec, Dušana Na, izredni kongres Zveze »SvobodU m prosvetnih društev Slovenije so prišli tudi tov. Miha Marinko, sekretar Izvršnega komiteja CK ZKS, Janko Rudolf, predsednik Republiškega sveta sindikatov LRS, in tovariš Mavricij Bore, tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. predloga za zopetno združitev, so morali seveda dozoreti in so dozoreli določeni objektivni pogoji in se moramo za to močno zahvaliti predvsem že navedenemu razvojnemu procesu naše družbe in našega gospodarstva in pa Svobodam, ki so se v tem kratkem času na podlagi teritorialnega organizacijskega načela in dobrega, celo odličnega dela o tem razvojnem procesu, silno razmahnile. Večina Svobod — izvzete so le redke — se je v teh treh letih dobro organizirala, uvedla v svojih vrstah dokajšnjo organsko disciplino in, ponavljam, odlično dejavnost. Prišli smo do prepričanja, da Svobode morejo in morajo svoje dragocene pridobitve in izkušnje na poprišču organizacije, discipline in prosvetne dejavnosti uspešno posredovati drugim prosvetnim društvom in vsemu delovnemu ljudstvu. S tem ne bi Svobode nič oškodovale svoje izobraževalne in vzgojne dejavnosti. Nasprotno. Mnenja smo, da spada tako posredovanje med dolžnosti Svobod in da bo spadalo tako posredovanje nekako v dejavni program nove Zveze, ki bo torej morala usmerjati delo Svobod tudi za tako posredovanje. Naj ob tej priložnosti od vsega začetka povem, da so iniciatorji nove Zveze, to je zopetnega združenja vseh prosvetnih in kultur-noumetniških društev, bolje rečeno, smo daleč od misli ali od prepričanja, da si morejo ali morajo vsi sloji .našega ljudstva na enak način, z enakimi metodami in z enakimi sredstvi pridobiti znanje in se na enak način vzgajati in vzgojiti v socialističnem duhu. Ker takega mnenja nismo in kot marksisti tudi biti ne moremo, smo v osnutku predloženih pravil nove Zveze predvideli možnosti, da se bodo smele Svobode, ki so večinoma delavska prosvetna društva, a prav tako druga prosvetna in kulturno-umetniška društva, ki združujejo v sebi večinoma nedelavsko prebivalstvo, ljudske univerze, ki imajo v vseh rosvetmh društvih posebne nage, posebej zbirati na konference, zborovanja in posvetovanja, kjer bodo zastopniki ali delegati teh društev in ustanov razpravljali in se posvetovali o svojih specifičnih problemih. Zagrešili bi veliko, morda ceZo nepopravljivo napako, ako bi si vtepli v glavo, da pridejo vsi sloji, na tak način in s takimi sredstvi do svojega prepričanja, do svojega nazora in do svoje etike, k*kor na (Nada!j. na 5. str.) K W DCI-v-rJ "'■Tt,-5T g o spodarske n o vice V TRETJEM TROMESEČJU NI BILO ČUTITI DOVOLJ DELAVNOSTI OKRAJNIH KOMISU ZA PLAČE Precej smo zamudili Letošnji plačni sistem v gospodarstvu je za rast proizvodnje vzpodbudne j ši, kot lanskoletni, saj omogoča način oblikovanja plač nagrajevanje po delovnem učinku brez omejitve. Ker delo in nagrajevanje po učinku najbolj neposredno sproščata ekonomski interes delavca za večjo proizvodnjo, večjo storilnost, je ta sprememba v plačnem sistemu tudi najpomembnejša novost. Nekateri doslej zbrani podatki potrjujejo, da se letos delo in nagrajevanje po učinku uspešno uveljavlja. Številna podjetja so znova uvedla ali pa še razširila delo po normah in akordih. Nekatera podjetja so normirala vrsto novih del. Podatki d porabljenem delovnem času kažejo, da delo" po učinku resnično narašča. Prav to kažejo tudi podatki o izplačanih plačah. V juniju je bilo na primer 44.2 % vseh izplačanih plač plačanih za delo po učinku- V juniju pa so podjetja izplačala že 46 % vseh plač za delo po učinku. Poleg preseganja norm je ta porast tudi posledica naraščajočega obsega nagrajevanja po učinku. Premiranjc, ki ga letos uvaja plačni sistem, je naslednja pomembna novost. Premi-ranje naj bi sprostilo pobudo posameznikov za večjo storilnost na takšnih delovnih mestih, ki so posebno važna za racionalno organizacijo dela, za pravočasno oskrbo delovnih mest z materialom, za preprečevanje okvar, zastojev itd. Samo v praksi lahko spoznamo dobre in slabe strani sedanjega plačnega sistema Seveda pa ugotavljamo, da letošnji plačni sistem še ne rešuje vseh perečih problemov tarifne politike, da vsebuje še vrsto pomanjkljivosti. Za praktično uveljavljanje obstoječega plačnega sistema in za njegov nadaljnji razvoj sta važni dve stvari. Z vso doslednostjo je treba uresničevati letošnje predpise o plačah v gospodarstvu in sicer zato, da ob uveljavljanju teh predpisov spoznamo dobre in slabe strani sistema. Praktično uveljavljanje teh predpisov pa je mogoče temeljito spremljati le s pomočjo posebne evidence in če nenehno proučujemo, kako posamezni predpisi vplivajo na rast storilnosti dela, na varčevanje itd. Ta stalna delovnost na področju tarifne politike naj bi nam namreč omogočila pravočasno odkrivanje raznih problem - v in pojavov. Na podlagi praktičnih izkušenj naj bi se razvila tudi kritična obdelava plačnega sistema v gospodarstvu zato, da najdemo boljše poti, ustreznejše predpise, skratka da plačni sistem čimbolj izpopolnjujemo. Med drugim so bile iz teh razlogov tudi ustanovljene komisije za plače v gospodarstvu, kot posebni stalni upravni in družbeno politični organi. Tarifna politika je zelo občutljiv del naše splošne gospodarske poltiike, zato ni več prepuščena samo delovnim kolektivom. Razen ljudskih odborov so enakopravni , P°'lllke" nosilci tarifne politike tudi sindikalni organa Pri sestavljanju predlogov tarifnih pravilnikov le-ti samostojno sodelujejo in samostojno tarifne politike so predstavniki sindikatov obvezno člani komisij za plače v gospodarstvu. Komisije morajo proučevati plačni sistem v sodelovanju s sindikati in zbornicami. Pravo delo se je šele začelo, delavnost komisij za plače pa je marsikje zamrla Kako pa se vse to uveljavlja v praksi? Izkušnje tretjega tromesečja kažejo, da so marsikje te naloge in aktivnost na področju tarifne politike razumeli preveč akcijsko in kampanjsko. Po sprejemu tarifnih pravilnikov je prejšnja precej velika razgibanost začela postopoma upadati in je ponekod sploh zamrla. Vse manj je zanimanje za plačni sistem, za njegovo praktično uveljavljanje, čeprav je povsem jasno, da se s sprejetjem tarifnih pravilnikov šele začenja pravo delo na tem področju, Tarifni pravilniki so namreč le potrebam in razmeram podjetij prilagojeni pravni instrumenti za uresničevanje načel tarifne politike, kot so uveljavljeni v letošnjih predpisih o plačah- Po sprejemu pravilnikov bi se bilo treba sistematično lotiti praktičnih proučevanj. Toda tako ljudski odbori kakor tudi okrajni sindikalni sveti so marsikje dopustili, da je delovnost okrajnih komisij za plače skoraj povsem prenehala. V Kranju, Kočevju, Kopru, Trbovljah, Ptuju, Postojni, Ljubljani itd. so ostale komisije brez stalnih strokovnih tajnikov, ki bi bili zaposleni samo s temi stvarmi. Stalni aparat sta imeli do nedavnega samo mariborska in celjska komisija za plače v gospodarstvu. Kolik pomen pripisuje Zvezna j-ljudska skupščina stalnemu organiziranemu delu na področju tarifne politike, najbolj zgovorno povesta 19. in 20. člen Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Ta dva člena predpisujeta, da bi morale okrajne komisije za plače v okrajih, ki se ukinejo, delovati do 1. septembra letos- Šele s tem dnem bi smele prenehati s svojim delom. Ljudski odbori novih okrajev bi morali do 1. septembra določiti postopek za prevzem poslov od prejšnjih okrajnih komisij za plače. Toda zmagala je nediscipliniranost in ti predpisi so ostali marsikje le mrtva črka na papirju. Črnomeljska okrajna komisija za plače je v juliju lakonično sporočila svoj sklep, da se bo razšla, da ne bo več delala. Niti okrajni ljudski odbor, v Novem mestu in Črnomlju nista ničesar ukrenila proti takemu nezakonitemu ravnanju. Nekaj podobnega se je pripetilo v Krškem. Na okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah pa so menili, da so v Krškem kar pravilno ravnali, čeprav je v omenjenem zakonu predpisan postopek za takšne primere. Seveda je vse to povzročilo precej ovir in opaziti je zlasti nekatere precej slabe pojave pri uveljavljanju načel tarifne Brez podatkov ni nič Ne samo ljudski odbori in drugi državni organi, temveč tudi si-n-orlločajo o sprejemanju in spremem- j dikatne organizacije bi morale vedeti, kako je s takšno politiko v dobile potrebna navodila za delo, predpisana je bila posebna evidenca, skratka komisije so imele na razpolago osnovo za izdelavo analiz o posameznih elementih in pojavih s področja tarifne politike. Prav tako so bile dane pobude, kako naj okrajne komisije z organi finančne inšpekcije in organi inšpekcije dela nadzorujejo uporabo predpisov o plačah in nadzorujejo izpolnjevanje tarifnih pravilnikov sploh. Z uveljavitvijo nadzorstvenih funkcij bi komisije prav čas spoznale razne pojave, probleme in težave. Le tako bi lahko postale pobudnik za proučevanje plačnega sistema, kot je to predvideno v Uredbi o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Toda šele v drugi polovici septembra so okrajne komisije za plače spet začele delovati. Šele sedaj dobivajo te komisije svoje stalne strokovne tajnike in uslužbence. Šele sedaj postopoma uveljavljajo svojo funkcijo, spremljajo izpolnjevanje norm, gibanje plač, nadzorujejo uresničevanje predpisov o plačah itd. Ni pa še moč zaslediti, da li v sodelovanju s sindikati im zbornicami začele proučevati plačni sistem. Veliko vprašanj je še odprtih In vendar je dokaj odprtih vprašanj. Poleg dobrih strani, kot je že rečeno, vsebuje letošnji plačni sitem tudi določene slabosti, ki jih skušajo ponekod spretno izkoristiti. Tarifne postavke in s tem tudi prejemki so namreč še vedno preveč odvisni od raznih administrativnih elementov ((število delovnih mest in kvalifikacijska struktura). Kolektivi še niso dovolj ekonomsko vzpodbujeni, da bi zaposlili samo potrebne delavce, da bi bili delavci racionalno razporejeni na delovna mesta, kjer bi lahko dosegli najboljše delovne uspehe. Niso še ekonomsko zainteresirani, da bi kvalifikacijsko strukturo delovnih mest prilagodili zahtevam produk-cijskega procesa. Manjkajo sistemi za ekonomske in tehnološke opise delovnih mest. Nimamo nomenklature del in nomenklature poklicev. Izpopolniti bi bilo treba načine normiranja in akordiranja. Pereče je področje premiranja, kako uporabiti premije, da bodo te res vzpodbuda za večje delovne učinke, ne pa samo osnova za zvišanje plač, neodvisno od delovnih uspehov. Vse to so odprta vprašanja in to bi moralo biti stalno področje dela komisij in okrajnih sindikalnih svetov. Ti morajo biti pobudnik, da bi se tudi dejavnost okrajnih komisij za plače razvijala v tej smeri. Seveda zahteva vse to tekočo evidenco in preverjene podatke, ki omogočajo razčlenjevanje posameznih pojavov in na osnovi česar je možno zaključevati, zahtevati, utemeljevati in dokazovati. Predpogoj za tako evidenco in za vse te podatke pa je — tudi disciplina podjetij. Te seveda doslej ni bilo mogoče doseči, ker ni bilo čutiti delovnosti komisij za plače in ker ni bilo čutiti dovolj živega interesa sindikalnih organizacij s posameznih področij za tarifno politiko. Pomanjkljivo delo zadnjih treh mesecev je treba nadomestiti z novo delovnostjo komisij za plače v gospodarstvu in tudi sindikalnih svetov. Pobudo za to pa lahko dajo zlasti sindikalni sveti, ki imajo svoje predstavnike v teh komisijah in ki morajo postati torišče za organizirano delo. V ta namen so bile komisije tudi ustanovljene, te morajo namreč lajšati ljudskim odborom in sindikalnim organizacijam njihovo delo, jim biti ob strani pri prizadevanju, da s plačnim sistemom res dosledno uresničujemo socialistična načela nagrajevanja po delu- Taka aktivnost na področju tarifne politike nam je potrebna in ta aktivnost je ena izmed prizadevanj za uveljavitev novih smeri naše gospodarske politike. R. M. Z OBISKA GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI Zanimiva in poučna razstava Minulo soboto so petič • odprli vrata Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Tokrat je bila odprta prva jugoslovanska razstava usnja in obutve. Prav tako, kot vse dosedanje razstave, je tudi ta razdeljena na poučni in komercialni del in še na razmeroma majhen, toda zanimiv zgodovinski del. Razstavljale! so v poučnem delu razstave tako smotrno razporedili razstavljeno gradivo, da lahko obiskovalec ob slikah kaj kmalu spozna, kako v usnjarnah strojijo surove kože, kakšne so delovne operacije čevljarjev itd. Tehnološke procese, ponazorjene v slikah, dopolnjujejo razni zanimivi podatki. Tako zvemo iz teh podatkov, da predelajo na svetu vsak dan okoli 8000 ton kož, da je samo 40 % ljudi obutih, ostali pa so brez prave obutve ali hodijo bosi. Prav tako lahko zvemo, kako je treba ravnati z boksom, kozletino ali ostalim usnjem, da ga čim dalj ohranimo. V posebnem oddelku razstave pa lahko obiskovalec vidi zbrane in razstavljene predmete o usnjarstvu Pri izbiri tekstilnega blaga ne pozabite na ogled zaloge V&žate,ksU&x Ljubljana, Nazorjeva 4 Stalna zaloga tkanin vseh vrst izbranih vzorcev konfekcije in trikotaže ter pletenin ‘VoieJLek&bLi TRGOVSKO POD3ET3E S TEKSTILOM NA DEBELO (PREJ »TEKSTIL-OBUTEV«) L JUBL JAN A, Nazorjeva ul. 4 v partizanih. Makete in slike ponazarjajo in kažejo partizanske usnjarne in čevljarske delavnice, drugem delu razstave pa so razstavljeni dokumenti in orodja čeV" ljarjev in usnjarjev pri nas iz 101 mulih stoletij. Komercialni del razstave je najbolj razsežen in ima seveda sv01 ustaljen pomen. Tam so razstavljeni novi vzorci obutve in galanterije. Posamezne tovarne seznanjaj kupce s svojimi proizvodi. Tu razstavljajo 104 domači in tuji razstavljale!. Priznati je treba, da so razsta]f ljalci razstavili vrsto zelo lcPlf" vzorcev. Škoda je le, da podobni predmetov marsikdaj ne najdem v naših prodajalnah na drobmj; Toda sčasoma bomo najbrž dob1^ vse, kar želimo, če ne v tej, Pa oni proda ialni. Letos je pri nas v Ljubija1" prvič razstava usnja. Kot napredujejo razstavljale!, jo bodo obnavljali vsako drugo leto. komercialne razstave usnjarst'* bodo pravzaprav tudi stroko'1" kongresi, ki bodo omogočali izmenjavo mnenj in seznanili naše strokovne kadre z najnovejšimi pr'”,°' bitvami tehnike v usnjarstvu. * ko bodo razstave usnjarstva ne mo zbirališče komercialistov, a("’ pak tudi torišče za strokovno |Zj menjavo mnenj in to bo lahko lel panogi samo koristilo, saj se b°b_ strokovnjaki pomenili o vsem •' stem, kar naj bi to pomembno P"! nogo našega gospodarstva čimb°' pospeševalo. V septembru največja proizvodnja Po podatkih Zveznega zavoda 23 statistiko in evidenco je naša i° j strija v septembru izdelala včlj predmetov, kot v katerem koli dri gem mesecu letos. Največje usp6^ je dosegla črna metalurgija, k* I proizvedla za 69 % več proizvodu kot v katerem koli mesecu 1. 1®?. ’ Na drugem mestu je industrij gradbenega materiala (56 %), P?, tem prehrambena industrija (53 'c' itd. Elektroindustrija in keffli® ■ industrija sta letos izdelali pr«cC! več proizvodov za široko potroŠnJ kot prejšnja leta. . Zaradi tako velike proizvodm^ v septembru, je skupna proizv<". nja naše industrije v prvih desc"\ mesecih letos za 19 % več ja 00 proizvodnje v istem času lani. Tovarna v Bitolju _ bo izdelovala frižiderj® Tovarna »Georgi j Na umov' Bitolju je dobila licenco za vanje frižiderjev. Hladilniki *>ejr kot instrument mednarodnega sodelovanja, ki naj prepreči8 bodoče voiim Jin .omf>$9č!1°’ da so se odnosi dve leti. Po sporazumu, ki so g*. ri&br js acSs ^ ■^safflsss-a.rt ss,jS”.lijh,si‘..T„usssJ»' so nova nasprotja, ki so privedla do hladne vojne, do blolfov oboroževanja tl if* 5 if J" ?ascdanJu sc. -mandat trem nestalnim elanom ' Sjji i" do gospodarske delitve sveta. ’ ’ ouor°2evanja, dilo to, kar kolonialne sile niso pri- nega sveta: Novi Zelandiji. BrnZi',W Ta mednarodna nasprotja so se odrazila tudi v Zdrnženih narodih v um, ™?i i® med„ r«zPi"«'’o o Alžiru so Turčiji. Namesto Nove Zelandije l*-e i;' hladne vojne so se v OZN uveljavile razne škodljive težnie Nekateri so hoteli Proldtolonialne sile zmagale. didirala Avstralija, namesto 9raz 3 jfl- spremeniti to organU-elu v e.™.,ek?teri s? hoteh . Mnoge dežele so to zmago veselo no- Kuba. Namesto TarčiU .ki so jo ali drugega bloka, prizadevanja napad na žela), je s podporo Sovjetske zvez da bi didirala Poljska, ki je že 1. i«n,£ nekak glasila svojo kandidatnro. Združen bi smel riške države pa se s Poljsko so - ko- n jale. češ da ne ustreza »idealu«^ ^0' za enakopravnost ln neodvisnost velikih in malih, za nevmešavanie v nntranit. i' ti- ‘res na ne ustreza . tr, ^om^,11 se ^vedn^lmočnej™6uveljavijnjo Združen fh 7.».° %£ ved,o bolj iskreno in -*■£.,£-*.jo to J, “j V‘ ^ SiA,±L.'V«'.!S.a!S,'«,X2Z jo se X|eS.° °krep,,e nek“'ere bl°kt,VSke zt,žeZSeume-ifkodT^vePSsu.^l’,'( bolj Negativni pojavi Nazadnjaške in nemiri prizadevanja na vseh podrtjih njenega delovanja. Bližje en« izmed dežel* dežeJ>- ° mir,"»d?bski ”P»r=bi Afričani prekršili londonski. sP?f ki so celo v najtežjih dneh ohranile zaupanje v OZN in k/ so se trudile da bi nt^vliu,en®r?,Jf'..? položaju na Kesamo- Njihov predstavnik v OZN J® je Sr&rfei.s, ? “i* i. ,»*&. k sms B.gsa-iMfSfh: DanVOZNeh’zask°daPv Ncw” Yorku'cene* me^^l arodT^"'^*1 za »reditev odnosov ter gospodarsko nerazvite" dežel^pa*trde* zatorej mo^a bi ti'"V Varnostnem ^ ralna sknpština Zd^uženTh narodov. To človeštva ■“ drŽaVam‘ tor “ ”e«,redek ^ ie njeno prvo zasedanje po ženevski Nekateri trde, da je letošnje zase- energije In gospodarske pomoči neraz- vzhodnoevropske države in t'1'11 ja ^ konferenci. Razumljivo je, da se pimu- danje Generalne skupščine zašlo v krizo vitim državam glavna vnrašanja. s ka- zahodnoevropske, ki so se bale. f«' mje napetosti v odnosih med Vzhodom in da ta kriza ogroža OZN. Kot dokaz terimi naj se ukvarjajo Združeni narodi, izvolitev Filipinov zmnnišnls n<’lo skioščUe°draia ‘Udi Y de“ Ge"era" večiZaJo’ Z® ,e Francija zaradi skjepa In v tem vzdušju so tudi volili nove rope v mednarodnem živi ion |n. i« ii- ...... *®C1P® ° .sprejemu alžirskega vprašanja elane stalnih odborov Generalne sknp- ski strani so biU tndi nekatere Ž - n i >?U?b!®mi' ° ka«erlh raz- na dnevni red zapustila zasedanje in da ščlne: Varnostnega sveta. Ekonomski azijsko-afriške skupine in nek»[ i)< ščanje napetosti v odnosih med Vzhodom in da in Zahodom odraža tudi v delu General- navajajo, ”® 5v?P*rine':z- I I i ...... *®či.n® ° .sprejemu alžirskega vprašanja člane stalnih odborov Generalne sknp- ski strani so bile tndi Najvažnejši problemi, o katerih raz- na dnevni red zapustila zasedanje in da ščlne: Varnostnega sveta. Ekonomskih azijsko-afriške skuoine in neS"' dr previjajo na letošnjem zasedanju, so: se Generalna skupščina nikakor ne more socialnega sveta in Skrbniškega sveta. Latinske Amerike PAzi|sko-afr'zke|llrr gospodarski razvoj nerazvitih dežel, mir- sporazumeti o izvolitvi enega nestalnega Te volitve so vsa leta doslej sprem- žele. ki so nodnrle pol iško kand '3 ,? WnTamo:Pr‘a0vn?hk™?^’ ..........- U-H večji del manjši.„,špoy,Ui, Pp,ed- so trdile, d. je nepravilno V°_— ' Kot vidimo, se Genera tudi letos ukvarja z vprašanji, si; sassša smisi GOVOR MIHE MARINKA NA JESENIŠKEM KONGRESU SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Samo pod neposrednim dojmom naše stvarnosti lahko razvijemo NOVO KULTURO (Nadaljevanje s 1. strani) k°t sestavni del zavestnih gibal-sil naše družbe, ki si vzajem-n° pomagajo v osnovni nalogu Tu Nikakor ne gre samo za udejstvovale v sekcijah teh prosvetnih -fuštev, dramatike, petja, glasbe temveč je treba težiti za tem, V tudi to članstvo postopoma dobi vsaj elementarno politično-dkonomsko izobrazbo, kakor jo dobivajo ostali, ki posečajo predavanja in se udejstvujejo v debatnih večerih. Tu je izredno važ-Da sama prevzgoja našega delov-doga človeka, da bo v čimvečji d>eri znal pojmovati našo družbeno stvarnost, da se bo v čim Vt*ji meri zavedal nalog, ki stoje pbsd vso našo skupnostjo, da se b° čimbolj usposobil za udejstvovanje, na vseh področjih našega Zlvljenja, predvsem pa v neposrednem soodločanju pri razvoju dsše skupnosti, v našem delav-8*em samoupravljanju itd. To je izredno važno področje, di smo dolžni vsi stalno in vztrajno delati, tu je potrebno čim tesnejše sodelovanje vseh naših organizacij. In tudi svoja društva niorate smatrati za sestavni del . celote, zato je potrebno de-lavnost kultumo-prosvetnih dru-stev čimbolj razširiti tudi v tej srneri. Vodstva naših političnih Organizacij so dolžna za te naloge nuditi vso potrebno pomoč, predam v sposobnih kadrih, predavateljih, ki bi znali podajati in Prikazovati razne probleme do-^blj temeljito in v vsej njihovi Pestrosti, usmerjati in dvigati pVo diskusije. Naše stremljenje n skupna odgovornost je, da bo v® izobrazba res socialistična, da °° prikazovala našo stvarnost, interese in cilje, naše uepe-d® in slabosti kot celoto, da se bo vsak posameznik lahko proti tem slabostim boril in 'se istočasno v zadostni meri zavedal dela, ki ga ustvarjamo. Poglavje za sebe je področje takozvane »čiste« umetnosti in »višje« kulture. Tu se pri na j večji vnemi na hitro roko ne da doseči solidnih in trajnih rezultatov. Tudi imamo opravka z nazori preteklosti, s tendenco odmikanja od stvarnosti, zlasti naše stvarnosti, z naziranji absolutnega oboževanja oblike in omalovaževanja vsebine; s poplavo da nič koristnega doseči Vendar je naša naloga, da četudi počasi, pa vendar vztrajno vzgajamo ljudi na osnovno znanje socializma in omogočimo našim kulturnim ustvarjalcem, da se na teh osnovah uveljavijo, da bo njihovo individualno ustvarjanje imelo neko osnovno pozitivno hotenje v smislu našega socialističnega razvoja. Spričo vse te zmede je neposredno najvažneje, da izoblikujemo osnovne kriterije, kaj v tej modernistični umetniški dejavno- Predsedstvo Sveta Zveze Svobod bi prosvetnih društev Slovenije REGENT Ivan, predsednik, GORJUP Ivan, BEVK France, podpredsednik, HORVAT Božidar, KOVAČ Pavie, podpredsednik KAVClC Stane, ALBREHT Roman, tajnik, KIMOVEC Franc-Žiga, BEBClC Miha, KRANJEC Miško, BOŠTJANČIČ France, MODIC Lev, BREJC Marica, BURNIK Janko, SVETEK Andrej. iskateljev novih izrazov umetnosti, to je z različnimi moderniz-mi na vseh področjih umetnosti, ki iščejo svoje vzore v zunanjem zmedenem svetu, ki pa kot po pravilu negirajo današnjo življenjsko stvarnost, zlasti našo. Spričo vsega tega pa je naša umetniška kritika v veliki večini povsem nedorasla, ne trudi se, da oblikuje objektivna merila za oceno; za pada ali v sektantsko dogmatič-nost ali v subjektivno pristranskost ali pa v brezprincipielno toleranco očitno škodljivih pojavov itd. Nesporno je to torišče najtežavnejše. Z zaletavostjo ee tu ne Tovariš Miha Marinko in književnik Ivan Potrč sto se med odmorom živahno pomenkovala sti škoduje zdravemu procesu našega razvoja. Rekel bi lahko, da so sicer ljudje v naših delavskih centrih do neke mere imuni pred temi škodljivimi tendencami, vendar to ne zadošča, proti tem tendencam se je treba boriti. V naših delavskih centrih so naši socialistični odnosi, odnosi neposrednega proizvajalca do družbe in družbe do njega, že dokaj razviti, njegovo uveljavljanje v razvitih oblikah socialistične demokracije hitro raste, in prav zato se v teh delavskih centrih mnogo laže razvija borba proti takim tujim, idejno škodljivim vplivom, ki jah skušajo nekateri vnašati pod krinko umetniškega ustvarjanja. Razvoj naše kulture v socialistični smeri je mogoče doseči le s pogledom na našo stvarnost, samo v opori, ki jo nudi ta naša stvarnost. Samo pod neposrednim dojmom naše stvarnosti lahko razvijemo novo kulturo. Dokler pa tega ni, toliko časa bomo tudi težko ocenili, kaj je v tej poplavi raznih iskanj novega umetniškega izražanja našemu razvoju koristno in kaj ne. Čestokrat se namreč še lovimo okrog tega, kaj je koristno in kaj ne, in puščamo raznim škodljivim pojavom možnost eksistence. Kultura ne more prehitevati stvarnosti, ne da bi zapadala v idealiziranje ali v tehnokratski dogmatizem. Danes imamo še vedno opravka s celo vrsto kulturnih pojavov, ki so s svojimi nazori ustrezali starim družbenim odnosom, pa tudi z nazori, da tista borbena kulturna dejavnost, ki je obravnavala nasprotja med izkoriščanimi in izkoriščevalci danes bojda nima več odgovarja-! joče motivike, kar pa seveda ne; drži. Kakor je v preteklosti tista j kulturna dejavnost, ki je izražala : družbena nasprotja, igrala veliko pozitivno vlogo, tako bi jo lahko tudi danes. Danes imamo dovolj nove snovi, dovolj pobude v tem našem prehodnem obdobju, dovolj možnosti za naše kulturne delavce, tudi danes lahko najdemo ta nasprotja in konflikte v borbi proti ostankom stare miselnosti, s katero se naš razvoj spoprijemlje na vseh področjih, bodisi v pojavih pojmovanja posameznika do skupnosti, v pojavih parazit-stva, v pojavih stremljenj za kora andiranjem, za oblastnostjo, za birokratizem, stremljenj, okoristiti se na škodo tovarišev, na škodo skupnosti. Ne spoprijemamo se dnevno samo s tistimi škodljivimi miselnostmi, ki so ostale kot vpliv dolgoletnega delovanja cerkve, individualne posesti zemlje in proizvajalnih sredstev itd., temveč se moramo dnevno spoprijemati tudi s tistimi škodljivimi lastnimi pojmovanji, ki so prav tako posledica starih nazorov im ki jih še nismo spravili iz sebe. Na primer v naši dnevni gospodarski problematiki je lokalizem neverjetno razširjen, očitna so nasprotja med komunami in osnovnimi delovnimi kolektivi, kjer bi eni in drugi hoteli zadržati zase čim več sredstev. To je pehanje za čim večjim dobičkom, kjer tisti, ki se pehajo zanj, prehajajo v konflikt s samim seboj, kajti tak lov za dobički slabša konkreten materialni položaj vseh delovnih ljudi in tudi osebno tistih, ki se za temi dobički pehajo. Imamo pojave, da se ljudje, ki se kot člani organov upravljanja potegujejo za čim večje investicije in večanje dobičkov, istočasno kot potrošniki čudijo nad draginjo, ko obstoječa plača ni kos materialnim stroškom življenja, in pri tem niti ne pomislijo, da so k temu tudi sami prispevali z zahtevami po prevelikih investicijah in z dviganjem cen lastnih proizvodov. Motiv, ki naravnost kliče satirično umetniško obdelavo. V našem vsakodnevnem življenju je nešteto primerov za umetniško obdelavo. Seveda so to sposobni ostvariti le taki kulturni delavci, ki imajo vsaj do neke meje razvit marksističen nazor, ki imajo tak pogled na našo stvarnost, da jim bo pomagal odkriti razna taka nasprotja in probleme. Z umetniškim oblikovanjem teh problemov bodo naši kulturni delavci lahko ogromno prispevali h kulturni preobrazbi naših ljudi Ne gre za to, da se bomo sedaj lotili kvalifikacije, katera tema je dobra in katera slaba. Osnovno je, da smo sposobni dojeti stvar socializma v celoti in da se s tega stališča borimo proti vplivom, ki bi hoteli ovirati naš razvoj. To je posebno važno za nas, da bomo lahko delo v naših delavsko-prosvetnih društvih usmerjali tako da bodo prišle naše materialistične marksistične Delegati Izrednega kongresa Zveze Svobod in prosvetnih društev so se pred pričetkom kongresa živahno pomenkovali pred Titovim domom na Jesenicah v*ro?Ii*ev londonskega s porazoma po-^arn 8 P°U**bno razdeljevanje mest v Ha svetu, kar bi slabo vplivalo pJjnove pozicije v OZN. 8ke Jllpiue so podprle Združene ameri-st*čnr!5Zave’ ki hočejo izriniti »komuni-SvatJ**. izhodno Evropo iz Varnostnega Rovru. se pri tem uveljaviti kot za-azUskih interesov. Ameriški de-linjn radi poudarjajo, da podpirajo Fi-dežei Zato, ker so azijske in afriške vile ® na bandunški konferenci ugoto-Hialn ?a imaJ<> v Varnostnem svetu pre-to a 2astopnikov, i» predlagale, naj OZN Ver Pa.ko popravi. Ta ameriški mone-(An,e ^ Sipini sicer nikogar ni prepričal &torjtj F k° morala kaj bolj pametnega Azjj|x ’ ce bo hotela pridobiti ugled v skeJ /’ Vendar so mnoge latinskoameri-PiliDi? ncketere azijske dežele podprle tisltQ De Pr®dvsem zaradi ameriškega pri- Prvufko so bile razdeljene sile tik pred Pa s glasovanjem 14. oktobra. Že tedaj 6q»l0 n®kateri menili, da se bo spričo k-?** -L. „1__• 1,.' m n*M tega niti onega bloka in ki bi ^rala večina. Na hodnikih palače pini izgubili dva glasova. Lodge, ki je mislil, da bo Filipinom izsilil zmago, se je zmotil. Razmerje je bilo 36:20. Tedaj je predsednik odredil 20-mi-nutni odmor. Med odmorom so mnoge delegacije predlagale, da bi izvolili kompromisnega delegata. Posebno Sovjetska zveza in Anglija sta se zavzemali za ta predlog. Jugoslovansko delegacijo so oblegali z vprašanji, če bi na željo skupščine sprejela kandidaturo. Pri petem glasovanju se je na glasovalnih listih pojavilo ime Jugoslavije. Filipini so dobili 30 glasov, Jugoslavija pa 25. Pri šestem glasovanju so Filipini dobili 29 glasov, Jugoslavija pa 28. In potem so glasovanje odložili do 19. oktobra. Jugoslavija ni nameravala kandidirati za člana Varnostnega sveta. Prijavila je svojo kandidaturo za člana Ekonomsko-socialnega sveta in se tudi zavzemala, da bi bila izvoljena. V tem svetu namreč Jugoslavija konstruktivno sodeluje že precej let; v krogih OZN vlada prepričanje, da si »Ekonomsko-socialnega sveta« brez sodelovanja Jugoslavije skoraj zamisliti ne moremo. Jugoslavija se m vmešavala v konkurenčno tekmovanje med Poljsko in Filipini, ki je vsebovalo precej elementov blokovskega spopada. Šele ko so na pobudo Anglije in dežel Britanske skup- _____________r_r_________ na pobudo Anglije in dežel Britanske skupnosti narodov, precejšnjega dela Azije, -------e- »•««—-»»»» — Afrike in Latinske Amerike ter s pod- Tj ajveč izgledov za zmago. poro Sovjetske zveze in vzhodnoevrop- Ap ® 14. oktobra zjutraj je agencija skih dežel zahtevali, naj Jugoslavija 0<*~ Se iz New Torka: ». . . tukaj igra vlogo kompromisnega kandidata, je naša dežela sprejela kandidaturo. Vodja britanske delegacije Nutting je tiste dm dejal, da »angleška delegacija ni videla in ne vidi boljše kompromisne rešitve, kot je kandidatura Jugoslavije*. Enako so menile tudi mnoge druge delegacije. Združene ameriške države pa nikakor niso tiotele popustiti in sprejeti kompromisnega predloga. Povečale so pritisk na nekatere latinskoameriške in azijske dežele ter ostro nastopile proti kandidaturi Jugoslavije. Ameriški republikanski prvak Know-land je grajal »nekatere zaveznike, ki nodpirajo komunistično Jugoslavijo v boju za mesto v Varnostnem svetu«. »New York Times« je pisal, da »bi poraz .Filipinov pomenil resno izgubo prestiža ZDA v Združenih narodih«. Agencija UP je poročala, da so ZDA »pozvale Veliko Britanijo, naj podpre Filipine. da bi ohranili ameriški prestiž«. Hoteli so tudi zamegliti dejstva s trditvami. da je Jugoslavija le zamenjala Polislco in da je kandidat sovjetskega bloka, čeprav je vsem znano, da Jugoslavija nikdar ni bila sovjetski kandidat bi glasovi, da bi bilo najbolje, a°bila i°rno mes*° v Varnostnem svetu y«ni Jug°slavija. čeprav so Jugoslo-Je mož Fa^a,i’ da ne bodo kandidirali, da ponovno prouče ta svoj Jeli bi njihovo kandidaturo spre- pr . kompromisni izhod . . .« l1* Knk’ Pfve,n glasovanju sta Avstralija kolikora• d°bili nad dve tretjini glasov, host*; Jc potrebno za izvolitev v Varani s Sv?ti Tekma med Poljsko in Fili-dohii Je končala neodločeno. Poljska j ^ glasov. Filipini pa 33. Nekaj ^.rugem J iSe Je glasovanja, vzdržalo. Pri glasov™ p-,.S(?vanja je Poljska dobila 23 tkanin ^dipini pa 35. Pri tretjem gla- 3,0|iska na°2eFU7Pi?i f°,bili • ’8 ,glau°^ 1 gin«,,;0 1. Za izvolitev je potrebnih. 6 en J* Filipinom je torej manjkal Za,seden\rne^em glasovanju je predsednik ?^l°Žili * predlagal, naj bi glasovanje Fez ned»i" om<>gočili delegatom, da se , gat t -,1° sporazumejo. Amemki delaje narUi*PF jc zahteval, naj glasovih nlr!aljaJejo. Njegovi zahtevi so ri četrtem glasovanju so Fili- in da je kandidaturo sprejela šele, ko so številne dežele to zahtevale. Jugoslavija je sprejela kandidaturo zato; ker je prepričana, da bi lahko sedanje težave, ki so posledica ameriško-sovjetskih nesoglasij, rešili le z izvolitvijo neodvisne evropske dežele, ki ni vključena v noben blok in ki izvaja politiko aktivne koeksistence. V nasprotnem primeru pa bi te težave lahko zelo negativno vplivale na mednarodno vzdušje in aktivnost OZN. Jugoslavija s svojo kandidaturo prispeva h krepitvi pomirljivega vzdušja, obenem pa podpira tista načela, ki omogočajo Združenim narodom plodno dejavnost. ZDA pa se s takimi pogledi ne strinjajo. V boju proti izvolitvi Jugoslavije kaže ameriška politika dokaj nevarne poteze; uporablja spletke, pritisk, zakriva dejstva. Trdi na primer, da je jugoslovanska kandidatura naperjena proti koristim Azije, čeprav je očitno, da se je Jugoslavija vedno dosledno zavzemala za priznanje azijskih držav, za interese teh držav in tudi za okrepitev njihovega predstavništva v OZN, toda ne na račun Evrope. Razen tega širijo govorice, da majhna dežela, kot je Jugoslavija, ne more biti naenkrat zastopana v dveh organih Združenih narodov — v Ekonomsko-socialnem svetu in v Varnostnem svetu. Tudi te trditve ne drže, saj je bila Turčija doslej v obeh svetih. Tik pred volitvami je Izrael kandidiral za člana Ekonomsko-socialnega sveta. To naj bi bila protikandidatura Jugoslaviji. S tem so opozorili arabske države, naj nikar ne volijo Jugoslavije v Varnostni svet, ker bi tedaj Izrael dobil mesto v Ekonomsko-socialnem svetu. Izrael pa je pravočasno spoznal, kam je zabredel in svojo kandidaturo umaknil. V sredo, 19. oktobra, so že sedmič volili. Jugoslavija 2? glasov, Filipini 31. Osmič: Jugoslavija 28, Filipini 30. Devetič: Jugoslavija 27, Filipini 31. Potem so volitve v Varnostni svet odložili do 27. oktobra in sprejeli ameriški predlog, naj bi najprej izvolili člana Ekonomsko-socialnega sveta iu Skrbniškega sveta. Namen tega ameriškega predloga je jasen; Jugoslavija bo prav gotovo izvoljena v Ekonomsko-socialni svet, s tem pa bo izgubila možnost za izvolitev v Varnostni svet. Agencija UP je tedaj poročala: »Delegacije, ki podpirajo Filipine, trde, da izvolitev Jugoslavije 7 Ekonomsko-socialni svet slabi možnosti, da bi bil Beograd izvoljen v Varnostni svet. Po pravilniku OZN sicer lahko ena dežela sodeluje ▼ dveh svetih, toda tra- dicija je, da se takšna čast izkaznic le velesilam. Mnogi delegati menijo, da je mesto v enem svetu kar dovolj za majhne m srednje države.« Jugoslavijo so res izvolili v Ekonom-sko-socialni svet. Večina držav je podprla našo kandidaturo predvsem zato, ker si je Jugoslavija pridobila tudi v tem organu velik ugled. Dežele, ki so podprle kandidaturo Jugoslavije v Varnostni svet, pa so sklenile, da svoje podpore ne bodo umaknile. »New York Herald Tribune« je pisal: »Ta manever (ameriški) je nspel le toliko, kolikor je Jugoslavija izvoljena v Ekonomsko-socialni svet, toda delegacije, ki podpirajo jugoslovansko kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu, izjavljajo, da jo nameravajo v tem boju še nadalje podpirati.« Spor okrog nestalnega člana Varnostnega sveta, ki naj zamenja Turčijo, po izvolitvi Jugoslavije v Ekonomsko-socialni svet ni popustil. Medtem je ameriški zunanji minister Dnlles odpotoval v Evropo, da bi se udeležil sestanka zunanjih ministrov držav Atlantskega pakta in ženevskega sestanka štirih zunanjih ministrov. Agencija UP piše: »Opazovalci poudarjajo, da bo ameriški zunanji minister Dulles v soboto odpotoval v Evropo ... To bo dobra priložnost, da bo pozval Zahod na enotnost glede izvolitve novega člana Varnostnega sveta.« V palači OZN je te dni zelo živahno. Združeni narodi so razdeljeni v dva. približno enako močna tabora. Kdo bo zmagal? Na to vprašanje bomo lahko odgovorili šele čez nekaj dni. Toda zma-ga te ali one države ni toliko važna. Gre za bodočnost OZN, za načela, na katerih naj sloni mednarodno sodelovanje. Jugoslavija \ je sprejela kandidaturo za Člana Varnostnega sveta šele tedaj, ko so mnoge dežele to zahtevale. Sprejela jo je zato. da bi laže odpravili nepotrebna trenja med člani OZN, ki škodujejo pomiritvi v svetu in kon-strnktivni dejavnosti Združenih narodov. Naša država se je doslej vedno zavzemala za uveljavljanje načel Ustanovne listine OZN in tem načelom bo ostala zvesta tudi v bodoče. Prav zaradi svoje zvestobe do teh načel je sprejela ponujeno kompromisno vlogo kandidata za elana Varnostnega sveta. Zato bi izvo-litev Jugoslavije pomenila uspeh Združenih narodov in ne uspeh enega bloka *cr neuspeh drugega, kot hočejo prikazati to tiste države, ki niso. ostale zveste Ustanovni listini in s svojim delovanjem škodujejo pomiritvi ter Organi-zadji združenih narodov. v__________________________________ koncepcije do izraza na vseh področjih našega dnevnega delovanja. Važno je, da spoznamo, da se pri kulturnem udejstvovanju ne moremo nacionalno omejiti, da spoznamo, da bi kakršnokoli slovensko kulturno samozadovoljstvo bilo škodljivo. Omejevati se samo na nacionalne okvire, omejevati samo na našo preteklost bi bilo zelo nevarno. Res je, da imamo kot dediščino velike kulturne vrednote, ki jih moramo nuditi čim večjemu številu ljudi, da jih bodo duševno bogatile. Prav zato bo tudi potrebno našim mlajšim rodovom v vse večji meri kot doslej predočiti veličino našega osvobodilnega boja in socialistične revolucije. Imamo pa danes tu in tam celo občutek, kot da se nekateri posamezniki izogibajo ali celo sramujejo kulturnih stvaritev, ki so jih ustvarili med našim osvobodilnim bojem. Mislim pa, da so prav kulturne stvaritve iz našega osvobodilnega boja in o tem boju naša zelo pomembna kulturna vrednota. Delavski razred in vsi naši ljudje morajo znati ceniti našo preteklost in našo napredno kulturno dediščino. Ne mislim tu samo na slovensko kulturno dediščino, temveč vso jugoslovansko. Seveda se s tem nočemo omejiti samo na Jugoslavijo. Kulturne dejavnosti se ne da in ne sme omejiti z državnimi mejami in zato moramo tudi pri našem kulturnem delovanju zajemati čimveč kulturnih vrednot, ki jih je dalo človeštvo in jih nuditi našemu delovnemu človeku. Seveda pa moramo pri vsem tem stremeti v prihodnost. Ne tako, da bi pričakovali tako kulturno ustvarjalnost, ki bi kazala vizije naše bodoče izpopolnjene družbe. Take vizije bi lahko bile nerealne, mogle bi odražati dogmatske koncepcije, idealistične utopije itd. Ozirati se v prihodnost toliko, da bo v prikazovanju naše stvarnosti dovolj jasno začrtana perspektiva napredka. Mi vsi vemo. da je bilo zelo težko izvesti našo politično revolucijo, da je bilo zelo težko ostvariti ekonomske pozicije socializma. Vendar pa je vse to neprimerno laže, kot doseči kulturno preobrazbo. Kajti kulturno ustvarjanje je moglo slediti novim odnosom v naši družbi in čimbolj se bodo ti novi socialistični odnosi razvijali in utrjevali, tem laže in hitreje bodo tudi naši kulturni delavci ustvarjali nove kulturne dobrine. Vendar pa more iti razvoj naše kulturne ustvarjalnosti vzporedno z razvojem naše družbe in z rastjo naše splošne socialistične zavesti. S tem pa se postavlja vprašanje kako bomo razvijali nove kadre, kako bomo vzgajali mlade sposobne ljudi, da se bodo lahko razvili v ustvarjalce na kulturnem in znanstvenem področju. Nesporna je ugotovitev, da se iz delavskega razreda premalo in prepočasi rekrutira naša nova delovna inteligenca. Vendar nas to ne sme zavesti, da bi se osredotočili na to, da to zaostajanje s posebnimi prijemi nadoknadimo, ker bi nas prisililo, da še bolj zanemarimo skrb za redne družbene institucije višje in najvišje izobrazbe naše inteligence. Tu. s primitivnimi sredstvi ne kaže eksperimentirati. Tudi to ne more biti skrb samo neke naše družbene prosvetne organizacije. To mora biti skrb vseh nas, zlasti pa predstavniških organov našega oblastvenega in družbenega upravljanja. Zlasti nas mora skrbeti celotna višja in visokošolska izobrazba filozofije in humanističnih ved sploh, kjer se poučevanje vrši v veliki meri še vedno po starih neznastvenih idealističnih koncepcijah. Mi seveda moramo skrbeti in pomagati nadarjenim mladim ljudem delavskega porekla do višje šolske izobrazbe. Toda nam ne more biti vseeno, kakšna je ta izobrazba ne le delavske mladine, marveč inteligence sploh. Zato nas ta ugotovitev ne sme zavesti do omalovaževanja naše inteligence nedelavskega porekla. Delali bi krivico njej in škodovali naši celoti. Ne smemo pozabiti, da je naša inteligenca v preteklosti, kot inteligenca podjarmljenega naroda igrala v glavnem pozitivno vlogo, kar je dokazala v samem osvobodilnem boju naših narodov. Tudi ne smemo pozabiti da smo imeli in imamo v svetu velike duhove, ki so ustvarili velike kulturne vrednote tako v umetnosti kakor v znanosti sploh, kot so zlasti tvorci in utemeljitelji znanstvenega socializma, revolucionarni voditelji, ki tudi niso bili delavskega porekla. Iz tega porekla ne smemo delati fetiš, padati v sektaštvo v odnosu do naše ustvarjajoče inteligence, prav tako kot ne smemo zanemarjati našo ktultumo prosvetno dejavnost na vasi. Pred očmi moramo imeti, da je dolžnost vseh komunistov, naše Socialistične zveze, sindikatov, mladinskih, športnih in vseh drugih družbenih organizacij, prav tako kot kultumo-prosvetnih društev nenehna izobrazba naših delovnih ljudi in na praktičnih primerih nenehen spopad s številnimi starimi škodljivimi pojmi in nazori, ki se pojavljajo v družbenem življenju, ki često izhajajo iz nas samih. To je nenehna borba za etično vzgojo našega človeka, za razvijanje čuta poštenosti, solidarnosti in pravilnega odnosa do naših skupnih interesov. Zelo hvaležno delo v naših prosvetnih organizacijah tudi na podeželju bo, če bodo razpravljali tudi o splošnih ekonomsko-političnih odnosih današnje naše stvarnosti. Tu se zlasti na vsakem koraku kaže potreba človekove vzgoje v smislu elementarne etike, njegovega poštenega odnosa do interesa naše družbe kot celote, po zaostritvi kritičnega odnosa proti raznim negativnim pojavom špekulacije, navijanju cen, proti izkoriščanju velikega povpraševanja po kmetijskih pridelkih in potrošnih dobrinah sploh, ki izhaja iz nesorazmerne razdelitve kupne moči in jo istočasno poraja. Posledica tega je poslabšanje položaja predvsem tistega dela našega ljudstva, ki mu gre največja zasluga za do sedaj dosežene velike uspehe. Zato se prav resno postavlja vprašanje socialistične morale, ki bi prav tako moralo biti predmet vzgoje tudi v naših prosvetnih organizacijah. Ne gre samo za to, da se korigira naša investicijska politika, ki je ustvarila nesorazmerje med razpoložljivimi potrošnimi skladi in kupno močjo, temveč gre v veliki meri za to, kakšen odnos bodo naši delovni ljudje v proizvodnji, v prometu z blagom, pri odgovornih družbenih funkcijah, kakor v vsakdanjem družbenem življenju imeli do interesov naše socialistične skupnosti. In končno še eno stvar bi vam rad položil na srce. Naj bi naše prosvetne organizacije imele ambicijo pomagati oblikovati čim več kadrov, ki jih danes potrebuje naše demokratično delavsko in družbeno samoupravljanje. Spominjam na preteklost in vlogo društev »Svobod« pred vojno, ko je naša Partija delala v globoki ilegalnosti, usmerila svoje delo v ta društva kakor tudi v »Društva kmečkih fantov in deklet«, ki so dali veliko število sposobnih borcev v osvobodilni vojni, od katerih mnogi danes uspešno opravljajo svoje funkcije v družbenem upravljanju. Naloga nas vseh mora biti tudi danes, da bi v naših društvih zraslo čim več sposobnih graditeljev socializma in ustvarjalcev socialističnih družbenih odnosov. PRIMER 1 Pri nobenem delu ne smemo pogrešati kratkih odmorov. Največ pridobimo v prvih sekundah oddiha. Dolžina odmorov naj v teku dela poraste. Število odmorov se ravna po telesni in duševni težini dela. Pri lahkem delu je potrebnih manj odmorov (glej tabelo XXI). Čim težje je delo, tem več mora biti kratkih odmorov. Pri najtežjih delih (hoja po stopnicah navzgor z bremenom, napornem kopanju ali sekanju, delo pri hudi vročini) si morajo taki odmori slediti po nekaj minutah. Odmorov ne smemo izpolnjevati s postranskim delom. Po delu v vročini moramo poskrbeti, da se v odmoru ohladimo. Obratovalni odmor naj traja: Pri zajtrku ali južini najmanj 15 minut! Pri kosilu najmanj 30 minut, boljše 45 minut! Jesti izven delovnega prostora! Najmočnejši sunek z nogo dosežemo, če sta sedalo in nožni vzvod enako visoka in če nogo skoraj popolnoma iztegnemo. Na sedežih, ki so prenizki, previsoki ali preblizu, ne dosežemo tolikšne moči. LEŽANJE A: Vsi ti vplivi — boljše sprostitve, boljša porazdelitev obtoka krvi, manjši napor za obdržanje ravnotežja — bi se morali pri ležanju še bolj uveljavljati. Razen glajenja kamnov ne poznam nobenega poklica, ki bi ga opravljali ležč. B: Pri sajenju rastlin bi porabili mnogo manj energije in bi se manj utrudili, če bi to delo opravljali leže, namesto da ga opravljamo klečš, čepe ali sede. Zato JI LOKI JE PRAZNOVAL Peto obletnico delavskega upravljanja so praznovali Kolektiv Tovarne klobukov »Šc-šir« v Škofji Loki se je zbral minulo soboto v dvorani tekstilne tovarne na Trati in proslavljal peto obletnico delavskega gospodarjenja cionalizacije, PRIMER V LJUBLJANI JE ZASEDAL IV. KONGRES SINDIKATA DELAVCEV IN USLUŽBENCEV KEMIČNE INDUSTRIJE Skrb za delavca in proizvodnjo je prevevala poročila in razpravo V dneh od 21. do 23. oktobra je bil v Ljubljani, v pr0, štorih Doma sindikatov, IV. kongres sindikata delavcev i® uslužbencev kemične industrije Jugoslavije. Raizen del«' gatov je na kongres prišel tudi podpredsednik Centralnega sveta ZSJ tov. Ivan Božičevič in predsednik Republiškega sveta ZSS tov. Janko Rudolf. Na kongres so prišli še go®1-je iz tujih dežel, to vzpodbuja podjetja na zap^ sli te v odvišnih, proizvodnji n«-potrebnih delavcev, kar seveda vpliva v določeni meri na storil' nost. Zato bo treba plačni sistei® Pri počasnem delu, kjer se ne mudi: dva kratka oddiha, vsak po 15 minut. Pri počasnem, toda težjem in utrujajočem delu: 2 kratka oddiha, vsak po 10 minut, 2 kratka oddiha, vsak po 5 minut. Iz poročil in razprav, skratka iz vsega dela kongresa je vela skrb za delavce in rast proizvodnje. Poročevalci in delegati so predvsem tehtno razpravljali o plačnem sistemu v našem gospodarstvu, posebej pa še o uveljavljanju letošnjega plačnega sistema v podjetjih kemične, papirne in steklarske industrije. Osnovna ugotovitev je, da je letošnji plačni sistem dokaj boljši, ker vzpodbuja individualno storilnost delavcev. Osnovna pomanjkljivost obstoječega plačnega sistema pa je še v tem, da ne vzpodbuja podjetja kot gospodarske enote k večjemu dvigu proizvodnosti dela. Ker temelji oblikovanje plačnih skladov še vedno na kategorizaciji delavcev, so že začeli uporabljati vozove,. treben odmor. Najprej vprašanje: na katerih delavke med vožnjo j Kako naj se obnaša delavec med ležijo. Na splošno pa leže slabo' opoldanskim odmorom in kako delamo, ker je gibanje z roleami vpliva pri tem okolica? in nogami omejeno in vidni kot B: Samo pri dobri sprostitvi očesa majhen. Včasih smo prisi- si telo opomore od utrujenosti. Na ljeni delati leže in to nam po- udobnem stolu, v toplih in prijet-vzroča težave. Tako delo oprav-' nih prostorih in ob okusnem pri-ljajo rudarji ali pa šoferji. j grizku ni utrujenost nobeno ne- A: Torej naj bi bili vsi stroji i všečno telesno stanje. To postane po možnosti tako zgrajeni, da nam j šele takrat, kadar sedimo v pu-ne bi bilo treba pri popravilu le- j stem prostoru na trdi klopi in žati na tleh. Glede avtomobila j uživamo slabo pripravljeno jed. smo lahko kar zadovoljni. Koliko j Ta neprijetni občutek pa je do-nam je delo olajšano, ker lahko \ kaz, da nekaj ni v redu, namreč pridemo pod avto in koliko mož- odmor. ter se ob tem tudi spomnil na dvajseto obletnico stavke. Predsednik sindikalne podružnice delavcev tovariš Logonder je opisal takratne dogodke v tovarni, ki so bili taki, da so morali delavci stavkati. Stavka je trajala mesec dni in je bila za utrjevanje razredne zavesti stavkajočih in tudi za delavstvo v bližnjih krajih zelo pomembna. Pevski zbor kolektiva in godbeniki so priredili koncert, igralci pa zaigrali "nekaj odlomkov iz Cankarjevih »Hlapcev«. Jč— nosti pri gradnji strojev še imamo! B: Seveda se ne moremo izogniti delu rudarja v nizkih slojih. To delo utruja, ker ni prostora za gibanje. Izravnamo ga lahko samo z ustreznimi odmori. A: Beseda »odmor« me vabi k novim vprašanjem. B: S tem pa pridemo do obširne teme, ki zahteva mnogo več časa. Prihodnjič se bomo o tem pogovorili. Za obrat ima tak razgovor dvoje dobrih stvari: omogoča razpravljanje o različnih ukrepih raki jih najhitreje uveljavimo ob splošnem pristanku. Dalje odpira pot vedno novim perečim vprašanjem, ki zadevajo delavce obrata in ta se rešujejo najbolje v razpravah na kraju samem, to je v obratu, delavnici itd. ODMOR, UTRUJENOST IN POLNA STORILNOST Odmori med delom A: Tudi če je delovni prostor dobro urejen in če uporabljamo najboljše delovno orodje, je po- NAJBOLJŠA RAZDELITEV KRATKIH ODMOROV V obratih z lahkim telesnim delom pri 48-urnem delovnem času na teden. (Od ponedeljka do petka dnevno 8 % ure, v soboto 5 Vi ure; Glej gornji 2 tabeli). Četrti kongres sindikata kemičnih delavcev Jugoslavije so obiskali tudi predstavniki sindikatov kemičnih delavcev iz Anglije, Zahodne Nemčije, Finske, Norveške in Švedske in pozdravili kongres v imenu delavcev svojih dežel. (Prvi na sliki od leve proti desni je predstavnik sindikata kemičnih delavcev Norveške Lief Andersen, tretji je sekretar združenih sindikatov Švedske Knut Therus in četrti predsednik sindikata papirne industrije Finske Veikko Kajunen.) izpopolniti, predvsem pa žago®0-viti z ustreznimi predpisi vzpw' hudo vsaikega podjetja kot g°" spodarske enote za. dvigan je pr0-izvodinje. Kongres je med or*1' giim ugotovil, da dosedanji raz' voj kemične industrije ni v skl®' du z našim gospodarskim ra®' vojem. Zato zahteva od sindikat' nih organizacij, naj v bodo«0 še bolj proučujejo, kako bi s6' dan je zmogljivosti čimbolj izk0, ristili in s tem povečali delovBf storilnost. Prav tako naj sin«33' kalne organizacije bolj prou«« uporabo domačih surovin. Na kongresu je bila izrečen® pobuda, naj bi Centralni odb<*r proučil sistem premirar ja in 334 podlagi ugotovitev pomagal pp°' jetjem pri uveljavljanju prerini' sikega sistema nagrajevanja. Delegati so zelo veliko ra*" pravi jati o strokovnem izobrS' zevanju delavcev in delu organ0’ delavskega gospodarjenja. To Je povsem razumljivo, zakaj v k0' mični, papirni in steklarski 3®1 diustriji manjka že sedaj oko*1 2000 kvalificiranih in 800 visok0, kvalificiranih delavcev, 200 te*1' nikov in 250 inženirjev. Z raZ' vojem kemične industrije vPa bodo potrebe seveda še veti0. Premajhno strokovno znanje za' posl en ih ne vpliva ugodno 1,4 rast storilnosti, na odnos do str0, jev, kaikovost; izdelkov itd. To00 zmogljivost šol je premajhna & obstoječe šole so tudi __ ____. preš opremljene z ustreznimi učni3®-1 pripomočki. Zato je bila na ko®', gresu izrečena pobuda, naj 0 industrija sama skrbela za šol0-nje delavcev, seveda ob zag0! to vit vi potrebnih sredstev, kaj0 na ta način bi bilo tudi roog0«6 bdlje vakilajevati izobraževanj6 delavcev z zahtevami in pot/0' bamj te panoge. Posebno mesto pa je v del11 kongresa in tudi v njegovih skl0' pih zavzemala skrb za delav«0. Delegati ®o predvsem veliko raz' pravi j ali o družbeni prehrani lavcev in opozarjali na določen1’ pomanjkljivosti. Kongres je skl0-nil, da je treba, kjerkoli je i33^ goče, odpreti delavske restavr®' cije s čimbolj dostopnimi cen®' mi. V kemični industriji je z®' radi značaja dela bolj nevarn0 kot v drugih panogah, da dela3!' c; ohole za poklicnimi boleznim3: Seveda pogostokrat delavci sa3?' ne skrbe dovolj za svoje zdrav je ali pa v podjetjih preina30 skrbe za higiiensko-tehniČ®0 zaščito dela. Posamezna zašč. na sredstva tudi niso dovolj prl' la go jena delovnim operacij®®1! in zato se pogostokrat dela’? branijo uporabljati zaščitna sre0' stva. To zadnje bodo morala vse' kakor upoštevati podjetja, ki delujejo zaščitna sredstva. K0®, greš je med drugim priporo«1’ naj povsod, kjer je potreb330 ■ustanove obratne ambulante ® v njih zapoele zdravnike. IV. kongres sindikata PTT službencev in delavcev Jugoslavije bo dne 28. in 29. oktobra 1955 v Beogradu. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu Centralnega odbora med III. in IV. kongresom 2. Sprememba in dopolnitev statuta Centralnega odbora 3. Volitve Centralnega in nadzornega odbora ter delegatov za ustanovni kongres bodočega organa prometnih sindikatov Razno Vsako prosvetno društvo »SVOBODA« in vsaka šola BI MORALA IMETI PRI PREDAVANJIH KVALITETEN Diaprojektor vam dobavi TOS-IJUBLJANA METELKOVA ULICA 15 DIAPROJEKTOR ZA PROJECIRANJE SLIK NA PLATNO OZIROMA ZID. MOŽNA VELIKOST SLIK 0,32 X 0,22 m do 3X3 METRE. CENA 30.000 DINARJEV OBZORNIK Navodila in tolmačenja Denarna kazen brez prismene odločbe in v nasprotju z določenim disciplinskim postopkom ni zakonita Inšpekcija dela je pregledala neko tiskarno in knjigoveznico in je ob tem ugotovila, da je podjetje kaznovalo delavce z denarnimi kaznimi, brez prejšnjega postopka, predvidenega z zakonom in ne da bi za prekršek izdala pismeno odločbo. Glede na to nepravilnost je inšpekcija dela odločila, da tiskarna in knjigoveznica vme delavcem zneske, ki jih je odtegnila v imenu kazni za zakasnitev, izrečene v minulem in letošnjem letu. Tiskarna in knjigoveznica, ki ni bila zadovoljna z odločbo prvostopne inšpekcije dela, je poslala pritožbo višji inšpekciji z zahtevo, da se prejšnja rešitev šteje za nepravilno, ker se je podjetje ravnalo po določilih tarifnega pravilnika in delovnega reda podjetja, ki je osnova za utrjevanje delovne discipline. Dalje je v pritožbi utemeljevala kaznovanje s tem, češ da je prepozno prihajalo na delo precej delavcev (35 % članov kolektiva) in da je zato morala začeti s kaznovanjem ter se ni mogla, spuščati v birokratska zasliševanja in pisanja odločb, ker so na sestanku kolektiva sklenili, da je treba ka- znovati vse delavce, ki prihajajo prepozno na delo. Višja inšpekcija dela je' potrdila prvostopno odločbo in pritožbo zavrnila, ker je po členu 5 Uredbe o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev mogoče kaznovati delavca v najvišjem znesku do enodnevne čiste plače, s tem da skupni seštevek teh kazni v enem mesecu ne more preseči 10 % enomesečne čiste plače delavca. Prav tako je s predpisi predviden disciplinski postopek, da se lahko izreče disciplinska kazen. Delavca je namreč treba zaslišati prej, kot se izreče disciplinska kazen, in prav tako je treba preiskati primer zaradi utrjevanja disciplinske odgovornosti delavcev. Vsega tega podjetje v tem primeru ni storilo. Trditve podjetja, da je izrekanje denarnih kazni urejeno s tarifnim pravilnikom in delovnim redom podjetja, je zavrnjeno kot neutemeljeno, ker niti tarifni pravilnik, niti pravila podjetja ne morejo biti v nasprotju z obstoječimi zakonskimi predpisi oziroma s predpisi Uredbe o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev, ker je predviden ves postopek prej, kot se izreče disciplinska kazen. Potemtakem »birokratska zasliševanja« in »pisarjenje odločb« niso nobena nepotrebna stvar pri uresničevanju disciplinskih postopkov, temveč nujno potreben in s predpisi izrecno predviden postopek (»Socialna politika« št. 6 — Iz prakse republiške inšpekcije dela Srbije). Vprašanja in odgovori Vajeniško razmerje »Vajenec«: Kako je z dopusti vajencev, kdo jih priznava in kdo razporeja; kakšen je delovni Čas vajencev in Kakšna dela so za vajenca obvezna, in končno, ali je dopustno nalagati vajencu v prostem času razna druga pomožna dela, ki sploh nimajo nobene zveze z njegovim učenjem? — Odgovor: Vajeniško razmerje je urejeno z uredbo o vajencih (Ur. 1. FLRJ št. 39/52). V tej uredbi so naštete pravice, in dolžnosti podjetja oziroma obrtnika, pri katerem se vajenec uči, ter pravice in dolžnosti, ki jih ima vajence v Času svojega učenja. V tej uredbi je v 15. členu izrecno določeno, da ima vajenec pravico vsako koledarsko leto do plačanega letnega dopusta, ki traja 30 dni in ki ga mora vajenec dobiti v času velikih šolskih počitnic, in 7 dni za čas zimskih šolskih počitnic. Iz te določbe je povsem razvidno, da nima nihče pravico razporejati vajenčevega dopusta drugače kot je predpisano. Kaj meni upravni odbor zadruge o tem dopustu, je postranskega pomena. Upravni odbor ima v tem pogledu S£}mo to dolžnost, da skrbi za pravilno in zakonito ravnanje. Če upravni odbor sam daje vzpodbudo za nezakonito ravnanje pri vajenčevem dopustu, je pač soodgovoren za nezakonito ravnanje. Dolžni ln upravičeni ste bili, da bi nezakonitost in prikrajšanje v zakonitih pravicah takoj sporočili pristojni inšpekciji dela. Vsekakor to lahko Še vedno storite, kajti le na ta način bo verjetno možno dopovedati upravnemu odboru zadruge, kakšne so njegove pravice in dolžnosti v odnosu do vajenca. Isto veli a glede ostalih vprašanj. V 14. členu omenjene uredbe je določeno, koliko časa traja vajenčev delovni čas, vključno s praktičnim delom in teoretičnim šolanjem. Preko tega delovnega časa je vsako zaposlovanje vajenca nezakonito, .in kdor jo zagreši, odgovarja po 6. točki 30. člena omenjene uredbe. Nedopustno je, zaposlovati vajenca ponoči. Ravnanje, kakor ga vi opisujete, spominja skoraj na pojave grobega izkoriščanja pri ka-pitalističnem učnem gospodarju. Sem spadajo tudi primeri, ki J1" navajate, ko morate opravljati v prostem času po naročilu upravnika zadruge razna pomožna dela v zadružnem domu. Groba žalitev pa je, če se poslovodja ali upravnik spozabi tako daleč, da psuje vajenčeve starše. Ponovno Vam priporočamo, da na ravnanje opozorite pristojno inšpekcijo dela. V času predpisanega rednega Časa je vajenec dolžan opravljati vsa fizična nela, ki spadajo v področje poklica, za katerega se usposablja. V Vašem primeru spadajo sem tudi razna dela. ki so v zvezi z dobavo In odpošiljanjem raznega materiala Seveda takšna dela se opravljajo med rednim delovnim časom. Nedopustno jih je nalagati v prostem času, izven rednih delovnih ur. O dopustnosti takih del pa je treba upoštevati uredbo o prepovedi zaposli vanja žene in mladoletnika pri določenih delih. Prepovedano je namreč zaposlovati mladoletnika pri stalnem nošenju in dviganju velikih bremen na ravnem in trdem terenu. Ce smatrate, da gre v Vašem primeru za takšno težko delo, potem lahko sporočite posebni komisiji prj svetu za delovna razmerja olcrajnega ljudskega odbora, ki naj prouči, ali so fizična dela, ki Vam jih nalagajo, takšne narave, da so v smislu te uredbe prepovedana. Upokojitev k, Celje: Od celotne 31 let trajajoče delovne dobe ste bili 5 let in 10 mesecev zaposleni pri rudniških jamskih delih. Glede na to bi radi vedeli, ali Vara bo pri" znana za starostno pokojnino skrajšana delovna doba in za koliko. — Odgovor: Uredba o pridobitvi pravice do pokojnine in invalidnine zavarovancev, zaposlenih pri težkih delih sicer daje pravno osnovo za možnost, da *e prizna zavarovancem, ki so zaposleni pri težkih delih« skrajšana delovna doba za starostno pokojnino in seveda znižana tudi gornja starostna meja. Vendar za zdaj še n» posameznih odločb, ki naj bi določile, katere zaposlitvi se štejejo za takšna težka dela in pod kakšnimi pogoj1 sw skrajša delovna doba in zniža starostna doba. Prav tako še ni Zvezna ljudska skupščina sprejela zakona o sta" rostni pokojnini. Ker torej ni še ustreznih pravnih predpisov, lahko ugotovimo samo to, da še nimate pogojev za priznanje starostne pokojnine. Dodatek za otroško opremo J. A., Kočevje: Žena je rodila mrtvega otroka. KlJu^ temu, da je pred rojstvom nabavila vso potrebno opremi za novorojenčka, okrajni Zavod za socialno zavarovanji noče izplačati dodatek za to opremo. — Odgovor: Iz čl. 41-zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev sledi, da zavarovanec ne more dobiti podpore z8 opremo otroka, če se rodi mrtev otrok. To podporo pa obdrži zavarovanka, čeprav se otrok rodi mrtev, če jo )6 prejela pred otrokovim rojstvom. Podjetje za vzdrž. proge, Celje: Na kakšen način labk” postane progovni delavec kvalificiran? — Odgovor: Pre°" vsem naj omenimo, da uredba o strokovnem usposabljanj™ in o nazivih delavcev ir leta 1950 ne pride več v poštev. Sicer pa ta uredba ni poznala kvalificiranih in pol kvalificiranih delavcev, temveč je prav ta sistem odpravljal8* Zato Vaša trditev ne more držati, da so bili takrat vedeni po tem sistemu, ki je sedaj zopet veljaven. Sedaj seveda velja pravilnik o opravljanju strokovnih izPlt(L za kvalificirane in visokokvalificirane delavce tn n? °am znano, da bi izšel kakšen program za progovne delavc lab0 OKTOBRA 1955 # ST. 43 UTRINKI »DELAVSKA ENOTNOST« PROGRAMSKE MISLI IVANA REGENTA NA IZREDNEM KONGRESU Vzgoja in izobrazba poglavitni cilj dejavnosti prosvetnih društev (Nadaljevanje s I. strani) Primer, profesionalni intelektualci. . sčin pridobivanja znanja, svetnega nazora in etike ni člo-eku prirojen; človek ne pride 8 s°et s tako spretnostjo. Tako fetnost si mora šele priboriti. kako pride vsak posame-p8 sloj družbe do svojega nazo-8 in do svoje morale; poznati j^tode in sredstva takega procesa K izredno velika umetnost, lnte-ktualec, ki je svojevrsten profe-si možnost za izdelavo Mojega prepričanja, etike in svo- je, širše in globlje in nenehno rastoče naloge vežejo društva s člani vse domače družbe in naposled z ljudmi vsega sveta. V dobi poglabljanja socialistične demokracije pri nas, o dobi preorientacije naše gospodarske politike, mora tudi prosvetna dejavnost naših društev ustrezati novi potrebi razvoja naše dežele v smeri, o katero je nujno namenjena. Naša društva se niso odtrgala in se ne morejo odtrgati procesu domačega življenja, čeprav jih njihov prvotni in temelj- Tn »variš Ivan Regent je izročil zlato odlikovanje in diplomo za izredne zasluge pri delu Svobod tovarišu Tomu Brejcu k Drjega nazora pridobi ali p\ t?r. ^činoma abstraktno z dolgovi nim študijem, s ponavljanjem 2 dolgimi učnimi vajami. De-, °ec in kmet nimata za to niti .a$a niti nimata take možnosti, ePrao sta vsak za svoje delo b°r,i *2redno sposobna. Navadno Prideta do svojega nazora prak-cno. A7a tem poprišču bo imelo Zedseclstoo nove Zveze izredno foVgo dela, velike skrbi in se bo r°Palo praktično poučiti, kako Pfide vsak posamezen sloj do spolnosti, do znanja in do vzgoje. enibolj, ker nimamo za to še itn izdanih receptov. Tu bo 1 pia nova Zveza mogočno oporo sp ?obodah, ki so si o treh letih “Jega dela nabrale na tem post ,7Ctt veliko izkušenj, ki so po-(gi e enotne, si izdelale svoja na-eJp’ relativno krepke osnove infce sociolističnega humanizma, 8Q sp postale sposobne, razširjati rJjN znanje in svoj nazor izven k !a svojega poprišča. Mnogo izdrli glede tega imajo tudi »n ® Prosvetna društva. Na tem Z0^r,šču bo motala biti nova lo Za krepka opora Socialistične tJn\Ze . delovnega ljudstva. Naj-tiis nejše pa: je to, da Svobode čin* ^°*=e organizacije — vsaj ve-ne?rila ne — niso ozkosrčne, mar-Pan *° zel° elastične in celo eks-daZ Dne’ hnr je vse skupaj tudi Pro° Posodo za združitev vseh svetnih organizacij o eno samo *n° prosvetno Zvezo, pto °b°de, kakor sicer osa ostala (It.svchia in kulturno-umetniška nitnft>a’ 80 nstanovili z določe-da , Pomenom. Ne glede na to, ‘7-ob^eljni namen — vzgoja in stifaOzba članov v duhu sociali-Pan-a humanizma — ostane še čin- i kot poglavitni cilj, se na h'11 .in " " ^gojc ri-! ni namen včasih naravnost sili sredstva izobrazbe in „4* v navedenem duhu menja Pači 8 lem' do se menjavajo hidi*11 in sredstva, se menjava nazaj k začetkom njihovega življenja. Delavski sveti, komune, čedalje večje pritegovanje delovnih ljudi v upravo naše oblasti, vse to zahteva čedalje večje število nižjih in srednjih izobražencev, da ne govorim o potrebi naraščajočega števila kvalificiranih delavcev, katerih delo zahteva vedno več izobrazbe. Res je, da moramo graditi našo oblast, našo demokracijo, naše gospodarstvo in pospeševati razvoj našega družbenega življenja z materialom, ki z njim razpolagamo, z ljudmi, kakršni so pač tu. Ne gre drugače. Toda to gre le do neke meje in je opravičljivo le za določen čas. Večno se na tako stanje ne moremo naslanjati, ne moremo takega stanja večno opravičevati. Ne moremo večno pri tem ostati. Vsem našim ustanovam moramo nuditi potrebno število sposobnih ljudi, katerih je treba vedno več. In sicer ne smemo nuditi samo vedno več tehnikov, strokovnjakov, mojstrov svojega dela, čeprab so nam tudi ti potrebni. Dati ali nuditi moramo našim ustanovam tehnike, strokovnjake in mojstre svojega dela s humanistično izobrazbo in vzgojo, se pravi, da moramo nuditi našim ustanovam strokovnjake- izobražeoanje in vzgajanje ni na potrebni višini. Pri nas šepa marsikaj bolj zaradi slabe ali napačne vzgoje, kakor pa zaradi pomanjkljive izobrazbe. Osebno se mi zdi, da smo o naših šolah vzgojo popolnoma odtrgali od izobrazbe. Na univerzah smo uvedli kot katekističen predmet maksizem, o osnovnih šolah pa smo uvedli kot katekističen predmet moralno vzgojo. Saj se marksizem ne da odtrgati od ostalih predmetov, ker je treba vse predmete učiti marksistično. Prav tako mora biti morala ali etnka pričujoča pri učenju vseh predmetov. Ni mogoče deliti vzgoje od izobrazbe. To delitev smo podedovali še od srednjega veka, zdi se mi, da je čas, da jo odstranimo in osebno si mislim, da se bo morala nova Zveza ali njeno predsedstvo resno zavzeti pri oblasteh za enotnost vzgoje in izobrazbe. Mišljenje, da naša ljudska prosvetna društva nimajo kaj iskati pri višjih in najvišjih intelektualcih, ali pa, da ti poslednji nimajo kaj opraviti z ljudskimi prosvetnimi društvi, razen če so naprošeni za kakšno predavanje, je napačno in znabiti zelo škodljivo. Mi bi radi, da bi tudi visoki in najvišji itelektualci, sicer pa tudi ostali, imeli naša prosvetna društva za svoja; da bi o njih mogli in hoteli široko razviti svoje znanje, svoje intelektualne profesije o korist oseh članov društva in vseh občanov. (Ne bi rad, da bi si kdo mislil, da so namenjene te besede ali te misli samo intelektualcem. Namenjene so prav tako našim prosvetnim in kulturno-umetniškim društvom, ki tudi nimajo vedno in povsod pr a vilnih odnosov do intelektualcev.) Celo tudi tam ne, kjer so intelektualci našim društvom zelo naklonjeni. Saj so kraji, kjer se imamo zahvaliti samo učiteljem in učiteljicam, če tam društva obstajajo in napredujejo. Vsak narod potrebuje poleg nižjih in srednjih intelektualcev tudi do ločeno število višjih in najvišjih intelektualcev. Potrebuje jih tem več, čim bol j je narod gospodarsko in družbeno razvit. Potrebuje jih, da bi učili in vzgojili nižje in srednje intelektualce. Potrebuje jih, da bi s svojim znanjem in s svojo sposobnostjo dalje razvijali gospodarski in družbeni napredek naroda in da bi dalje razvijali znanost sploh. Toda značaj njihovega dela in njihove zaposlitve, zlasti značaj dela in zaposlitve višjih in najDišjih intelektualcev, jih odtujuje od ljudstva, postajajo kozmopoliti, tvorijo, ali streme za tem, da bi tvorili med seboj neko intelektualno elito in kot taki podzavestno vnašajo med množice misticizem in idealistične nazore. Ne domišlju-jemo si, da bi mogli tako stanje čez noč odpraviti; toda zbliževanje tudi višjih in najvišjih intelektualcev z ljudstvom, njihovo sodelovanje v ljudskih prosvetnih društvih bi jih zbližalo z realnostjo, z realnim življenjem, to dejstvo bi začelo polagoma blagodejno učinkovati na njihovo tem pa bi naj naši intelektualci dokazovali, učili, da smo po svoje vsi nekaki filozofi, da instinktivno po svoje vsi filozofiramo, da si skušamo vsi napraviti svoj svetovni nazor, in da si ga, čeprav podzavestno izdelujemo, da je vsak naš pogovor, tudi še tako neznaten, neko določeno filozofiranje itd. Tako bi začeli naši občani lažje poslušati filozofska in znanstvena predavanja sploh in se počasi osvobajati najrazličnejših predsodkov, ki jim danes grenijo življenje in onemogočajo vsak korak naprej. Naše prosvetno delo bi postalo lažje in uspešnejše. Nova Zveza Svobod in Prosvetnih društev, ki bo — tako se nadejamo — na tem kongresu ustanovljena, si seveda obeta marsikaj, česar po vsej verjetnosti ne bo mogla narediti, deloma zaradi pomanjkanja sredstev, deloma zaradi pomanjkanja kadrov. Nekatere stvari pa bo morala navzlic vsemu narediti, ali vsaj skušati, da bi jih naredila. Skušali bomo ustanoviti poseben prosvetni sklad, brez katerega bi ostalo vse filozofiranje o naših nalogah in vse govorjenje o programskih mislih prazno besedičenje. Pri tem se nadejamo, da nam Svet Zveze »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije Na Izrednem kongresu prosvetnih društev Slovenile so bili v Svet Zveze »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije izvoljeni naslednji tovariši: Albreht Roman, novinar; Baudek Dušan, učitelj; Bevk France, književnik; Berčič Miha, delavec; Boštjančič Franc, delavec; Bregar Rudi, delavec; Bračič Mirko, profesor; Brejc Marica, vzgojiteljica; Brejc Tomo, delavec; Burnik Janko, delavec; Ciglič Hinko, nameščenec; Eržen Jakob, delavec; Gašperšič Jelo, delavec; Gorečnik Hilda, delavka; Gorjup Ivan, delavec; Horvat Božidar, učitelj; Hace Matevž, delavec; Izop Jakob, delavec; Jazbinšek Avgust, nameščenec; Jerala Jože, učitelj; Kavčič Stane, delavec; Kalan Jožica, delavka; Kimovec Franc-Žiga, učitelj; Kociper Peter, učitelj; Kostanjevec Albin, nameščenec; Koren Karel, nameščenec; Komel Milan, uslužbenec; Kovač Pavel, delavec; Kranjc Justa, učiteljica; Kranjec Miško, pisatelj; Kvas Jakob, delavec; Liška Janko, profesor; Maroti Vinko, delavec; Mauser Ivan, nameščenec; Mežnar Franc, delavec; Miklavčič Zvone, profesor; Modic Lev, publicist; Pirher Aleksander, nameščenec; Razdrih Feliks, kmečki delavec; Regent Ivan, publicist; Ribičič Marinka, učiteljica; Rodica Franc, nameščenec; Seliškar Tone, pisatelj; Smolinski Mile, novinar; Svetek Andrej, nameščenec; Šercer Tone, nameščenec; škilan Jože, učitelj; Škorjanc Jože, šofer; Škrlj Franc, delavec; Som Ivan, delavec; Štefančič Lojze, učitelj; Trinkaus Vinko, delavec; Učakar Miha, nameščenec; Ule Tone, nameščenec; Vižintin Avgust, knjižničar; Vončina Karel, delavec; Zadnek Narda, učiteljica; Ziherl Boris, univerzitetni profesor; Zupan Janez, uslužbenec; Župančič Mirna, učiteljica. splošno dejavna prosvetna organizacija ne zanimala za ose vrste in stopnje našega šolstva, za način njihovega učenja in vzgajanja, za njihov učni program in za njihovo organizacijo. Prav tako se bo zanimala za ose zvrsti naših prosvetnih socialnih in gospodarskih ustanov. K temu bo še organizirala s pomočjo ljudskih Eli Žep' P/oces vzgajanja in izobra-re ‘v1!?, nazadnje pa do neke me-Tajr. u“i' sam poglavitni namen. daD° So prosvetna društva že PraJ° SD°j namen prerasla. Se Zop, da bo morala biti nova fea(o • ljudstvom, ki je napredo-eije ln bi kot družbene organiza-&i0„.Pnžle ob vsako družbeno Pro o ri ‘azl°gi, ki so obstajali za še 0l n{ uamen društva, večinoma (litji Jaiah in se seveda nujno UpD b°naoljajo. toda naloge dru-^°thni°-aiai0 čedalje večje, bolj dooo/:,rtraPe>' društva morajo za-Beč;p Slede izobrazbe vedno nenpi,na ilCDC starejših članov. Le Slnbljp 0 ^^je, rastoče, širše in »ičuipi nalpSe takih društev opra-1° njihov obstanek. Te več- Odlikovanci in delegati so po kongresu tudi zapeli. Tovariš Regent se je izkazal za zelo dobrega pevovodjo, saj so v njegovem »zboru« peli tudi znani dirigenti, kot sta Peter Lipar in Viktor Malovrh lastno življenje, na njihovo miselnost, na njihove nazore o življenju navadnih ljudi; začeli bi resno misliti o tem, da mora določena količina ljudi muskularno-živčno delati, če naj imajo tudi intelektualci možnost delati; spremenil bi se njihov odnos tudi do ljudskih prosvetnih društev in teh poslednjih do njih. Spočetka bi bilo morda dovolj, če bi skupaj z ljudsko-prosvetnimi društvi delali za to, da bi postopoma odpravili ali vsaj odpravljali izredno razširjen predsodek, da je filozofija, t. j. znanje, za navadne ljudi nedosegljiva in da morajo imeti opravka z njo le posamezni visoko izobraženi specialisti. Med Tovarišica Vida Tomšičeva, organizacijski sekretar Izvršnega komiteja CK ZKS, v razgovoru z Romanom Albrehtom, tajnikom Sveta Svobod in prosvetnih društev Slovenije bodo šle naše oblasti blagodejno na roko. Dalje bomo skušali delati za to, da bi omogočili s posebno štipendijsko politiko sinovom naših delavcev obiskovati višje gimnazije in najvišje šole. To zategadelj, ker bi radi pomagali ustvariti delavskemu razredu njegove organske intelektualce in ker bo naš nadaljnji razvoj demokracije, politične in gospodarske, potreboval vedno večje število nižjih, srednjih, višjih in najoišjih intelektualcev, ki naj bi bili predvsem delavskega poko-lenja. Zavedamo se, da bomo imeli tu velike, morebiti izredne težave, temhplj, ker ni naš namen zapirati šol drugim slojem. Tu bo treba delati za spremembo mentalitete naših delavskih slojev, ki gledajo na visoko izobrazbo kot na nekaj, kar ni za njih. Tej mentaliteti pripisujenm dejstvo, da imamo od 1951 do 1955 komaj 5 do ? °/» univerzitetnih slušateljev delavskega pokolenja in da tudi stanje na višjih gimnazijah ni o bistvu nič boljše. Nova prosvetna zveza bo morala dalje s pomočjo svojih okrajnih organov močno paziti, da ne bomo vzgajali v strokovnih šolah in strokovnih tečajih samo tehnične strokovnjake, marveč da bodo dobili učenci teh šol tudi dokaj splošne vzgoje, ali pa, da bodo mogli nadaljevati s splošno vzgojo ali izobrazbo, ki so jo zapustili v osemfazrednih osnovnih šolah ali o nižjih gimnazijah. Temu bo posvečala nova prosvetna Zveza posebno pažnjo. Nova prosvetna zveza, to je ooeza Svobod in Prosvetnih društev, ki jo na tem kongresu ustanavljamo, bo ogromna in nad vse aktivna družbena organizacija entuziastov prosvetnega dela. To imajo o mislih iniciatorji nove { rosvetne zveze. Več kot polovica članov njenih društev se že sedaj aktivno udejstvuje o raznih sek-cijah njenih društev. Bil bi zločin, če se tako močna in zavedno univerz in prosvetnih ter kultur-no-umetniških društev niz predavanj in tečajev. Skušala bo organizirati tiskanje marksistične literature in storiti vse, da bi moglo krepko marksistično uredniško jedro Socialistične misli redno podvreči resni konstruktivni kritiki vso našo gospodarsko, politično družbeno in prosvetno dejavnost. Nova Zveza se bo ukvarjala seveda tudi z amatersko umetnostjo. Prav tako, kakor sta se ukvarjali z amatersko umetnostjo Ljudska prosveta in Zveza Svobod. Če ne bi bilo med člani naših društev entuziastov, pravih odličnih entuziastov umetniškega amaterstva, bi bilo življenje našega delovnega prebivalstva izven meja nekaterih naših mest na deželi zelo bedno. Samo našim glasbenim in režiserskim šolam, našim glasbenikom, pevovodjem, pevcem, tamburašom in njihovim učiteljem, harmonikarjem, članom. orkestrov, našim igralskim družinam, našim recitatorjem, voditeljem lutkovnih gledališč in ostalim umetniškim amaterjem se moramo zahvaliti, če je kulturno življenje na deželi znosno, če dosežejo tudi našo deželo plemeniti sadovi naše prosvetne in umetniške dejavnosti. To je naša luč na deželi. In še to ne povsod. Imamo še danes kraje, kjer zaradi pomanjkanja sredstev in dvoran že dve leti niso videli niti filma niti dramske predstave. Delo amaterjev prosvetnih društev v delavskih centrih na deželi je ogromno, plemenito, vzgojno, družbi izredno koristno. Temu delu ne dajemo velike važnosti; celo pomilujemo tiste, ki se z njim ukvar- celo ma- ega. In vendar: kadarkoli pomislim na ogromno delo naših prosvetnih društev, na organizacijsko in administrativno delo, na vaje, ki jih morajo imeti za vsako predstavo, na pevske in godbene, tamburaške, orkestralne in harmonikarske vaje; na vaje v glasbenih in režiserskih šolah in tečajih, na vaje lutkovnih gledališč, na koncerte, predstave, na predavanja, na tečaje, ki trajajo po 8 do 10 mesecev na leto, na druge šole, na kilometre dolge poti ob mrazu, ob dežju in snegu, po blatu, katere prehodijo tečajniki, slušatelji, zborovodje, pevci, amaterji in predavatelji, tedaj me ima, da bi se vsem tem ljudem, vsem tem desettiso-čem, tem dobrim tovarišem v imenu nas vseh, vsega našega ljudstva toplo, od vsega srca zahvalil za prelepo in prekoristno žrtvovanje za naše delovne ljudi, za naš narod na deželi in v delavskih centrih. To so ljudje, ki si od svojega dela nič ne obetajo; ne obetajo si plačila, ne obetajo si privilegijev. Veseli in zadovoljni so, da morejo del svojega znanja, del svojega srca, del svoje duše darovati drugim za izobrazbo, za vzgojo in za razvedrilo. Na te ljudi se lahko naslonimo, na nje lahko gradimo. Ne bodo nas varali. Isti dan, ki je drugič gostoval pri nas Mali teater iz Milana z igro »Sluga dveh gospodarjev«, ki je bila že na vseh naših amaterskih odrih, je 155 harmonikarjev Svobode Tabor pri Mariboru, 155' mladih in veselih harmonikarjev od 6. do 14. leta priredilo nepozaben koncert v ljubljanski Filharmoniji. O tem koncertu je nekje v kotu objavil »Ljubljanski dnevnik« malo notico. Drugi naši dnevniki o tem koncertu ni- (Nadaljevanje na 6. strani) Jeseniški pionirji so toplo pozdravili tovariša Miho Marinka IZ N ASIH ORGANIZACIJ PROGRAMSKE MISLI IVANA REGENTA NA IZREDNEM KONGRESU Izravnati moramo razliko med mestom in vasjo (Nadaljevanje s 5 strani.) ! gram. Predvsem hočemo — vsaj so nič pisali, pač pa so Dsi nekaj delali bomo za to — ponavljam, dni trdili, da je bila predstava milanskega Malega teatra — prosim — Goldonijeva šaloigra * S luga dveh gospodarjev'!:, največji kulturni dogodek v Ljubljani. To je tisto znamenje kozmopolitiz-ma, ne internacionalizma. ki se je prijel — pa menda že davno — tudi naših novinarjev. 115 otrok, da bi večjemu številu sinov našega delovnega ljudstva zagotovili posečati in končati višjo gimnazijo in visoke šole, da bi na ta način — drugih načinov namreč ni — ustvarili delavske organske intelektualce. Dalje bomo morali pospeševati vzdrževanje in ustanovitev potrebnega števila ustrez- med seboj stalno in tesno povezani in učinkujejo nenehno drug na drugega. Večja prosvetna aktivnost na deželi, kakor sicer tudi v delavskih centrih, je nedvomno odvisna od večje in bolje organizirane ter zavedne gospodarske aktivnosti; toda ta poslednja je prav tako odvisna od večje in dobro organizirane prosvetne aktivnosti, nih tehnično-strokovnih šol, kjer ki nujno učinkuje na prvo. Svet bodo dobivali ali naj bi dobivali je enoten in nedeljiv. Tudi naj-učenci in vajenci poleg tehnično \ neznatnejša dejavnost učinkuje in Izredni kongres prosvetnih društev je pozdravil Ašer Deleon, tajnik Zveze prosvetnih društev Jugoslavije. pogumnih, nasmejanih, ponosnih na svoje znanje, na svoj prekrasen harmonikarski zbor. Slovenskim novinarjem se ne zdi niti vredno, da bi o njihovem koncertu, o tem resnično velikem kulturnem dogodku, kaj pisali, da bi ____________,__________________r_ otroke, ki so bili zjutraj o šoli v preveč odtujena mestu, dabizbli-Mariboru, ki so prišli zvečer kon- ževali mesto in delavske centre certirat v Ljubljano in ki so se z vasjo, čemur bo morala prispe-po koncertu odpeljali o Maribor, j vati tudi naša vas. Le-ta bo moda ne bi drugi dan zamudili šole, ■ rala delati tako, da postane da bi te otroke vsaj malo pohva- [ sčasoma enakovredna mestom lili. Imel sem vtis, da smo prišli in z delavskim centrom. Tu celo ob narodni ponos. j pa je treba naši vasi povedati, Res je: Svoboda in ostala pro- da sta enakovrednost in enako-svetna društva nimamo dobrega, j pravnost tesno povezani z enaki-prijateljskega tiska. Bolj važno mi dolžnostmi in da se bomo na- strokovne tudi humanistično, to je splošno, zgodovinsko in kulturno, umetniško izobrazbo in znanje. V oseh šolah naj bi bila vzgoja najtesnejše povezana z izobraževanjem, to je s poučevanjem vsem predmetov in vsakega predmeta posebej. Vzgoja naj bi tvorila z izobraževanjem enoto. Ustrezno tem načelom se bo morala ravnati nova 7veza tudi v svojem prosvetiteljskem delu za mlajše in starejše ljudi, ki so ne- j hali hoditi v šolo. Naše prosveti-teljsko delo ne bomo ločevali od amaterskega dela ali od umetniškega dela naših društev. Prosveta in umetnost tvorita končno dve veji istega debla, tvorita vzgojno in izobraževalno enoto. Namen imamo zboljšati in poglobiti prosvetno in amatersko delo tudi na vasi, skrbeti za to, da bodo imeli tudi na vasi, zaenkrat vsaj v občinah in v večjih naseljih, dobra predavanja, dobre pevske zbore, dobre igralske družine, se pravi dobre pevske koncerte in dobro igrane dobre igre. Po svojih močeh in s sredstvi, ki jih bomo imeli na razpolago, bomo skrbeli za to. da se vas ne bi čutila utegne močno učinkovati na velike pojave. le lani je imel Glavni odbor Svobode namen organizirati po deželi, kjer so na razpolago primerne dvorane z odri, simfonične koncerte in predstave naših mestnih orkestrov in gledališč. Ta ideja se nam ni posrečila, čeprav je bilo lani na deželi v večjih je, da napolnijo naši dnevniki kako stran z goli ali keglji. Uspeh vsake prosvetne dejavnosti, vsake, brez vsake izjeme, je odvisen . od slanjali na vasi na njene najnaprednejše elemente. Iniciatorji nove Zveze so mnenja, da bo morala nova Zveza i od programa, od organi- zelo skrbno paziti za čim večjo in zacije in od discipline. Brez teh hitrejšo likvidacijo nasprotij med treh komponent si ne moremo misliti nobene uspešne prosvetne dejavnosti. Le pravilna rešitev mestom in vasjo. To je seveda težak in dolgotrajen proces, rešitev katerega je združena dejap- vseh navedenih treh komponent nost gospodarskega in prosvetne-nam more nuditi uspešno prosvet- ga faktorja. Pri tem si ne smemo no dejavnost. Naj omenim mimo- misliti, da delujeta ta dva faktor-grede, ker si mislim, da imamo to ja za nek določen čas vsak po pravico in dolžnost, da kriza na- svoje, da gresta vsak po svoji šega šolstva, vseh stopenj, ki je latentna in ki jo sedaj rešujemo, ali vsaj skušamo rešiti, bo rešena le tedaj, če bomo vprašanje vseh treh komponent pravilno in harmonično rešili. Bodoča nova Zveza prosvetnih društev bo morala na rešitev vseh treh navedenih komponent skrbno paziti. Naš program ie zelo jasen. Namreč naš delovni pro- poti in da čaka ali da mora čakati prosvetni faktor, da bi gospodarski faktor dovršil svoje poslanstvo, da bi najprej ustvaril podlago, na kateri bi se kasneje prosveta razvijala. Tako gledanje ne bi bilo marksistično. Na svetu ni med seboj ločenih faktorjev, ki bi tudi za en sam trenutek drug za drugega ločeno delovali. Vsi pojavi na svetu so Med odmorom so se delegati zgrinjali pred Titovim domom in živahno razpravljali o prosvetnem delu krajih nekaj dobrih simfoničnih koncertov in predstav. Še več je bilo recitacij naših književnikov, katerim se tu javno zahvaljujemo. Tembolj, ker so imeli njihovi recitacijski večeri velik uspeh. Ljudstvo jih je hodilo rado poslušati in bi se lagal, če ne bi povedal, da so bili tudi politični rezultati takih recitacijskih večerov odlični, čeprav književniki niso hodili recitirat s političnimi pretenzijami. Prav tako sta gostovala v poletnih časih na deželi naš oktet in pevski zbor naših študentov. Mnogo so gostovale na deželi Svobode s svojimi godbami na pihala, s svojimi pevskimi zbori in igralskimi družinami. Vendar je vse to še premalo in so vsa ta gostovanja omejena večinoma na poletje, če morda izvzamemo književnika. Ampak v mestih je poleti in pozimi vse polno poučnih in razvedrilnih prireditev, ki dežela večinoma ne pride do njih, ali pa pride z velikimi stroški, kar ne morejo vsi. V mestih so muzeji, ki jih dežela nima. V mestih je stalna umetniška galerija, v mestih so predstave oper in najnovejših iger (čeprav včasih slabih), v mestih so redni dobri koncerti itd., itd. Vem, da ima bodoča Zveza ose to približati delavskim centrom in deželi. Ne moremo odrekati delavskim centrom in deželi kar nudimo prebivalcem mesta. In tudi ni prav, da bi bile te stvari težje pristopne delavcem in deželi lcot prebivalcem mesta. Voditelji bodoče Zveze si bodo morali omisliti način, kako te koristne lepote približati deželi, da bi tudi dežela z delavskimi centri mogla uživati vse dobrine od našega napredka, kateremu prispeva, in, da bi mogla korakati z napredovanjem dežele. Treba bo prirejati koncerte in predstave po deželi, ali , .. omogočiti deželi in delavskim cen- n)9 organizacije dela in organiza-trom z malimi stroški priti na razvedrilo v mesta. S tem si bomo tudi približali kmeta in zadru-garja in pospešili naš gospodar- Z zlatim »Odlikovanjem .Svobode'« I. stopnje so bila na Izrednem kongresu prosvetnih društev odlikovana sledeča delavsko prosvetna društva: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Jesenice Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Maribor-Tabor Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Trbovlje-center Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Zadvor. S srebrnim »Odlikovanjem .Svobode'« II. stopnje so bila na Izrednem kongresu prosvetnih društev odlikovana sledeča delavsko prosvetna društva: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Boh. Bistrica Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Hrastnik I Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Idrija Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Liboje Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Radeče Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ravne Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Zagorje-Toplice Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Zgornja Siška-Ljubljana. Na Izrednem kongresu prosvetnih društev Slovenije so bili z zlatim »Odlikovanjem .Svobode'« I. stopnje odlikovani naslednji tovariši: BEVK France, BERTONCELJ Ivan, BERČIČ Miha, BREJC Tomo, HUD ARIN Tone, MLAKAR Janez, REGENT Ivan. Na Izrednem kongresu prosvetnih društev Slovenije so bili s srebrnim »Odlikovanjem .Svobode'« II. stopnje odlikovani naslednji tovariši: Ambrožič Anton, Amšek Franc, Brejc Marica, Eržen Jaka, Gorjup Ivan, Jazbinšek Avgust, Jevšnik Franc, Kogoj Franc, Kostanjevec Alojz, Kumše Franc, Lah Stefan, Lipar Peter, Majdič Leopold, Malovrh Viktor, Miklavčič Vinko, Mraz Rudolf, Skrinar Jože, Svetek Andrej, Škrlj Franc. Toman Ivan, Trinkaus Vinko, Urlep Gvido, Vipotnik Albin. Vokač Jože, Zgank Nesti. ski in družbeni razvoj. Skrbeti moramo, da bodo vse naše kulturne institucije politično kulturne institucije in institucije kulturne tehnike. In to za vse občane. Rad bi, da bi naše Svobode ter naša prosvetna in kulturno-umetniška društva nudila našim občanom čimveč prosvete in čim-več kulturnega razvedrila. Rad bi pa tudi, da bi naša Zveza Svobod in prosvetnih društev tudi drugače, direktno sodelovala pri ustvarjanju novega človeka, ga navajala na organizacijo in na disciplino. Omenil sem, da je vprašanje prosvete vprašanje programa, organizacije in discipline. Toda tudi zboljšanje, povišanje našega življenjskega standarda je vprašanje organizacije in discipline. Kajti pri nas je še vse premalo organizacije in discipline. Imamo podjetje, kjer so delavci zaradi male okvare električne peči 16 ur sedeli brez dela, za katero so bili plačani. Pa tu ne gre samo za pomanjkanje zavesti in discipline pri delavcih, gre tudi za organizacijo v podjetju. Kako si more podjetje privoščiti, da dovoli delavcem 16 ur sedeti ali se sprehajati po fabriki brez dela? Ali ni to vprašanje organizacije dela v podjetju? Imamo podjetje, kjer so vlili delavci devetkrat kos nekega stroja. Kaj si mislite, kaj bi se zgodilo kapitalistom, ki bi tako delali? Tu je vprašanje zavesti in pazljivega dela delavcev, je pa tudi vpraša- cije sploh v podjetju. In to niso še najslabše posledice pomanjkanja organizacije in discipline v podjetjih. Lahko bi vam navedel še več drugih hujših primerov. Niso vsega krivi delavci, niti od-daleč ne. Toda oprašanje discipline je vprašanje delavcev. Delo v podjetju brez discipline, brez stroge discipline je opereta. Povečanje naše produkcije je predvsem oprašanje organizacije in discipline. Čimprej bomo več producirali, tem prej se bo naš življenjski standard dvignil. Glede tega more in mora odigrati važno vlogo tudi Zveza Svobod in prosvetnih društev. Če bo dejavnost te Zveze pravilna, na višku, ne bodo njene organizacije samo izobraževale, vzgajale in lajšale življenje delavcev in delavk, marveč bodo tudi v znatni meri pripomogle k dvigu našega standarda, bodo krepka opora naši oblasti pri njenem delu za zboljšanje življenja našega prebivalstva. Bodo zares prosvetne ali kulturne in kulturnopolitične ustanove delovnega ljudstva, kateremu bodo svetile na poti v lepšo bodočnost. Učiti moramo delavca discipline, ali ga navajati nanjo tudi pri naših prireditvah. Komunizem bo rezultat najzavednejše discipline in odlične organizacije. Prva in druga morata priti v kri in meso vsakega delovnega človeka. Zato moramo skrbeti tudi mi v organizacijah pošolske izobrazbe in vzgoje, da pomagamo nuditi našim delovnim ljudem ne le kul turno razvedrilo, marveč tudi tiste vodilne in tehnične sposobnosti, ki jim bodo šele omogočale, da postanejo resnični organi naših podjetij in vod1^ organi naših komun. j, V okviru teh programnih sli naj bi delala nova Zveza % bod in prosvetnih društev. tako, da bi njen obstanek čfr.. in občutili ljudje na deželi, v fr lavskih centrih in v mestih, r bi se mogli vsi nasloniti nanjo F svojem prosvetnem delu. . * Za vse to delo, zato da bi “j, to delo uspešno, bo Zvezi P°}T<>$ na organizacija niza večjih srednjih knjižnic v mestih in seli ter dobro opremljenih nic. Ne bi rekli, da nismo naJ.tt poprišču nič naredili. Naredi' smo premalo in nova Zveza ... morala s začetim delom nad1"^ vati. Knjižnice so najdražjo najvišji tip prosvetnega delajh.fr delo z njimi tudi počasno. K™«. niče rastejo počasi, toda se ne!jj, rajo. Treba jih je le obna^rfr Treba pa bo tudi ustanfr.fr knjižni zakon, da ne bodo kji niče odvisne od milosti. Preds . stvo in Glavni odbor ali * Zveze bosta morala posvetiti gP’;; šanju knjižnic mnogo časa jP j več skrbi. Vprašanje knjfrfr mora priti takoj na dnevni r operativnega dela nove Zveze- ^ Če se bo vodstvo nove ravnalo po teh programnih srrl tiicah. ali mislih, če ne bo P°.fr bilo na organizacijo in na fr: plino, posebno še, če bo dej če bodo vsi člani njenega oodfr r I delali, delali tako, kakor teh programnih mislih poVe; j« tedaj uspeh ne more izostat1 g. tudi ne bo izostal. Delati p° Lj I gramu organizirano in discipjfr y rano, pomeni zagotoviti si »Rumeno kolerabo vendar, kakor včeraj,« je odvrnila služkinja. »Ah, ah, in potem?« »Sir brez točk.« »Ah, ah!« je dejal Luc. Pogledal je Jean-Frangoisa z izrazom krivde na obrazu. »Ostalo je še malo surovega masla, ki ga je prejšnji teden gospa poslala z dežele,« je rekla služkinja, »a ni kruha, da bi ga nanj namazali.« »Imam polno krušnih kart,« je zavpil Jean-Francois. »In celo ...« Spet je obmolknil. Te karte je ukradel za odpor neki nameščenec na županstvu in Jean-Frangois bi to bil skoro izbleknil. »In celo pustim vam jih lahko,« je dodal Jean-Frangois. Služkinja je z nekakšno pohlepno trdoto pograbila krušno karto in odbrzela v pekarno. »Slabo si preskrbljen,« je dejal Jean-Fran-gois s povzdignjenim glasom bratu. »In vendar si bil sladokusec.« »Sem še,« je vzdihnil Luc, »a kaj hočeš...« »Kaj pa črna borza, si nič ne pomagaš z njo?« je vprašal Jean-Frangois. »Stara Marion se boji orožnikov in jaz...« »In, ti tudi, Saint-Luc,« je dejal Jean-Frangois zelo ljubeznivo in malce zaničljivo. Jedla sta v kuhinji, ki je bila edini kurjeni prostor. Luc je obdržal plašč in čepico. »Nabiram toploto.« je dejal. »Ej, meni je bilo davi dvakrat vroče,« je zavpil Jean-Frangois. Zopet je obmolknil in razložil: »V teh prenapolnjenih vlakih in podzemski železnici te kar duši.« Tisti hip se je Jean-Frangois spomnil na preprodajalca pohištva in se pokesal, da je zavrnil njegovo povabilo. Potem se je *tega sramoval. Ljubša bi mu bila klobasa kot družba brata, ki ga ni videl dve leti. Ko pa ga je Luc izpraševal o podrobnostih potovanja, je razumel, da je zato tako hrepenel za prodajalno z rabljenim pohištvom, ker bi bil tam lahko pravil o svojem ponarejenem ,Ausweisu1 in pokazal kako odlično je napravljen. Lahko bi povedal od kje izhajajo krušne karte, na dolgo bi govoril o svojih dveh dogodivščinah na potu in še o drugih ter se smeial nemškim in francoskim policajem. In starinar, čigar skladišče je služilo za shrambo, ngpHim Njegov pogled se je srečal z Gerbierovim. Felix je stisnil pesti, a ni izgovoril do l pisemski nabiralnik in prostor za zvezo, bi tudi vedel povedati sto čudovitih zgodb. Jean-Fracois je čutil, da mu je bil prekupčevalec, katerega je komaj spoznal, bližji kot brat, ki mu je bil od nekdaj drag in ga je tudi danes ljubil. Z njim pa ni imel ničesar skupnega razen spominov. Življenje, resnično življenje z vso svojo toplino, z vsem globokim in mogočnim bogastvom, je delil samo z ljudmi kot je Felix ali Bizon, ali ono jetično delavko ,ki jo je dva dni skrival, ali strojevodjo s svetlimi očmi v sajastem obrazu, ki mu je pomagal prenašati orožje. Med vojno je Jean-Frangois tako čutil za tovariše v svoji enoti. A tedaj je lahko govoril o njih in svojem življenju med njimi s komur je hotel. Sedal je bilo treba vsem vse skrivati razen pred tovariši odpora. To so bili sedaj njegovi ljudje. Felix je Jean-Frangoisu dovolil tri dni bivanja v Parizu, a ta je še isti večer sedel na vlak, ki ga je odpeljal proti jugu. Pozneje je zatrjeval, da ga je slutnja spravila na pot. Medtem ko je Jean-Frangois kosil s svojim bratom v ulici Muette, je Gerbier v Lyonu sprejel Felixa. Dobila sta se v neki gledališki poslovalnici. Ravnatelj je posodil svojo pisarno Ger-bieru, ki je tako lahko sprejemal najrazličnejše osebnosti, ne da bi vzbujal pozornost. Ljudje, ki so najbolje poznali Gerbiera in Felixa, niso v njunih odnosih opazili nobene spremembe. Toda odkar sta izvršila obsodbo nad Paulom Dounatom, je bila med njima neka prisil j enost, kadar sta bila sama. Zato sta govorila malo hitreje in z malce bolj napetim glasom kot sicer. »Naročil sem, da pride, ker je sila,« je dejal Gerbier. »Napravili so hišno preiskavo pri našem prijatelju zdravniku v jugozahodni četrti. Prebrskali so vso stavbo. Slučajno se tega dne ni skrival tam nobeden naših. Zmazal se je, a zatočišče je izgubljeno.« »Vidim, vidim,« je dejal Felix. »Koliko je vseh oseb, ki bi jih bilo treba spraviti v Gibraltar?« je vprašal Gerbier. »Dva kanadska častnika od komandosa iz Dieppa, saj veste, in trije fantje od R. F. F., pa dva Belgijca, ki so ju Nemci oskodili na smrt.« »Je še en naš radiotelegrafist, ki se gre izurit v Anglijo in neko dekle,« je rekel Gerbier. »Tako bi jih bilo osem. Kje bodo čakali na podmornico?« »Preklemana reč! Zdravnikova hiša je bila tako prikladna. Spet kakšen Doriotov vohljač. Jaz bi jih ...« nila sta se Dounata. -v- »Za to zaenkrat ne gre,« je naglo rekel u bier. »Kam jih bomo spravili? « V »Ali jih ne bi mogli posamezno spusti0 vasi?« je vprašal Felix. ^ »Ne,« je odvrnil Gerbier. »Ze počenjaj0 umnosti. Kanadski polkovnik hodi v kaV3^ Domišlja si, da govori francosko brez titijc. naglasa, pa vsakdo ve, koliko je ura. PreblVč^ so zanesljivi in orožniki prav tako, a zadOŠ& sama klepetulja. »Ali pa pijanec,« je dodal Felix. > »Poleg tega se podmornica vrača s pod'n*’ je nadaljeval Gerbier. «1? »Sporočilo, kdaj bo priplula, bomo dobiti (s zvečer, tik pred odhodom. Zato morajo biti zbrani v bližini.« t- Felix je počasi drgnil svojo plešo, dokly postala tonzura rdeča. p8 »Lahko si belim glavo kolikor hočem, * f tej obali razen doktorja nimamo nikoga1"’ dejal. fr- »Torej je treba preiskati okolico in na)v^t sestvo, gostilno, tovarno, ki bo sprejela ljudi,« je pribil Gerbier. »In to prej kot V 05 inštiridesetih urah!« »Tvegano je,« je rekel Felix. »To dobro vem,« je pritrdil Gerbier. bjl Mislil je na brzojavke, ki jih je včasih iz Londona, v katerih je glavni stan izra*H or čudenje zaradi zakasnitve in neprevidnost ganizacije. Dodal je nekoliko trpko: ^e- »Nismo zavarovalna družba proti vsem ganjem.« je »V kakršnih prilikah delamo, bi dejal, raje nasprotno,* je menil Felix. ,g V »Vse je odvisno od človeka, ki ga boSv,> brali za to nalogo,« je povzel Gerbier. -»Ni da ie organizator ail nosebno darovit. Potr„ S da je organizator ail posebno darovit. je odločnost, predvsem pa zmožnost Pr^.vne5e' nagle presoje ljudi, na katere se lahko 231 mo. Vprašanje nagona.« »Vidim, vidim,« je rekel Felix. »Imamo Jfrf prav umerjenega za to. Moj tovariš iz v0-1 dni. Vi ga niste nikoli videli, a saj veste 0 $ govorim. Ima voh kot lovski pes. Le šk° fro' je v Parizu. Davi je moral izročiti Dubois oddajnik.« KULTURNI ZAPISKI Z IZREDNEGA KONGRESA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE bogate, vzpodbudne misli za nadaljnje delo Nadaljevanje s 1. strani 0°zuravne šopke rdečih nageljnov. Kot prvi govornik je stopil a oder France Kimovec. Dejal da predstavlja kongres orga-'frcijo, ki zajema o svojih vrstah Koli 100.000 delavcev, uslužbenko, delovne inteligence in kme-°°, združenih v 150 delavskih Pr°svetnih društvih »Svoboda« p drugih prosvetnih društvih. . °. strukturi članstva prevladu-^lo delavci, uslužbenci in delov-6 inteligenca. Obseg dela v društvih je zelo Pester. Društva imajo največ rarnskih in pevskih sekcij. Po iim s^ede instrumentalne n šele na četrtem mestu so izo-1 sredstev imajo premalo, da bi mogli svoje zamisli vselej uresničiti. Društva v resnici postajajo vse bolj praktična šola družbenega vodstva.« Nato je tovariš France Kimovec govoril o občinskih, okrajnih in republiških vodstvih. Povedal je, da okrajna vodstva niso dobivala od republiškega vodstva o zadostni meri celovitih kulturnopolitičnih napotkov za delo. V glavnem so tem vprašanjem posvečali večjo skrb le okrajni komiteji Zveze komunistov in okrajni odbori Socialistične zveze delovnega ljudstva. Govoril je tudi o škodljivih pojavih administrativnega vodenja prosvete ter ana- 0 0 10 Ji? k ulSvobode« v° D večji meri, kot druga■ dru-0Pa’Poizkušala pritegniti v svoje Krdjc delovnega človeka tudi v Pjostem času. Zato imajo tudi ne-društva v svojem sestavu Portne in telovadne sekcije. tn,/ še društva,« je dejal 0 °ariš France Kimovec, »katerih °dstva še niso dorasla zadovolje-Jfju kulturno političnih potreb re'ovnih ljudi na njihovem te-j6ntt. zato kličejo za ureditev za-v njihovem obsegu na pomoč zpe organe Zveze. So na primer rti'l°D°ri zaradi nerazumevanja levega dela s strani gospodar-Q . organizacij, zlasti zadrug na b0S1, Pa tudi proti ljudskim od-nih°m tn poedinim članom lokal-za .podstev in političnih organi-Ucih To kaže. da v vodstvih dru-tiz° n,so vselej kulturno in polije a o najbolj razgledani ljudje, to im resnmni borci za socializem, pa Pak tudi še ozkosrčni, pri tem n^na<*elni posamezniki. Ven-ra Jo tega postopoma vedno bol-'' kar se odraža v vedno dnJ~fTn tn samostojnejšem delu da tahko rečemo, da bil? Prošti tisto obdobje, ko so 0r Ppbudniki raznih dejavnosti n* Pa tudi referenti organov dr,J f tn da je zaživela iniciativa steo, le sposobnih ljudi in liziral slabosti, ki so zaradi tega nastale. Drugi kongres Zveze delavskih prosvetnih društev »Svoboda«, maja 1954, je bil praktično že kongres vse Ijudskopronvetne dejavnosti, saj so poročila, kakor tudi razprava na tem kongresu zajela delo »Svobod« in drugih prosvetnih društev »Spričo različnih metod dela enega in drugega vodstva — Zve-za »Svobod« je delala neposredno z društvi, Ljudska prosveta z okrajnimi odbori, ti marsikje z občinskimi in šele občinski z društvi — je moral na terenu nastati položaj, ki ni ravno spodbujal k delu. V tej situaciji se je postavilo vprašanje, ali iti na dve popolnoma ločeni zvezi, ali na dve zvezi, povezani po višjem organu, na primer svetu, ali pa obe zvezi združiti v eno s posebnimi, zahtevnejšimi dolžnostmi do delavskih prosvetnih organizacij, kar bi po vseh dosedanjih izkušnjah dajalo celotnemu kulturno-pro-svetnem delu jasnejšo, socialistično, kulturno-politično usmeritev. To pa bi istočasno pospešilo proces osamosvojitve društev ter afirmacijo socialističnih sil tudi na vasi. Posvetovanja v okviru obeh zvez so pokazala, da teren potrebuje tako rešitev in zato smo s tem prišli tudi pred današnji izredni kongres, ki naj bi pomenil za obe organizaciji korak naprej, v nakazani smeri.* Nadalje je tovariš France Kimovec govoril o izobraževanju delavcev ter ugotovil, da je na tem področju Ljudska prosveta ustvarila bazo za uspešnejši napredek izobraževalnega, dela. Referent je govoril tudi o kulturni zabavi, ki so jo skušala društva reševati na različne na- , ... čine. Uvedla so vaje za družabne J? nase organizacije, pa plese, prirejala od časa do časa j b ° lJlJ er e s za pol it i c ne in vesele večere z zabavnim progra- \c‘ru ZP ene probleme po-mom, o okviru društev so nasta- j rase‘-< jali manjši plesni orkestri. Pre- \ Po krajšem odmoru, ki je sledil vladooala je miselnost, da so naša ! referatu tovariša Kimovca, je društva zgolj središče umetniške , verifikacijska komisija sporočila, in resne — škoro znanstvene de- da prisostvuje kongresu 50? dele- Delegati kongresa so poklonili tovarišu Mihi Marinku šopek rdečih nageljnov šolah; Branko Rudolf o širjenju kulturo znatno premalo. Odskup-razumevanja likovne umetnosti nih 5 milijard ?62 milijonov iz-ter Lev Modic o pomembni vlogi datkov za prosveto in kulturo do-izobražencev pri prosvetnem delu bijo prosvetna društva in njihove in kako nujno je, da ti sodelujejo organizacije 96 milijonov, z delavskim razredom in mu! Komisija je predlagala, da pomagajo k vsestranskemu na- j izda naša skupščina uredbo ali predku. j zakon, s katerim bi prišli pro- L? ^ r nu7? an i a na osrednji po kompliciranem, visoko kvalificiranem delu, po delavcih, ki obvladajo s svojo tehnično izobrazbo in z do podrobnosti izvežbano delovno spretnostjo komplicirane delovne operacije. Sodobni viri energije in sodobna mehanizacija proizvodnje osvobajajo človeka ze Pdruštvom Zve »o da za T>r 0 na o s r e ant em amaterske prodih %e dejavnosti v n a -čo j družbenih prilikah , * 71 a problem i z ob r a -sli« nJa in vzgoje o dr a-Poj delovnih ljudi, še v an. G i pa n a izobraže-Stv ae in vzgojo delav- mi’ Prosim. da pred in odiilm zb°rom, ki bo razsojal hu . tem predlogu v ime- hih ^jočih amaterskih prosvet-voljnk-i!itov, ki s svojo prosto-Oatg ” Prosvetno dejavnostjo bo-nih L,.e. in dober milijon delov-hjih0,,' Ki vsako leto obiščejo drt>bn e- ^r7reditve. nekoliko po-bovnrJ^ utemeljim in obrazložim r d“ni predlog. r&slih r,az-vanje in vzgoja od-delovnih ljudi sta postali za slehernega človeka v naši deželi, ki napredno ih socialistično misli ter čuti, kategorični imperativ. Dve elementarni družbeno ekonomski dejstvi sta nas vse skupaj postavili pred ta imperativ: Neverjetno hiter razvoj proizvajalnih sredstev in uvedba ter razmah družbenega upravljanja. Prav tako realnd dejstvo je torej pospešen razvoj in modernizacija proizvajalnih sredstev v naši deželi, ki ju delovni ljudje s svojimi delovnimi veščinami in družbeno gospodarskim obzorjem marsikdaj že ne dohajamo dovolj uspešno, in silno realna vizija o velikanski tehnični revoluciji, ki jo bodo povzročili novi viri energije v gospodarstvu. Ta vzpon proizvajalnih sredstev zahteva vsestranski in temeljit tehnični in družbeno gospodarski napredek delovnih ljudi. Čimbolj se uveljavljajo v proizvodnji sodobni viri energije, kot so elektrika, atomska energija itd., tem bolj odpada potreba po enostavnem, nekvalificiranem, težaškem delu in raste zahtevnost Tovariš Roman Albreht, tajnik Sveta »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije, je poročal na izrednem kongresu o delavskem izobraževanju. težaškega, enostavnega, enostranskega dela, ki je v duševnem pogledu silno malo zahtevno in ki je skozi desetletja onemogočalo delavcem vsestranski duhovni napredek, ker jim je sproti izpilo njihovo življenjsko silo in jim ni dovoljevalo nič drugega kot zgolj enostransko izpopolnjevanje običajne, preproste delovne rutine. 2e danes so tudi pri nas proizvodna podjetja, v katerih za neuke težake sploh ni več dela. V takih podjetjih terjajo proizvajalna sredstva samostojne, tehnično zelo razgledane in za opravljanje kompliciranih delovnih operacij zelo izurjene delavce. V to smer gre sodobni tehnični_ razvoj in to z neverjetno naglico. Človeštvo, zlasti delavski razred, ki temu razvoju utira pot s svojim delom, se teh vizij bodočnosti lahko samo veseli. Seve-da. pa mora s takim tehničnim napredkom računati in se usposabljati za to, da mu bo kos. > | Če primerjamo razvoj proizvajalnih sredstev in potrebo po Istočasnem razvoju delovnih ve-sčin delovnih ljudi z mišljenjem,! je za delavca pač vsakdo do-aar, da je za delavca predvsem Usti, ki se iz kakršnih koli vzrokov ne more šolati, potem šele v celoti razumemo, kako konservativna., zaostala in škodljiva je taka miselnost. Nasprotno bo kmalu res: kdor ne bo temeljito splošno in strokovno izšolan, ne bo imel kaj iskati v proizvodnem Podjetju. Tega se moramo presneto jasno zavedati, zlasti se morajo tega zavedati delavci in delavski naraščaj. Pa tudi kmečki ljudje se morajo jasno zavedati, da bo tehnični napredek tudi v kmetijstvu zahteval visoko izšolanih in usposobljenih delavcev, ker bo sicer kmetijska proizvodnja kar naprej zaostajala za razvojem industrijske proizvodnje. Seveda pa potreb po izobraževanju in vzgoji delavcev, ki nastajajo zaradi tehničnega napredka proizvajalnih sredstev ne čv- Razsodnejši kapitalisti so začeli opažati, da postajajo klasična sredstva za izžemanje delavčeve delovne sile, pri današnji stopnji razvitosti proizvajalnih sredstev v zahodnih industrijsko visoko razvitih deželah, že nezadostna, da bi bilo mogoče povečati delavčevo storilnost, da pa so nekatera izmed teh sredstev že celo zastarela. Spoznali so, da so organizacija dela, normiranje in drugi tehnični pripomočki tako izpopolnjeni, da se z njimi ne da tirno samo pri nas, ampak jih na • več pritiskati na delavce, da bi še svoj način čutijo v vseh deželah] nadalje povečevali svojo storil-po svetu, ki se tehnično razvija- ' nost, ampak so nasprotno ugoto-ja Razlika med izobraževanjem' vili, da bi nadaljnji tovrstni pri-odraslih ljudi v različnih deželah tisk že resno načel elementarno — in Se v njih med različnimi družbenimi gibanji — je le v tem, in to je bistvo stvari, iz kakšnih pobud nekdo skrbi za izobraževanje in za vzgojo odraslih in kakšne cilje ter smotre s tem zasleduje. V zahodnih kapitalističnih deželah so, recimo, začeli kapitalisti gibanje za uvedbo »človeških odnosov« v gospodarstvu, ki v svojem okviru posveča ogromno pozornost tudi izobraževanju in vzgoji delavcev. Na prvi pogled bi človek sodil, da so se kapitalisti spreobrnili in da so poslali dobri ter usmiljeni z delavci iz nekih dejansko človeških pobud. Toda bližje poznavanje gibanja za uvedbo »človeških odnosov« v tvorno silo delavcev. Istočasno so ugotovili, da je s stališča proizvodnosti v visoko razvitih industrijskih podjetjih samovoljno in surovo ravnanje mojstrov ter uprave podjetja z delavci že postalo skrajno nevarno. Edini činitelj, ki lahko še povoljno vpliva na povečanje delavčeve storilnost bi bilo, v sodobnih podjetjih, s skrajno, do podrobnosti dognano organizacijo dela, ugodno duševno razpoloženje delavcev, občuten napredek njihove izobrazbe ter nazorska neodvisnost delavcev od socialističnih delavskih gibanj in njihovih nazorov. »Odnos družbenih sil je nujno narekoval politiko »sodelovanja«, to je večjega zanimanja delav- gospodarstvu in v zvezi s tem za „„ u.=<.i delavsko vzgojo jasno raziskava I stva za delo in za uspehe dela prave vzroke te »dobrodušnosti« I kapitalistov. | (Nadaljevanje prihodnjič.) »DELAVSKA ENOTNOST« IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO 28. OKTOBRA 1955 # ST. 43 ŽRTVE V KENIJI Iz Nadrobi j a, glavnega mesita Kenije, poročajo, da so angleške kolo-maJne čete v zadnjem letu ubile 2972 Kenijcev, medtem ko so Angleži izgubili le 22 vojakov. Ubitih je bilo tudi 6 angleških priseljencev in 52 domačinov. ki so sodelovali s kolonialno upravo. . Iz istega poročila, ki ga je objavila agencija AFP, je tudi razvidno, da so kolonialni vojaki ubili od oktobra 1952. do oktobra 1954. leta, 8209 Kenijcev. V istem času so kolonialne enote izgubile 847 vojakov. Padlo je tnidj 1296 civilistov, med katerimi je bilo 26 Evropejcev. V zadnjih treh letih so torej kolonialne sile ubile 11.181 domačinov. Ti podatki o nasilju angleških kolonizatorjev v Keniji pravzaprav ne potrebujejo komentarja. Vendar bi rad opozoril na veliko razliko med številom padlih Kenijcev in angleških vojakov. C e so podatki točni in so torej Angleži izgubili v zadnjem letu le 22 vojakov, Kenijcev pa je padlo 2972, potem je jasno, da kolonialne čete streljajo neoborožene domačine, da bi ustrahovale kenijsko ljudstvo in obvarovale kolonialno vladavino. STAVKI V TEŽAŠKEM PRISTANIŠČU V četrtek so v Trstu stavkali pri; stan iški delavci. Stavko so nadaljevali sindikati zato, ker delodajalci niso hoteli ugoditi njihovim mezdnim zahtevam. REZULTATI VOLITEV V BRAZILIJI Kubiček je zmagal Za predsednika Brazilije je bil izvoljen Juscelino Kubiček, ki ga podpirajo socialdemokrati in Vargasova delavska stranka. — O spletkah reakcije, o Kubičekovih nasprotnikih in tveganih kompromisih Pri volitvah za predsednika Brazilije je zmagal Juscelino Kubitschek, ki je po dosedanjih poročilih dobil 2,996.589 glasov. Ostali predsedniški kandidati so dobili: general Juarez Tavora 2,575.993 glasov, Ademar de gal), je desničarski kandidat Tavora razširil govorice, da zmage Kubitschek a ne morejo potrditi, ker so ga. podpirali komunisti, in da bi bilo zato potrebno njegove glasove razveljaviti. Komunistična partija je J. OJ V C*. I tz-g uv » VIJ »*• » » * ",11» J vz Barros 2,200.615 in Pl mio Salgado 60.901 namreč 1954. leta, ko je bila še le- glasov. Kubitschek je bil kandidat socialdemokratov in Vargaeove delavske stranke. Podprla ga je tudi ilegalna komunistična partija. Volili so ga delavci in nacionalna buržoazija. Obljubljal je nadaljnjo (v glavnem nacionalno) industrializacijo dežele ter ohranitev socialne in delavske zakonodaje. galna, dobila skoro pol milijona glasov. Če te glasove odštejemo od glasov. ki jih je dobil Kubitschek, potem bi zmagal Tavora. Kubitschek pa je naletel še na precej drugih težav. Vojaški krogi, ki so vedno bili precej močni in so vedno hoteli imeti glavno besedo v deželi, ga nič kaj prijazno ne gledajo. Vojska lahko Kubitschku veliko škoduje. Spomnimo se samo politične kariere pokojnega predsednika Var General Tavora je bil kandidat demokratske nacionalne unije. Pod- _ - - —— - . , . pirali so ga klerikalci, veliki indu- gasa.^ Leta.^1937^ je z vojsko prišel na st rial ci in tuji kapitalisti. Ademar de Barros, ki je eden najbogatejših brazilskih kapitalistov, je imel na svoji strani del boga- 3 WUpre7^i KS postalo jasno, da je Kubitschek zrna vojaškimi krogi, ki tej politiki i sprotujejo. V Kubitschkovj socialdemokratski stranki so vsi družbeni sloji, od delavcev in kmetov do veleposestnikov in industrialcev. Zato s© stranka zavzema za »razredni mir«, njen program pa sloni na kompromisih med delavci in kapitalisti. oblast, 1945. leta ga je vojska vrgla, leta 1950 se je sporazumel z vojsko in spet prišel na oblast, čez štiri leta pa so ga vojački krogi prisilili, da se je ustrelil. Kubitschek, ki hoče nadaljevati Varg a sovo politiko, se na- Kubitschek se najbrž zaveda moči svojih nasprotnikov in slabosti stranke, ki ga podpira, zato skuša s kompromisi uspavati domače in tuje nasprotnike. To Pa je dokaj tvegana pot, po kateri lahko Kubitschek daleč pride ali pa tudi ne. OB KONCU RAZPRAVE MED PREDSTAVNIKI NORVEŠKE DELAVSKE STRANKE IN DELEGACIJO SOCIALISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE KORISTNI RAZGOVORI Neposredna izmenjava izkušenj med socialističnimi silami poss' meznih dežel lahko samo koristi mednarodnemu delavskemu gibanju pravljala s predstavniki norveške lavske stranke o najvažnejših P. Pisali smo že, da je delegacija Socialistične zveze Jugoslavije, ki jo vodi tovariš Veljko Vlahovič, obiskala Norveško in da bo tamkaj raz- SpopačL med delavci in policijo na Japonskem Angleški kolonialni vojaki so ubili kenijskega domačina. Njegovi sovaščani ga bodo pokopali... AMERIŠKA FEDERACIJA DELA PROTI POMIRITVI V SVETU Braunova nazadnjaška muzika Voditelji Ameriške federacije dela naj kar plešejo po taktu svoje nazadnjaške muzike in naj oproste, če se bomo še nadalje bojevali za tisto, kar je koristno nam in mednarodnemu delavskemu gibanju, pa tudi ameriškemu proletariatu Pred nedavnim je v Atenah na 12. kongresu grških sindikatov govoril tudi Irwing Braun, predstavnik Ameriške federacije dela v Evropi, ki ima svoj sedež v Parizu. Med drugim je Braun v svojem govoru opozoril grške delavce, da »skoro milijarda ljudi še vedno živi pod totalitarnimi režimi« in da to »strašno resničnost ne morejo zakriti niti nasmehi v Ženevi niti opravičevanja Beograda«. Braun je napadel politiko popuščanja mednarodne napetosti im de- OB ZDRUŽITVI JAPONSKIH SOCIALISTOV CILJI ENOTNE STRANKE V Četrtek, 13. oktobra, je bil v Tokiu prvi kongres enotne socialistične strank© Japonske. Na kongres so prišli delegati obeh socialističnih strank — leve in desne — kd so ju na ločenih kongresih 12. oktobra razpustili. Obe stranki sta bili ustanovljeni 1951. leta po razcepu v socialističnih vrstah. Predsednik enotne socialistične stranke je postal Musa-buia Suzuki, vodja lovih socialistov. Ob zaključku kongresa je Suzuki dejal, da bodo socialisti pri bodočih parlamentarnih volitvah, ki bodo verjetno prihodnjo pomlad, dobili najmanj 200 sedežev v parlamentu. Se; daj imajo socialisti v parlamentu (ki ima 457 mest) 154 poslancev. Vladajoča stranka je konservativna. Najvažnejši cilji ©motne socialistične stranke Japonske so: umik anieri-r iških sil iz Japonske; zmanjšanje japonskih vojaških sil (ZDA zahtevajo prav nasprotno); sklenitev daljnovzhodnega pakta o nenapadanju, v katerem bi bile Japonska, Združene ameriške države, Sovjetska zveza in Ljudska republika Kitajska; ekonomska neodvisnost Japonske, ki se mora Japonska socialistična stranka, ki jo vodi Musabura Suzuki, se zavzema za popolno neodvisnost Japonske, za miroljubno koeksi-in za nacionalizacijo japonske industrije stenco na Daljnem vzhodu osvoboditi obveznosti do Združenih ameriških držav in navezati trgovske stike z Ljudsko republiko Kitajsko; normalna diplomatski odnosi z Moskvo in Pekingom; nacionalizacija industrije, morebiti v prvih letih le premoga in električne energije, itd. Suzuki je najuglednejši japonski socialistični voditelj. Sedaj ima 62 let. V rani mladosti je bil kuli, potem sobar nekega barona, kasneje je prodajal časopise, raznašal mleko; učil se je in postal advokat ter delavski voditelj. Suzuki je izredno pošten in iskren; ima veliko prijateljev, pa tudi nasprotnikov nima malo. Njegovi nasprotniki trde. da je preveč levičarsko razpoložen, da je njegova dejavnost podobna komunistični. Grajajo ga predvsem desničarske skupine v socialističnem gibanju in prijatelji Amerike. Suzuki je namreč odkrit nasprotnik ameriške zunanje politike, ki teži &a tem, da bi Ja<-ponski omejila neodvisnost. jal. da s to »novo politiko poskušajo uničiti tisto, kar je prisililo sovjetski imperializem, da je neposredno agresijo zamenjal za, posredno«. Predstavnik Ameriške federacije dela je odklonil »novo podditiko« in pozval tako imenovana svobodni o vet, naj ostane enoten im naj utrjuje svojo zvezo. Tj Braunovi pozivi nas niso začudili. Ameriška federacija dela je pač sindikalna organizacija, ki je svojo mednarodno politiko zgradila na politiki blokov in danes zaradi svoje ideološke togosti ter dogmatizma, zaradi izrazitih nazadnjaških teženj, ki prevladujejo v njej, teženj po nadvladi v mednarodnem sindikalnem gibanju, nasprotuje pomiritvi v svetu, ker meni, da b,i ji pomiritev izbila iz rok najvažnejši adut — boj proti komunizmu. Tako se Ameriška federacija, dela uveljavlja kot reakcionarna skupina v svetu, bolj reakcionarna, kot so mnoge skupine zahodne buržoazdje, ki že spoznavajo, da je blokovska politika preživela slabost v mednarodnih odnosih, ki škoduje tudi interesom bur-žoaizije. Zanimivo je, da so se v zadnjih mesecih zaostrili spori med neodvisnimi in naprednimi skupinami v zahodnoevropskih sindikalnih gibanjih ter desničarskimi silami, ki dobivajo direktive iz Braunov© pariške pisarne. Napredni evropski sindikalni voditelji se namreč vedno bolj ogrevajo za miroljubno koeksistenco vseh držav in narodov, vedno bolj spoznavajo, da le prijateljsko sodelovanj© med narodi in miroljubno tekmovanje med različnimi sistemi koristi interesom proletariata. »Novo vzdušje« smeši pozive na »križarsko vojno proti komunizmu«, ki jih nekateri ameriški sindikalni voditelji pošiljajo v nje v zahodnoevropskem sindikalnem gibanju, pa tudi naše sindikate in vs© tiste sile v svetu, ki se zavze-1 majo za mirno poravnavo mednarodnih sporov in za prijateljsko sožitje narodov in držav. Kolesa zgodovine pa ne bodo mogli obrniti nazaj. Niti Vatikan, niti sindikalni magnat je in niti reakcionarni voditelji ameriških sindikatov. Braunu priporočamo, naj kar pleše po taktu svoje nazadnjaške muzike, mi pa bomo živeli tako, kot sami hočemo in delali tisto, kar je koristno nam in mednarodnemu delavskemu gibanju. Voditelji etnotne socialistične stranke Japonske se zavzemajo za mirni in postopni prehod v socializem. »Mi ne bomo poskušali takoj zgraditi socialističnega gospodarstva,« pravi Suzuki. »Zaenkrat nam je še potrebno sodelovanje velikih industrialcev, pa tudi gospodarska pomoč Združenih ameriških držav. Na kongresu so japonski socialisti med drugim sklenili, da bodo v bodočih mesecih utrdili socialistične organizacije v mestih in industrijskih središčih, obenem pa posvetili veliko pozornost tradicionalno kon- I svet. Zato Ameriška federacija dela servativni japonski vasi. I tako histerično napada napredne tež- G la silo sindikatov Slovenije, izdaja Republiški svet Zveze sindikatov ta Slovenijo. ~ ‘ irni n rednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva nlica 1 — Dom sindikatov Našlo. Telefon uredništvo in uprava 32-031. petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 letna 240 din. celoletna 480 dim posamezna Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani ali« aredništvo 12-538, uprava 30-046 Poštni Mah n. pol- predal 284 Račun pri Mestni hranilnici • Ljubljani t»0l-309 1-221. Lisi izhaja v«ah din. Četrtletna 120 dii in številka 16 din. blemih socialistične graditve. Po dnevni plodni in koristni razprl sta obe delegaciji izdali nasledi skupno poročilo: »Pet vodilnih predstavnikov jug" goslovanskega delavskega gibanja 1 bivalo sedem dni na Norveškem, so bila gostje norveškega delavskeg gibanja. Skupaj s predstavniki Ce^ trailnega komiteja delavske strah# so razpravljali o važnih vprašahP socialistične politike. Na dnevn#‘ redu so bila naslednja vprašanj*: ® cionailizaciija in ekonomsko pia^T nje, industrijska demokracija in P*L vica delavcev do soodločanja, vjetska zveza, Združene države in Indiija, njihova sociajj* struktura in zunanja politika, rež1^ nalno sodelovanje, kakor se odvij* Atlantskem paktu. Nordijskem sve^ in Balkanski zvezi in končno sodei" vanje socialističnih sil na svetu. * Razprava je znatno prispevala pojasnitvi različne zgodovinske .lenosti politike delavskega gibanja Jugoslaviji in na Norveškem JjJ, ustrezajočih različnih oblik te Pl Htike. Obenem je razprava poudaJP skupne ciflde, ki stoje pred delavsK^ gibanjem obeh dežel, in utrdila ^ čin vzajemnega uporabljanja izkusei^ Ves čas se je razprava odvijal® svobodnem in tovariškem vzdusj * Sprejet je bil sklep, da bi bilo K želeno takšne razprave nadal.ievjj. Dogovorjeno je bitlo, da bo v d.ow&r nem času ustrezajoča norveška de gadja obiskala Jugoslavijo.« w Delegadja Socialistične zveze 3 ^ goslavije bo obiskala še nekat^ druge evropske države in tudi razpravljala s socialisti o problejh , socialističnega razvoja. Prepriča* smo, da je taka neposredna Mfr*, njava Izkušenj zelo koristna za narodno delavsko gibanje, pa tudi socialistične sile in delavska gibahJ v posameznih državah. KOVINARJI SO SPREGOVORILI V pokrajini Sao Paolo v Brazij^, stavba 120.000 delavcev, večinoma vinarjev. Stavkajoči zahtevajo Sanje mezd. Delavci so odklonili nujeno 20 odstotno zvičanje plač > zahtevali, naj se pogajanja nadaJJ„ jejo. Sindikalni voditelji trde, da L v zadnjem letu življenjska raV taiko padla, da se z 20 odstotnim 1 višanjem mezd nihče ne more z;u voljiti. Komaj deset let je minilo, ko so po nemških ulicah takole raztrgani in lačni nemški vojaki, ki so preživeli strahote i Danes pa nemški državniki svečano sprejemajo vojne zločince.. so pahnili Nemčijo v srednjeveško temo nasilja in koncentrat-skih taborišč, ki so povzročili vojno in vse njene grozote ter tol1 zlega storili nemškemu ljudstvu in vsemu človeštvu. OKNO V SVET VELJKO VLAHOVIČ O oblikah sodelovanja socialističnih sil Sodobni razvoj je prinesel mnogo novih značilnosti, mnogo kakovostno novih sprememb, ki dajejo današnji situaciji poseben pečat, vplivajo na poseben način na sedanjost in prihodnost in vpletajo v sodobno dogajanje nove komponente, ki so bile celo Še pred 15 ali 28 leti neznane. Spoznati sodobno situacijo in razumeti pota sodobnega razvoja, pomeni predvsem analizirati In spoznavati najnovejše spremembe in skušati na osnovi teh spoznanj dognati potek bodočih dogodkov. Poznavanje sodobnega razvoja je prvenstvenega pomena za zavestne borce in socializem, za razvoj socialistične misli in borbe in naposled za odkrivanje poti in oblik sodelovanja socialističnih sil. Ni dvoma, da obstaja danes nesoglasje med mnogimi pojavi v sodobnem družbenem razvoja in družbenih odnosih in načinom razjasnjevanja in teoretičnega pojasnjevanja teh pojavov z markslstično-leninistlčnega stališča. Marksistična misel in marksistična metoda kot znanstvena metoda za pojasnjevanje pojavov in dogodkov sta se omejili poglavitno na obdobje pripravljanja delavskega razreda, da si osvoji oblast, oziroma na obdobje, ko začno v praksi graditi socialistične družbene odnose. Od Oktobrske revolucije do današnjih dni je bilo v procesu naraščanja socialističnih sil mnogo dogodkov, ki so velikega pomena za proces socialističnega razvoja, tako da bi samo njih naštevanje zadostovalo, da bi razumeli veličino nalog, ki pričakujejo teorijo in prakso sodobnega delavskega gibanja Predvsem ni več v skladu s podobo, ki so jo Marx, Engels in Lenin podrobno razčlenjali v svojih delih, današnja podoba kolonialnega vprašanja. Dve največji koloniji, Kitajska in Indija, se vključujeta v proces graditve socializma, medtem kp so mnogi drugi narodi, ki so do nedavnega živeli v kolonialnih al| polkolonialnih odnosih, dosegli nacionalno neodvisnost in sodelujejo bolj ali manj dejavno v zapletanju in razpletanju protislovij in nasprotij v življenju današnjega človeka. Celo kapitalistični družbi oziroma najbolj razvitim kapitalističnim državam postaja klasični kolonializem ovira ln zavora pri razširjanju področja za ekspanzijo kapitala. O sodobnem imperializmu lahko trdimo, da je opustil klasične oblike kolonializma ln da skuša namesto teh zastarelih oblik uvesti in tudi uvaja nove oblike, ki ustrezajo današnji situaciji in predvsem današnjemu gospodarskemu razvoju, ki se izraža najbolj v močnejši vlogi države v gospodarskem življenju ter v razvoju državnokapitall-stičnih elementov v gospodarstvu. Te nove oblike srečujemo v raznih skupnostih, ekonomskih, vojaških ln političnih združenjih, in preko le-teh se izražajo težnje po politični in ekonomski dominaciji v ideološkem pogledu najbolj reakcionarnih političnih sil. Od teh tendenc niso ostali neprizadeti niti neki organi Združenih narodov, v katerih se progresivno gibanje za krepitev vloge malih držav in odstranjevanje nasprotij med razvitimi in nerazvitimi področji nenehoma spopada z drugimi težnjami, v katerih se zrcali boj za politično in ekonomsko hegemonijo. Vsi ti novi pojavi terjajo globljo znanstveno, marksistično analizo tako zaradi razvoja teorije, kakor zaradi povzemanja praktičnih zaključkov za boj zavestnih socialističnih sil. Razpadanje kolonialnega sistema je ustvarilo novo situacijo tudi za delavski razred v nekdanjih kolonialnih silah, kajti kolonializem je uklepal v spon© ne le razvoj ljudstev v kolonijah in brezobzirno ropal in eksploatiral delovne množice, temveč je prav tako držal v sponah tudi delavski razred matičnih držav. Danes je ta vrsta okovov razpokala ln to dejstvo mora nujno nekaj pomeniti na poti človeštva v socializem Zamotanost današnje situacije se kaže tudi na področju vloge bivših kolonij, ki so danes v mednarodnih odnosih neodvisne države. Ta situacija je omogočila, da je tudi naša, čeprav majhna država ohranila svojo neodvisnost, da kljub pritisku blokov nadaljuje graditev socializma in da sodeluje v mednarodnih odnosih kot pozitiven čini-• tel j. Ta situacija omogoča tudi drugim deželam, da Igrajo samostojnejšo in pozitivnejšo vlogo v mednarodnem dogajanju. Današnja situacija sili tudi nekdanje kolonialne sile, da se upirajo nekim težnjam modernega Imperializma itd. Kar zadeva delavski razred, ga je ta razvoj dogodkov privedel do tega, da v mnogih državah močneje pritiska na monopolistične vrhove in tudi na državno oblast ln s tem pritiskom, ki je včasih zavesten, včasih »tihijskl, dosega koncesije in položaje, ki silijo delavski razred kot celoto, ne glede na obstoj različnih političnih grupacij, k novemu pritisku in zahtevam novih koncesij. V vsa ta nasprotja v sodobnem razvoju se je vpletel neki novi, a zelo pomembni in močni faktor — atomska energija in problem uporabe jedrske energije za civilne namene. Parni stroj oziroma velikanski skok produkcijskih sil pomeni, lahko rečemo, rojstvo delavskega razreda. Odkritje električne energije je pomenilo hkrati tudi močno pobudo za razvoj socialističnih elementov v krilu stare družbe in je začelo dobo proletarskih revolucij in revolucionarnih bojev. Očitno je, da pomeni atomska eneglja novo pomembno stopnjo v nadaljnjem razvoju družbenih produkcijskih sil ln tudi v nadaljnjem razvoju stihijskih In zavestnih socialističnih sil. Vse te nove elemente obsega okvir stare resnice, da je sodobni družbeni razvoj odraz boja, ki ga vodi človeštvo že desetletja, da bi odkrilo nove, socialistične oblike družbene ureditve. Kakor je držala pred sto leti, drži tudi danes Markova ugotovitev, da človeštvo na stari način noče živeti, ne ve pa. kako naj živi na novi način. Ves razvoj produkcijskih sil sili človeštvo, da odkriva nove poti za razrešitev današnjih nasprotij, da odkriva poti, kako naj živi na nov način. Kolikor hitreje se razvijajo produkcijske sile, toliko bolj je potrebno utirati nove poti. Upoiiaba jedrske energije za civilne namene in cela vrsta novih odkritij, ki pospešujejo razvoj produkcijskih sil, bodo vplival© hkrati na hitrejši razvoj socialističnih sil. Razvoj socialističnih sil je bil doslej in bo tudi poslej neenakomeren. Ta neenakomernost je postala zakon socialističnega razvoja. Neenakomernost se kaže tudi v različnih oblikah, v katerih posamezne dežele začno in nadaljujejo pot v socializem. V nekaterih deželah, kakor n. pr. v nekdanjih kolonijah, je nacionalna buržoazija zaradi skupka raznih elementov prisiljena, da v svoji ekonomski graditvi, ko se bori za to, da bi se otresla sto- letne zaostalosti, ustvarja takšno ekonomsko osnovo, iz katere bouo zrasli socialistični odnosi. Vloga države v industrijsko razvitejših deželah, ki se je v zadnjih petnajstih letih naglo okrepila, pomeni hkrati tudi čas ln proces podružb-ljenja kapitala, čeprav vsebuje ta proces vse elemente kapitalistične eksploatacije, d asi v spremenjeni obliki. Toda ta proces pomeni hkrati krepitev tiste osnove, na kateri se bo neizogibno odvijal proces krepitve in naraščanja socialističnih sil. Spoznanje neenakomernosti socialističnega razvoja nasprotuje teorijam o dveh blokih z jasno določenimi mejami, socialističnem ln kapitalističnem bloku, nasprotuje teoriji o eni in edini poti v socializem in je naposled v nasprotju z vsemi poskusi vsiljevanja organizacijskega in ideološkega monopola v delavskem gibanju oziroma v celotnem boju za razvoj socializma. Proletarske revolucije, ki so se začel© z Oktobrsko revolucijo in se nadaljevale s kitajsko in jugoslovansko, so postavile vprašanje graditve socialistične družbe v praksi, a so prav tako potrdile zakonitost neenakomernega socialističnega razvoja in rodile nove probleme, kakor vprašanje odnosov med socialističnimi deželami In vprašanje o načinu sodelovanja političnih strank, ki v mnogih državah vodijo graditev socializma. Zato je mogoče obravnavati vprašanje oblik sodelovanja socialističnih sil predvsem z dosedanjimi bogatimi izkušnjami razvoja delavskega gibanja, s kritično razčlembo dosedanjih oblik sodelovanja, z znanstvenim pojasnjevanjem vseh sprememb, do katerih je prišlo od obdobja revolucionarnih priprav delavskega razreda za osvojitev oblasti in naposled skozi prizmo problemov, katere je odprlo življenje samo z nastankom držav, ki so pričele graditi socializem, in s tem, da se je vprašanje odnosov med socialističnimi deželami pojavilo ▼ praksi. Izkušnje iz preteklosti so dokaJ prepričljive ln iztekajo v ugotovi' tev, da s starimi oblikami sode ,rt vanja ni mogoče spolniti zahtev J® potreb sodoonega sodelovanja s0“ cialističnih sil. Poskusi z o življenjem II. I®' ternacionale in Komunistične inte*' nacionale s Kominiormom so P°* kazali vso nelogičnost in nezmožno* oživljenja starih oblik v sodobni** razmerah. Še enkrat je bila PotJ* jena resnica, da skozi stare n*0, nike ne moremo videti sodobne tuacije. . Spor, ki se na kratko imenuj spor med Kominiormom ln J n go slavijo, je v resnici spor teženj P; organizacijskem in ideološkem nopolu s sodobnim razvojem« lomi šablone in monopole in kaže v neenakomernosti socialistih nega razvoja. Ustanovitev Kominforma je PjT novno potrdila, da je v sedanji narodni situaciji in v situaciji, , kakršni so delavska gibanja v P° sameznih deželah nemogoče in ravnost škodljivo ustvarjati kakr»' nokoli središče, ki bi vodilo lavske organizacije v različnih želah. Komlnform je šel mimo vseo ugotovitev, ki so bile navedene 0 razpustu Komunistične internacionale In skušal oživeti in potencira najbolj negativne pojave, ki s prišli svoj čas do izraza tudi delovanju Komunistične Internacij nale. V zvezi s tem je treba ®* glasiti, da so ugotovitve v BkleP predsedništva Izvršnega koini*6 j Komunistične internacionale, «aT dene ob razpustu Komunistične * ternacionale, bile v bistvu pravim** Ta sklep ugotavlja naslednje* »Že dolgo pred vojno je bilo dalje bolj očitno, da bolj ko kompllcirata notranja in zunanJ situacija posameznih dežel, bolj reševanje nalog delavskega ffiba®' z močjo kateregakoli mednarodni ga centra zadevalo v vsaki deZ ob neobvladljive težave. . (Nadaljevanje prihodnjič)