munm AHD DCTCTTBOTgL JWCTI F™"T ffle. Mft APTHeilCTD BY TO APT OT OCTOBER t, 1»1T. OH HU AT THE P01T OfTICE OF »»W TOM. H. Y. By Onto tttfie Prw% A. E. Bnrlttkm, P. g.
Vajveftjl slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja sa vie leto.........$6.00
Za pol leta............... 13.00
Za New York celo leto... 17.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
The 1 ar g e» t Slovenian Dafly
in the Unit id Stated.
Issued every day except Bundayi and legal Holidays. 75,000 Readers. "Ml
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Seoond Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187®.	TELEFON: 4687 CORTLAND*-
NO. 244. — ŠTEV. 244.	NEW YORK, TUESDAY, OCTOEER 18, 1921. — TOREK, 18. OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
STAVKA BI OHRONILA GELO DEŽELO
RAZDALJE V TEJ DEŽELI SO PREVELIKE, DA BI SE MOGLO USPEŠNO POŠILJATI ŽIVILA S POMOČJO MOTORNIH VOZOV. — MESTO NEW YORK BI BILO ZELO HUDO PRIZADETO.
Prvo splošno nit narodno stavbo železničarjev so vprizorili v preteklem !etu v An.'liji. koje ( zemlje predstavlja približno ono ri rjave Illinois ft^jiost one an^lf4-ske stavko .it* splošno dobjozna-na, vendar p^i so ne da nikakor piiniorjati krizi, ki bo prišla, če :»osta zastavkal* dva miljona or-paniziranih uslužbencev ameriških zeleznie.
Me<l položajem v Angliji in o rim. pre-l katerim stoji sedaj nmeriski narod, pa « bstaja radikalna razliki. Na tiso<V in tisoče i rnsleških armadirr. avtomobilov j in motornih težkih voz je vlada t?ikoj stavila v svojo službo v bo- i
1ii proti stavki. Ai.jrlija ima po-
... | sto omre/.je cesta, zgrajenih iz
kamena in zaloge živil se je s po- , mm'jo motornih vozov pošiljalo iz vseh delov dežele v London, Birmingham, Manchester in driifra velika sred i »e a s številnim prebi-\alstvom. Celo vspričo teh prerl > nosti pa je mršavi volk lakote ].režal pri skoro vsakih vratih, ko se je diference konceno uravnalo i ter so se železničarji vrnili na svoja mesta.	j
Meso, katero se znvživa v New ' > orku. prihaja iz Texasa, Okla- j home. Colorado in drucrili živino-j relskih držav na zapadli. Jasrnje-, tina in konštrunovina. z izjemo < one, katero se importira iz Nove , Zelandije. Avstralije in Argentine. prihaja ir. obširnih ovčarskih pokrajin "Wvominpa in ^lontane. , Ali si morete predstavljati, da bi ; se pošiljalo žive ovce in povejo I živino k pomočjo motornih voz z repe v čikaike klavnice in odtam j •/. nadaljnimi avtomobili v Boston in New York? CVst»» v Združenih državah se je preee j izboljšalo v t«'ku zadnjejrn desetletja, a celo j nnšr narodne veleceste niso dovr- ' Šer.e in razdalje, katere je trebf. j premagati, so velikanske.
Pole«? živil je premo« najbolj važna stvar, katero fc pošilja po ; železnici. Brez številnih tisoče v ton premopa, kater" se vsaki dan porabi v me* t ti Nev York« celo v «orskem ali vročem vremenu, ne more imeti mesto niti luči, niti j pouličnih železnic, niti plina in qc- ' lo vode ne. Zalojra premojra v New Yorku je vse preje kot ne-lzčrpljiva, kot se je pokazalo to tekom stavke premolarjev leta 3019.
Dva miljona možkih in žensk prihajata vsaki dan v New York ter odhajata iz njepa po različnih železniških sistemih. Nadaljni pri- j lajajo s "ferry", čolni in toza- | devne zunaj ležeče občine bodo ; seveda v slučaju stavke napele ^e sile, da vzdrže obratovanje. ! Mleko in druga živila, ki se hitro pokvarijo, bodo seveda privažali j v m»'sto s vr.močjo motornih vo- ; i ov, a naloga, da se a zdrži redno j obratovanje vseh splošnih.naprav i brez pomoči železnic, bo narav- j nost ogromna.
Pet velikih železnicarskih unij, j ki prete sedaj s splošno stavko, se i je že leta in leta smatralo ta najbolj mogočno delavsko organizacijo v deželi. Te bratovščine pa spadajo obenem tudi med najbolj konservativne. Tekom neodobre-nih stavk leta 1919 in zopet leta 1920 so bratovščina sodelovale z železnicami, da se j-i spravilo tež-koče s sveta.
Promet na štirinajstih železni-<ah bo paraliziran dne 30. oktobra, če se stavke ne bo preprečilo. Važnosti teh železm-3 se ne sme podcenjevati. Črte, ozemlja, katerim služijo in blago, katero prevažajo, — vse to je razvidno iz naslednjega:;
Chicago and Northwestern: — Operira severno in zapadno od Chicaga, skozi bogate poljedelske Iržave Illinois. I'jwa, Wisconsin, Minnesota, Oklahoma, Kansas in Colorado Prevaža vse poljedelske proizvode.
international and Great Northern : — Operira severno od številnih poti v Mehiko ob Rio Grande. Prevaža živino iz Texasa preko zveznih Črt v klavnice.
Southern Pacific : — Operira iz New Orleansu. v Californijo. Pre-\aža pretežni del cr.lifornijskega sadja proti iztoku. Dotika se pe-trolejskih, rudarskih in poljedelskih okrajev v Arizoni, New Mexico in Californiji. Le en de* sistema Southern Pacific je pri-. zadet od stavke dne 30. oktobra.
Nadaljne prizadete železnice so Southern Railway, Virginia Railroad. St. Lou's and Southwestern. Chicago, Milwaukee & St. Paul, i Northern Pacific, Chicago, Rock Inland & Pacific, Seaboard Air
Line in Chicago Great Western.
------ i
POLJSKE ZASTAVE
ZNOVA ZA VIHRALE
_________ i
V številnih krajih Gornje Šlezije so prejšnji poljski ustaši razobesili zastave poljske republike.
Berlin, Nemčija. 17. oktobra. — Soglasno •/ nekim poročilom na Abendblatt" se	razobesilo
poljske zastave v številnih krajih (v okrajih Katovice, Misloviee, Ribnik in Ples in prejšni poljski u laši. oboroženi s puškami, so bili pozvani, naj zastražijo novo mejo. Nemški trgovci so skoro popolnoma razprodali svoje zaloge ter nočejo na noben način sprejemati poljskega denarja.
V poročilu se glasi nadalje, da j. a Nemci vprizorili naval na banke in da skušajo vsi dvigniti svoj denar, še predno se bo ofi-cijelno objavilo odločitev sveta Lcre narodov. Železniški vlaki so prenapolnjeni in vse ceste, vodeče proti severu, so polne ljudi.
Krožijo'tudi poročila o uporih. i» poljVko .prebivalstvo se drži v ; plošnem zelo reservirano, oči-vidno pomirjeno vsled hladnokrvnosti, katero kažejo poljske straže.
i Soglasno z istim listom so nem-j ski rudarji sklenili še nekrat apelirati na medzavezniško komisijo ter jo prositi, naj stori vse po-Jtrebno, da jih zavaruje, čeprav !se je sporočilo, da so francoske jpntrule že pričele obkrožati vsa !-U°sta industrijalnega okraja.
Buenos Aires, Argentina. 17. okt. — Kot poroča pariški poro-| če valeč lista "La Nacion" se bo ■na temelju odločitve sveta Lige narodov direktno ugotovilo politično suvereniteto poljskih in ;nemških okrajev Gornje Slezije. Načrt za vzdržanje gospodarske | enotnosti šlezijskega industrijal-nega okraja za naslednih petnajst let, ne določa, kot se poroča, nevtraliziran ja tega ozemlja, kateri princip se je nekoč porabilo z ozirom na Saar okraj.
Kljub dejstvu, da se bo takoj uvedlo poljsko, oziroma nemško ]upravo, bosta oba kraja v industri jalnem ozira predstavljala skozi naslednjih petnajst let zaključeno celoto. Gotov-e materijale in napol izgotovljene predmete bo mogoče pošiljati iz enega poltične-' ga okraja v drugi okraj brez carine. Vršila se tudi ne bo nobena razdelitev z ozirom na uporabo tvornic, vodne sile ali električnega toka. Železnice bodo nadalje kot celoto skupno upravljali Nemci in Poljaki.
VODITELJI ŽELEZNIČARJSV.
Voditelji raznih žglezničarskih u ni j so te dni definilivno sklenili, da ima izbruhnili 30. oktobra splošna stavka železničarjev po vsej deželi, če bodo lastniki želez nic še nadalje u str a j ali pri zahtevah, da znižajo železničarjem plačo za deset odstotkov. Na sliki vidite glavne železničarske voditelje, ki so: W. S. Stone, L. M. Shcppard, W. S. Carter in E. T. C. Cashen.
ALBREHT KOT	l
MADŽARSKI KRALJ I
t *	J
Mati tega princa se nahaja v Bu-. 3 dimpešti ter affitira, naj se posadi z njenega sina na prestol. t
Dunaj, Avstrija, 1.7. oktobra. — Prejšnja nadvojvod in ja Izabela^ 'J iena nadvojvode Friderika, je do- ' spela v Budimpešto ter pričela i tam s propagando, da se posaJi njenega sina Albreht;; na madžar- j1 ski prestol.	J^
Prejšnji nadvojvoda Friderik,!] ki je xlen največjih, veleposest- <_ laikov v ozemljih, ki si pripadala j.«-]>reje Avstro-Ogrski, se je poga- ' jal, da proda vr.i ta posestva ne- I ktmu ameriškemu sindikatu. Celi osi o vaška vlada pa ic konfiscira- ^ la njegova posestva, nahajajoča !* se v mejah Cehoslovaške ter jih!1 proglasila za državno last. vsled:1 česar se najbrž ne bo sklenilo kup- j čijo. ki predstavlja svoto 200 mi- j !jonov dolarjev.
Dunaj, Avstrija. 1"» septembra, i , Novico o uravnavi spora med A v strijo in Madžarsko ladi Burgen- , landa, ozkega pasu ozemlja, ka- 1 tero je mirovna konferenca pripi- j sala Avstriji, se je sprejelo tukaj z velikim zadovoljstvom. Izravnava je bila uveljavljena s podpisali jem tozadevnega protokola v Benetkah. Domneva se. da bo ta uravnava preprečila izbruh krize ter odpravila strah, ki je držal to mesto v stanju razburjenja skozi celi pretekli in tekoči teden. Avstrijski parlament bo brez dvoma odobril ta pi-otokol.
Washington, D. C. 15. oktobra. Ekonomske in finančne razmere v Avstriji postajajo od dneva do dneva slabše, soglasno z najnovejšimi ofici.jclnimi poročili, katera je dobila ameriška vlada. Eno leh poročil, katero je poslal tajniku ITooverju AV F. Upson, zastopnik trgovskega departmenta. nudi živahnn sliko zadreg, v katerih se nahaja Avstrija.
— Avstrijska krona pada neprestano — poroča T'pson in new-orška valuta je poskočila od 1355 na 3060 kron na Dunaju. Finance vlade so še veliko slabšem stanju kot so bile preje, kajti vlada mora- plačevati višje plače ter tudi dajati podporo v živilih. Podpore vlade v obliki živil predstavljajo ^ svoto 500,000,000 kron na teden, j vendar pa je upati, da bo mogoče uveljaviti nekaj varčevanja po-. tom zamen v krušnih racijah. Cene tako domačega kot importira- ]
UPORABA RADIJA ZA !l NOTRANJE ZDRAVLJENJE
, Zdravnik je iznašel novo metodo * 'zdravljenja. — Radijevi žarki v s tabletah. — Poroča Earl Schaub. ■
- i
Chicago, 111., 17. oktobra. —' Znani zdravnik <lt\ K. Stillman ^ Itavlev je iznašel novo metodo ^ zdravljenja z radijem. Pričel je s izdelovati tablete, katere vsebu-,1 i jejo radi je ve žarke. Z zavživa- > njem teli tablet j ■ ; n o ; viti najrazlienejše b;Iezni. Zdrav- 1 iniki so nekaj časa odkimava!i z " 1 irlav.-uni. ko je pa Itayley doprine- 1 | -cl dokaz resnice, v > morali neho- ' " i priznati, da je njegova trc'tev • prava
Dr. B.iyh'v se bavi ze nad deset t let s temi posku i < kn je delničar ' !nekega rudnika v Lusk,,Wyo. To ; j kovino uporablja, da napolni jiilečni sladkem radijevimi žarki. k Ci-Ttega radija se ne poslužuje. ; J pač pa edinole kovine, ki se do- : jbavlja iz rudnika. S tabletami, ki : j jih izdeluje Bayley, je mogoče v ! ':s!nih urah p'*!iinožiti rdeča teles-ca v krvi za 250.000. Ti žarki le- i čijo revmatizem ter preprečijo, da 1 l>i se razne kisline zbirale v sklepih. Izboljšujejo tek ter no splošno pomirjevalno sredstvo.
J__i
i
ODLIČEN POLJAK V MOSKVI.
_ !
Varšava, Poljska. 17. oktobra. Tajnik poljske reparacijske ko- . misije, Tronkijevic, je bil umorjen v Moskvi, kjer se je mudila njegova komisija. Tako se trlasi v sporočilih, ki so ravnokar dospela semkaj.	|
rega blaga rastejo neprestano ter se razventegi glasi, da so zaloge . tega blaga nezadostne.
Zivljcnski stroški s< v zadnjem čjiSu tudi narasli. V piičetku juli-■ J^ je stala ena tona ameriške pše-. r.ice na Dunaju 51.000 kron, a . 1 oncem septembra je znašala cena 190.000 kron. Skupna zaloga
-	živil za en mesec je stala julija
-	meseca dva tisoč in šesto milijo-i nov kron. dočim stane sedaj osem » tisoč miljonov kron. Položaj glc-t de mesa se je nekoirko izboljšal in
-	vlada je odpravila mesne racije
[ V sedanjem času zadostuje do-? bava živil le za en teden in ona > j masti ne za dalj kot dva tedna. V , i sedanjem času je na poti iz ino-»; zemstva 43,000 ton pšenice, 3000
-	ton moke in nekaj koruze in ti-
-	Seč ton pšenice se nahaja na poti
-	i iz Jugroslavijo.
GENERAL PERSHING , JE DOSPEL V LONDON F
n
Na kolodvoru so ga pozdravili vi- S seki angleški uradniki. — Ob gro-bu "nepoznanega vojaka".
__r
London, Anglija, 17. oktobra. — Včeraj zverei- je do®]>el iz Pariza n se mi ameriški general Pershing, da ^ se edeleži slavnosti, ki jih bedo 'j priredili Angleži <>b grobu nepo-zni^!lelr;,. angleškega vojaka.
kolodvoru 5e ameriškega pre- C n"!-;aa prvi ]>ozdravil angleški N v >j?ii ministe'-*' Sir Laming Worth- 1, ington K van s ter ga predstavil j drugim 'ulličnim članom s-,prejem-nega odbrn-a.
(ieneral Pe.r-hinpr f-" je takoj za- 1 tem podal v ameriško pr.s'anLstvo. kjer bo stanoval /a ča.:> svojega 1 bivanja v Londonu.	i
Zvečer j" bil banket, katerega i sn vdeležili med d m uri mi tudi V an-^lc-ki vojni minister Kvas. dr- t žarT\i zaklatlničar ter pi^-i lord angleške admiralitete Lee. Pred "nišo je pnrndiral izbrani bataljon | ameriške okupacijske armade iz j Koblenza in gedba je igrala ame-
i^ško himno.
London, Anglija. 17. oktobra. — Xa priprosti kamen z napisom, ki znači mesto, kjer leži v Westmin- 1 1 ster Abbey pokopano truplo "ne-! poznanega angleškega vojaka" se je položilo danes najvišje odliko-' vanje, katero more podeliti ameriški narod. To je bi'.t častna sve-. tinja. za ka+ero je glasoval kongres jZdruženih držav v potrdilo tovarištva, ki je t ezal Združene države in Anglijo tekom svetovne vojne.
| Ofieijelno prež en! aci jo jo. izvršil George Harvev, ameriški podanik v Lodor.u. ki je imel kratek nagovor kot zastopnik ame-] "ške vlade ter predsednika Hard-ingp. Dejanj" izročitve same pa je izvršil general Pershing, poveljnik ameriških čet v Franciji tekom velikega boja.
General Pcrshin<r se je nahajal v spremstvu "ihajorja Solberta, ameriškega vojaškega atašeja ter drugih ter se odpeljal v kraljevi kočiji, katero pe obdajala policija na konjih, v Westminster Abbey, kjer je ž*' čakal ameriški bataljon, ki je dospel včeraj iz Ko-blcnza.
Ko je položil svetinjo, je imel general Pershing kratek nagovor, v katerem je rekel: > — Človek ne more stopiti semkaj noter, ne da bi čutil veliko gi-nje vspričo važnih dogodkov v zgodovini Anglije, ki so ustvarili
Voditelji petih velikih železni-čarskih unij so pričeli danes v Clevelandu s celo serijo posvet o- | vanj, da izgotove načrte za splošne- stavko na trasportacijskifc sistemih dežele, ki naj bi se pričela dne 30. oktobra. Načelniki 11 drugih organizacij železničarjev, ki so neoficijelno odobrili stavko, :n ki se bodo najbrž aktivno vdeležili stavke, se bodo najbrž pozneje v tednu sestali z načelniki „ ... i bratovščin. Čeprav pripravljajo
manjše unije svoje načrte za stavko, se vendar ni izdalo nobenega formalnega poziva ter je vrjet-no, da bodo nekateri voditelji nasprotovali taki radikalni akciji.
Neoficijelno se je v Washing-tonu ugotovilo, da bo pustil predsednik Harding celo zadevo začasno v rokah dveh skupin, namreč meddržavne trgovske komisije ter Javne skupine železniškega delavskega sveta. Predsednik je odredil, da se bo še danes posvetoval s člani obeh.
Predloga javne skupine železni-; škega delavskega sveta, naj se , skrči pristojbine za prevoz, da se j prepreči stavke železničarjev, je neizvedljiva po mnenju Warren Stonesa, načelnika bratovščine železničarjev.
— Predlog je neizvedljiv — je rekel Stone. — Do časa, ko bo pri , Šlo skrčenje prevoznine do knnsti-, menta, ne bo znašalo niti polo j vice enega odstotka. Prekupci bo-} do absorbirali diferenco.
Najrazličnejša posvetovanja ^petih bratovščin se bodo vršile v
-	Clevelandu jutri, to je v torek, i Va tem sestanku se bo razpravi ja-
-	lo o predlogu zunanje skupine že-1 lezniškega delavskega sveta glede " kompromisa.
. napredek na-odov. Tukaj so pokopani rnožjj, ki so posvetili svo-i ia življenja sijajnemu rekordu na-loda. Ko gr"do v spominu mirno i i:as, ni nobenega, kojega dejanja i bi bila bolj vredna hvale kot ona
-	tega nepoznanega vojaka.
• Vedno bo ostal simbol velikan-
^ ;;kih žrtev svojega naroda v ve-
1 liki svetovni žrtvi. On je bil, ki je
7' brez obotavljanja izpostavil svo-
c prsi tiranstvu in krivici. On je
trpel in videli smo go, kako je pa-
. del v trenuteku zmage ter dal člo-r
j veštvu najvišji dar.
Prvo zunanje znamenje možnosti upora v organizacijah, ki niso direktno zvezane z bratovščinami, je prišlo od E. Man tona. predsednika zveze železniških telegrafistov, ki je zanikal "trditev podpredsednika Piersona. da se je pozvalo telegrafiste na stavko. Rekel je. da bo politika organizacije objavljena šele pozneje.
Newyorski zdravstveni komisar Copeland je pozval občinstvo, naj ne postane histerično, ker je v mestu dosti zalog živil, da zadostujejo za štiri ttdne. Mesto bo storilo vse, kar bo v njegovi moči, da spravi v mesto mleko in druga živila, ki se hitro pokvarijo, če v resnici ne bo mogoče preprečiti stavke.
Resno fazo z ozirom na stavko je zaznamovati v objavi, da bodo velike klavnice v treh tednih zaprle svojo vrata, če bodo črte transportacije paralizirane.
LAKOTI SE JE ŠE
TIFUS PRIDRUŽIL
Petnajst milijonov ljudi je ^postavljenih največji bedi in pomanj kan ju in sedaj jim preti legar.
Moskva, Rusija, 17. oktobra. — !>tradalna kriza v Rusiji bo dospela tekom meseca januarja do svojega viška in polkovnik Wm. L. Haskell je izjavil, da kažejo znamenja, da bo to krizo tudi spremljala epidemija tifusa ali legarja. Haskell je načelnik ameriške pomožne administracije v Rusiji. Njegovo mnenjp podpira-tudi dr. Henry Beeukes, zdravniški ravnatelj pomožne administracije. Olja sta se ravnokar vrnila z daljšega potovanja po prizadetih okrajih v Samari in l~fi.
Med drugimi ugotovili, katera sta podala ta dva Amerikanca, so naslednja :
— Sovjetska vlada ne bo mogla prehranjati stradajoČih. Ona more dobaviti le majhen del semena, ki je potrebno za spomladansko setev.
Petnajst milijonov ljudi bo v večji ali manjši meri prizadetih od lakote. Pet, in dvajset odstotkov teh ni mogoče doseči s transportnimi sredstvi kot so sedaj r.a i azpolago.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
sc potom nftie ba»ikc Izvršujejo po auki ceni, zcr.'sljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje pošte ?n izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v JjutljanL
300 kroif____$ 1.50	1,000 kron----$ 4.70
400 kron____ $ 2.00	5,000 kron____$23.00
500 kron ... $ 2.50 10,000 kron ____ $45.00
Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" t Trstu.
50 lir ..... $ 2.50	500 lir ..... $21.50
100 lir ..... $ 4.60	1000 lir ..... $42.50
300 lir ..... £12.90	/
Nemška Avstrija: Razpošilja ua zadnjo pošte in izplačuje "Alriatische Bank" na Dunaju.	_ .__
1,000 nem.-avstr. kron $ 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 5,000 nem.-avir. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00
Vrednost dr-oarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Ni računamo pe ceni Istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot ceoeralni zastopnik! "Jadranske Banke0 in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, Id bodo velike koristi za one, ki se za ali se bodo posluževali naše banke
Denar dam je poslati najbolj po Domestic Money Order, all pa po Necr York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York
f Advertisement)
POSVETOVANJE NAČELNIKOV "BIG FIVE"
NAČELNIK STONR BRATOVŠC INE INŽINIRJBV PRAVI, DA NE MORE PREDLOG ČLANOV DELAVSKEGA SVETA NUDITI NIKAKE ODPOMOČI, KER BI PREKUPCI POŽRLI ZNIŽANO PREVOZNINO.
' *» *	9
GLAS NAKOPA, 18. OKT. 1921 _
"GLAS, H AR O D A Z
Slovenian daily
____ -______iwnM and Published D»
_______" ILOfKNIO PUBLISHING COMPANI
(A corporation!
PRANK IAKSER, President	lOUH BENEDIK. Treasurer
Piece of Buslneee of the Corporation and Addraaaaa ef Abova Offlclara: ta. Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Giaa Naroda** Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In ptaznlkow.
Zm ce*o lata velja	Hat sa Ameriko Za	New York za celo leto	»7.00
In Canada	98.00 za pol !rta	»3.50
Xa pol lata .	m P Te	Inozemstvo za celo lata	(7.00
Za detrt leta	ti.50 za pel leta	03.M
BLAB NARODA
■ j n- C*	(Vole* cf IjM People)
*	fcjuK 7vary Day Rvce^ tcndayi ni Holidays.
Buosrrlpxlor. yearly |6A
on A 0i BCintiit«
bMri bree podpiaa 1* ontecJtl ss n* priobSttjtjo. Denar naj aa WaaoroC po. ■Jalt po Money Order. Pri aitremeanM kraja. naroCnfltov yroataaa, 4» as aaa tudi prsif-JO ofvaHMo nuntn*. da hitreje najdemo n»skrcn!*e.
GLAS NARODA ■ Cortlandt ttreet, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Tusphone: Cortlandt 2870	_____
PRIMORSKA.
V Ameriko prihajajo strašne vesti iz nase Primorske.
Že vsaj za nas so strašne, kajti ni mala stvar, ako najboljši del naroda piopada.
Lahi so si vbil i v glavo, da dobe na svojo stran ta zdrav rod, da z njegovo pomočjo vzvalove zastalo kri v sebi.
Poslužujejo se najreznovrstnejših sredstev; navidez lepih in očitno surovih.
Karabinjei'ji pretepajo naše ljudi. To je še milo v primeri z njihovimi drugimi peklenskimi metodami.
Tista sredstva, ki so navidez lepa, so najstrašnejša, živ strup, ki hitro opaja in sigurno deluje.
Na tisore postavnih fantov (menda vse, kar jih imajo) so poslali v naše kraje. Njihov namen: loviti slovenske dekleta, se poročati žnjimi ter imeti žnjimi otroke.
Ta -m rod b<» bolj italjanski kot je najhujši laški zagrizene«*.
In na:e Primorke f
Ne. uisn več tiste kremenite n;n< vinjak i nje. kot jih j je <«regon"ič opeval in Erjavee opisal.	i
Nannlna zavest izginja. Tak<» je ž*- izginila, da ho- | dijo slovenske "uariniiie" dame zastrte z g«»stimi ]»aj-| c-olaiti na pl<-s<* laških ofii-irjev in ]»ri tem najbrže ni- j nuij«» uaiiieua prkiobiti oficirjev za slovensko stvar.
Poroka za p««n»ku m- vrši v 11.1-ih krajih. Ženin Italjan — nevesta Slovenka. Otroci f!
Slovenske šole zapiraj<».
Otn«-i imajo v prvem in drugem razredu nekako] lili 11 »rihr r-itanko. ki opeva I;i-k<» kuUamo in slavo, t j celi čitank: pu ni <k1 začetka do konca izraza "sloven-, ski** ali "slovanski".
Slovenski trgovec ne dobi nikjer kredita, če ima denar, pa pošljejo iz Italije dva ali tri trgovce, ki i »izdajajo robo skoraj zastonj.
Možak ne more v izgubo proda j it i, napravi križ in zapre svojo hot ego.
Kazloček med. kupno ceno pri Slovencu in Lahu je precejšen. Naši ljudje ne kradejo lir. da bi jih žrtvo- j vali na oltar patriotizma.
Na vsak hektoliter vina. doma pridelanega, je razen navadnih davkov še petnajst lir posebnega davka. Naš vinorejee ne more konkurirati z laškim. Laško vino, je skoraj zastonj.	J
Slovenci ga pijejo ter vtapljajo v njem svojo do-j morodnost.
Laški uradniki so zasedli vsa uplivnejša mesta — na' železnicah v davkarijah, na sodiščih.
Nekateri nasi ljudje se selijo. Na stotine slovenskih kmetov se bo izselilo iz solnčne Primorske v Ma-cedonijo.
Iraška vlada bi imela na vesti vse. katerim bodo počila srca ob tem britkem slovesu.
To so gola fakta, in ti faktorji bodo j »oni ogli, da bo človek druge ali tretje generacije hodil ure in ure po Julijski Benečiji, predno bo na Slovenca naletel.
Ne propadajo toliko ker nimajo materijalne podpore, pač pa zato, ker jim moralne manjka.
riančič \ ljubljanskem listu, v katerem se urednik zgraža nad laškim postopanjem, je vse. česar so deležni.
Že tri leta čakajo migljaja izza meje. Tega migljaja pa noče biti. In če ga dosedaj ni bilo, bo pre-kasen, kadar pride.
Naše ljudstvo v Primorju je zapisano narodnostni smrti. Da bo ostalo telo pri življenju, mu nudi laški zdravnik uspešno operacijo: izrezan je narodne zavesti.
Oglasa se jih vedno več, ki se ji podvržejo, posebno vsledtega. ker operacija ni težka, in ker je človek po tej operaciji izvanredno dobro negovan ter dobi ponavadi vse. po čemur mu srce hrepeni.
Njihova telesa so pa dolgoletnih bojih, dobi stradanja in pomanjkanja izčrpana in so skrbne nege silno potrebna.
Patriotizem dandanašnji na Primorskem slabo nese. Veliko jih je že privedel v -tržaško ulico Tiger in veliko na goriški Kaštel.
Je sicer še nekaj pristnih starih korenin, ki se ne vkloiiejo in ne ganejo.
Toda teh bo vedo manj in manj. Mladike bodo rasle v drugo smer, ker jih bo sosed po svoje cepil.
Spomin na preroka Gregorčiča bo vedno bolj bledel. * Tistih, ki bi imeli izpolniti njegova prerokovanja bo vedno manj in bodo izmrli počasi.
Tako bo konec najboljšega dela našega naroda. * gai feo, reva, njega slabši del počeli . __
gafi
Pred velikim bojem laških kovinarjev, j
-:
V Trstu se je zjjr-clilo nekj. kar je že dnljro * asa kot črna mora : ležilo nad ondotnim prebivalstvom Z eno samo potezo s peresom je . bilo 10.000 delavcev »z ladjedelnic Sv. Marka in Sv. liokn. 10 tisoč j njihovih družin, že prei vajenih težkega trpljenja, pahnjenih v naj-i cbupnejši položaj, iz Uatereira jih zamore rešiti edino troje; ali milost j s strani objestnih delodajalcev, ali moč njihovih organizacij ali — j smrt.
Od prve strani »i upati nobenega usmiljenja. Že dolgo časa so podjetniki tožili, da r:e dobivajo ladjedelnice dovolj naročil, da bi; mo«rle z dobičkom vzdrževati obrat. Toda ta tožba jebil.i le deloma ] upravičena, ker četudi v resnici kimajo toliko naročil, čemur ni sa-j in o kriva gospodarska kriza v zasedenem ozemlju, ki je b odsev splo- | sne gospodarske krize po vsej Italiji, vseeno ni bilo treba s takim ei- ] ničnim mirom vreči celo armado delavcev na cesto, ki so že itak s precej borno plačo delali ne po chin dva ali tri na teden.
To. kar so podjetniki izdajali za svoje delavce, še daleč ni dosegalo t etra. kar so vtaknili v svoj žep, ampak seveda, če pomislimo, tla je tak podjetnik vajen 1000 prt eentnih vojnih dobičkov in mu je težko vživeti se v duh nove dobe. ki zahteva tudi za delavca iste pravice, kakor jrredo vsakemu človeku, tedaj mOrenio lazumeti. da J niso ladjedelniški kapitalisti v Trstu in pri Sv. Roku poiskali najpr-; vo rešitve pri sebi. temveč da so prišli k delavstvu z zahtevo, da se odpove za toliko in toliko procentov svojemu zaslužku. Temu se delavstvo seveda ni hoteio ukloniti, zalo pa je prišlo do tega. da so se 7 28. septembra stroji naenkrat ustavili in da je delo dobilo počitek. Danes ni nikc^r vec v obeh ladjedelnicah, razen tistih par ljudi, ki se ostali, da vršij očuvalno službo in četa oborožene javne sile z o-klopnimi avtomobili. <1 /prepreči vsak eventualni poskus opeharjenega Ijudst^g, da si poišče radikalne rešitve v svoje mobupu. Kar se je rrodilo v Trstu pri Sv. Roku. se bo zgodilo tudi v Tržiču, zgodilo se bo akoro gotovo istotako po vsej lialiji, v vseh kovinarskih industrijah. ker smo že zgora j omenili, v kakem položaju se danes nahaja Italija.
Rešitev more priti le od strani delavskih organizacij. In faktično so te že stopile v akcijo in je zelo dobro znamenje to, da so preeej od začetka pozvale delavstvo, naj se ne uklone, naj vztraja, naj sicer ne zahteva kakih po viškov, vendar pa na jnikakor ne dopusti, da bi s«* jim borni prejemki znižali na ljubo kakim stoproeentnim požre-šnežem. Iz tega poziva je razvidno, da se pripravlja ves italijanski kovinarski proletarijat na težko norbo, slično zadnji borbi premogar-jev na Angleškem, in ker bo imel ta boj svoje važne posledice tudi za nas, se pomo še podrobnejše baviii ž njim in informirali naše bralce z njegovim stanjem.	' Naprej'').
Dopis.
Pittsburgh, Pa.
Nerad, ali sem pri in oran, da se zopet oglasim s tem dopisom in! odgovorim dopisniku iz Pittsbur-J gha, kateri hoče v svojem dopisu j blatiti mene in ostale odbornike j zadružne prodajalne v Pittsbur- j ghu.	i
Najprvo te vprašam, zakaj ne j ]>odpišeš svoj t-ga imena I Kaj se . bojiš, da bi te ne m»>gli izslediti.] kdo da si in kdo lažnjive in ob-' rekljive stvari v javnost trosi? Ali. dragi, ne moreč se skriti, ker vsak otrok te že pozna, da si največji zgagar med Slovenci v Piti-^ burg-hu in vsakemu si že znani' tvoji izrazi.	1
S podtikaš se nekaj zaradi pevcev. kateri niso bili tukaj na kon- j certu dobro postreženi. Sram naj te bo, ko še tujih ljudi pri miru1 ne pustiš! So orie ©brekuješ in ža- j liš; da si drugič ne bodo upali sem priti zavoljo tvojega strupenega jezika Nič ne bi rekel, da si ti' kaj dal /a postrežbo, ampak ti še niti enega pevca videl nisi, še nia-( nje, da bi katerega slišal. To ti je deveta briga.	,
Spodtaknil si se zaradi mojega1 .lopisa, ko sem sporočil, da gre za-( družna prodajalna rakovo pot in( praviš, da to ni nič novega. Ver- ^ jamem, da ni nič novega, ko si tako dobro podpiral in ker je bilo še več takih tvojih kopitnežev, daj ste vedno več imeli ven odvzetega kakor so delnice bile vredne. (ToJ knjige pričajo. } Pravic, da so od-| borniki, ki nimajo nobenega vpli-, va pri narodu. Zdaj pa je vpra-! sanje, kako hudirja. da na. kaki [ način smo pa notri prišli ? Ako ; dovek nima vpliva. ga nobeden i ne voli. še tnanje pa. da bi giaso-jval za nj*-ga To j«» ]»a za rt ^ čiul-kako la sm<» se zauiojfli nutri ' vriniti :<-r vplivne može. kakor -i : i. ]>a a i'!i -ipodrinit i 1 Kdo hndirja je zaj»:-<il v zapix:iik, k»« • bile \ »litvt-. «hi j«' bil vsak posamezni •db.trnik -«	izvoljen! T<» j»*
- i lin . ko liiiiia "•I<.vt-k vpliva, pa
j.- vven«' »■•'>«! a sij" j z vol ifn ! Vi-
kak- si oris*-! na dan in p iaza'. kakš«*u razum i mas. da irla--nj»-š ničvrednega moža! Pra-v š. da j** ' »t-iiiii pittsliurskih Slovencev pisk« m? it o s sv<»jlm te-žk'' zasluženim *lenarj*-m na p.«nm" Ali te«a pa n«» oceniš, s kakim namenom je bila ta pomoč. Ako si :i zamolčal, bom pa jaz povedal tvoj namen Tvoj namen in še ne-j katerih tvojih kopitnežev je bil, da k" bo kupil delnico za 2-"> d<»-iarjev, bo kar vse zastonj v zadružni prodajalni dobil in < b letu 'pa kakih 100 dolarjev ali še vee lividend. Zato ste tako pridno ven nosil i, plačevali pa samo to. kari je že meje presegalo. (To rudi' knjige kažejo.) Kar -e pa mene: tiče zaradi podpiranja, le toliko ! rečem, tla moja gospodinja je vse [jemala v zadružni prodajalni, kar! j<- potrelx»vala in mislim, da meni
/ivcKr\jf
! IVSTRIKEHW
toasted
j
'ni bilo potem treba, tla bi še jaz 'posebej kupoval in potem stran, 'metal.
' Kar se tiče tistih $1500.00. da smo jih zapravili, ti pa rečem, da 'o tem bo kateri drug bqsedo imel 'in ti enkrat za vselej jezik zave-Ual, akoravno itnaš na svoji strani »kranjskega žandarja. Teh l.lOO 'dolarjev se je porabilo za napravo 'zadružne prodajalne, še predno je 'bila ista odprta in mislim, da nas 'sedanjega odbora nobeden ni bil notri takrat.
Xajprvo se prepričaj! Knjige so vsakemu delničarju na razpo-'lago vsak čas. da lahko vse raču-' ne pregleda, ako kaj dn'omi. Am-Jpak jaz mislim, da ti si ne upaw, 'ker so tako v račune ne razumeš. '.VJ»f> pa moreš kai meni kot taj-
I	.
niku dokazati kako prevaro ali iz-koriščevanje ali kaj podobnega. p:i tukaj izrekam v javnosti, da za vsak posamezni eent. za kate-l -tra mi dokaže, da sjin prevaril. ti ]»lačaiii K m; dolarjev. Torej na deb». prilika t: j»- dana! Ako pa sa ni n««češ. pa T : boas jaz malo ;m»-- LTičlal. tia d"kaž'*s. Do tiaint-. mi
•• mor** š<• - .i iim.i^a p »*«-nj;i vzeti iii tudi ti mi ^a ne 1 OŠ. 1 al i k ■ • br-z skrb: !
Kar se pa >**j t ■"-e. ;>a tukaj iz-iekahi. da vsi -: >v«' >ka tlniš va v Pittsbuiffha ni-o imela toliko s**j kot jih je imela zadružna pr«»-'lajalrta >am;i. hi zaicaj .' Samo zavoljo takih odjemalcev kakor si ti in tv.-ji kopitneži. Ako se j«' j>a !iaj kritiziralo čez katere, so pa iu<li pošt«*no zaslužili, in ak<» pa imaš ti take za napredne, potem, takoj ve. kaj si sam. Da pa s:' ni • ooy;lo vseb'j pos'r»>r-i «Hljeniab*ein, ko ni bilo blaga. t»-ira ]»a ni t»i 1 kriv odbor. 2mj>iik zopet ti in tvoji kopitneži. ker niste hoteli plači vati. zadružna pr««lajalua pa tu-<li ni ini"la kapitala, da bi zamolkla zalagati.
Odeovonl s»»:n na vsa vprašanja. Ako sem pa katero pozabil, pa v dru«rič Resničnost vsebine ;te«ia dopisa naj potrjuje moj podpis.	Ivan VarogS.
Peter Zgaga
_ i
30. oktobra bo ne.jbrže izbruhnila v Ameriki splošna železni-čarska stavka. Železničarji bodo zato zastavkali. ker jim gospodarji nameravajo znova znižati plačo — v tem slučaju za deset procentov. Nedavno tega so jim pri-strigli plačo *a dvanajst procentov.
* * *
Nihče bi ne rekel ničesar, oziroma že vsaj takega ogorčenja bi ne bilo. ako bi lastniki tudi pristojbine za vožnjo nekoliko znižali, j Toda Bo<r obvaruj. Kapitalist ho-j «~e imeti svoj popolen dobiček. J Xiti centa manj. Ve* pa. kolikor je mogoče.
* ♦
if
Vlada bo seveda nastopila proti štrajkarjein. Nekaj časa se bodo vršila pogajanja. Brezuspešna pogajanja, IIardin«.r bo svetoval tc in ono, prigovarjal, delavci bodo pa ustrajali pri svojih zahtevah.
Na predvečer izbruha bo pa v Washini'tonu izdano značilno povelje. Štrajk je prepovedan. V ječo z voditelji in v ječo z vsako-; mur. ki propagira štrajk!	i
*	* •	I
Tako je bil tudi Wilson napra- i vil. ko so med vojno grozili pre-[ mogarji s štrajkom.	;j
. * * * i
To zdravilo pa ne bo uspešno za I
vse večne čase.	j
Enkrat bo namreč strahovito ' zagrmelo. če ne bo vlada kmalo j dobila toliko korajže. <la bo stt»-; jiila na stran delavstva ter jasno! dopovedala kapitalistom, da le to- ( iik«> potrebujejo kot inor*'jo pre-i iiaviti.
Od lN{ miljon«»v dru"in v Zdru- ■ ženih državah jih živi st*dem mi-
i
•jonov lastnih hiš,di
ln ti se pr'življajt- z zaslužkom
• stalili š.-stnajst milj »nov.
*	>
*
—	S k rad njo ne more človek obo«rat» t: je r«-k ' sodnik tatu. 1
Ub<.^;tt«'ti ravno n«*. - se j»> nlasil odirovo -. — ampak tako ii" kako se sk«»zi prerine.
*	w
*
Ural seni ^«>sp>darsko p»ročilo ! i mleku.
njem j«* rečeno, da dajajo ' krave, ki se pasejo po cvetlični!. | travnikih, rmenkasto ml«-ko.
Tiste krave, od katerih dobiva j ni o mi mleko, se najbrže pasejo j no nasadih vodnih melon.	I
*	* -	I
Na štajerskem iiuajo Slovenci j fttabvinsko zadrugo, ki se imenu ' je "Hitrozid".
Najbrže so hodili v šolo k Maj- ^ ku Cegaretu. ki je neprekosljiv v slovenski terminologiji. Za nem-^ Ško besedo "sich ausdruecken I je napi«, vi! peinokrvni slovenski j izraz 4*ven s** iztisniti".
. V Ameriki je dosti smešnega, I t najbolj smešna je pa fraza, ki jo ! | reče sodnik pomiloš -enemu : j — Izpušča m vas na svobodo, j Bo«r se usmili takf svobode! i
j Neki amciški državnik je bil j prvi v vseli ozirih. Bil je prvi v j i miru. prvi v vojni in prvi v srcu j J svojih sodržavljanov, j Samo pri ženskah ne. Poročil i
! se je bil namreč z vdovo.	i
. * . . j
Drajri prijatelji in sovražniki. J visokočastiti pater Skaza :
—	Če bi cerkev nič ne nesla, bi i
že zdavnaj n- bilo na svetu nobe- \ t i
i lic cerkve in nobenega duhovnika, r j _
V Jugoslaviji j.- vse drugače kot drugod.
Drugod »e puntajo in dvigajo narodi. V blaženi Jugoslaviji se
pa punta kraij.	•
*	»
♦
Med "singing" in "sinking" je precejšen razloček. Nobenega lazločka pa ni. če sc ti dve best di nanašata na neko slovensko pevsko društvo v Brooklyn«.
irurvu ■ »i gwMggscsrzg
l DOMT FORGET ^
^America'S MAKING^ j Exposition \
: sjEvutrtrmsT mamatrmnom, 4
j 34»3n«T ft 4»4WENUE.	J
5	MCW vomu CITV ^^
t ---
| Kam gre občinski dolar?
j United States Bureau of lviu-j cation pokazuje v svojem poročilu J nazorno in statistično, na kak na-' j čin se potroši vsak dolar, ki ga j davkoplačevalci v Združenih dr-I zavali plačujejo za splošno izobrazbo. To poročilo zapopada vsr |f«Jske sistem-' v Anu-riki. Za leto I 1917- -lMls j.- razvidno, tla v Mestih • ne tako na d«-.-- ii 4«lst-.t-t kov vseh sti «škt»v _rix- /•■■ i«-ink. ; čez 17.2 odst. za raz;. • stroške in nekaj čas 1"» odstotkov /a i\,,\>-
•	trratlnje. zemi.i š.-a in nov«« -p-*-me. Dejansko se tr< - za n" r-- : ske piače r>2 o« 1st. O i A-sakt^ra
•	iarja za šolstvo po vseh Združenili ilržaAah dt»bivaj«» iv—to- <»b«"-in«' -">-».7 »»tisi. in kniečk'- «.bt"ine 4*"».:t
; otlst.
Koliko stali • b*tiia izobrazba za j \sakega učeiiea T i svota je se-j veda različna o.| un-sta do mesta ^ in od leta do leta. ali povprečno t se je izračunalo, da znaša preko i >4t>. Vendar ta povpieena svota
| se je zA išala v zadnjih letih, ta-j ko tla trebil eotlati s" do s'7 kar ' predstavlja povišek strf»šk;« /n j poedinega mVnea o'l leta 191fi do (leta 191 s. Statistiko za zadnja tri
leta niso še na razpolago, ali ista
i
. bodo obelodanila zn n povišek, J in to ne le radi večjih plač za učitelje. ampak tudi radi splošne i večje draginje.
AD VEKTISEMENTS.
! Itad bi izvedel kje se nahaja J<>-ŽKK KARBoKlf, doma iz Smaije!«' na Doleiijsl;«»m. Preti j».i! leti j«' bival v La Salle. II!.. in se«Iaj 1 siMt da j«' m-kj«' v \V	iiiu Kdor eenjeiiih ro-
ja ; \ v» Z' njeurov naslov, je p - \ --i. i.i.i ■: i i:a riazn.-.ni. Ak»» t.a - ii *:: j! i o ^ j:,i č:Ta ta iMfbs : se pr-si. f!a -r- mi sani javi na lasb-v: -» - J a LŽ.ev;--. lO-Vl Ad-•ii- :i H a l. Cleveland. Ohio.
Is 19_1<>
FA R ME
Farmar:	Jeseni I»21.
r. je	o-jbno i a prijateljsko
■■>? ; d j.i:: .. f.trmt v «>:.!" irt ! IV- -t«il>v.irjiji t--1 inlajuno	it) raz-
: Ii« nih M inamov f;irm. Ki i-«, rut prodaj.
S.-Z-.1 . >tv. : -K.rmi- J..
S. z-- .* j itv. - V irrr.. - I 5 •>"" Jo $»".•-•-••
s. / .i-., -i. Kann- • ! ...... «l«»
S-ZI am >tv. I—Farme	*W»> «1» $l_'.0<i'i
S. /nai-; -•». T- Farme	"v.!«>f35.rt»«J
Mi iailajiimn tu«li posebni wmm. Kasni«-. kiiJ- re 'ta zamenjati z.i tr-
^ vil ::> hu'nino v
' «'v ho« « ' ki;j'i'i ali pr««lati farm««, pri-I Uit«- v sluvni stan. Ml vam lahko sesta-in'.. znatn f.iem. «•. i bodo odjtovarjale
Vari::: zahtev.ni! lzl.« ra je >1 vas ud-
EDWIN GILPIN ORR
CLAVM STAN ZA FARME
Henry W. Oliver Blda.. Pittsburgh. Pa.
iugnalnrnmska	lKaloL 3fci>niita
Ustanovljena 1. 1898 Tfegfewigy InLortxjrira^a L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN,
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, i>3» E. 'l85t!» SL, Cleroland, O. Potlpitnlsednik: LOUIS b A LAN T, Bcx lt>«, i earl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSCPH PI&HLER,	ttLio.
Blagajnik: GEO- L. BBOZIC*C,	»ilrin.
Blapajnik neiri>"mCai.ih smrtnlu^ JOHN MOVERN, CJ4 E 2nd Aveu. W. Duluth, M'aia.
VriMvni i^rtnhk:
I)r. JC3. V. GRAH F. K. 84S E. Ohio St. S.S.. PitU-btrgh, Pa.
Nadznrc^ odt*:
MAX KERŽlf-NISL, Box	^erise* W70.
MOHOR MI^ADlC,	So. Lawndal* Are.. Cbfe«««. 11»,
FAAXK SKItABEC,	T^a^;i^jne^on sst.. Denr-r. Odo
Porotni oJbor:
LEONARD SI.ABODNIK, Box 4S0, F.iy, GREtiOR J. POREIJTA, Box 170, Blnck DlamoiH Wa«k. FRANK ZURICH, 6217 St Clair Ave., Cleveland, O
Združevalni odbor:
VALENTIN TIRO, 519 Meadow Ave., RockdaJe, Joliet, 1)1. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La SalJe, IIL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELAKC. 706 iUrkct Street, Waukcgan, IIL
• - Jednotino uradno plašilo: "Olaa NartKla". --
I	Vse stvari, tikajoče se ura<lnih zmlvv kak«>r tudi deuam® jv>SilJa-
; tvo ncj se pošiljajo ua clavue^a tajnika. Vse pr3r">žl>e naj se itosiija 11a predseduika i»ort>tneg& »Mlhor^. I*r«'šu.ie za sj*rejem iiotI.i tlaac Id bolniška spričevala, naj se prši'je 11? vrhovuegc zdravnika.
Jugc«lo»'ansta Katoliška Jeduota s«4 priporoča vsem JuKos'ovr.nom za obilen nristop. Ktlor želi pnstc*i član tc oirranizat-ije, naj se tglanl tajniku bijižnega drufitva J. F. K. 3, Za ust*norite* novib tlrufitev se i>a obrnite ua gl. tajuikr. >"r.vo društvo, se iuliko vstanovi z 8 Clan' all Clan^eaitii.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik. Kfftor, Kranj. LJiblJana. Maribor, Metkovlč, Sarajevo, Split, Šibenlk, Zagreb.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplatila v ^ugostaviji, ItMiji. in Neotški Avsi'ijL
IZD.UA.MO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive ua vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PROD.V AM O parobrodne in železniške vo^ne liste na vse laaje in za vse črte.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, ptačliivc v efektlvnerc zlatu pri Jadranski banki in njraih podružnicah s pridržkom, da s« izplačajo v napoleonih ali angleških šteriingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev r zlato.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih trr plačamo začasno 4'/c obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov širom Amerike, ki se poslužujejo nase banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, ds se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in w nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vredilve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu Kaše banke ▼ prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas sli ste ga mogoče že kupili drugje.
Zajamenčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogeji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali
naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke bo vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance \z Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --'in črnegore.	--
Frank Sakser State Bank
-------
s
/

Vtihotapljanje pijače preko kanadske meje.
Pon ča John^ Holme.
MNOŽINE ŽGANJA, NAMENJENEGA V AMERIKO.
180 proof o v. To je najboljša pijača kar sem jih kedaj imel na jeziku in v želodcu in to vam rečem na temelju dolge izkušnje. Na ameriški strani lahko kupite on kvart močne pijače, ki ima i esničen "kikw v sebi. Rečem pa vam, da ni nobenega glavobola " celem sodu te pijane.
Vsakdo ob meji govori z največjim spoštovanjem o tej pijači. Celo carinski uradniki pričajo o čistosti te pijače^ ter soglašajo v tem, da se človek z navadnim ame-rikanakim želodcem lahko napije kot kanon in da ae bo prebudil s čisto glavo in dobrim tekom, če ne ne ubije dokler *e nahaja pod uplivom te ognjene vode. Ni#em
čul, da ima t s pijača kake posebna dobre lastnosti, razven, da je pripravna in poceni. Če ste zelo zaposlen človek ter ne morete posvetiti dosti svojega časa popivanju, se lahko nalezete v približno pol uri te pijače, seveda razredčene z vodo in ko se boste prebudili ter zavžili svoj zajutrek, boste lahko odšli na delo brez posebnega stokanja.
Sara dama. ki je prinesla par galon te pijače preko meje, je brezbrižno sprejela aretacijo. Vsi ti tihotapci imajo denar. Svoje zagovornike plačajo vnaprej in brez mrmranja odrinejo tudi na-!ožene jim globe.
Preko meje Nove Anglije se vtihotapi mogoče več tega vinskega cveta kot katerekoli druge žgane pijače. Večina te pijače pride n trg v industrijalnih mestih kot so I o well. Lawrence, Pittsfield in Haverhill in tudi v drugih krajih. kjer je zaposlenih dosti fran coskih Canadcev. Žalibog govorim le na temelju pričevanj dru pili o kakovosti te pijače. Videl sem. velike množine te pijače v skladišču carinskega urada v New ;*>rt ter celo ovohal to prozorno tekoemo, ki je skoro brez duha, a moja radovednost ni bila nikdar tako velika, da bi *i kupil stekle-
Anglija se ne briga za osemnajsti amendment, ki je bil sprejet v Združenih državah. Ta amendment je Angliji vir brezmejnih dobičkov. Tihotapslvo žganja je izborno razvito. Opojna pijača prihaja v velikih množinah v to deželo iz Kanade. Ber-inude ter Bahamskega otočja, ki je angleško ter leži v neposredni bližini Floride. Slika nam kaže pristanišče a* Nassau in na pomolih vidite vsepolno sodčkov in zabojev. Vse to je že prišlo ali bo prišlo v najkrajšem času v Zdru-
žene države. Koliko tega blaga botft) deležni carinski uardiiiki. je
zulo, naperjeno proti vojnim pro-fitarjem, katero se je porabilo za zasledovanje skoro slehrnega človeka. ki je napravil kaj denarja tekom vojne in tudi proti politi-] enim in osebnim sovražnikom. — Posledica tega je bila bes števil-1 rih kapitalistov in odhajanje ka-I pitala iz dežele, kar je še bolj po-; tisnilo navzdol vrednost denarja, i Tudi taka zasledovanja se je opustilo na predlog medzavezni-Ške reparacijske komisije in denar prihaja sedaj naprej v deželo. Na lazlične načine je pokazala vlada j v zadnjem času več pripravljenosti. tla smatra meščane za svoje sodržavljane ter je upati, da se je i iznebil sistem skoraj.vseh svojih mladostnih zmot in prenapetosti. - Poročevalec je izvedel, da sta . v kabinetu le dva, ki sta šla skozi I višje šole in da obstoja večina kabineta i" bivših ljudskošolskih u-čiteljev. Stari vladajoči razredi to seveda vsi proti vladi in obratno. Tako je naprimer objavil na-: pol oficijelni list "Echo de Bills'eyed a drugo vprašanj-. Opojna| garie" pred kratkim, da s ovsi pijača je najfinejše vrste: od pra- j stari intelektualci korumpirani in vega holandskega gina pa do šam-: ničvredni in da ima kmečka stran-i panjca. Na licu mesta se prodaja ka svoj lastni intelektualni razred j primeroma poceni, dočim spravi ki bo stopil na mesto starega, jo glavni dobiček takozvani but Vsi tu bivajoči inozemci so pre-Jlegarji. O metodah teh butlegar-; pričani, da bi se vlada poslužila j jev lahko eitate v današnjem član-1 malo več intelekta. vendar pa poku. Vlada si na vse načine pri-1 staja brez dvoma od dne do dne zadeva napraviti konec tej nepo- j boljša ter nudi marsikatere predstavnosti. toda čiinstrožje so pre-1 n0sti v primeri s starimi stran-povedi, temveč se pije v Ameri- kami. Nobena teh starih strank bi ki. Navsezadnje ne bo drugega j ne mogla tako uspešno zajeziti boka zalo kot dovoliti ljudem pivo Ijševizma in komunizma in med ■n lahka vina.
nico te pijače, kadar sem prišel do najbližje canadske bare, — vsaj dokler sem lahko izdajal svoj denar za dober angleški <fale".
Čeprav je bilo v skladišču carinskega uradu več tega vinskega cveta kot katerekoli druge žgane pijače, sem videl tudi velike množine drugih vrst žganih pijač. To skladišče pa je bilo majhno in carinski uradnik mi je povedal, da je spodaj klet polna nadaljne pijače. Dosti pijače so blasti že uničile in takratne zaloge so le še čakale na obravnave proti prejšnim lastnikom.
Domneval sem, da ee izvrši ve lik del tihotapstva ob jezeru Memphremagog. To jezero je dolgo trideset milj od severa do juga in večina jezera leži na canadski strani. Zmotil sem se. Nekaj tihotapstva se v resnici vrši po tem jezeru, a izvedel sem le za en slučaj. Carinski agenti so prijeli nekega človeka, ki se je neprestano vozil p) jezeru z motornim •olnom. Na krovu čolna niso našli ničesar, kar bi vzbujalo posebno pozornost, z izjemo velikanskega kotla za gazolin. Preiskali so ga ter našli, da ima dva oddelka. Manjši je bil za gazolin, večji pa i.a žganje.
Pravo tihotapstvo, to je večji del tihoptapstva pa se vrši na povsem drugačen način. Resnični ti-hatapci, ki operirajo ob Vermont meji, so strašno rešiti ljudje. Oni se ne poslužujejo harmonik ter t-d: ne skrivajo po par steklenic v Pullman vozovih. Oni delajo z velikim kapitalom ter na obsežen način ter se zanašajo predvsem na svoje veliko število in na svoje neprestane opraeije. Na vsakega carinskega agenta Združenih držav pride dvajset tihotapcev in slednji vedo dobro, da bodo oblasti sempatam njele kakega njih človeka. Večji del kontrabanta privedejo preko meje v avtomobilih ali motornih vozovih z dobrimi in zanesljivimi motorji. Poslužujejo se stranskih cest ter se vedno izognejo glavnim cestam. Oni vedo. da je prohibicijska postava nepriljubljena in da je ob mejni črti le malo farmerjev- in meščanov, ki bi prostovoljno informirali oblasti.
Carinski agenti v Newportu so mi povedali, da se ne morejo zanašati na nobenega farmerja v o-koliei, da jim nudi informacije. V enem slučaju je neki farmer telefoniral oblastim, da je šel mimo njegove hiše avtomobil, naložen s pijačo. Naslednjega dne je dobil farmer sporočilo, d3 naj v bodoče lepo drži jezik za zobmi, če noče, da bo|v neki lepi noči zgorela njegova hiša in njegov nov skedenj. Dotični farmer ni od takrat naprej videl še nobenega tihotapca. Oslepel je na mesta v tem oziru. -
Tihotapci ol) canadski meji pa
imajo še nadaljno prednost in ta obstaja v tem. da imajo na razpolago izkušen«.1 moči. kajti tihotapstvo se je vršilo ob tej meji odkar meja obstaj.a čeprav z drugim blagom. Tako se je naprimer vti-j liotapljalo Kitajce, dokler je bilo ! povpraševanje po žganih pijačah ! veliko ter cena blaga visoka.
Vtihotapljanje pijače preko me- j ^a Nove Anglije se jc razvilo v redno obrt, v redno kampanjo, v kateri so agenti ^Združenih držav vedno na slabem. Newport, ki leži nekako šest milj južno od meje. ima le enajst carinskih uradnikov. Ta peščica ljudi mora pregledati vse vlake, celo* črto ob jezeru ter osem ali deset cesta na obeh straneh mesta in inšpekcija teh cest se mora vršiti neprestano, podnevi in ponoči. Fn carinski uradnik je rekel, da je nekako dvajset aktivnih tihotapcev na enega carinskega uradni'ia in iz tega lahko ' itatelj sklepa, koliko tihotapcev se dejanski zaloti. Kaj more opraviti enajst mož proti več kot dvestotim : Nikalcega prestanka ni o-paziti v reki pijače, ki se zliva preko meje. Velika raloga, ki je nagromadena v kleti poštnega u-tada v Newport, predstavlja le najhen drobec blaga. ki pride vsaki teden preko aneje edinole v Newport okraju. Newport črta rnaša manj kot dvajset milj in ravno toliko pijače pride preko vsakih nadaljnih dvajset milj na eeli poti od države Maine pa do države Washingtom Kljub temu pa je najti v tej deželi še vedno 'ljudi, ki se vprašujejo in čudijo. I zakaj ni ta dežela ':bone drv".
Žalostno dejstvo je, da je eeli osemnajsti amendment z Volstea-dovo postavo vred velik dovtip in da smatra t o postavo za dovtip devet ljudi izmed desetih, kjerkoli obstaja tihotapstvo. Če ne "rjamote tega se prepričajte sami. j Prvič, ko boste čuli kako dobro zgodbico o tihotapstvu, jo sporočite svojim prijateljem in sosedom in videli boste, če se ne bodo j smehljali ali celo smejali. Ljudje j se ne smejejo povestim.ki se tičejo umorov, tilomov. požigov ali | ponarejanj denarja. Smejejo pa se. kadar čujejo, da je nekdo zvo-dil za nos ustavo Združenih držav | z ozirom na osemnajsti amend-; raent.
j Tudi izvajanje postave je šala. j Tekom pretekle spomladi je obesil neki carinski uradnik iz New I .o rt a svojo veliko suknjo v oddelku za kadilce v nekem PulI-j man vozu, nakar je odšel naprej j p« vlaku. Neki človek je takoj .vstal s svojega sedeža ter se vrnil j s svojim kovčegom. Q<Jprl ga je1 | ter vzel iz njega šest kvartov škotskega žganja ter vtaknil stekleni-| ce v žepe carinskega- uradnika. .Ko se je uradnik vrnil, je pregle-Idal kovčeg dotičnega potnika ter tudi kovčege drugih potnikov, a
Obravnava proti bolgarskemu kabinetu.
Nova bolgarska postava določa kaznovanje onih, ki so odgovorni za nesreče, ki so zadele Bolgarsko vsled svetovne vojne. — Bivši ministrski predsednik na varnem v Berlinu.
Poroča Elmer Davis.
Sofija, Bolgarska. IG. oktob-j . — Obravnava prot: kabinetu Ra-doslavova, ki je glasoval za vstop Bolgarske v vojno na strani centralnih zaveznikov in ki je imel v svojih rokah vrhovno silo do poloma leta 1918. se je pričela pre.I par dnevi, in sicer na temelju postave, katero je dal uveljaviti selanj' farmerski kabinet, n:: kojega čelu stoji Stambulijski.
Čeprav involvira vojna napoved postavno celi kabinet, določa vendar postava kazen za vsakeg:- posameznega člana, ki je zakrivil narodno nesrečo n dodatna klavzula določa smrtno ka^e nza gotove ministre, katere se je spoznalo kr»viin verižcnj.i in prol'itarstvu.
Mnogi Bolgari so zagotovili poročevalcu newyorskega Timesa, tla je bilo javno mnenj'1 cdločno proti napovedi vojne in da je treba Aojno ministrstvo kaznovat; raditega. ker je omalovaževalo to javno mnenje. Poročevalec dvomi, da bi sedelo ministrstvo na zatožni klopi, če bi zmagala Bolgarska v vojni, a sedaj se ga liove kaznovati, ker je stopilo na najK.čno stran. < 'elo to postopanje priča o moči se-canje vlade, ki je sprejela t:> posebno postavo in ki ne bo le kaznovala onih. k so odgovorni za narodno nesrečo, temveč se tudi iznebi-ia nekaterih svojih političnih nasprotnikov.
V tem oziru ni bila le uveljavljena posebna postava, temveč uveljavljeno je bilo tudi posebno sodišče. Sodni dvor obstoja iz devet najstih sodnikov. Predsednik sodnega dvora je dr Ivanov, predsednik najvišjega sodišča na Bolgarskem in poleg njega sedi šest profesionalnih sodnikov, izbranih iz različnih sodišč dežele. Polegtega je še dvanajst poscbnli sodnikov, ki bodo pazili ija to, da ne bo profesionalnih sodnikov zavedlo na stranpota njih navdušenje za postavne formalnosti.
Ti posebni sodniki so \si člani agrarne stranke. — balkanski kmetje, med katerim' je le eden, ki nosi ovratnik. Nobenega dvoma ne more biti o tem, zakaj se nahajajo tam, in poročevalec ni prav nič presenečen, da zahteva javno mnenje obtožbo vseh obtoženih, z iz-,j« mo generala Čehova. povel jnika bolgarske armade tekom vojne, katerega bosta najbrž rešila nj:vrov vojaški sloves ter zagovor, da se je le pokoril danim poveljem. Čehov še ni dospel sem, a bo pri-šei v četrtek. Vsi drugi obtoženi so tukaj, z izjemo Radoslavova, ki je ostal v Nemčiji, kamor je zbežal s kraljem vred po sklenitvi pre mirja in ki bo sedaj .'-ital o celi zadevi v listih.
Sofija ni prav nič vznemirjena spričo tega procesa, seveda z izjemo obtoženih, ki izgledajo precej preplašeni. Opaziti pa ni nobenega javnega razburjenja, ker bo trajal proces xiajbrž več tednov ir ker bo postal zanimiv šele pri koncu. Viada Stambulijskega ni zadela na nobene težkoče nr: vzdržanji javnega reda in soglasno z izjavami številnih, L a ostala še dolgo ("asa na krmilu.
Kmečka ali agrarna stranka ima v parlamentu odločno in izdatno večino. Opozicija je brezupno razcepljen" med komun:ste ter blok vseh ostalih strank ki nočejo nastopiti složno, vsled česar vlada agrarna stranka absolutno. Tudi v agrarni stranki je opaziti nekaj diferenc*. Mlajši so bolj konservativni kot pa starejši, i vsi so se pričeli ohlajati spričo izkušenj. Karrrersko vlado se dolži, da je zakrivila par resnih napak, a vsi inozemski opazovalci pravijo, da je služila koristnem imainci u kot branik proti širjenju komunizma, ki je lil pred dveini leti tukaj zelo močan, ki pa je od^onegit časa naprej neprestano izgubljal na tleh.
Vlada Stambulijskega je kot vsaka druga kmečka vlada pričela svoje delo na domnevi, da so meščani in ljudje z deuiarjem naravni sovražniki kmeta ter le počasi prišla do boljšega spoznanja. Ce bi ne hilo med za vezniške reparacijske komisije, bi ta id< ja lahko napravila več škode kot i« je dejanski.
ii it i izdaleka mu ni padlo v glavo, da bi pregledal svojo lastno zimsko suknjo. Ko je uradnik zapustil oddelek, da pregleda naslednji voz. je dotični zopet spravil žganje v svoj kovčeg, ki je bil že inšpiciran.	—.
To je bil resničen dovtip na naslov osemnajstega amendmenta, Volsteadove postave ter vlade Združenih držav.
Carinski uradniki sami izjavljajo. da ne bodo nikdar mogli na--praviti kbnea tihotapstvu, če se n bo uvedlo radikalnih izprememb v tem oziru.	_
Vlada je prevzela kontrolo nad pridelkom žita. da prepreči visoke domače cene takoj po sklenitvi miru. a to kontrolo se je vršilo naprej, ker so kooperativni teoretiki mislili, da je vsak prekupec in barantač nepotreben in škodljiv. Posledica tega je bila. da se je pridelke dveh let porabilo za prašičjo krmo in da ni bilo opaziti nobenega eksporta največjega pridelka Bolgarske. Sedaj, pa je bila prosta trgovina zopet uvedena in upati je, da bo eksport žita iz Bolgarske ugodno vplival na valuto dežele.
Postava ki določa kazen za vojni kabinet, je imela prvotno klav-
starinii političnimi voditelji tudi ni nobenega, ki bi znal pridobiti v inozemstvu za Bolgarsko toliko zaupanja.
Predlog Stambulijskega. naj se Bolgarska združi z Jugoslavijo, so na Bolgarskem sprejeli precej hladno, — kajti preveč se je pripetilo v teku zadnjih devetih let v. obeh strani, <la bi se moglo tako hitro pozabiti. Taka zveza je bila možna nekoč ter bo zopet možna v bodočnosti, a za enkrat je daleč proč. Kljub temu pa j' večina Bol-garov sita vojne te™ si želi miru :n dela.
Ni gotovo. <"t so resnične izjave nekaterih Bolgarov, da manjka njih narodu vsaka misel za mednarodno politiko, v endar pa se na vsak način Bolgari sedaj dobro zavedajo dejstva, da je .Tugoslavl-n sedaj trikrat tako velika kot njih lastna dežela. Vsled te^a se je pričelo inteligentno javno mnenje bolj zanimati 7a interese, ki so skupni obema državama, kot pa jza int -rese. k ju ločujejeo ter je • mogoče, da upajo številni, ki se ne I ogreva jo za načrt Stambulijskega ulede federacije z Jugoslavijo, da bosta obe deželi profitirali s pomočjo bodočega sodelovanja
Razpoloženje napram Grški je seveda povsem drugačno, a vsak je do grla sit ^ojne Icr ne želi nobenega nadaljnega konflikta.
V ekonomskem pogledu je dežela bogata in prebivalstvo je podjetno in pridno, a tri leta vojne in prvotne napake vlade so imele za posledico, da je ijurtem težko yopet s postaviti na noge. Bolgarija doleruje 440 milijonov dolar-I jev vojne odškodnine in bolgarski lev je malo vreden, kajti pri-j de jih 140 na en dolar. V prvem letu je plačala Bolgarska obrok vojne odškodnine, a je dvomljivo, če bo mogla storiti to tudi v drugem let".. Medtem pa vključuje i jugoslovanski proračun za bodoče \ leto tisoč milijonov dinarjev za po j pravo cesta in poslopij, katera je , porušila bolgarska armada v druž-| bi centralnih zaveznikov.
Težkoče Bolgarske pa niso le take, katere si je naprtila sama. rirki ne dovolijo za enkrat nikake j trgovine s pristanišči Egejskega morja, in brez izhoda na morje, . katerega je obljubil Venizelos, na katerega pa so njego\i nasledniki oči vidno pozabili, ne more bolgarska trgovina nikamor naprej. —
Načrt, tikajoč se obveznega de-. la, o katerem se je toliko pisalo , in govorilo v inozemstvu, obstoja večinoma le na papirju, a Bolgari j so pripravljeni delati tudi brez f origanjanja.
Povsem naravno je. da delajo j Vemei tukaj prav tako dobre kupčije kot so jih delali pred vojno, in ameriški trgovci, ki bi tudi motali zavzemati svoje mesto v deželi. se odlikujejo le po svoji odsotnosti.	>
Napaka katere je napravila vlada takoj ob pričetku svojega obstoja, so hudo prizadele bolgarsko industrijo, a sedaj se je pričela zopet gibati ter obet.i le najboljše za bodočnost.
[Wss] [W55] IMS :W§3 KSI
B9S3 |£ŠS.
sF	--
" Velika mednarodna komedija" se imenuje to, kar vrši neprestano, podnevi in p »noči, brez vsakega presledka na eeli črti med »everoiztočnim vogalom države Maine ter scvero-zapadu:m vogalom države Washington.
Jaz sam nisem sicer videl cele predstave, a par odlomkov, ki pa zadostujejo. Program je isti od države Maine pa do Washingtona f. par novimi točkami sempatam in tudi igralci so vedno isti, ali vsaj istega tipa. Glavni itrrrlei obstajajo iz prejšnjih salonerjev, prejšnjih bartender je v, k: so vsi dobro oboroženi in ki gromadijo najbolj lahko zasluženi denar, kar so ;;a kedaj ljudje služili na svetu ali vsaj v Ameriki. V vrste 1-h ljudi ne štejem porter jev v Pullman vozovih, natakarjev v restavracijskem vozu in sprevodnikov, ker pridejo pri tem komj«j vpočtev. To so le igralci tretjega razreda ali statisti, ki vtihotapi ja jo sempatam par kvartOT žganja ter dodajo vsaki teden par dolu. jev k svojemu rednemu dohodku.
Kljub temu pa so tudi ti manjši igralci v tej komediji povod /a marsikateri zanimiv prizor. Pred par tedni je pričela neka ženska, ki se je vozila i/ Montreala v New York ter ležala v spodnji postelji v Pullman u. strašno kričati ter stokati, da sc bo potopila v neki smradljivi tekočini. Delala je tak kraval, da ie prišel noter f prevodnik v namenu, da jo pomiri. Slučajno pa je prišel za njim tudi neki carinski uradnik. Prizor se je završil v bližini ameriško-canadske mejne Črte.
Zlobni carinski a;rent je pričel vohati naokrog ter noto vprašal:
—	Kdo leži v zgornji postelji!
—	Nikdo, — je odvrnil temnopolti porter. . — Zakaj pa je postelja postlana?
—	Ker bi lahko kdo prišel. Nočem motiti potnikov ponoči s postiljanjem.
Med tem časom »ia jc carinski uradnik še izvohal, da ni zgor-naj postelja prazna. Bila je prav dobro zasedena, kajti v njej je počivalo 1T>6 otrok John Barlevcorna v velikosti steklenic po en kvart. Zalibog si je era teh stek'enic zlomila vrat in dragocena tekočina je prikapala navzdol na nežno telo spodaj ležeče dame.
Steklenice so ležale lepo po vrsti pod modrocem in agent je kon-fisciral žganje ter aretiral Črnega, porterja. Stvar je izgledala precej slabo za temnopoltega gentlcmana, a njegov zagovornik je dokazal poroti, da jc bilo v vozu še več drugih ljudi, ki bi lahko poskrili svoje zaloge, dn je »mei sprevodnik sam. ki ni bil aretiran prost dostop do postelj in da so bili lahko zapleteni v stvar tudi drugi uslužbenci, proti katerim ni nikdo dvignil roke pravice. Porota je vsled tega rekla, ca porter ni kriv tega zločina.
Zelo zanimiva ko'iiedija se je završila tudi dva ali tri mesece poprej in glavni junak te komedije je bit neki francoski Canadec, — debel, srednje starosti, ki je pojasnil svoja številna potovanja preko mejne črte s tem, da ima majhno trgovino v neki vasi v državi Vermont in nadaljno trgovino severno od mejne črte. Francoski Canadec se je vedno vozil v a ozn za kadilce, kjer je bil splošno priljubljen, ker je zral pripovedovati smešne s to rije ter prepevati komične pesmi v canadskem narečju. Svoje pesmi je spremljal z veliko harmoniko, katero je nosil v velikem črnem kovčegu. Carinski uradniki so postali pozorni na tega potujočega trubadurja, a preiskava njegove prtljage ni pokazalo nič drugega kot obleko. Nekega dne pa mu je rekel eden iznted carinskih agentov;
—	Pokažite mi harmoniko.
—	Z največjim veseljem. — je odvrnil Canadec.
< arinski uradnik ni videl ničesar sumljivega, a harmonika se mu je zdela nekoliko pretežka. Položil jo je na kolen«, nekoliko zaigral, stresel nato hermoniko ter nastavil uho. Čul je pljuskanje. Nato pa je zapazil, da je mogoče harmoniko odpreti. Odprl je harmoniko in notri je n;>šel c in kasto galono, polno žganjn.
Obravnava, ki se je vršila proti zgovornemu in \eselemu Ca-nadcu. je bila zelo ž.vahna in sodnik, ki je naložil grešniku kazen *2<j0. je pripomnil, da je bil načrt tako prekanjeno zasnovan, da noče naložiti večje kazni, posebno ker so bile operacije obtoženega le majhne.
Pred kratkim j- ml:i carinski uradnik v Newport okraju pregledoval obširno prtljcgo neke sivolase dame, oblečene v črno obleko. Dama je pojasnil;', da je obiskala neko slavno božjo pot v Que-bce provinci. Izgledala je tako pobožna, da se je komaj izplačalo pregledati njeno prtljago, h.špeklor pa se je zanimal za kovee« v prvi vrst. raditega. ker je bil iz.anredno težak. Konečno je zadel na vel,ko število steklenic ^eh mogočih oblik in velikosti in v teh steklen,eah je bila tH oein"a. ki je izgledala kot čista voda.'
. Ali je bila sivolasa dama kaj vznemirjena? Še malo ne Ko je eannsk, uradnik dvignil steklenieo. v kateri je bila omenjena Pr'o-zorna tekočina, je rekla ravnodušno:
—	To je žegnana voda z božje poti.
Carinskega uradnika je bilo skoro sram, ko je potegnil zama<> še k iz steklenice. I)uh, ki je prihajal iz steklenice, pa ga je prepriča, da je to "Vin Blanc" fbeln vino), ki je f.nano na meji kot "high wine". To je pravo žganje in sicer zelo močno žganje, kateremu bi po na.«e rekli vinski cvet. Ce imate en kvprt tega žganja. lahko dodaste dva kvarta in še vedno imate tako močno pijačo, da vas par požirkov upijani.
— High wine. — mi je pripovedoval neki canadski inžinir Skandinavskega izvora. — je trancosko-canadsko žganje, ki ima
Dvoje opisov ruske lakote.
LeU 1881 se je pojavila v Rusiji lakota v skoraj tako velikem ob s«fu kot letos. — V naslednjem prinašamo opis slavnega ruskega pisatelja grofa Tolstoja, ki je cbiskal od lakote prizadete okraje. Tolstojevo poročilo je lt leta 1891, d očim je poročilo iz leta 1921 objavil v Moskovski "Pravdi" njen poročevalec.
! LETA 1891 f__Napisal Lev Tolstoj.
Ravnokar s^m obiskal štiri «ru-bernije. kjer s« je l«*t;na izjalovila. Prvo ozemlje je bil Krapivensi okraj, kojegi najbolj rodovitni deli ho bili najhujše prizadeti.
Prvi znak pomanjkanja obstaja v tem dejstvu. da s" skoraj celo prebivalstvo |x»»iu£uj * kruha, ki je napravljen i z moke. pomešane , 7. lebedo. Lehrd» je nek*- vrste travs. katero zavživajo ljudje. , kadar jiin manjka drugih živil, i Razmerje med moko in lebedo /naša eno tretino lebede in dve tietini moke, ali pi celo polovico lebede in fx• I i« « ke. Kruh. naprav- , ijen iz te mešanice, je črn k<»t tin- j ta. težak in grenak.
Tak kruh /avživajo vsi. eelo bolniki, otro- i in noseč«* ženske.
Tu«li kuriva manjka. Že septembra meseca niso imeli tukajšnji kmetje nikakili il-v. po les morajo daleč hoditi — sedem do de-i \etnajst vrst. Vrst i je nekoliko, več kot kilometer.)
Jasno j«-. <i.i j»* ta položaj skraj- i ne neutroden. <'«* pa s« ozrete ni' ljudi. s«* čudite njih navidtw.no zdravi zunanjosti. Vsi so zapo-i sljeni. Veleposestniki s', mi pra-j >ili. da ne mor* jo dobiti dosti po- j moči. Obiskal sem r..-k< vas v tem • •kraju, kjer so ravno okopavali i krompir t»*r mlatili oves. Tam sem 1 tudi opazil, ti*» ni bilo porabe kruha iz lebede pripisovati izključno le stradanju.
V prvi hiši. kjer so mi poka-1 zali krulj iz lubede. sem videl mla-tiče mlatiti oves. Doiična družina je pridelala pribl'/no šestdeset mernikov ovs i. kojiii vsak je bil vreden nekakih Listo rubljev. i Manjkalo jim je rzi. a krompir se je dobro obnese!. K-uh iz lebede' pa »o jedli vsledtega, ker je mislil dtoiinski oče, varčen star. kmet. da je |:ametr.o varčevati z cvHom in rž jo : Dr.uri zavživajo' kruh iz lebedo. — i.- rekel. — za-] kaj bi ga tudi ini ne?
Nato sem odšel v Bogorodidski , okraj, k.ier pa je bil položaj že i veliko slabši. V id »'i sem vedno | manj in manj živil. V vseh hišah so stradali. N i meji Effremovskl okraja ni niti obrodii krompir.
Najboljša zemlja je dala komaj, toliko, da so imeli Kmetje za pri-j hodnjo setev. Kruh je bil vuepov- i sod mešan z lebedo in sieer bolj kot v prejšnjih okrajih, ("loveku >e gabi, če <m skuša jesti brez ka- i ke drupe stvari.
Položaj v teh vaseh pa ni bil še rajslabši. še bolj obupen je bil v Lpremovskem in i^plfanskem o-kraju. Obiskal sem neko veliko vas v Efremovskem okraju. Izmed 70 hiš je bilo še deset. ki so živele od svojih lastnih zalo;?. Polovica ostalih hiš j- bila prazna, kajti njih prejšnji prebivalci so odpotoval* j*o deželi, kjer beračijo. Ostali uživajo kruh iz lebede mi pa kruh pomešan z otrobmi.
Vstavili s m o sc končno v neki hiši iz katere je prišla raztrgana in shujšani: ženska ter nam povedala v kakšnem položaju s«* nahaja. Imela j»* jH-t otrok, najstarejši je bil star des.*t le:. Dva njen.-? otroka sta bolna na influenei. Enega teh otrok je prinesla ven ! ter ga posadka na tla. Otrok ni mogel stopiti na noge. a je boljši kot ostala dva v hiši. kjer je za-duhlo in vlažno. Mcž te ženske je odšel, da dobi nekaj hran" ter se ni vrnil. Sedaj se prehranja ona sama z otroci vred s skorjami, katere izprosi od drugih. Celo to pa ni lahka stvar, kajti sosedje so sami revni. Pogosto mora iti dvajset ali trideset vrst. da si izprosi nekaj kruha in vzet« mora otroke
1 seboj. Hodi od kraja do kraja, doli ler ne dobi toliko skorij, da zadostujejo za njo in družino za dan ali dva. Nato ostane doma, dokler ne poide zaloga. Ko sem bil v njeni koči. je imela še za en dan sko-j i 'j-
Dosti vasi je, kjer je položaj , |»ovseru sličeu onemu, katerega sem ravnokar opisal. Ponekod je pa položaj celo sl_ibši. Navedel i ln>m h* en slučaj:
Potovali smo približno šest vrst preko zapuščene dežele, predno srno prišli do prve hoče nadaljne vasi. Ta vas leži oh bregu velike | in lepe reke in na drugi strani teke je druga vas. Prva koča. v katero sera prišel, je obstajala le iz štirih zidov, ometanih z ilovico in pokritih s starimi deskami, na raterih j«* ležalo posušeno krompirjevo perje. Koča ni iinela nobenega dvorišča. Pred kočo je bil , \oz brez koles. Pole? voza je bi? prazen raven prostor, na katerem ho ravno Kar i..mlatil- celi pridelek i ovsa. Visok in vitek kmet je metal r. lopato o-.es v sito. ki je pa-<' a 1 nato v neki č-.*ber. Ženska, stara približno peUleset iet. je nosila jerbase ovsa n i voz ter jih ; praznila vanj. Knie" j»* bil sorod-i nik te ženske, ki je bila vdova ter j' j** prišel p.miagat. Njen mož je umrl dve leti poprej in njen sin je bil v armadi. Ves njen pridelek je bil ta oves. katerega je bilo j ravno dosti zi en voz. Ona ni nasadila ali nasejala ničesar dni- 1 :rega. Kruh iz~lebede, katerega je p«*kla ta ženska, j*- lnl tako sTab. | da i*a ni mojrel nihče zavživati. 1 Vsled tojra j»* odhajala v sosednjo ; vas ter prosjačila tam skorje. Iste-! :ra .iutra. ko sem jo jaz obiskal, je 1 ila odšla v neko vas, kjer se je I M-šila neka sla vnos? ter dobila : tam pet hlebcev kruha, v katerem ni bilo lebede.
Predno sem zapustil vas. sem i st vstavil, da govorim z nekim kmetom, ki se je ravnokar vrnil s polja. Kmalo se je zbralo krog naju nekako por ducata kmetov :n razvil se je splošen pogovor. Več žensk j? stalo nekoliko vstran ter poslušalo. Otroci, ki so žvečili j "in kruh iz lebede, so se potikali naokrog ter se radovedno ozirali [v mene. stavil sem kmetom par j vprašanj in pojasnili so mi bedo. \ kateri se nahajajo.
— Kako je prišlo do tega. da ste na slabšem kot drugi ? — sem jih vprašal.
Kot v zboru so odgovorili: — Kaj naj storimo? V preteklem poletju je pogorela polovica vasi kot ds j« jp posmukala krava, letos pa ni dozorela nobena stvar. Kaj hočemo? To je božja volja, prodali bomo. kar se bo dalo ter /i vel i dokler umrjerao od gladu.
Kaj pomenja to? Ali je mogoče, da ti ljudje ne razumejo svojega lastnega položaja? Ali pa se mogoče tako zanašajo na pomoč od zunaj, da si nočejo sami pomagati? Spominjam se. da sem se ■ -»•stal z dvema kmetoma iz Efre-n'ovskega okraja, ki sta mi v od-I srovor na vprašanje glede pridel-; ka izjavila, da nista še zelo na slabem, ker sta dosti pridelala za *eme in tudi nekaj /a hrano. 0<"*i-vidno pa je. da ne bodo mogli ti kmetje živeti prihodnjo zimo. ee re bodo dobili pomoči od drugod. Po celem ozemlju j<* komaj dobiti človeka, ki bi razumel položaj, v katerem se nahaja, vsi izgledajo kot otroci, ki so se vdrli v led ter se le smejejo, ko se nahaja v čisto novem položaju, ne da bi razumeli nevarnosti, ki jim preti.
Mas. M EDWARD
V New Vorku bo dne 29. oktobra otvorjena razstava, po imenu "America's .Making". Zastopane bodo vse narodnosti ter bodo skušale pokazati, koliko so pripomogle. da sc je Amerika razvila v ' sch ozirih do svoje sedanje veli •ine. Tudi Jugoslovani bodo med razstavniki zavzemali odlično mo-s(o. Nastopila bodo tudi naša pevska društva. Razstava bo trajaia do 12. novembra. Najbrže jo bo prišel pogledat tudi predsednik Harding. — Slika nam kaže Mrs. il. Ed\v. Dreicr. tajnico, razstavnega odbora. Na desni je kip predstavljajoč Delo.
SVMBOUCAL OF LABOR.1
kruha. Oni prosijo le posušeno [ i skorjo kruha, katero je vrgel kdo h drugi vstran. Brez vsake pritožbe J se potikajo po tej brezmejni deže-j j li, kjer so še vedno ljudje, ki ima-! j jo kruh in usmiljenje.	;
Spominjam se nadaljnega pri- < zora. ki je eno poglavje i7. žalost- « ne zgodovine zadnjih štirih let. < Bilo je jeseni leta l[116. Ko sem ; s«, približal okrajem Podlesja v zapadni Rusiji, sem videl ob že- , lezniški tračnici neskončne vrste , križev. Predstavljali so grobove beguncev, ki so navalili v notra- , njost Rusije kot val morja, stalno pojemajoči val. ki je puščal za se- ■ boj te žalostne vrste križev. Ti križi so stali kot druga vrsta o j graje, da za vidu je železniško pr go pred snežnimi zameti. Vsi v* ri dežele ki so bili lakrat velikan- ' ski v primeri s sedanjimi, n mogli rešiti teh mas beguncev, k so bežali pred grozotami vojne.
Kdo si more predstavljati število ljudi, ki umirajo že seda. ( vsled lakote in kužnih bolezni ob istih železniških tračnicah in v s dan jem času, ko jim nihče ne mote pomagati? To je tudi vzrok. >akaj se kmetje ne pritožujejo, temveč le prosijo in molijo.
Neki kmet v Samarski guberni .ji mi je povedal, kako delajo kruh iz lebede.
V naši vasi vzamejo ljudje par lipovih listov in trave, razsekajo t: na drobne kosce in skuhajo t< Allies -v vodi. Ko je voda zavrel; ter se ohladila, iztisnejo vodo t' spravijo rezanieo zopet v vrelo vodo. Nato pustijo vodo odteči skozi sito ter posuše skuhano me -šanieo. Zatem to zmes zmeljejo ter dodajo eno tretino moke. Kruh. napravljen na ta način, zelene barve ter neprebaven. (V ni moke. pa speče jo rezanieo s. mo. Okus ni slab, a če človek dal rasa zavživa tak kruh. mu oteče želodec. Dobi tudi gliste ter umrje po preteku par tednov."
Treba je vprizoriti največje napore, da se napravi konec temu neorganiziranemu odhajanju kmc tov iz Vola okraja. Če se to ne bo zgodilo, bodo tri četrtine beguncev poginile in plen epidemij bo postalo tudi prebivalstvo okrajev, skozi katere se pomikajo sedaj begunci. Vsprič ) tega neprestanega odhajanja in seljenja. je tudi nemogoča vsaka organizirana po-, moč. Treba hi bilo namreč imeti velikanske zaioge živil na vseh mogočih krajih velikega ozemlja, da se pomaga beguncem kjerkoli sc prikažejo. Zaenkrat je pa nemogoče spraviti na lice mesta tako velike saloge. Kazan, največje t
LETA 1921. Poročilo dopisnika Moskovske '*Pravde".
Na postaji v Aktubinskaji sem j videl nekega starega moža pobra- j ti skorjo trdega kruha, vsega po-! mazanega r biatom.
Ob celi 1300 vrst dolgi železni-1 &ki progi, skozi kirgiško republi-'
[ko in preko Turkestana se potika I ! sedaj na stotine tisoč*v takih sta^ rih mož. žensk, otrok in celo do-1 asiih mož, ki se preživljajo na tak način.
' Oni ne prosjačijo, - ne - prosijo
j industrijalno središče ob Volgi je ■ : v razvalinah, kot da je bil ta o- i , kraj pozorišče najtežjih bojev i pred par dnevi. Mesto nudi stra- i šen pogled v palečem solneu. Um;. I zano je, prašno, z razpadlimi uli- ; eami in hišami. Nik jer ni nobene- |
znaka rekonstrukcije. Celo središče meta, ki je b:i<> preje tako ! živahno, je sedaj v razvalinah.
Od pričetkif spomladi je pada i ; dež v tem delu Rusije le tri dni.' namreč 4.. 9. in 18. maja. Kmalo I je izginilo sleherno upanje. <fa bo mogoče kaj pridelati Pričet kom junija je bila ozimina že čisto j uničena in tudi ozemlje, ki je b j io posejano s pomladi, se je kmalo posušilo.
Večina prebivalcev v tem okra ju je že porabila zadnje ostanke živil, ki so bila še na razpolago. Sedaj morajo celo majhni otroci zavživati mešanico skorje, želoda in trave. Trideset ali štirideset funtov moke iz želoda stane osemdeset tisoč do stotisoč rubljev. Revni kmetje prodajajo svoje • 1« mače živali, zaklepajo svoje domove, gromadijo pohištvo na vozove ter odhajajo z doma brez ei Ija in smeri. Na stotine takih selečih se družin tabori ob bregovi Volge, kjer najbrže čakajo na kak parnik, ki bi jih. odvedel pro t jugu. Ker pa ni odnikeder taki parnikov, postanejo plen epidemij ali pa poginejo od glada.
Na železniški postaji Novoser-gijevskaja, nekako osemsto milj od Moskve, smo zadeli na 1500 delavcev iz mesta Orehova, ki so po tovali v Taškent, glavno mesto Turkestana, da si kupijo tam nekaj živil. Izgubili so skoraj ves pogum, čeprav so imeli za seboj šele polovico poti.
Potovanje v. železnico, je skrajno mučno, kajti treba je dolgo čakati na malih postajah, kjer ni mogoče dobiti niti vrele vode. Živila so tako draga, da ne more navaden potnik ničesar kupiti.
Potovanje iz Orehovn v Novo-sergijevskajo traja v normalnih časih dva dni. a ti delavci so bili že enajst dni na poti. Prisiljeni so bil izmenjati že polovico blaga, katerega so vzeli seboj, za hrano. Trebalo bo še enajst ali celo šestnajst dni, da dospejo v Taškent in vrniti se bodo morali domov k svojim družinam najbrže praznih rok.
V Novosergijevskajl dobi človek 35 funtov moke za 24 vatlov bombažnega blaga. V Taškentu pa je mogoče dobiti sto množino moke za šest vatlov blaga, kar je se-■ veda velikanska razlika. Ta razli-I ka v ceni pa ni znana kmetom in
Iz Slovenije.
Smrtna kosa.
\";> l»ukoviei }>ri Skofji Loki je Is". septembra umrla soproga vpo-k o jene ga šolskega vodje in pistt-r« lj;i -Ijiuka Lehana. IJermina Le-!'anov.i. p:j desetdnevni mučni bo-b-ziii »rnži in oslabelosti srca. Se-: '*( r rod'»m Nemka, se je priučila ! upšegn jezika in je vsled svojega ;:i!>"i:a značaja i?i Ijudomilosti bila splošno priljubljena.
Umrli so v Ljubljani:
Josip Maček, trgovec, star 44
I let.
fvan Bizjak, gojenec di-ža-vne ■ ivevnzr. dne šole. po dolgi in muč-;»i bolezni. Bil je nadarjen in zelo marljiv dijak.	f
Fr;mčiška Erklavc, 4 mesece.
Jo<ip Zdravje, 7 let.
(Jregor Baloh, 77 let.
Frane Ložar, 4f> let.
Neža Pihler, -10 let.
Danica -Janež. 1 in pol leta.
Bogumil I/eban. 2 leti.
Anton Pet ras, !>0 let.
Miha Blaž. 67 let.
Alojzija Per, 67 let.
Ernst Sroekl. 74 let.
Marija Pogačnik, 58 let.
Vuje Savkovič, 27 let.
Ivana Peternel, 5 mesecev.
Ignaeij Kejžar, 14 let.
Magda Zore, 16 let.
Katarina Neumaver, 68 let.
Angela Trpin. 16 let.
Tiožidar Rifelj. 1 leto.
lleidy Fis^'her. 2 in pol leta.
Vera Prilnk, 1 '111 pol leta.
Vera tiru bar, nieseee.
Aleksander Pišek. 2 in pol leta
Marija Tomažič, 16 let.
Ivana Oražen. 51 let.
Ivana Saje. 51> let.
Cecilija štefe. 10 mesecev.
Milena Kode, 7 let.	? w
Anton Frančar, 5 mesecev.
Janez Prestor. 42 let.
Majda Garafolj. 5 mesecev.
A:ia Martinjak. 25 let.
Oabriela Trtnik. 47 le»t.
Antonija Sefie, 2 letL
Neža Medved. 37 let.
Maks Jagodič. 11 let.
Jožef Rozman, 79 let.
Adelina Padar. 59 let.
Marija Peterlin. 48 let.
Zlatica Pire, 6 mesecev.
Franc Japelj, 79 let.
Vladimir Vlachv, 5 mesecev. [ Edo Kune, 2 meseca.
Xik'er. M ark el j. 10 mesecev. i
Hinko Praeui. 6 mesecev.
Barbara Korošec, 74 let.
Štefan Dukes. 17 let.
Viljem Hofer. 70 let.
delavcem, k ise potikajo po deželi na lovu za hrano. Prihajajo v I v elika središča kjer dobe najmanj i živil za svoje izdelano blago.
POUČNE KNJIGE.	,
Angleško-slovenski Besednjak —
Ur. F. J. Kern .............. 5.001
Nemški abcednik ............... 'S3 j
Nemško angleški tolmač .. ■.....60
1'ravilo dostojnosti .............30 i
Slovensko-nemški slovar —
(Janežič Bartoli	1.00
Angleščina brez učitelja.........40 ,
Cirilica. Xa vodilo 7. a t-itunje iu
pisanje srbseine v cirilici ____ .30 j
Deklet oni. .Spisal Anton It Jeglič .50 Gospodinstvo — Furgaj. I'rak- ^ tiena knjiga za naše gospodinje. (Tnlo vezjiua.* .......... 1.20
Hitri računar. Priročne velikosti. -.40 j ^ j Knjiga o lepem vedenju 1'rbunus,
(Trtlo veaanol .............. 1.00
Mladeničem. Aut. iH. Jeglič
I. zvezek, ...................60;
II. zvezek ................... J>01
Nasveti za hišo in dom. Koristna j
knjiga za vsako hišo ........ 1.00
Pravila za oliko. I»r. J. Dostojen .65 Varčna kuharica, za slabe ii> dob-, re ease ...................... 1.00
RAZNE POVESTI IN ROMANI.
•Jok. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sa<l.
Hei mestnega sodnika itd. ,. ,75 Mos. Jurčič, 5. zv: Sosedov bin. Sin
kmetsk<-jm cesarja itd..........75 h
Jos. Jurčič, 6. zv.: Iioktor Zolier,
roman. — Tugoroer, tragedija .75 ^ Dve sliki — K saver Meško ...... .W|
Hudo bre^dno. Ni vse zlato, kar se 1
se .sveti itd....................35
Patria, i>ovest iz irske junaške do- '1
be.............................30
Pod svobodnim solncem, zgodovinska povest, 1. ............. 1.25
Pod svobodnim solncem, zgodovinska |x«vest. 2. zv.............1.25 . -
Povesti slovenskemu ljudstvu v
poduk in zabavo, Kalau.......35 j
Bomariea, povest ...............60i'
Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .30] Slike in povesti, Ksaver Me.ško .35;' Študent naj bo, — Naš vsakdanji
kruh .........................35 :
\esele povesti: Za možem. — V
pustiv je šla. — Pravda ined (
bratoma ......................35.
Vojnimir ali poganstvo in krst, ,1
povest ....................... ui5 I
Zvonar jeva hči. Zanimiva povest
Iz dežele .....................40 ;
Peter Zgaga ...................50 i
Doli z orožjem ................ .5011
Knjige družbe Sv. Mohorja
Duhovni boj f.H*4 str.) .......50
M»*sija (1. zv.) ...............30 >
Mladim srcem (zv.)
Spisal K. Meško .30 Knjiga za lahkomiselne ljudi.
Spisal I. Cankar..............1.75
Pet tednov v zrakoplovu ........ 2.00
Amerika in Amerikanci.......... 5.0u
LJUDSKA KNJIŽICA — POVESTL ]
1.	zv. Znamenje štirih. Povest de tektiva Sherlock Holmes .....60
2.	zv. Darovana. Zgodovinska po-IMivest iz d«»l>e slovanskih apostolov..........................6«
H. zv.: Jernač Zmagovač. i»ovest. 0 — Med Plazovi, tirolska povest. .60
Opomba:
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandlrajte pismo, Ve naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine
r 4. zv. Malo življenje, povesi.....65
5. zv.: Zadnja kmečka vojska,
j' zgodovinska povest ...........75
, G. zv. Gozdarjev sin — Finžgar,
povest ........................30
, 7. v.v.: Prihajar. Zanimiva i»o-
| vest ..........................60
j 9. zv.: BreneeJj: Kako sem se jaz likal. 1. zvezek	1.00
10.	zv.: Brcncelj: Kako	sem se jaz likal, zvezek	1.00
11.	zv.: 14rois«-elj: Kako	sem se jaz likal. 3. zvezek	1.00
14.	zv.: Bren>-elj : ljubljanske slike. 1 Podobe ljubljanskega mesta I ..........................75
115. zv.: P. Colouia : Juan Miseria. i Povesti Iz španskega življenja .75 j 16. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih j dogodbah......................75
ŠPILMANOVE POVESTI.
2.	zv.: Maron, kršaiiski deček iz Libanona ......................25
3.	zv.: Marijina otroka, povest iz kavkaških jrora ..........-.....25
4.	zv.: Praški Judek, 1 »ovest. II. natis .........................25
5.	zv. :Ti2 indijske povesti.......30
!», zv.: Kraljičin nečak. Zgodovinska jH>vest iz Ja]K>nskega.....30
110. zv. :Zvesti sin. povest iz vlade
I Akbarja A'elikega .............25
.11. zv.: Rdeča in In-la vrtnica. jk>-
I	vest...........................30
12.	zv.: Korejska brata, f'rtica iz misijoaov v Koreji.............3®
zv.: Boj in zmaga, povest iz
A mana ........................30
34. zv.: Prisega huronskega glavarja, povest iz zgodovine ke nadske .......................30
15.	zv.: Angelj sužnjev — Rrazil-
! ska jvive.-:! ...................25
j 10. zv.: Zlatokopi. jiovest .......30
i 17. zv.: Pr\ič med Indijanci ali
j vožnja v Nikaraguo ...........30
[is. zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ....................30
K>. zv.: Mlada mornarja, povest .30
SPISI ZA MLADINO.
Bob za mladi zob. pesmice.......30
Dedek je pravil, pravljice.......40
MOLITVENIH I.
i
II	Rajski glasovi:
• v usnje vezano .............. 1.80
1 j v kost v< za-,;.-> ............... 1.70
1 Sveta ura:
v p'ltno vezano .............. 1.00
1 v usnje vezano .............. 2,00
v kort vezano ................ 1.80
1
( ZEMLJEVIDI.
Združenih držav.................15
. Kranjske dežele .................10
Zemljevid £ v rope ...............30
1 Velika stenska mapa ..........2.50
Zemljevidi: New York. Illinois, Colorado. Kansas. Motana, Minne-1 sot a. Wyoming. West Virginia
in. Alaska — vsaki .........25
1 Pennslyvnf.ia ................. ^0
, Slovenic Publishing Go,,
>
82 Cortlandt St., ,
j New York
Knjige! - Knjige!
Franja Hart-man, 55 let.
Ana l^eban. 9 mesecev.
Ivan Gabrovsek. 1 mesec.
Zastrupljen je.
Magda Zoreč, absolvent in ja tr-j lovskega tečaja na Tržaški ee^ti' št. lf) v Ljubljani, je 11. sej>tein-| ira na svojem stanovanju vsled. za.štruptjen.ia umrla. Zavžila je neke praške zujier »ilavr.bol. nakar j' je postalo tako slabo, da so jo morali spraviti v posteljo, kjer pa je prišla kmalu v nezavest in je nedolgo potem izdihnila.
Star berač in Lat pred sodiščem.
Dne marca 1SS3 v Spod. lier-uiku rojeni berač Janez Stare je bil že 2~)k?*;it predkaznovan. Poznajo <jn o«l leta li^^S naprej pri sodiščih v Kranju, Kamniku. Ze-lezni Kaplji, Vipavi. Tržiču, Veli-kovcu. Liiškem 111 Ljubljani. Dne !). stiptenvbra letos se j«' moral /.a-govarjaii pred zbornim sodiščem | v Ljubljani. Stare se je zadnje ča--e potepal in beračil po Gorenjskem. Dne 12. avgusta letos jo prišel v Tržiču v "c-stilno Ivana Dov->;ana in prosil miloščine. Natakarica je šla v sobo drobiž, <la bi dala Staretu miloščino. V s-tbi je visel Dovžanov telovnik, v katerem je imel Dovžan denarnico z vsebino 20.0f)() K denarja. S-tare je denarnico vzel in od^el. Natakari-' -a je še tekla za njim, da bi mu dala miloščino, pa ga ni bilo vcm"* videti. Pred hišo Janeza P»rejca ^o videli ko je štel. dva 4000kron.ska bankovca: bankovce z-a 4000 kron ,ie tudi menjal. Stare je pri raz-
pravi odločno tajil tatvino, kar mu pa ni nič pomagalo in je bil obsojen na 2 leti težke ječe.
Izsiljevanje na Cesti dveh cesarjev.
Janez J apel j. čevljar iz Ljubljane. j«' v družbi Jožefa Ivrapeža, laneza Filipiča, Avguština Slap-n i ča rja in Alojzija J apel j a dne 30. aprila ustavil na Cesti dveh cesarjev dve dekleti ter zahteval od njiju, naj gredo na policijo. Dekleti s>ta jib prosili, naj jupuste in l^ia jim obetali napitnino. Izpustili so ju in ju j(> spremljal Vrenko, ki ju je kmalu izpustil, nato so pa prišli fantje za njima, ju obkolili, pol ure za drža val i in zahtevali za • prostitev po 150 kron za vsakega in dekleti sta jim izročili res 500 kron. .Japel.i .ju bil za to obsojen na 4 mesece težke ječe. njegovi tovariši .so pa dobili že 17. avg. le-;os vsak 8 mesecev težke ječe.
immmpr'
Nezvesta hlapca.
Martin Pečnik in France Luz-11 ar ?ta služila kot hlapca pri tr-•roveu Derenda. Pečnik, kateri je bil zaradi tatvine že kaznovan, je pričel krasti. Luznar je pa ukradene reči prodajal. Pečnik je De-rendi ukradel blaga v vrednosti 15 S10 K Bil je obsojen 11a H mesece težke ječe. Luzna nu (i tednov.
I
Poroka v Ljubljani.
Dn> 17 septembra se je poročil v marijaniški kiij)t*li Ivan A v sec, strojnik elektrarne v Jugoslovanski tU-karni. z gdč Ivanko Male-šič. Poročil ju je prost A. Kalau.
GLAS .NAHODA, IP. ORT. 1921 AMERICA S MAKING.
1 Vdova Leruž.Spis,>1E Gabori"1-1
Prevedel za "Glas Naroda" G. P.	'	i
_Francoski detektivski roman.- 1
44)	(Nadaljevanje.)
—	Tudi ve bi bil prišel na to misel, bi je ne mogel izvršiti. Raz-ventcga pa sem na n: vi pogled spoznal vašo pisavo. Nato sem vzel pisma ter jih preeital
—	In potem ?
—	Potem sem vrnil korešpodenco mlademu možu ter ga prosil za rok osmih dni. N«, da razmišljam jaz sam o zadevi. — kajti to je bilo brez potrebe, -- temveč ker sem smatral neobhodno potreb-, nim pogovor z vami. Vsled tega vas edaj rotim, da mi poveste, če se je ta zamenjava kidaj izvršila.
—	Gotovo se je za vršil a, — je odvrnil grof hrupno. — gotovo. Saj ste vendar čitali pisma katcia sem pisal madanit Gery, vaši t materi. ]
Albert je vedel \se vnaprej in je pričakoval tak odgovor. Kljub] teinu pa ga je zdrobil.
To je bila ena onih nesreč tako velikih nesreč, da si jih morate večkrat ponavljati, p edno jih dejanski razumete. To obotavljanje pa je trajalo le en trenutek.
—	Oprostite mi, gospod. — jt* odvrnil. — To sera vrjel, a nisem j imel nikakega formalnega zagotovila o tem. Vsa pisma, katera sem1 čital, so govorila določno o vašem namenu ter obrazlagsla podrobno 1 vaš načrt. Nobeno pi-mo ja ni potrjevalo izvršitve tega vašega načrta.
Stari grof se je ozrl v svojega sina z velikanskim presenečenjem. Spominjal se je dobro vseh pisem. Spomnil se je tudi. da je pisal Valeriji, kako zelo se veseli uspeha in da se ji je zahvalil, da je nastopila soglasno z njegovimi željami.
—	Potem niste zavrsili eitanja .' — je rekel stari grof. — Ali niste čitali vseh pisem.'
—	I>o zadnje vrste gospod, in s pozornostjo, katero boste povsem lahko razumeli Zadnj • pismo, katero sem imel v roki, je enostavno javljalo madami Gertly prill >d Klavdine Leruž, služkinje, kateri se je poverilo izvršen je zamenjave. Preko tega n 1 veni ničesar.
—	Ti dokazi ne veljajo nič, — je mrmral grof. — Človek lahko započne načrt, se peča z njim dolgo časa ter ga v zadnjem trenutku cpusti Pogosto se zgodi tako.
Ze si je očital, da je odgovoril tako hitro. Albert je imel le resne sumu je. On pa jih j«* sedaj izpremtnil. v gotovost. Kakšna napaka!
—	Nobenega dvoina ne more biti. — je govoril sam zase. — Valerija je uničila najbolj prepričevalna pisma, ona, ki so se ji zdela najbolj nevarna, or.ri. katera s»m ji pisal po zamenjavi. Zakaj pa j« ohranila ta druire. ki so dovolj koiupromitujočaZakaj jih je sedaj dala iz svojih rok
—	Mogoče j»* mrtva, — je ivkel stari grof na glas.
Ob misli, da bi bila Valerija mrtva, ne da bi je š* ink rat videl, se je bolestno zgani1. Njegovo sret je po več kot dvajsetih letih prostovoljne ločitve š< vedno trpelo, tako globoko j.* bila vkoreni-njena ta prva ljubezen njevove mladosti. On jo je proklinjal. a v t< m trenutku bi ji odpu til Ona ga je varala, to je res. Ali pa se ni moral zahvaliti »i jej za . dina leta sreče, katera je imel v svojem življenju.' Ali ni predstavljala ona vse poezije njegov mladosti? Ali je poznal, odkar .o je zapustil, le eno uro sreče.' V njegovem sedanjem razpoloženju duh » je njegovo sreč ohranilo le srečne spo mine kot vaza. ki je bila w koč polna žlahtnega parfuma in ki še "edno hrani duh. čeprav je prazna in razbita.
—	1'boga deklica. — je zam:mral.
Globoko jc vzdibnil. Trikrat ali štirikrat je pomežknil, kot da se boji, da se mu bo utrnila solza. Prvikrat odkar je mladi grof zrastel v moža. je zapazil na licu očeta nekaj drugea kot nedostopen ponos. Stari Commarin pa ni bil človek, ki bi se dolgo časa uda-jal čustvom.
—	Vi mi niste povedali, grof". — je rekel, — kdo vam je poslal to nesrečno sporočilo!
Prišel je osebno, gospod, kajti rekel mi je. da ne želi. da bi bila navzoča tretja oseba pri tej žalostni aferi. Mladi mož ni bil nikdo drugi kot oni. kojega mesto sem zavzel jaz, — vaš legitimni sin. — Noel Gerdy Kam.
Da. — je reke' grof zamolklo, — Noel. To je njegovo ime. spominjam se. Nato pa je »Vstavi! obotavljaje: — Ali je govoril o njegovi, — o vaši maieri?
Komaj, gospod. Rekel mi je. da je vzrastel, ne da bi vedel za tajnost, na katero j • slučajno prišel in katero jc razkril tudi meni.
Stari Commarin ni nieesar odgovoril. Ničesar ni bilo več, kar bi mogel izvedeti. Razmišljal je Odločnilni trenutek je prišel. Videl je le eno pot iz zagate.
—	Pojdite vend a >. — je reke! s tako prijaznim in ljubeznivim glasom, da je bil Albert ves prestnečen, — ne stojte. — Sedite tu- , I a j poleg mene, da se pomeniva o tej zadevi. Združiva svoje napo- ( re. da se izogneva tej veliki nesreči, če mogoče. Zaupajte meni. kot iabko zau^i sin svojemu očetu. Ali ste že razmišljali o tem, kaj bi se dalo storiti Ali ste že prišli do kakega sklepa®
—	Meni se zdi gospod, «;a je vsako obotavljenje nemogoče.
—	Na kakšen način?	'
—	Moja dolžnost je zelo enostuvna. Vašemu legitir/nemu sinu se ^ moram umakniti hn-z obotavljanja, brez mrmranja, če ne brez obžalovanja. Naj pride >em. Pripravljen sem Izročiti mu vsako stvar. ^ katero sem mu tako dolgo časa zadrževal, seveda ne da bi vedel za ' resnico, — namreč ljubezen očetu, njegovo premoženje, in ime.	1
Stari gospod je vspričo tega -se hvale vrednega odgovora ko- j maj obdržal hladnost, katero je uriporočil svojemu sinu takoj v pri-eetku pogovora. Nj*-govn fiee je postalo višnjevo. 1'daril je s pestjo po mizi. z večjo silo kot je storil to kedaj preje v svojem življenju On. k* je bil ponavadi tako reserviran. tako miren, je spustil na dan ploho psovk, ki bi delala čast kakemu staremu k a va 1 eri js kem u častniku.
In jaz vam rečem, gospod, da se ne bo to nikdar zavrsilo. Ne. ne bo s**. Obljubljam vam. t a bodo ostale stvari tako kot so in naj se zgodi kar se ho/e. To je na mre«" moja želja. Vi ste irrof Commarin 'n grof Commarin boste ostali, če hočete ali nočete. Ostali boste to do svoje smrti, ali vsaj do moje. Dokler bom jaz živel, ne boste izvršili xvoje neumne ideje.
—	Gospod. — j- ,»ričel Albert boječe.
—	Vi me zelo ali pr-kinjate. kadar govorim. —• je vzkliknil stari grof. — Ali ne vem vnapr«; ,a vse vaše ugovore? Vi mi boste rekli, da je to grda k-iviea.^zlober rop. To priznavam ter se žalostim raditega mogoče bolj kot vi. Ali mislite, da sedaj1 prvič obžalujem svojo mladostno bedast^eo? Skozi dvajset let. gospod, sem pomiloval svojega pravega hina Skozi dvajset let sem proklinjal [j hudobijo, k«je žrtev je pristal. Kljub temu pa sem naučil samega I sebe mob-ati ter prikriti žalost in kes, ki jc pokril mojo blazino s I]
I DOCTOR LORENZgi
EDINI SLOVENSKO OOVOAK&I ZDRAVNIK	I JL ¥?
ftPECIJALIST MCiKIH BOLEZNI.	S^A
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.^^
MoJa stroka Je adrarljenjfc akntalb te krtml&JH bolezni. Jas wn Be cdrarin nač 3 let ter Ima skofenje r v »ah boleanln ta ker snam slovensko, ta to vas moron topoliv na rammed in spoznati nio bolezen, da vas ozdravim ta mm mot In sdravje. 8-od 23 let sem ! prldcMl poeebrc sknSnJo pri osdrarljeiilu soških bobni Zato se morete popcLncane zanesti na Bene, moja akrb pa Je, da vas poginoma ozdravim. Ne odlalajte. ampak pri«te čimpreje.
Jaz ozdravim zastrueljeno kri. maaulfa In llaa m t<l«iu. Mnnl v oHg. Is-aadanja las. boMIn* v koettft. nan rana. ilvCn« bolexnl. oslabelost. besani v tnahurju. led I ca h. MtriN In islouCM. nMale«, revmatfzem. katar, starta ftlla. naduha Itd.
Uradna ura aa: V pondefjsfc. aradah la oatklh ad S. zjutraj do t. Doooisns. V torkih, četrtkih In sobsta.i od S. ura zjutraj da a ura zvečer. Ok nadeijah pa do •. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE :MC IN
NA8LOV.
!Dr. LORENZ M4 Pc- a™ Pittsburgh, pa.
Neketert drupl adravnlkl reMle tdnito. ča vaa razumele. Jri enam Hrvatsko *a Is dimi krsta. sate vaa taAlp zdravim^.-ker vaa razumet.
Kamenjanje.
I>ne 8. septembra so v Bizoviku •azbili zlikovei posestnici Mariji Uabuik 0 šip. Malo je manjkalo, da ni zadej kamen 161etuo Fran jo Habnik, katera je spala v sobi.
"251 1E1S E§g 3E53J
ADVERTISEMENTS.
i---
i' LESKOVO ANI, POZOR!
-j Naprodaj je Skeletovo posestvo
> v Lewkovcn št. 102 pri Krškem za i.izko eeno 400 dolarjev. Pišite na lom Skele. 1123 Addison Road. 1 X. E.. Cleveland. Ohio.
trnji. V enem samem trenutku bi postalo moje dolgo trpljenje brez < koristi. Ne, tega ne bom nikdar dovolil.
Grof je čital odgovor na ustnicah svojega sina. Ustavil ga je s plamtečim pogledom.
— Ali mislite, — je nadaljeval, — da se nisem nikdar solzil ! vspričo misli, da se mora moj legitimni sin boriti za obstanek in kruh? Ali mislite, da n'sem nikdar občutil goreče želje, da popravim zlo, katero sem mu stohilBili so časi, gospod, ko bi dal polovico svojega premoženja, da ob jame m otroka žene, katero sem pri- j čel ceniti prepozno. Strah da vrž^m senco dvoma na vaše rojstvo pa ! ini je zadostoval. Žrtvoval tem* varnega sebe velikemu imenu, katero ; nosim Sprejel sem ga od svojih prednikov brez madeža. Vi ga lahko izročite svojim otrok »m istotako brez madeža. Vaš prvj namen je | plemenit, vreden vse pohvale, a vi morete pozabiti nanj. Le mislite na škandal če bi bila škodoželjnega veselja črede parvenijev, ki nas obdaja? Vse se tresem če mislim na smešenje našega imena. Preveč je že družin, ki imajo madeže na svojih grbih. Upam, da ne bo naša družina nikdar med temi.
, Dalje prihodnjič.>
; Gospodarske slike iz zasedenega ozemlja.
-
Gorica, dne 19. septembra.
Pretekli teden se je vršil v Gorici občni zbor goriške zadružne organizacije "Goriške zveze". Xa.r?, zadružna organizacija na Go-j riškem je pri tej priiiki izpremenih1 pravila času in potrebam pri-Imerno ter spremenila svoje ;me v ''Zadružno zvezo v Gorici". zve-} zi je pristopilo zadnje čase veliko število novih članic tako da se za-1 družno življenje na Goriškem jako dobro razvija, kljub vsem tež-' kočam in oviram od strani italijanske vlade. Predvsem se nahajajo lined novimi članicami produktivne stavbne zadruge v po vojni porti-išenih krajih Goriške, ki slone na popolnoma modernem principu so-j *'ializaeije. Življensko* vprašanje naših zadrug pa je dejstvo, da bo J italijanska vlada kon'no vendarle dovolila izmenjavo denarja Zve-j ze. ki se je nahajal ob času /amer. j~ve v Jugoslaviji. Naši poslanci v italijanskem parlamertu — v prvi vrsti poslanec Šček — so napravili vse korake, toda dosedaj je ostalo samo pri obljubah.
Gospodarsko življenje i zasedenem delu gr" trajno težki krizi j nasproti. Medtem, ko si je naš kmet med vojno precej opomogel in ! po večini poplačal dolgove, leze danes zopet revščini nasproti. Po t Vipavski dolini in na Krasu so trdne kmečke hiše vsled slabe letine in vsled pomanjkanja zaslužka iopet v dolgovih, kakor poprej. K temu pridejo še veliki davki in si«-er veliko večji indir« ktni. kot pa direktni. Vsaka najmanjša stvar je že obdavčena. Človek si kmalu ne bo več upal prestopiti praga, da bi ga ne obdavčili. Sedaj pa so a peljali še davek na ^ino. tako da bo moral kmet pla<"ati krog lf> iir davka na hektoliter vina. tudi od tega, kar ga porab; za dom. — Delavca pa ne dobi kljub visokim mezdam, a ki ga ne zaliva z vi-- nom. Po posameznih delih Primorske pa je letos suša uničila vse pridelke. Ljudstvo se je pričelo trumoma zopet izseljevati, deloma v i Ameriko, deloma v Jugoslavijo. ?Jno«ri izmed ameriških izseljencev . ki so prišli po prevratu v domovino, so zopet odšli nazaj ker nimajo izgleda za obstanek. Drogi se pripravljajo na pot.
Posebno se opaža gospodarska kriza v mestih, predvsem v Trstu. Draginja je velika. Vsled razmeroma visoke italijanske valute nimajo tovarne narr.«"-il iz inozemstva. Zato odpuščajo industrijska podjetja dan na dan nove množine delavcev. Brezposelnost v Italiji ravzema vedno večje dimenzije in grozi biti katastTifalna. Po posameznih ulicah vidiš strti še opoldne velike gruče brezposelnih delav-' rev. katerih ni nihče ;>;zval na delo. Pri tem narašča naval delavcev 1 Iz kraljestva v "osvobojene pokrajine" vedno bolj. Vlada podpira ' to italijansko kolonizacijo vsemi močmi, predvsem pa z denarjem In sicer se vrši ta italijanizacija smotreno. po načrtu in z vidnim uspehom. Le nikar se ne ^memo varati: Italijani so v poitalijančeva-nju mojstv in vedo, da se to d t doseči na gospodarskem temelju. Kljub vsej italijanski mizeriji ima gospod Salata za italijansko kolonizacijo vedno denarja dovolj. In tudi ministrski predsednik Bono-mi ve čisto dobro, odkod ima fašistvvska sodrga tako obilico denarja.
Tozadevno si nikakor ne smemc delati iluzij in pogledati moramo vsej resnici odkrito v obraz. Merodajni krogi naj bodo na to pravočasno opozorjeni.
Le en primer. Poglejmo našo Postojno pred letom in sedaj in ko j bomo videli velik italijanski pr'tisk na gospodarskem polju. — Italijanske trgovine in taberne rastejo kot gobe po dežju. Mirno lahko rečemo, da je ulica v Postojni že po veliki večini italijanska. Toda pri tem ne bo ostalo. Priznati pa moramo, da leži l rivda tudi v nas sa*/ih v pomanjkanju eneržijc in podjetnosti naših trgovcev, kakor tudi v dejstvu, la je velika večina inteligence zapustila domačo z»rnljo in prepustila ljudstvo usodi.
Tu bo moralo prevdvsem naše zadružništvo izpolnit'1 vrzel in pa-lirati udarce gospodarske italijanizacije in pa preprečiti poplavo brezdomovinske?ra komunizma po komunističnih zadrugah. Zato bi bilo želeti, da se našr zadružništvo čim preje konsolidira ter se izvede združitev goriške in tržaške zadružne zveze.
Splošna prognoza Italije v bodočnosti je sledeča, kljub vsem izjavam italijanskih finančnikov o sijajnih italijanskih državnih financah: brezposelnost, draginja, nesigurnost prometa in življenja, splošen nered in nezTTložnos^ ter koruptnost uprave.
Oficijelna Italija praznuje, se igra z italijanskimi trikolorami. »ampijohčki in državnimi prazniki kot mlečnozoben brezsrajčnik sredi pogorišča.
Nervozne, ,
oslabele
žene,
K
La
ki trpe na bolečinah v križu, v bo-	N
kih ali na stranah, na senzaciji, ki	O
tlači človeka k tlom in dela v spo-	p
dnjem telesu težo. na glavobolu in	a
ner_du pri naravnih funkcijah, do-	M
be cd pomoč, ko vzamejo	£
L
Severa's jj Regulator \
c
(Severjev Regulator). Priporočen ? *e za zdravljenje tistih posebm.1 O lastnosti neredov in hiranja, ki so v jim podvržene ženske. Dobite ga ' »»Ti svojem lekarju Še danes.
Cena $1.25.	I
i
Iz prošlih časov. i
Avstrijska vlad«- je že dolgo et pisano prledala zveze Ivana Hribarja. Posebno se je trudila najti materiala proti njemu po septembrskih dogodkh leta 1908. Nekoe sva skupaj nastopila na shodu narodno - napredne stranke v Rakeku, kjer je Hribar imel zunanjepolitičen govor in med dru-erim omenil tudi avstrijskega cesarja Franca dožea. češ. da plava v vsenemških vodah. Meni se je ta izjava prav dopadla in sem jo v poročilu v "Slovenskem Naro-iu" omenil. Kmalu nato me sreča Lr. Hribar in me okrega, češ. da je vlada zdaj pograbila to izjavo in mu dela sitnosti. Ko je šlo pozneje yp potrditev ali nepotrditev Ivana Hribarja kot župana v Ljubljani, ie vlada tudi to izjavo porabila, da dokaže antidinastično stališče Hribarjevo.
Slovenci smo se v dolgih letih suženjstva odločili vse skupaj ra tri akte. ki so 1 -ill neko!lko podob-•ii re\olueiji. Bil je to naš nastop v septembru IflOS. po ptujskih dogodkih. dalje opetovana izvolitev Tiribarja za ljubljanskega župana notem. ko ga avstr'jski cesar ni notrdil. in veleizdajsko rovarenje naše mlajše <reneraei.ie. oi'«*anizi-'ane okoli "Preporoda**. .Taz sem '•d leta 1P08 naprej sto in stokrat premišljeval, ali so bili soptemb"-•ki dogodki <n borba z vlado radi Hribarjevega županstva aktivum slovenske politike v Kineri na jugoslovanski ideal, ali so bili neposredno trošen .e moči. S< danes sem mnenja, da je bil tedanji pojav naše odpornosti koristen jugoslovanski politiki z o z?'") m na teda-»\ii položaj v Evropi in da je kre-»>il stališče slrvanstva. Mnenja pa -cm tudi, da je bil za vzgojo naroda samega ta pojav koristen. Pokazali smo. da smo zmožni tudi skrajnega odpora brez strahu v\ Dosledice. in to je vselej najboljše vzgojno sredstvo za maso. .Nasprot liki so videli, da smo pripravljeni ti v odpor u pro t i Avstriji do kon-"a, doma pa je nacionalna zavest kr.losalno vzrasla.
Samo eno dolžnost imamo, kato. •o sedaj lahko izpolnimo. In to je : septembrskim žrtvam nismo še pojavili dostojnega spomenika. To se mora č'm prej zgoditi.
Dr. G. Ž.
Odkod denar za šole?
Bržkone, vsakd > zna. da so davkoplačevalci oni, ki plačujejo ;.a vzdrževanja ljudskih šol (public schools) v tej zemlji. Ali ni vsem znano, od koder izvirajo in l:ako se trosijo skoraj tri četrtine miljarde dolarjev na leto. katera svota se porablja za vzdrževanje ljudskega šolstva. Iz zadnjih sta-t:stičnih podatkov, ki jih je na-!-ral Federal JJ urea u of Education n objavil v svojem poročilu za 1. 1921. je razvidno, da k vsem dohod kom za šolstvo tekom šolskega le- : i a lf>17—191S (razun dohodkov. ; ne izvirajočih iz davkov) so pri- • spevali: 68 odstotkov v mestne šol >kc pristojbine. 11.8 t>dst. države. 1 il.3 odst. splošne mestne blaga j- a ne. 4.2 odst. county in 4.7 odst. » drugi razni viri.
V nekaterih slučajih skoraj vsi s stroški za šolstvo so plačani iz r splošne mestn" blagajne. To pome- ? nja. da v vsakem slučaju, kateri- \ koli naj bo vir dohodkov, so dav- š koplačevalci oni. ki plačujejo za ž šolstvo, fiesta sama plačujejo 79.S -odst. skupnih stroškov za šole; V
		ADVERTISEMENTS.					
					—		
1. ____	1			■			
KRETANJE			FARN1KOV				
ji Kedaj	približno odplujejo iz New				Yorka.		
KROONLAND	22	okt. — Cherbourg	LAFAYETTE	19	nov.	Havr	
LAFAYETTE	22	©kt. — H avre |	RYNDAM	19	nov.	— Boulogne	
N. AMSTERDAM	22	okL — Boulogne i	manchur.a	23	nov.	— Hamburg	
OROUNA	22	okt. — Hamburg	paris	26	nov.	— Cherbourg	
t pr. MATOIKA	22	okt. — Bremen1 KROCNLAND		26	nov.	- Havre	
AQUITANIA	25	okt. — Cherbourg	oropesa	26	nov.	— Hamburg	
MONGOLIA	26	okt. — Hamburg	n. amsterdam	26	nov.	— Boulogne	
ARABIC	28	okt — Genoa	AMERICA	23	no\".	— Bremen	
LAPLAND	2**	okt. — Cherbourg	adf iatic	30	nov.	— Chcrbwurg	
LA LORRAINE	2»	okt. — Havie	MONGC li A	1	dec.	— Hamuburg	
NOORDAM	2y	okt. — Boulogne	LAPLAUO	3	dec.	— Cherbourg	
SAXONIA	29	okt. — Hamburg	CARMANIA	3	dec.	— Cherbourg	
ITALIA	29	okt. — Vrat	PRES. WILSON	3.	dec	— Trat	
AMERICA	1	nov. — Cherbourg	hudson	3	dec.	— Bremen	
ADRIATIC	2	nov. Cherbour«	.JOCRCAM	3	dec.	— Boulogne	
PARIS	2.	it iv. — Havre	arabic	C	dec.	— Genoa	
ARABIC	T	nov. ' — C-'noa	G. WASHTON	.t	dec.	— Bremen	
CARMANIA	5	nov. — Cherbourg	saxonia	8	dec.	— Hamburg	
FINLAND	5	nov. — C.ierb»urg	finland	10	dec.	— Cherbourg	
OLYMPIC	5	nov. — Cherbourg	; pr. matoika	10	dec.	— Eremen	
minnekahda	5	nov. — Hamburg	j olympic	10	dec.	— Cherbourg	
VASHINCTON	8	nov. — Cherbw "b	rotterdam	10	d«c.	— Boulogne	
lOCHAMBEAU	8	nov. — Havre	orduna	10	dec.	— Hamburg!	
BELVEDERE.	9	nov. — Trst	SAXONIA	13	(•ec,	— Cnerbou	J
7 REIT A	12	nov. — Hamburg	aquitania	13	dec.	— Cherbourg 1	
'OTOMAC	12	nov. —- Bremen	m;nnekahda	15	dec.	— Hamburg!	
?EGINA	12	nov. — Genoa	zeeland	24	dec.	— Cherbourg 1	
lotterbam	*2	nov. — Boulogne	RYNDAM	24	dK.	— Bouloc.	«1
AQUITANIA	1*	nov. — Cherbourg	or5ita	24	dec.	— Hamburg	
jOTHUANO	17	nov. — Genoa	adriatic	28	de--.	— Cherbourg	
- LA TOURaINE	1|	•tov. — Havrr	n. amsterdam	31	dec.	— Boulogne	
iecland	19	n«»v. — CH«rbour(	POTOtvl AC	31	dec.	— Bremen	
ARGENTINA	19	nov. — Tr.t	ARGENTINA	|2	jan.	— Trat	
=»OT O M AC	19	nov. — Breman					
I Uede ren za vozne tisikt- In vse dragi pojasnila, obrnite se						! na tvrdko:	
^1^RANK 3AKSER		STATE BANK.	gs Cortland* St			., New York j	
Naznanilo.
» ____
Jugoslovanski penernbii korzulat v New Vorku obvešča vse 1 prizadete, da je postava o taksi.li z dne 27. junija tega bda stopila v veljavo 1. tega meseca.
Izza p-vega olt*obra so take ožinama pristojbine sledeče: za prošnje 40 ceat(»v;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; za izdajiv.je, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolatjnj za eno leto 4 dolarje-73 potno knj žico 1 dolar.
OPOMBA.
Pri izdajanju ali obnavljanju petnih listov je treba plačati pristojbino tudi za čns, ko ni bii potni list obnovljen ali ker ni bil , pravočasno vzet.
Vsled tega morajo: državljani prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesece r izza prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodočih šest mesecev. Državljani Južre Srbije plačajo takso kot Srbi anci. toda ta taksa se jim ra^nna od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh dmgib pokrajin, katere dane/, tvorijo j sestavni del Kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov imajo plačati I od 1. januarja 1919 pa d^ danes za vsakih š*st mesecev po dva do i larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One osebe ki imajo | potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, gr- ; bov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki j obnovitve ali predložitve potnih 1 istov, od dnevu, ko je potni list/ izgubil veljavo, pa ti d danes, za vsakih šest mesecev po dva dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Pix>6tovoljccm se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanja potnega lista mora vsak plačati razen takse za Izda- j vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjižico. Vsi oni državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso za potn! list 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov^ takso za. vizum 60 cc-ntov in ! takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev, j Tak potni list bi bil r veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti ' potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati za vizum 60 centov.
CRENCH LINE?
I COMPAGMIE GESTRALE TRAHSAUAMT1QUE B
txprua Poatjl S«rvic«	^B)
Direktna služba v
Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parniki na 2 in 'l vijake
LEOrOLDINA..........20. okt.
SAVOIE ............... 22. okt.
LOKRAINK ............ 29. okt.
PARIS..................2. nov
Za družine nudimo Izbore« usodnost! tretjega razreda — kutino i ivem&. Štirimi, šestimi ln rx.nl mi postelji) mL Val taki potniki ^orlc leležnl	izhorne služhe In h.a-
ne, vsled katere Je znann Franoo*<a Črta.
rjS. nadalje Informacfle vprašujte pri J
lokalnih ngontlh FBEHCH tINB.
g^a ESS I2S
daljnih 4.2 odst. plačuje county, J ali pravzaprav tudi te plačujejo [ :nesta. ker mesto plačuje več v County blagajno, nego dobiva iz r»je. Ravno tako tudi mesto plačuje več v državno blagajno, kot dobiva iz nje kot apropriacije ali ''oplačila. Radi tega plačujejo mestni davkoplačevalci vse stro-; ške svojih ljudskih šol. pa naj bo | vir dohodkov ta ali oni.
Zanimivo je, da vsi dohodki šol-!, skih pristojbin v vseh Zdr. drža-\ah znašajo skupaj £382,542,289 J ?di skoraj "i2 odst. vseh dohodkov i' va ves državni šolski sistem. To- j 11 j. več kot polovica vsega de-j uarja. iztirjanega za šolske potre-!-be. irre v mestne blagajne. To je i ^ značilno, ako se pomisli, da mest- 1 •se ljudske šole v vsej zemlji ima-T jo vpisanih osem in pol miljonov j, šolske dece izmed skora 21 miljo- ' { rov šolske dece po vseh Združenih državah. To bi bilo 41 odst. j vse šolske deee. Torej, 52 odst.'t šolskih dohodkov Združenih dr-i j jžav gre za 41 odst. 5t>lske dece.
COSul.iGH ČRTA
Dir^jktno potovanje v Dubrovnik (OravDsa) in Trst.
BELVEDERE ............ 9. nov.
ARGENTINA ......................rov.
PRES. WILSON .......... 3. dec.
Cene x« T'»t In Reko a«:
Pre«. Wilson $115 In »5 tfa«ka.
Ar-jentl:.a In Belvedere $103 In davka.
Potom listkov izdanih za,	kra-
jo v Jugoslaviji In Sroijl.
ruzl-.r^ne ugodnoaU prvc^A. dm-(fega in tretjen« razreda.
Potniki tretj^sa razreda dobivajo Lr^^^laono vino.
PHELPS BROTHERS A Co.
Pe*aenoer Department
1 2 West Street New York
■352 ig^ E^a [w^j ^
| Prva Napoleonova ljubezen.
Ko je bil Napoleon še mlad poročnik, je v Valenci zahajal k neki jrospej Colombier, ki je imela hčerko Karolino. v katero se je1 zaljubil. V posesti mesta Valence se nahaja slika te prve ljubezni mladega Korzičana. V žalostnih s dneh na otoku Sv. Helene je razmišljal Napoleon o svoji mladosti ; in pripovedoval svojim zaupnikom spomine iz svoje mladosti. Med drugim je pravil, da je njegova in njegove Karoline sreča obstojala v tem. da sta skupaj zobala češnje Toda usoda ju je kmalu ločila. — Karolina se je poročila z nekim Napoleonovim tovarišem in ko jo j ,.e Napoleon po petiii letih zopet | videl, ni čutil do nje več ljubezni, j Pozabil pa je ni nikdar. Kot ce- j sar jo je imenoval za dvorno damo \ svoje matere, njeneg.: moža pa za i ♦.davnega upravitelja gozdov in ga j povzdignil v baronski stan.
Na potu h kronanju v Italijo ga \ jf vodila pot preko Lvonsa, kjer i era je obiskala Karolina. Napoleon 1 je doživel«veliko razočaranje: iz rnične deklice je postala Karolina i v teku enega četrtstolet ja stara u- I renela ženska.
Poljub.
J	——
Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva.
! --
Spirala Karolina Svetla.
(Nadaljevanj«.)
<
—	Ti, Vendulka. napravi z me-
noj enkrat konec! D« grla sem že
i ■ - « ' sit tvojega vidnega vedenja, re- ,
kel jej je enkrat grozeče. — Ako, me pri tej priči ne objame« okolo vratu, kakor takrat jmkI trepet li-} ko, videla boš. da ti nekaj naredim, kar te razsrdi! Se ta hip se odpravim v gostiloo in se ne vr-i nem, dokler se ne prikaže soluce^ rani-le na«d goro.	»
Ona je zardela; njegova grož ( ""j«'«- jo j«- prestrašila, to s«> jej je jMv.nalo. A da bi odnehala, na to. 1 ni bilo niti misliti
—	vimsi I i za svoja leta več pa-.i meti, pot.-in pojdi ! mu je odgovo- } rila na kratko in mu obrv'lat ; hrbet.	• c
T»»ga Lukaš <eve«la ni pričakf,-\ \ al, misleč, tla bi prej k wniul, privolila .»am«« da bi ne wiiel «*1\ doma, če in* že radi drugtga, vsaj z ozirota na spravljive jezike. Ali , n«* samo. «la >e mu njegovo upanje ni spoL.ilo, motal .itt relo izvršiti, j s čemur • «■ je bahal, *icer bi izgle-jj dalo. kakor da \e jej je udal. Vzel , j<« torej čepico m u.išel v g »stilno. ■ amor si ni nikdar želel. s»*djij se | man je nego kdaj 'prej. Sem je , zatekal le tedaj., ko se mu je še za', življenja njegove ratijke preveč , zahotelo jm» Vendulki. In sedaj ga!3 je ta Veudtilka sama zapodila tja.'^ ■emu -c je >icer tako zoperstav-', Jjala.'!	■}
Odšel je; a takrat mu ni zavrelo'« samo <-»ree, tnarveč tudi žolč. I)a- j nes se je končno hotel za vsako j eeno maščevati nad nagajivo in ■ j kruto nevesto. Vrnivši se "17. go- L stilne v resnici zelo pozno domov.' prevrnil je wt'li t » ga vse koree in t ponvi, ki so ležale v veži. samo da , bi bilo v sobi dobro slišati in bi si ; ona morala misliti, da se je v svo-jj jem življenju prvič v grmtiIni opil j iu to — ra<li nje.	u
Kakor bi ne bila Vendulka »po- ,
.... . . .*. ii znala, da jej ropota samo iz kiju- l
bovan.iaf Najprej se je hotela sa-'(
mo poj-žiti, a ko je pričelo v veži u
ropotati, kakor da bi močno grme- j
lo, je'a se je tako smejati, da bi (
pri zibelki kmalu zakašljala. Ho- t
tel j»' rjo kaznovali, medtem ko je „
kazen zadela v prvi vrsti njega sa- 1
litega. Saj je dobro vedela, da ni ,
nikak pijane«-, in bilo jej je tudi <
dobro znano, da človek ne posfta- j
ne to kar čez ii«h"4, ako ni nagnjen',
k temu.	L
V.	11
h
Ko *ta s«- prihodnjega <lne zopet I
videla, mu ona niti z besedico ni « ...	. . 1
omenila njegovega včerajšnjega 1
pohoda v gostilno; ali prej. nego 1
sicer, je hitela o<i njega proč za
douia«'-imi opravili. Bala se je, da
l»i se mu morala smejati v obrabi 1
ako bi s»* kaj več j>ogoTarjala o ■
tem, kar je napravil ponoči. Xe bi 1
se mu bila čudila, ko bi imel še-st-:
naj-»t let ali on. tak ?*os»»d in va-!;
ščan in k temu še vdovec! Koree!
in ponve prevrača radi enega —.;
poljuba!
S tem je Lukaša vedno več dra-j žila in jezila. Nerad, zelo nerad je 1 tako storil, ali kaj nm je prestajalo drugega, ko je tako počenja-: la? Končno se je vendarle spomnil na besed«-, ki jih j«* njen oče iz-' rekel o njeni trmi. In on se mu j j«' za to smejal. nehoteč mu ver-} jeti! Naj je bil stari Palouckv še, tako muhast človek, kakor so mi-j slrli o njem ljudje. Lukaš je je!j u videvat 1. da s«* za njegovimi j vzdihi in dvomi skriva inarsika-1 I era re«iiica.
■Vko se morila hoče za vsako| ceno p«»bahati s svojo trdo glavo, uri. t«»d*j jej moram pokazati, da tudi in«»ja ni ravno iz marcipana, je sklenil po nekolikem času ves jezen. Ne <la bi ta večer kaj rekel, jej niti svojega odhoda ni naznanil: ropet jo je ureza! po večerji v gostilna, kakor da bi bila to j med njima dognana stvar, da bo; zahajal sedaj tja, kadarkoli se mu j bo zljubljalo. Ali ona je drugi dan zopert molčala... Ne! To ni moglo iti več tako dalje — uvtdel je že. da ne napravi iz nje ničesar, <l"K ler je končno enkrat občutno 11«» kaznuje za njeno irdo-glavost in se ona morda .spametuje.
—	Včeraj so te lopo pohvalili, ker da loč vidijo sedaj ljudje do> rauega jutra sedeti v gostilni, ii me **eer n»*«o videli, oraeujai je
rikaa smejoč a«.
-	To so lepi modrijani, ki ae
smejejo komu za to, kar je drug človek storil neumnega !	j
—	Saj oni dobr«» vedo, da bi ne zahajal med nje, ako bi ti bila ta-!
i ko, kakor gre.
Vendulki je prt*ila šala.
—	Kaj ti vendar zanemarjam,
<la na tak način govoriš z menoj in cehi dovoljuješ, da govoričijo 'drugi ljudje o meni? j — Kaj da zanemarjaš? Prvo stvar v vsaki hiši. namreč g'»spo-! 'da rja.
! Vendulka se je zamislila. Kaj je vendar bilo temu vzrok, da ie ta Lukaš ni hotel razumeti? Saj i je bila vendar njena misel jasna 'cakor samo solne«' in vsakdo je| moral soglašati ž njo; le hudoben ,:n trdovraten človek jo j«1 mogel, smatrati za drugačno, nego je bila " resnici. Morda so imeli očka j vendarle prav s svojimi svarili in' dvomi
—	Vem. <la imaš zdravo pamet in tudi dobro srce, mu je slednjič! pravila, zakaj se v tej stvari! naenkrat potajuješ pred menoj in'
jrostajaš - tem čisto vsakdanji člo-j 1 k f Z* nekolikokrat sem ti ro-i novno rekla, da se nisem preselila' , k tebi radi ljubkovanja, za to je! ■ie dovol j '"as,!, marveč, da bi ti j nnel na svojem posestvu zopet go-' spodinjo in da bi tvoje dete imelo zoper inimieo. Tudi sem menila, da me tvoj svak ni pozval sem iz J nobenega drugega vzroka. Ko bi' i bila slutila, da urnote vi to dm-j gače. I>i moja noga ue bila prestopila praga vase hiše.
Vendulka je tako gorela v svoji 1 , razburjenosti, da bi se še trska | užgala ob nji.
—	Tu imaš, sama priznavaš, da ti je na vsem, kar je v hiši. več, nego na moji zadovoljno«ti ! J11 to J
! ni i nima biti žal? Taka je torej I tvoja zahvala, ker sem te toliko , let zvesto nosil v srcu in nisem [tebi na ljubo ranjke niti enkrat .prijazno pogledal ter pri sebi ved-' 110 godrnjal proti njej. da imam1 <1 rugo ob svoji strani mesto tebe!' Ali naj je bila še taka, raje bi si bila jezik odgriznila, nego da bi mi bila kaj odrekla: kar sem hotel jaz. hotela je tudi 011a. Še bij se 11«' čudil, da se name tako jeziš,! kakor da bi bogvekaj zahteval od lebe, a jaz nočem di*ugega nego (en sam poljub, v dokaz, da ti j-\ kaj tudi na mojih željah. Pri tebi I tudi ne gre za ta poljub, temveč !se upiraš le radi tega, da bi nii' j pokazala, kako ti ni nič mar za-' ime! Kak<» bi me to ne jezilo! Ako1 bi st< j»ii pred katerosibodi dekli («*o. <la bi me poljubila, samo takoj ker me pozna, vsaka 'bi bila to storila brez prisiljene sramežljivosti. 1
—	Ali jaz nisem kakor vsaka! j ; — Tu imač seveda prav, vsaka, j bi bila poplačala eustrrc s jat-
istvoi.i. samo ti vračaš »»šaibnost za' ljubezen.
—	Ako misliš. Lukaš. da ne ci>-istoja ljubezen iz ničesar drugega. ! nego da se dva samo poljubljata, j potem niti ne veš, kaj je ljubezen j in nikdar nisi vedel tega. Taka j ljubezen ni vredna pri meni prav
nič.
—	In jaz zopet no dam prav ni-;«*esar za tako ljubezen, ki ne pozna dobrote in popustljivosti.
I Po teh žalostno in živahno spre-j govorjenih besedah je Lukaš za-| pusti! sob«« in se bolj nego kdaj j prej spominjal na Muhača, Ven-j:luK"inega očeta. Res, vsaka nje-igova beseda je \-selK»va1a čisto i resnico; b;l ie to m«KleT in izku-šen človek 111 nespametnež je bil 1 oni, kdor se mu je smejal.
Takrat, je VeuduLku zelo nerada ! Vfdela. da Lukaš odhaja. Druge-: krati s,. jt. samo jezil in kujal, a «?aiies je bi! vidno razžaljen, jel je i eld dvomiti njenem srcu. siiia-, lrajoč njeno ravnanje v resnici za samo kljubovanje. S tem bi jo bil 1 seveda zelo. zelo užalostil. še btdj. » nego z wmi zbadljivkami o po-cojniei. Kako bi je hkrati ne i>do 1 l»olelo, ako je pomislila, kako da-i leč je že prišlo med njima, da sta i si mogla reči one feenede in oei-1 tati take stvari!
Kmalu bi hila Vendulka zaeeia
-	jokati, dasi jej sicer s«»4ze niso si-
-	lile takoj v oči. Dolgo in resno jf
-	premišljevala o L/ukašu in o selii.
— Kaj bi pač bilo posebnega. , rekla si je. opirajoč svojo težke » glavo ob zibelko, — ako bi jutri i i zjutraj, ko odide on na polje, sto-:>lri!a, i"«»sar zahteva od mene in bi Jpri tem takoj omenila: sedaj mir! t S tem bi morda pokojnice ne rax-
1
žalila, a njemu bi vendar pokazala, da mu tudi jaz lahko napravim uslugo, dasi nasprotuje to mojim mislim. Ali —- ne. tega vendar-le
nočem storiti, saj se mu ne zoper-st a vi jam samo za šalo. uierveč radi poštene stvari. Kaj. ko bi ranj-ka ne bila umrla in bi bilo ostalo vse pri starem ! Morali bi biti za-dov«djni tudi s tem Ne. ne. pri tem osiane. kakor sem ukrenila, in dobro je tako!
Kes ni zaman pravil oče o svoji hčeri, da noče odnehati, tudi če ima vse zgoreti okolu nje. Jelo je že znatno in opasno goreti, a ona sc tli hotela doslej niti za ped u-ma kn it i od svojega stališča.
Ker se od tega trenotka mračno Lužaševo čelo niti za hip ni razjasnil«. ko ni niti enkrat več pri-sedel k njej. samo toliko govoril, kolikor je moral in k temu odhaja! večer na večer, vračajoč se sedaj vedno bolj pogostoma šele proti ji'*ni, sr je; je vendarle vri-1 je val a misel, da ž njim 11*1 na naj-boljsi poti vzlic njenim najboljšim na mem ni. dela je uvidevati. da bi ga nikakor ne bila smela siliti po tej pofi naprej, temveč delati na to. tla bi ne hodil po njej al je. Ponovno si je rekla sama sehi. da človek, ki ni nagnjen k temu, ne postaja pijanec kar čez noč. pač pa začenja počenjati iz navade, česar se je lotil v začetku le iz ne-volje L11 eemernosti.
—	Spominjaj se vendar. Lukaš. da imaš že o-troka! ga je svarila koneeno, videča, kako sega že zo-p^t v predal po go klin ar s ki bankovce. dasi ^i je tudi včeraj ^akni! enega v žep.
—	Ti delaš, kai" hočeš, jaz torej 1 udi delam, kar hočem jaz, jej je odvrnil.
—	Odkritosrčne nasvete moramo vednooslušati.
—	Niti enkrat nisem ubogal ranjke, ki me je imela rada. in sedaj naj bi slušal tel>e, ki e nimaš rada *
— Kaj vendar kvasiš zopet za Boga svetega.' Jaz, praviš, da te nimam rada? A kdo je bil tisti, ki mi jo pred tremi tedni prav na S tem mestu zagotavlja;!, ka,ko ga ve- L seli, da ga tako ljubim?	(s
—	Takrat te nisem še poznal r kakor tako, kakor«na si sedaj; prej bi se nadejal smrti, nego da me boš ti podila od hiše in imela veselje na tem!
Na ta nepravična očitanja ni Vendulka da!a nobenega odgovo-V... Zdelo se jej je, da bi se ponižala. ko bi hotela Lukašu take ^ stvari zavračati in mu morda do-( kazovati nasprotno. Zadrževala je trpke solze, nemo se je obrnila od^ njega, kar je 011 zopet smatral za,1 nov dokaz njene (^šabnosti. Takoj se je hotel za to maščevat i nad j njo s tetu. da je z«»pet odšel v go-j1 stilno, kjer jo je zavlekel do bele- 1 ga jutra	h
Vendulka je molila vso 110Č, naj; i>i Bog razsvetlil gospoda škofa, 3 •la bi se požuril in dovolil njiju , poroko; zelo jo je že žalostilo in' ^ bilo jej je tesno pri srcu radi tega' ] neprestanega zbadanja. Kako sta' • hrepenela eden po drugem, koliko} sta jokala, koliko se veselila sama uase. a sedaj so se začeli med njima raki prtpiri. in smer za prazno J jieč, iz same neumnosti! Ali ravnoj^ zato je Vendulka vendarle vztra-j 'jala pri svojem, in Lukaš, to videč. tudi ni hotel odnehati od svo-j jega stališča in postajal je z vsa-jkiui dnem bolj zlo voljen in zbad-j i ji v nasproti njej. Včasih se je pač. 'obrma zavrtelo v glavi, kakor vi omotici, ako sta pomislila, kaj še1 more nastati iz takega počenjanja. a vzlic temu ni hotel odnehati nei
• eden ue drugi. On ie želel, da bi I	...
upoštevala njegovo ljubezen ter
priznavala njegovo pravico do I njene osebe, a 011a je zopeit zahtevala. naj bi 011 upošteval njene vrline in cenil njeno pošteno sta-uovitnost in njen značaj. Posle-<lica je brla, da sta si postajala skoraj z vsako uro bolj tuja in se 'jela gledati, govoriti in občevati umd seboj kakor dva sovražnika.! Oh, ti njiju enaki naravi! Niti ho-' ter Muhač ni morda pričakoval.J 'da se bodo tako kmalo uresničile" I njegove oesede.
Zaplakala je slednjič Vendulkaj popolnoma odkrito in glasno, ko !jc odšel od njih sc^ed. kateremu! je morala odmeriti mernik žita. ki !ga je bil Lukaš zaigral v prošlii 'noči pri kvartanju.	'
. j Zgrudi vsi se na zapeček, kjer se 1 , je bil pričel ta bedasti prepir, je-j » la je plakati iz v^ega srva ter se, i posvetovati sama k seboj, čcesa naj 1 - se loti, dokler ne pride Lukaš se-( i daj proti večeru s polja domov, j I f Ni se bila ukrenila ničesar — in .'Lukaš je že stal na vratih. Ustra-
Rusiji je treba pomagati!	|
1
(Francesco Nitti v "New York American1*.)
1 _ i I Celi svet je bil ginjen vspričo obupnih pozivov, naslovljenih na j
•Evropo in Ameriko od strani boljševiške Rusije. Moskva ne preti .
' več uveljavljen jem svojega zlega sistema po celem svetu, ki je imel j
za posledico lakoto in polom Rusija prosi sedaj pomoči, kruha, zdra-
' vil in obleke. Miljom možkih, žensk in otrok stradajo ter so v nepo-
' sredni nevarnosti, da umrjejo od gladu.
j Treba je, v kolikor je to mogoče, pomagati Rusiji. Kadar zavzame človeško trpljenje tako t.agične oblike, moraj > izginiti poli-] lični pomisleki in soei.ialni predsodki. Razlike, ki obstajajo, morajo izginiti vspričo obseg:t trpljenja in veličanstva smrti, i; Pomoč, katero more nuditi kontinentalna Evropa z ozirom na r živila, more biti povsem naravno le omejena, kajti Ev*ropa sama se (nahaja v strašnih težkočah. ki so posledica vojne, a tudi posledica ■ I takozvanega miru. ki je s proglašen jem pravic zmage odobril vsa-",ko nasilje ter uveljavi! globoko razorano družbo narodov. Vsi, ki pa L( lahko pomagajo, bodo rade volje storili to in tudi oni narodi, ki sami trpe, bodo po možnosti prispevali k skupnemu skladu.
Obupni poziv Rusije vsebuje jriznanje med vrstami, da je komunistični režim v teku par let povzročil več bede in nazadovanja »kot pa so ga dolga stoletja zatiranja. Dokazalo se je jnredvsem, če I je sploh bilo treba dokaza, da je komunistična oblika -produkcije ne ' le škodljiva, temveč da ji je usojena tud ikratka življenska doba. I Oe je bila kaka dežela pripravna »a komunistični eksperiment, 'je bila ta dežela Rusija. Carska Rusija je predstavljala največje, j skupaj držeče se ozemlje, kar jih je imela kedaj k^ika država v svo-I jih rokah. Na dva in dvajset miljonov kvadratnih kilometrov, to-I re j na ozemlju, ki Je predstavljali osem in štirideset italij ali >ri [Združene države, je Živelp prebivalstvo, ki je bilo \ajeno najbolj primitivnega suženjst /a. Pod režimom carja je par ljudi despotično 'gospodarilo s 180.000.000 ljudi, razširjenih po velikanskem ozemlju. Vsi pa so se pokorili brez mrmranja in udano.
Centralizacija ie bila uveljavljena na tako korenit način in pokorščina napram centralni s.'li je bila tako velika', da se ni za trajno trpelo nikake sovražne manifestacije. Komunistični režim ni vsled tega lahko računal !e z brezbrižnostjo ali apatijo ruskega naroda, temveč tudi z njegovo slepo pokorščino. Poleg tega osnovnega po-, goja za uspeh vlade, ki je skušal.i na despotičen način urediti pro-» (iukcijo, je obstajal še nadaljni pogoj, ki ni bil nič manj važen. Ru-i1 sija je namreč poleg Združenih držav. Kitajske in Brazilije, edina . j dežela na svetu, ki ima v svojem lastnem ozemlju vse, kar potrebuje -" za svoj obstoj.	\	'
. Rusija, ki je laliko preje vsem radodarno dajala, umira sedaj ? sama od lakote Rusija, ki bi lahko zakladala celo Evropo s premo-I gom in petrolejem, ne more vzdržati niti svojih lastnih železnic v , rednem obratovanju. Rusije, ki ima v izobiliei lanu in bombaža v
I Kavkazu, ne more obleči svojih vojakov in uslužbence*-* boljševiike vlade. Ker je prenehalo bodrilo osebnih interesov, se le malo ljudi briga za delo. Edinole kmetje proizvajajo še naprej, a le toliko, da j prežive svoje lastne družine, doči.n izgubljajo še naprej, a le svoj čas z brezkončnim govoričenjem in političnimi sestanki, j Vsakdo hoče živeti na stroške države in produkcija, avtokratič-no organizirana, sahne vedno bolj in bolj, od dneva do dneva, j Če čitamo zbirko postav, katere je izdala boljseviška vlada, najdemo marsikatere naprave, ki n** izgledajo le pametne, temveč tu-| di zanimive. Sterilne postave avtokratienih vlad preteklih režimov so istotako nosile pečat inteligence in utemenitih nagibov. Postave kot take pa ne vsebujejo nikake ustvarjajoče sile. One le urejuje-,
1.........j
šil se je. videč jo jokati ob zibelki. Čudno, zelo čudno ga .ie spre- 1 letelo, da tako bridko plaka pou njegovo streho in spomnil sc je na «>ni brezupni, ko jo je tudi vide! tako plakati — bilo je to zadnji večer, ki sta ga prebila skupaj pod trepetliko in se poslavljala (kakor sta ona mislila) na veke... Tudi um se je v duhu jel posvetovati sam s seboj, ali ni vendarle njegova dolžnost pokazati kako je mož bolj pameten nego žena, da mora 011 potemtakem .pustit i vse pri miru in zahtevati poljub šele po poroki. Cemu si sicer še nadalje greniti življenje.' Tako' zelo sta se ljubila in mislila, da bi morala umreti, ako bi se ne bila vzela; a sedaj, tik pred svatbo, sta eden drugega mučila za prazen
"1	>
21 n-!
—	Zakaj pa jočeš? je vprašal Lukaš nevesto tako ljubeznjivo. l*akor ni bil že več dni tako spregovoril do nje.
—	Ti znaš torej tudi — kvar-tati?
—	Marsičesar, kar umejem se-j <Jaj, ni^em pozna! še pred krat-! kem.
1 -- Predvsem si se naučil kljubovati mi v vsaki stvari, veš?
—	In k«j mi dela& ti?
—- Ved«»m se nasproti tebi. kakor se spodobi pošteni deklici; prej bi zaslužila, da bi me pohva-llil nego zmerjal
i — Torej še hvaliti bi te moral, da se mi na tihem posmehnješ. da moram jaz plesati, kakor ti godeš? Le povej koniu resnico, kako postopaš z menoj, videti 'hočemo, če I ti b«» veroval! Je-li kdaj ženin pretrpel toliko od strani svoje neveste, s katero ni bil niti še okli-|ean? Ali le počakaj, tudi ti spoznaš kmalu, da nisem jaz nikak j zaljubljen fantič, ki ^e pusti voditi kakor na vrvici! Ravno tako. kakor me sedaj pred svatbo ti podiš cd sebe. tako boni tudi jaz fravna! s teboj po svatbi. Tako sem [ že sklenil in videla boš. da to tudi I izvršim.
Noričica Vendulka je obledela' kakor smrt. Saj bi bila morda lahko zapazila, da govori iz njega j sama jeza in najbolje bi bila storila, ko bi na vse to odgovorila:
I
Samo mi ne mlati prazne slame! .1 Gotovo bi bilo takoj vse poravna-'r no. Kdor ne opravi z možem, ki se x upira zlepa, ga tudi. dok'cr je živ. ne poiboljša zgrda. Ali k«>niaj je j razkačeni Lukaš izgovoril svoje t prenagljene be ede, jc p<. :ala ka- A kor divja.	j
-	- Saj 11«* stoji meuda nikjer za-pisano, da se midva morava vzeti, rekla 11111 je s tresočim glasom, — * ako si res tak. kakor praviš, mi de-'aš samo sramoto in ničesar drugega ; potem storim najbolje, da -pojdem pre 1 diod, nego da po- ( močim vse kote s svojimi >lzanii! .
Po teh besedah je zopet Lukaš postal bled kakor mrlič.	j.
—	Ti si res kmalu gotova! je ] zakričal. — A le poskusi oditi od ; tukaj, boš že videla, kako te oče "prejme! Ako misliš, da bodo ženini tekali za teboj kakor prej. se boš zelo motila! Vsakdo spozna, da nisi več taka. kakor si se de-iula ; sicer bi ne odjeaijala od ženina. kateremu si že gospodinjila 1
i Dalje prihodnjič.)
__I
- j
Razne vesti.
Nova madžarska stranka na Slovaškem.
V Košieali je izdal pripravljalni , cdbor madžarsko - meščanske1 stranke proglas za ustanovitev no- j demokratične madžarske stran- ' ke na Slovaškem in sicer na pod-! !agi državne ideje češkoslovaške , lepublike. Zanimivo je dejstvo, da ' so nelojalni Madžari ponujali u-stanoviteljem nove stranke 10.000 češkoslovaških kron, ako bi opustili svojo namero.
Madžarska ne bo plačala reparacij skih dolgov.
Madžarski politik Hegediis je izjavil nekemu angleškemu novinarju. da Madžarska ne more plačati reparacijskih dolgoA', ker je izgubila dve tretjini svojega ozem lja. Ako bi morala Madžarska plačati zahtevane svote. bi to povzročilo težko gospodarsko katastrofo v Srednji Evropi.
jo človeške odnošaje, a jih ne morejo ustvarjati. One lahko oropajo nekatere ljudi njih bogastva ter ga dajejo drugemu, a ne morejo same ustvariti bogastev.
Kakorhitr«> je i/ločen osebni interes, zaostane poiagoma delo. ki pomenja le nap«>r in trpljenje iu preneha proizvajati ali produci-rati. Tudi krajše ure. tekom katerih se skuša izločiti vsak napor in vsako uspešnost, imajo koneeno za posledico le nezmožnost za vsak napor ter konečno ponolno prenehanje dela.
Stara osnovna resnica 1 iči v dejstvu, da imajo v vseli arijskili jezikih besede, ki značijo delo, isto koren i ko kot one. ki pomenjajo trpljenje. Velika večina ljudi dela «d in« de raditega. ker je prisiljena vsled okoliščin in v svojem lastnem interesu storiti to Kakorhitr«* s« je zadostilo osnovnim potrebam « bstoja. je lastni interes edino bodrilo k pridobitvi bo/astva ali blagostanja. V skoro vseh arijskili jezikih pomenja beseda bogastvo skoro isto kot moč in nadvlado.
Ruski eksperiment je bil izvar.redne k«»ristt za eelo Evropo in Ameriko. Rdeča internacijonala v Moskvi se je p«»kazala v svoji pravi barvi internacijonab lakote in smrti". Komunizem je dokazal svojo nezmožnost, da z3jamči v praksi celo najmanjšo mero proizvajanja. ki bi zadostovalo potrt bani celo primitivnegi naroda kot je ruski.
Vrtinec blaznosti, ki je prihajal iz Rusije, j«' nekoč ogrožal celi svet. a sedaj Rusija ne preti več. temveč prosi za pomoč in usmiljenje ter je vsled; tega tudi podala isto izjavo, katero smo pri-čakovali o«l nje.
T«j. kar se vrši s- la.i v Rusij«. ;»a ne sme zavesti zapadnih držav Evrope, da bi ponovile napake, katere so storili tekom vojne in neposredno po zaključku vojne
Dolgo časa mon< poteči, predno bo ruski narod zopet lahko zavzel svoje stališče v mednarodnem življenju in še bolj počasna bo njegova pot proti napredku, a g!?vna stvar je. da si mora izbrati povsem drugo pot.
Kmetje, ki predstavljajo pretežno večino prebivalstva, se ozirajo z grozo nazaj na stari režim. Polastili so se zemlje ter jo hočejo obdržati v svojih rokah in naj pride kdor hoče. Niti za trenutek ue mislijo na to, da lo jo kedaj vrnili nekdanjim veleposestnikom, kojih posestva so bila tako velik« kot cele province in ki pogosto niti sami niso vedeli, kakšet. je ol«seg njih ozemelj.
Eden izmed vzrokov, ki je omogočil boljševizmu t:iko «lolg obstanek. je bilo stališče zavetnikov, ki so vedno kazali največje sire patij«' do mož nekdanjega earskega režima.
V:ii možje starega režima, o l Kolčaka pa do Denikina iu \Vran-jjla. so dobivali od zaveznikov, posebno od Francije, orožje in finančno pomoč. Ruski narod ni nikdar simpatiziral s lerni podjetji ter jim celo javno nasprotoval.
Ootovo ni lahka stvar govorit! o Rusiji, kjei- ne obstaja več prosto časopisje in kjer nimajo ljudje nobenega drugega posla kot gleda ti na to. kako bode poginili oti lakote. Zapadne evropske države pa ne morejo najti kako sredstvo, da pojasnijo popolnoma natančno in odločno, da nočejo zopet ustanoviti starega režima in <la so pripravljene priznati vsako zvezno obliko vlade in da nimajo nobene moči. da b. preprečile ali vs.»j zavlekle prenos zemljišč v roke kmetov.
Pojasniti morajo tšsdi. da je njih polno priznanje de facto vla-|de v Rusiji edinole podrejeno rešpektu do mednarodnih postav in dogovorov, ne pa priznanju obveznosti napram gotovim evropskim državam Demokratične države morajo enkrat za vselej prenehati z igranjem vloge Shvlotka.
Komunistična iluzija po celem svetu se je razblinila v nič kot pester vodeni mehurček, ko se jc sovjetska vlada v Rusiji obrnila na celi ostali svet za pomoč za svoje stradajoče miljone.
Misija pomoči pa naj bi tudi »»omenjala pričetek rekonštrukcij-skega dela. Mi ne moremo dati Rusiji vsega, kar dejanski potrebuje. Lahko pa ji damo zagotovijo da ne nameravamo pomagati pri zopetnem uveljavljenju starega režima in da hočemo pošteno sodelovati pri zopetnein '4 vosk resen .ju'' ruskega naroda.
ADVERTISEMENTS.
GROZDJE!	GROZDJE!	GROZDJE!
Grško srednje jagode, sel o čiste, cena ........ $7.— boksa.
Califomijsko Barbera, velike jagode .......... $11.— boksa.
Malaga, velike jagode ........................-........$7.50
Fige, po 25 fantov v boksi ...................... $3.— boksa.
Česplje, po 23 funtov v boksi .................. f-S.50 boksa.
Brinje, 10 funtov ...............................(1.10
Turški duhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bok so za 91. Z naroČilom poSljite $2.00 ar* za vsako bokso grozdja.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenu-, New York, N. T.
PRISRČEN smeh je naj- I boljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni ~ se prav na široko zafanejte -i- pa boste takoj ozdravije- j 1
Knjiga Peter Zgaga vam J povzroči smeh, kadarkoli j pogledate vanjo.
1 Ena knjižica za 50 centov j
I vam bo trajala za vedno. ■ * i
I Urdbte te kapoc yrJumtm pttoit Motor v I
mamkah tar p poSjtta:
Slovenia Publishing Oo„ 82 Cartlundt lfeir Y««Il
Cenjeni: Za priloženi* petdeset centov ▼ znamkah mi poBjit« knjifo "Peter Zgaga."
Ima ........................x.^.xob
Naslov	»».—»joe'jooMi
Driiff	»."•-.	i|