5 konoplan
induplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXIX
NOVEMBER 1981
29. november - naš veliki dan
»Objavljam, da je ustavodajna skupščina soglasno sprejela deklaracijo o proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije.« S temi besedami je 29. novembra 1945 sporočil Jugoslovanom in svetu Vlada Simič, da je začela življenje skupnost svobodnih in enakopravnih narodov Jugoslavije.
Od tistega velikega dne nas ločuje že 36 let, kljub temu radi vedno znova prebiramo zapiske o junaškem boju naših narodov in o poteku dogodkov, ki so nam slednjič prinesli svobodo.
Dandanes se soočamo z novimi neprilikami, ki so predvsem gospodarskega značaja. V preteklih letih smo postali potentni potrošniki. Po porabi smo prehiteli mnoge, ki so bogatejši. To nas drago stane; prišel je čas, ko je treba dolg vračati. Prišel pa je tudi čas, ko so postali dolgovi, zavoljo neenakomerne porazdelitve bogastva, dragi. Veliko jih je, ki komaj zmorejo poravnavati zapadle anuitete. Odvisnost revnih od bogatih se veča; revni postajajo še revnejši in bogati še bolj bogati. Samo besede niso zdravilo za razrešitev tega zamotanega vprašanja. Besede sploh ne. Potrebna so dejanja, na osnovi katerih bi revni, in predvsem najbolj revni, nasitili svoje ljudi, jih naučili branja in pisanja ter jim nudili osnovne zdravstvene usluge.
Zakaj vse te besede? Manj kot pol stoletja je minilo, ko so se naši borci za ceno življenja borili proti sovražniku in pristašem stare miselnosti. Stotisoči so izgubili v tem boju svoja življenja. Njim smo dolžni ohraniti pridobitve narodnoosvobodilne vojne. Njim in nam.
Opozorila o resnosti gospodarskega položaja, v katerem smo, prevečkrat ne cenimo zadostno. Pozabljamo, da je od
treznosti in odločnih ukrepov odvisna naša svoboda v enaki meri, kot je bila takrat, ko je bilo treba zmagati tudi v najbolj neenakomernih bitkah.
Socialistična federativna republika Jugoslavija se je rodila v majhnem bosanskem mestu Jajce na rečici Plivi, ki mu je zgodovina namenila čast, da postane rojstni kraj naše nove Jugoslavije. Sedemnajst slovenskih delegatov je sodelovalo na drugem zasedanju AVNOJ in tvorno sodelovalo pri sestavi listine, ki je postala rojstni list naše domovine.
Vredno je ohraniti zgodovini nekatere izjave, kot tisto, s katero je Josip Vidmar seznanil AVNOJ o ustanovitvi Osvobodilne fronte in z narodno osvobodilno borbo v Sloveniji. Potem je dejal:
»Danes zvečer (ne pozabimo, drugo zasedanje AVNOJ se je v Jajcu začelo, zavoljo konspiracije, ob 19. uri in trajalo do 2. ure 30. novembra 1943; op. p), slovenski narod po tisoč in tristo letih nastopa prvič kot enakopraven, samostojen in suveren narod, ustvarjajoč državno tvorbo v skupnosti z bratskimi narodi Jugoslavije. Mislim, da lahko razumete tisti občutek ponosa in sreče, ki ga pri nas, predstavnikih slovenskega naroda na tem čudovitem zboru izziva trenutek, ko slovenski narod prvič sam, suvereno ustvarja svojo zgodovino in prihodnost.«
Pomen teh besed velja ohraniti. V njih se preliva želja z voljo, da cenimo pridobitve in jih ohranimo. Velikansko delo je bilo opravljeno. Naš ugled v svetu zahteva, da za vsako ceno ostanemo na braniku svobode, da ostanemo neizprosni v zahtevi po enakopravnosti in pravičnosti. Morda bodo žrtve za dosego teh ciljev hude, toda le tako bo dosežen boljši in predvsem trdnejši jutri.
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Dogovarjanje
Sklepi delavskih svetov in zborov delavcev TOZD in DSSS — 12. 10. 1981.
SPREJEM SAMOUPRAVNIH
IN DRUGIH AKTOV
—	sprejmejo se srednjeročni planski dokumenti LB — združene banke Ljubljana, LB — Banke Domžale in delovne skupnosti Banke Domžale, ki navajajo, da bodo imele v letih od 1981—85 prednost naslednje naložbe:
—	namenjene za modernizacijo in novogradnje za povečanje proizvodnje blaga in storitev za izvoz na konvertibilno področje,
—	za primarno kmetijstvo in ribištvo,
—	za gospodarsko infrastrukturo, predvsem na področju energije;
(vse TOZD in DSSS).
— Sprejmejo se spremembe in dopolnitve pravilnika o računovodstvu, ki se nanašajo na likvidiranje in vodenje knjigovodskih listin ter na usklajevanje terjatev in obveznosti (vse TOZD in DSSS).
— Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev s ciljem rekonstrukcije in modernizacije kapacitet za proizvodnjo prediva, tkanine in konfekcije v združenih delovnih organizacijah in njihovih TOZD v sestavi SOZD »In-teks« Skopje. Način plačevanje prispevka za nerazvite se namreč spremeni. Se naprej se obračuna po stopnji 3 % s tem, da TOZD združujejo 50 % sredstev kot posojilo, ostalih 50 % pa se združuje po samoupravnih sporazumih direktno med udeleženkami. Predvideno je delno združevanje s SOZD »Inteks« Skopje za nabavo prej in surove tkanine za 5 let; (vse TOZD razen TOZD Restavracije).
— Sprejme se Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje na področju aluminija z DO Boris Kidrič, Kidričevo (TOZD Konfekcija).
— Sprejme se samoupravni sporazum o ustvarjanju skupnega proizvoda, skupnega nastopanja v tujini in delitve deviznega prihodka med udeleženkama Induplati Jarše in Slovenijales Radomlje. Naša DO bo prispevala 2250 m tkanine, za katero bomo prejeli 38700 Skr; (TOZD Proizvodnja).
— Sprejme se samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 kot dodatno k samoupravnim sporazumom materialne proizvodnje (vse TOZD in DSSS).
INVESTICIJE IN DRUGE
FINANČNE OBVEZNOSTI
— Odobrijo se sredstva za nabavo poltovornega avtomobila v vrednosti din 658.430 ((TOZD Proizvodnja)
in sklepanje
— Pravice na tujih osnovnih sredstvih, bivših najetih prostorov v Mokronogu, se knjigovodsko odpišejo po revalorizirani in odpisani nabavni vrednosti din 246.110 (TOZD Konfekcija).
— Združena sredstva SIS elektro gospodarstvo se odpišejo v znesku din 14,516.663, za TOZD Proizvodnja in din 1,664.073, za TOZD Konfekcija ter din 1,315.976, za TOZD Maloprodaja. Ta sredstva smo v letih od 1976—78 združevali za modernizacijo električne mreže, ki pa jih SIS ne priznava; (omenjeni TOZD).
— Krajevni skupnosti Vir — Radomlje se plača iz SSP din 266.000 za kanalizacijo, kar je naša obveznost še iz preteklosti (iz leta 1979), ko nismo mogli razporediti sredstev v SSP in obveznosti nismo poravnali; (vse TOZD in DSSS).
— Dodeli se stanovanjski kredit tudi Cilki Pirnat (din 92.800) in Tereziji Podboršek (din 81.850), ki jima je bila sprva prošnja zavrnjena; (vse TOZD in DSSS).
— Kredit, ki je bil najet v TOZD Proizvodnja, za nakup trgovine v Beogradu, se odplača takoj, in sicer v višini glavnice din 1,135.847,60 in obresti do dneva vrnitve (TOZD Maloprodaja).
RAZNO
— Razpišejo se štipendije na podlagi ugotovljenih potreb (o tem več v prihodnji številki glasila). Vse TOZD in DSSS.
— Nekaterim večjim kupcem smo odpisali menične obresti oziroma jih oprostili plačila (Tapetar Sarajevo, Veletekstil Ljubljana, Rijekatekstil Rijeka in druge), ker so imeli pri poslovanju različne težave, za naprej pa so obljubili redno plačevanje obveznosti; (TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija).
— Udeležba TOZD Maloprodaja v skupno dogovorjenih maloprodajnih cenah se poveča za 3 %, z namenom, da se ta sredstva usmerijo za razširitev maloprodajnih kapacitet, ker se je z dosedanjim poslovanjem taka usmeritev pokazala za pravilno; (TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija).
— Namesto Majde Šoštarič se v komisijo za OD v DSSS imenuje Rajko Kavčič; (DSSS).
— Za evidentiranje in sprejemanje tujih strank so pooblaščeni: direktor, pomočnik direktorja, šef komercialnega sektorja in šef nabavnega sektorja.
NOVICE IZ TKALNICE
V tkalnici večjih sprememb ni, saj se težave, ki nas pestijo že čez celo leto nadaljujejo, pridružilo pa se je še pomanjkanje cevk za unifil
NOVI POGOJI ŽELEZNIČARJEV
Zaradi pomanjkanja železniških vagonov imamo v Jugoslaviji velike težave pri transportu blaga po železnici. Nastajajo zamude v preskrbi industrije z reprodukcijskimi materiali, nastajajo problemi pri pravočasnem skladiščenju poljskih pridelkov in pri preskrbi prebivalstva.
Da nam manjka vagonov, smo v veliki meri krivi sami, zaradi, malomarnega odnosa do pravočasnega nakladanja in razkladanja vagonov. Marsikje so uporabljali vagone za začasno skladiščenje blaga.
Ker je zaradi tega nastajala velika gospodarska škoda, je bil Zvezni izvršni svet prisiljen, da izda uredbo o obveznem roku, v katerem morajo organizacije združenega dela, ki uporabljajo za prevoz blaga železniške prevozne storitve, razložiti oziroma naložiti blago.
Organizacije združenega dela, ki uporabljajo za prevoz blaga železniške prevozne storitve, morajo razložiti oziroma naložiti blago v šestih urah po prejemu obvestila, da so jim vagoni na razpolago.
Železniško transportno podjetje mora obvezno, v 24 urah po poteku roka, ko blago ni bilo natovorjeno oziroma iztovorjeno, obvestiti o tem Republiško tržno inšpekcijo.
Kazni za kršitev te uredbe so precej visoke. Naj povem, da naša DO ni s tem nič prizadeta, ker smo že dosedaj naložili oziroma razložili vagone še isti dan, ko so bili dostavljeni na naš industrijski tir.
aparate. Omenim naj še, da je starejše delavke, ki so odšle v pokoj, nadomestilo precej novink, ki se bodo morale tkanja šele priučiti.
V jesenskem času pa so delavci tkalnice organizirali tudi izlet in ekskurzijo na Dolenjsko. Z dvema avtobusoma smo se v meglenem jutru odpeljali in odšli na ogled tekstilne tovarne Novoteks v Novem mestu. Po ogledu tovarne je bila »zanimiva« tudi tovarniška trgovina, kjer je bila gneča precejšnja, saj sta se med tem pripeljala še dva avtobusa izletnikov. Pot smo nadaljevali proti Beli Krajini oz. Metliki, na poti proti Gorjancem pa smo si ogledali še priročno skladišče tovarne IMV Novo mesto. Ogled vinske kleti v Metliki ni bil mogoč, ker je bila trgatev v polnem razmahu, zato smo nadaljevali vožnjo po dolini reke Krke in v prijetnem razpoloženju zaključili z večerjo in plesom na Polževem.
Janez Kotnik
REZULTATI
REZULTATI
REZULTATI
REZULTATI
REZULTATI
Dohodek, ki ga delavci pridobivajo v temeljni organizaciji, je del celotnega proizvoda družbe. Namenjen je za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
Da bi delavci lahko smotrno in racionalno odločali o dohodku te-
V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 25 % večji od predvidenega s planom in za 38 % večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Ker je doseganje dohod-
Zap. št.	Kazalci	Plan
1	2	3
1.	Dohodek na del.	200.814
2.	Dohodek v primerjavi s povpr.	
	upor. sredstvi	54,2
3.	Čisti dohodek	
	na delavca	128.914
4.	Akum. v prim.	
	z doh.	12,9
5.	Akum. v prim.	
	s čist. doh.	20,1
6.	Akum. v prim. s povpr.	
	uporab, sredstvi	7,0
7.	Oseb. doh. in sred. za SP na	
	del. — mes. povpr.	12.220
8.	Čisti oseb. doh. —	
	mes. povpr.	8.165
9.	Povpr. upor. sr.	
	na delavca	463.994
10.	Celotni prih. v prim. s porabi j.	
	sredstvi	136,9
11.	Celotni prih. v prim. s povpr. up.	
	obrat, sredstvi	3,4
12.	Sredstva za repr. v prim. s povpr.	
	up. poslov, sred.	12,8
13.	Odplač. za invest. kred. v prim. s	
	sred. za reprod.	45,2
14.	Štev. delav. na podlagi stanja ob	
	koncu meseca	561
15.	Štev. delav. na	
	podlagi vkal. ur	537
meljne organizacije, so v zakonu o združenem delu in v posebnem odloku ZIS določeni posebni enotni kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije.
Z omenjenimi kazalci izkazujemo rezultate dela delavcev in poslovanja TOZD tako, da primerjamo rezultate dosežene v tekoči dobi, z rezultati doseženimi v ustrezni dobi preteklega obdobja in s planom postavljenimi cilji.
ka odvisno od opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 9) in rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 2} lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal tako zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovni-
Doseženo 1980	Doseženo 1981	Indeks pl = 100 80 = 11	
4	5	6	7
182.466	250.918	125	138
51,2	63,6	117	124
115.669	168.008	130	145
12,4	20,0	155	161
19,6	29,9	149	153
6,4	12,7	182	199
11.092	14.104	115	127
6.809	9.494	116	139
475.236	525.775	113	111
155,5	155,7	114	100
2,2	2,6	76	118
12,1	18,8	147	155
59,3	30,2	67	51
536	548	98	102
513	515	96	100
mi sredstvi, kot tudi zaradi povečanja rentabilnosti poslovnih sredstev.
Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom za 30 % večji, v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je povečal celo za 45 %.
Kazalci pod zap. št. 4, 5 in 6 nam kažejo akumulativnost dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz podatkov je razvidno, da so vsi kazalci, tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi s preteklim obdobjem, močno preseženi.
Kazalec pod zap. št. 7 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb (mesečno povprečje). Ta kazalec torej nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Oba kazalca sta tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta presežena.
Kazalec pod zap. št. 11 nam kaže koeficient obračanja obratnih sredstev. Iz podatkov je razvidno, da je ta v primerjavi s planom za 24% manjši, medtem ko je v primerjavi s preteklim obdobjem presežen za 18%.
V TOZD Konfekcija je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 27% večji od predvidenega s planom in za 42 % večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Tudi v tej TOZD se je dohodek na delavca povečal, zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi in rentabilnosti poslovnih sredstev, saj sta se oba omenjena kazalca tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi s preteklim obdobjem povečala. Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom za 35 % večji, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 40 %.
Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5 in 6) nam kažejo, da se je akumulativnost tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta močno povečala.
Koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb nam pove kazalec pod zap. št. 7, ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca, tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi z istim obdobjem prete-lega leta, močno presežena.
Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD za obdobje januar - september 81
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela temeljne organizacije Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken
REZULTATI
REZULTATI
REZULTATI
REZULTATI
REZULTATI
Konfekcija:	v primerjavi s planom za 2% nižji,
Koeficient	obračanja obratnih v primerjavi s preteklim obdobjem
sredstev (kazalec pod zap. št. 11) je pa se je povečal za 8 %.
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela temeljne organizacije Konfekcija
Zap. št.	Kazalci	Plan	Doseženo 1980	Doseženo 1981	Indeks pl = 100 80=100	
1	2	3	4	5	6	7
1.	Dohodek na del.	180.023	161.224	228.906	127	142
2.	Dohodek v primerjavi s povpr. upor. sredstvi	79,7	82,6	96,7	121	117
3.	Cisti dohodek na delavca	123.129	119.494	166.732	135	140
4.	Akum. v prim. z doh.	12,4	17,3	20,8	168	120
5.	Akum. v prim. s čist. doh.	18,1	23,3	28,5	158	122
6.	Akum. v prim. s povpr. uporab, sredstvi	9,8	14,3	20,1	205	141
7.	Oseb. doh. in sred. za SP na del. — mes. povpr.	11.998	10.988	14.035	117	128
8.	Cisti oseb. doh. — mes. povpr.	7.872	6.701	9.319	118	139
9.	Povpr. upor. sr. na delavca	301.303	260.143	315.566	105	121
10.	Celotni prih. v prim. s porabi j. sredstvi	189,6	220,3	216,4	119	98
11.	Celotni prih. v prim. s povpr. up. obrat, sredstvi	4,0	3,6	3,9	98	108
12.	Sredstva za repr. v prim. s povpr. up. poslov, sred.	13,6	17,8	23,7	174	133
13.	Odplač. za invest. kred. v prim. s sred. za reprod.	31,2	26,2	17,5	56	67
14.	Štev. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca	287	281	285	99	101
15.	Štev. delav. na podlagi vkal. ur	264	259	265	100	102
Nova streha doma na Mali Planini se blešči v soncu
V TOZD Maloprodaja se je v
obravnavanem obdobju povečalo število zaposlenih za 17 %. Povečanje je posledica otvoritve nove prodajalne v Sarajevu.
Dohodek na delavca je v obravnavanem obdobju dosežen v višini planiranega, ki pa je za 17 % večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Dohodek na delavca se je povečal zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi, ki se je v primerjavi s planom povečala za 25 % v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 26 %; v tej zvezi se je namreč rentabilnost poslovnih sredstev (kazalcev pod zap. št. 2) zmanjšala in sicer v primerjavi s planom za 20%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 8 "/o-
Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5 in 6) nam kažejo, da se je aku-mulativnost v vseh treh primerih tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta nekoliko poslabšala. Ob tem moramo pripomniti, da so dosežene stopnje akumulativnosti še vedno na zadovoljivi višini in znatno večje od povprečno doseženih v podskupini panoge.
Kolikšen del dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb nam pove kazalec pod zap. št. 7 (mesečno povprečje), ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca, tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, presežena.
Koeficient obračanja obratnih sredstev (kazalec pod zap. št. 11) se je v primerjavi s planom in v primerjavi s preteklim obdobjem znatno znižal, kar je predvsem posledica povečanja obratnih sredstev oziroma zalog.
V TOZD Restavracija je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 5",, manjši od predvidenega s planom in za 17 % večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Ker je doseganje dohodka odvisno od stopnje delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi in stopnje rentabilnosti poslovnih sredstev lahko ugotovimo, da je dohodek na delavca, v primerjavi s planom nižji tako zaradi nižje stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi kot tudi zaradi nižje rentabilnosti poslovnih sredstev; medtem ko je povečanje dohodka na delavca, v primerjavi s preteklim letom, posledica povečanja stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi. Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom prav tako nižji za 5 %> v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je povečal za 6 "/<,.
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela temeljne organizacije Maloprodaja
Zap. št.	Kazalci	Plan	Doseženo 1980	Doseženo 1981	pl	Indeks = 100 80 = 100	
1	2	3	4	5	6	7
1.	Dohodek na del.	608.208	521.250	608.125	100	117
2.	Dohodek v primerjavi s povpr. upor. sredstvi	83,7	72,2	66,7	80	92
3.	Čisti dohodek na delavca	483.125	400.700	474.292	98	118
4.	Akum. v prim. z doh.	56,6	53,7	53,2	94	99
5.	Akum. v prim. s čist. doh.	71,2	69,9	68,2	96	98
6.	Akum. v prim. s povpr. uporab, sredstvi	47,3	38,8	35,5	75	91
7.	Oseb. doh. in sred. za SP na del. — mes. povpr.	16.264	13.956	17.560	108	126
8.	Čisti oseb. doh. — mes. povpr.	10.475	8.483	11.389	109	134
9.	Povpr. upor. sr. na delavca	969.042	962.550	1216.125	125	126
10.	Celotni prih. v prim. s porablj. sredstvi	123,9	124,2	122,4	99	99
11.	Celotni prih. v prim. s povpr. up. obrat, sredstvi	7,9	6,4	5,6	71	88
12.	Sredstva za repr. v prim. s povpr. up. poslov, sred.	49,0	39,8	36,8	75	92
13.	Odplač. za invest. kred. v prim. s sred. za reprod.	3,8	5,2	4,0	106	77
14.	Štev. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca	28	23	27	96	117
15.	Štev. delav. na podlagi vkal. ur	24	20	24	100	120
Restavracija						
1.	Dohodek na del.	251.737	203.800	238.550	95	117
2.	Dohodek v primerjavi s povpr. upor. sredstvi	51,6	51,8	50,3	97	97
3.	Cisti dohodek na delavca	168.737	156.350	159.650	95	106
4.	Akum. v prim. z doh.	11,9	17,5	3,4	29	19
5.	Akum. v prim. s čist. doh.	17,7	23,7	5,1	29	22
6.	Akum. v prim.					
	s povpr. uporab, sredstvi	6,1	9,1	1,7	28	19
7.	Oseb. doh. in sred. za SP na del, —mes. povpr.	15.433	12.750	16.833	109	132
8.	Čisti oseb. doh. — mes. povpr.	10.133	7.822	11.167	110	143
9.	Povpr. upor. sr. na delavca	649.789	524.750	632.450	97	121
10.	Celotni prih. v prim. s porablj. sredstvi	150,0	158,0	147,8	99	94
11.	Celotni prih. v prim. s povpr. up. obrat, sredstvi	4,4	4,0	4,2	96	105
12.	Sredstva za repr. v prim. s povpr. up. poslov, sred.	15,0	16,4	10,2	68	62
13.	Odplač. za invest. kred. v prim. s sred. za reprod.					
14.	Štev. delav. na podlagi stanja ob koncu meseca	20	21	20	100	95
15.	Štev. delav. na podlagi vkal. ur	19	22	20	105	91
Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5 in 6) nam kažejo, da se je aku-mulativnost v vseh treh primerih tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta močno poslabšalo, saj so stopnje akumulativnosti v primerjavi s planom nižje za ca. 70 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa celo za 80 %. V tej zvezi moramo poudariti, da izkazuje TOZD nižjo rast dohodka predvsem iz razloga, ker je imela v tem obdobju zelo visoke stroške investicijskega vzdrževanja svojih objektov in naprav in zaradi močnega povečanja cen prehrambenih artiklov.
Kolikšen del dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih in skupnih potreb nam pove kazalec pod zap. št. 7 (mesečno povprečje), ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta presežena. Koeficient obračanja obratnih sredstev (kazalec pod zap. št. 11) je v primerjavi s planom za 4% nižji, v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je povečal za 5 %.
Delovna skupnost skupnih služb je v obravnavanem obdobju s svobodno menjavo dela dosegla celotni prihodek, ki je v primerjavi s planom za 9 % večji, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa za 8 %. Zaradi nižjih materialnih stroškov, ki so v primerjavi s planom nižji za 25%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa celo za 28%, je doseženi dohodek za 15% večji od planiranega in za 14% večji od doseženega v istem obdobju lanskega leta. Po pokritju obveznosti iz dohodka se doseženi čisti dohodek v celoti porabi za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb, porabljena sredstva v ta namen so bila v primerjavi s planom večja za 14%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 3 %.
Jože Klešnik
DOPISUJTE
V
KONOPLAN
Kvaliteta našega dela
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo popustov zaradi slabe kvalitete 9,669.000 din. Ta znesek predstavlja 2,2% od maloprodajne vrednosti izdelanega blaga. Drugače povedano predstavlja navedeni znesek zmanjšanje prodajne vrednosti naših izdelkov oziroma zmanjšanje dohodka.
Velikokrat sem že pisal o vzrokih napak, vendar mislim, da je, glede na situacijo pri oskrbi z vsemi reprodukcijskimi materiali, le potrebno opozoriti na določene probleme.
Ob sedanjih težavah je nujno, da izboljšamo naš odnos do dela in kar se da racionalno uporabljamo vse reprodukcijske materiale, in to od predilnice pa do končne faze v ad-justirni.
Najprej bi opozoril na čistočo, in to v vseh proizvodnih obratih, kajti le ob večji čistoči bomo lahko dosegli kvalitetnejše izdelke, od preje do tkanin. Tako pa dobimo prejo in
tkanine z madeži, ki nastanejo že na stroju ali pa pri transportu tkanin.
V predilnici bo potrebno odpraviti prekomerne odebelitve preje. Zaradi tega je nujno uporabljati čistilce preje ob previjanju preje na XC in tako odstraniti zadebeljena mesta v preji.
Najpogostejše napake v tkalnici so redke proge, mreže v tkanini, dvojni votki, slabi krajci tkanine, umazano blago, škrobilni zalepki itd.
Ob tem moramo posvetiti vso skrb pripravi osnov in votka.
O vzdrževanju strojev je bilo že veliko govora, vendar pa se situacija prepočasi izboljšuje. Ugotavljamo, da zaradi nepravilnega vzdrževanja strojev (nastavitve s šablonami) pride do nepotrebnih lomov cevk, raznih strojnih delov, okvare čolničkov in pride zato tudi do napak v tkanini, npr. artikel 3266, 3346, 3472 in drugi. Zaradi nepravilnih udarcev prihaja do poškodb vlaken (bele pro-
ge v tkanini), s tem pa tudi do de-klasiranja tkanin.
V	tkalnici je tudi močno prisotno nepravilno delovanje notranjih in zunanjih Škarij in prihaja ob menjavah do dvojnih votkov, kar se smatra kot napaka.
V	oplemenitilnici so najpogostejše napake od sušilno razpenjalnega stroja (blago pade iz verige), kar povzroči neegalne (neravne) krajce tkanine ter madeži od impregnacije, plastificiranja in apretiranja lamelnih zaves. Velikokrat se pojavljajo tudi oljni madeži.
Vse premalo pazimo na blago v tehnološkem procesu samem, poseben problem pa je naš notranji transport. Naš odnos do materialov in blaga bomo morali korenito spremeniti. Mislim, da ni vseeno, kam in kako se blago odlaga. Zavedati se moramo, da že 10 cm tkanine predstavlja vrednost 15—35 din, ali pa da je vrednost 1 kg preje od 150—400 din. Zato pazimo pri svojem delu, da ne poškodujemo materiala ali blaga.
Odpadne niti naj ne ležijo na tleh, ampak naj se odlagajo v za to namenjene zabojčke.
Razmisliti velja tudi o problemu dolžine rezerve votka (Unifil, vot-kovni navijalni stroji) na votkovnih cevkah, če se mogoče le da zmanjšati, in s tem prihraniti material, ki gre po nepotrebnem v odpadek.
Opaža se tudi prekomerno odvijanje votka pri vlaganju v boben ali v rezervne skrinjice na avtomatih za pestro tkanje.
Nanizal sem le nekaj problemov, kateri obstajajo v naši proizvodnji. S pravilnim odnosom do dela, delovnih naprav in do vseh materialov lahko močno izboljšamo kvaliteto naših izdelkov in zmanjšamo nepotrebne odpadke na vseh fazah dela.
Zavedati se moramo tega, da je tako iz uvoza kot tudi na domačem trgu. Zato mora biti vodilo pri našem delu: Vse materiale racionalno izkoristiti in seveda doseči čim kvalitetnejše izdelke! S tem pa seveda tudi doseči zmanjšanje popustov zaradi slabe kvalitete.
Franc Jeraj
ŠPORTNI ČETVEROBOJ NA IGRIŠČU INDUPLATI
V mesecu oktobru so atletske steze našega igrišča, po mnogih letih, ponovno zaživele. V organizaciji TVD Partizan Jarše je bil organiziran četveroboj sindikalnih ekip, ki so se pomerile v štirih disciplinah: v streljanju, metu bombe na cilj, skoku v daljino z mesta in v teku na 400 m. Vsak tekmovalec ekipe je
moral tekmovati v vseh disciplinah. Ekipa je štela štiri tekmovalce, lahko pa je za ekipo tekmovalo pet tekmovalcev, vendarle se je ocenilo le najboljše štiri tekmovalce.
Vse discipline so se odvijale na igrišču. Ker sedaj nimamo strelišča, smo morali tudi streljanje improvizirati na igrišču.
Tekmovanja se je udeležilo pet ekip. Po seštevku točk posameznih disciplin je prvo mesto zasedla ekipa prosvetnih delavcev pred ekipo SIS. Naša ekipa v sestavi Darja Fortunat, Vinko Kurzvveil, Nuraga
Begič, Mijo Pejič in Rajko Kavčič je zasedla tretje mesto.
Četrta je bila ekipa Leka iz Mengša, ekipa Zavarovalnice Triglav
je bila peta.
Zmagovalna ekipa je prejela pokal, diplome pa so prejele prve tri uvrščene ekipe ter zmagovalci v posameznih disciplinah.
Tekmovanje je v celoti uspelo kot je bilo ugotovljeno na zaključku. Predlagali pa so tudi, da bi namesto teka na 400 m uvedli tek na 100 m ali na daljšo progo 800 ali 1000
metrov.
'Rajko Kavčič
DELEGATSKO DELOVANJE
Ali bodo naše pripombe upoštevane?
Delegati delegacije INDUPLATI Jarše so razpravljali o osnutku statuta. skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 29. 9. 1981 in oblikovali naslednje pripombe, ki smo jih posredovali skupnosti v Ljubljano ter sindikatu v Domžale.
1.	Predvidi naj se možnost (tudi spremembo zakonskih določil) predčasne upokojitve, to je, da se zavarovanec lahko upokoji tudi ob dopolnjeni starosti 55 let in dopolnjeni pokojninski dobi 35 let, zavarovanka z dopolnjeno starostjo 50 let in dopolnjeno pokojninsko dobo 30 let, kot smo jo poznali tudi že v preteklosti in kot se je še vedno ohranila v ustreznih predpisih drugih republik in pokrajin v SFRJ.
2.	V zvezi z zaposlovanjem upokojencev pripominjamo, da naj bi bile možnosti za to, da zavarovanec, ki je že dopolnil polno pokojninsko dobo, še naprej dela v delovnem razmerju, omejenem le na najbolj nujne primere (ko pristojni ugotovijo pomanjkanje delavcev določenih profilov.
3.	Časa, ki so ga zavarovanci več kot dve leti prebili v formacijah KNOJ in delovali v akcijah za dokončno osvoboditev, ni mogoče izenačevati z rednim služenjem kadrovskega roka.
Poleg tega menimo, da bi bilo potrebno priznati v pokojninsko dobo tisti čas služenja kadrovskega roka, ki so ga prebili zavarovanci v preteklosti in ki presega sedanje trajanje rednega kadrovskega roka. Ti zavarovanci so nam reč sedaj v slabšem položaju in upoštevajoč reden rok šolanja na poklicnih šolah niti ne morejo do 60. leta starosti doseči, kljub neprekinjeni delovni dobi, polne pokojninske dobe, tj. 40 let.
4.	Izpostavil se je tudi problem priznanja v pokojninsko dobo za tisti čas, ki ga je zavarovanec prebil v rednem delovnem razmerju in za katerega so bili plačani vsi prispevki, sedaj pa se mu ne prizna, ker še ni dopolnil 15 let starosti, čeprav se je po takrat veljavnih predpisih lahko zaposlil. Ta primer se še bolj zaostruje, ker je nekaterim zavarovancem ta čas priznan.
5.	Dopolniti bi bilo treba pogoje za priznanje beneficirane dobe, saj ugotavljamo, da so v industriji še vedno dela, pri katerih škodljivih vplivov ni
mogoče v celoti odpraviti. Tu gre predvsem za proizvodnjo, kjer so v pretežni večini zaposlene ženske (tekstilna industrija in v njenem okviru zlasti delo v tkalnicah).
6.	V praksi se izpostavi tudi problem priznanja invalidske pokojnine v primeru, kadar zavarovanec, ki je bil spoznan za invalida 1. kategorije, ni izpolnjeval pogojev v primeru bolezni ali poškodbe izven dela. Menimo, da bi bilo treba v takšnih primerih predvideti možnosti, da se zagotovi socialna varnost zavarovanca, saj je ta v takšnem primeru bolj pereč, kar lahko ugotavljamo, da je sama ocena in določitev trenutka nastopa invalidnosti lahko tudi precej subjektivno pogojena (gre le za kratko dobo, ki zavarovancu manjka, da bi izpolnil pogoje za priznanje invalidske pokojnine).
7.	Zaposlovanje invalidov bi moralo potekati bolj načrtno, zlasti v invalidskih delavnicah. V proizvajalnih DO, kljub vsem naporom, objektivno marsikdaj ni mogoče zagotoviti ustreznih delovnih pogojev, kakor tudi potrebnega strokovnega nadzora ipd., kar je potrebno za učinkovito delo invalidov. Delovne organizacije pa morajo poslovati po načelih konkurenčnosti, še zlasti v današnji situaciji usmeritve v izvoz. V ustreznih delavnicah je te pogoje mogoče zagotoviti, poleg tega pa imajo take DO lahko določene posebne družbene ugodnosti.
PREDAVANJE O VZPONU NA LOTHSE (Himalaja)
Naša DO je opremila vse jugoslovanske himalajske odprave s šotori, zato bodo junaki z najvišjih gora za nas priredili o tem vzponu zanimivo predavanje z diapozitivi.
Predavanje bo v naši sejni sobi, datum in čas bomo pravočasno objavili na običajen način.
Vsi ste na predavanje vabljeni. Vstopnine ni.
Nogomet: poročeni : neporočeni
Na izletu v bolnici Franja
Predstavljamo vam...
Induplati izdelke popravljajo v Domžalah in Šentjakobu pri Ljubljani
Gotovo ste tudi vi že opazili na zadnji strani naših prospektov dva naslova, kamor se lahko obrnete za servisne usluge naših izdelkov. Za tako obsežno in dolgoletno proizvodnjo, kot je v tovarni Induplati, so takšne usluge potrebne in marsikomu dobrodošle, saj v naši DO ne opravljamo več popravil oziroma ne moramo upoštevati individualnih želja strank. Bilo bi predrago prekinjati proizvodni proces in popravljati oziroma nadomeščati izgubljene dele šotorov.
Zato se seznanimo z obema servisoma, ki se ukvarjata s popravili naših izdelkov. Sredi delovnega dne sva jih s tovarišem Kosmačem obiskala in jih povprašala:
Koliko časa že opravljajo popravila za naše izdelke?
Kakšna popravila je treba največkrat izvršiti?
Kaj ljudje največ izgubljajo?
Kako so zadovoljni s sodelovanjem z Induplati Jarše?
EMA ŠTEMPIHAR, Savska 26, Šentjakob; našli jo boste v stanovanjski hiši pred gostilno Pečnikar v Šentjakobu oziroma na levi strani ob glavni cesti v smeri Šentjakob— Črnuče. V kleti ima preurejen večji prostor v delavnico s tremi šivalnimi stroji (1 enoigelni in dva dvoigel-na) in veliko krojilno mizo. Zelo pogreša skladišče (čaka na dovoljenje za dozidavo), kamor bi odlagala že popravljene šotore, prigrade in material. »Šotor je namreč precej velik artikel in ko ga razgrnem, ga je polna delavnica. Pri delu mi pomaga pomočnica Ančka, saj sama ne bi zmogla vsega, posebno v višku sezone, to je spomladi in poleti, preden se ljudje odpravijo na taborjenje. Pa vsi hočejo imeti v enem tednu, tako da potegnem tudi v noč.
Najhuje je, če bi morale stranke čakati, ko pa pridejo iz vseh koncev Slovenije, največ iz Gorenjske.
Največkrat je potrebno zamenjati ali zakrpati strgane dele, zamenjati zadrge. Ves material v glavnem nabavljam v Jaršah, tudi droben material (npr. napenjalce, vzmeti, regulatorje ipd.), da stranke ne hodijo posebej za to v Jarše. Največ sodelujem z Maleževo v Jaršah, ki po svojih močeh vedno preskrbi material.
Zgodilo se je že, da je stranka izgubila kompletno spalnico in sem jo morala vstaviti na novo.«
Ema je dela vajena, saj je dolga leta v Induplati šivala šotorska krila, sedaj pa je že več kot deset let doma. Sprva je šivala žensko konfekcijo, zadnja leta pa se je preusmerila in pravi, da ji ni žal. Prej je imela pred vsakim praznikom največ dela, sedaj pa si delo v glavnem lahko porazdeli, razen seveda pred poletno sezono.
Potem sva se odpravila še k Oreh-kovim v Domžale. Ne verjamem, da hiše poleg stare I. osnovne šole ne poznate, saj se s to dejavnostjo ukvarjajo, kot so mi povedali, že od leta 1955 dalje. Oče Orehek je bil namreč sedlar, delal je nahrbtnike, tudi gamaše, nosila za bolnike, av-tocerade ipd. Ko so v Induplati začeli proizvajati turistične šotore in prigrade, so se povezali z njimi in začeli opravljati razne usluge. Danes popravljajo in zamenjujejo izgubljene ali zakrpane dele šotorov in pri-grad.
Sedaj to delo opravlja Anton Orehek z ženo in sinom.
Na obisku sem se pogovarjala s Fani Orehek, ki je izučena kroja-čica in njenim sinom Iztokom, usnjarskim tehnikom. Oba sta torej
strokovno usposobljena in se pri delu lepo dopolnjujeta. Pri Orehko-vih imajo dve veliki delavnici, založeni s potrebnim materialom in skladišče. Najhuje je, pravijo, s šotori in prigradami, ki so v lasti delovnih organizacij, ker niso primerno negovani. Najprej jih morajo na dvorišču očistiti in s trkati, včasih tudi presušiti, saj so nekateri že plesnivi. Taki šotori in prigrade imajo krajšo življenjsko dobo oz. so potrebna večja popravila. V eni sezoni se zamenja več uporabnikov, ki seveda ne pazijo tako kot na lastnega. V jesenskem času se delo umiri in si čas zapolnijo še z drugimi storitvami, spomladi in poleti pa želijo vsi svoje šotore pripraviti za letovanje. To je često zgrešeno. Bolj prav bi bilo spraviti že popravljen in predvsem presušen šotor oziroma prigrado. V zadnjem, stabilizacijskem času ljudje nosijo tudi po 20 let stare šotor'-, in to iz vseh koncev Jugoslavije. Če dobijo šotor, npr. iz Beograda, ga potem po pošti popravljenega vrnejo. S sodelovanjem z Induplati so sicer zadovoljni, vendar bi morali še več ostankov materiala preskrbeti servisom. Težko je pri krpanju »ujeti« barvo, ker se artikli iz leta v leto menjajo in prvotne barve zbledijo.
Ne gre pa le za krpanje. Posamezniki imajo tudi zelo različne želje — nekateri želijo prozorna, drugi mrežasta okna, nekateri dodatno še kakšno novo zadrgo, drugi šotor bolj zaprt, dodatno dno, daljšo stranico in podobno. Takšnih individualnih želja v DO prav gotovo ne bi mogli izpolnjevati, zato sta obstoječa servisa pomembna pri dopolnitvi in vzdrževanju naših izdelkov.
Bernarda
Servis »OREHEK« v Domžalah ni težko najti
Ema ŠTEMPIHAR si je vzela nekaj minut časa za pogovor
Odbor za spremljanje inovacijske dejavnosti
V naši delovni organizaciji, kljub pravilniku o posebnih nadomestilih (nagradah) inovatorjem, tj. delavcem, ki bi prijavili tehnične izboljšave v tehnološkem procesu, takih prijav ni bilo, razen ene same.
Da bi se olajšala pot od prijave, do obravnave tehnične izboljšave oz. inovacije, je bila na seji vseh delavskih svetov DO dne 30. 6. 1981 imenovana komisija za spremljanje inovacijske dejavnosti in zbiranje prijav v sestavi:
Puhan Karolina, dipl. ing.,
Seliškar Zdenka, dipl. ing.,
Gardaševič Gordana, dipl. ing.
Odbor ima nalogo, da zbira prijave tehničnih izboljšav in inovacij, preveri in oceni predlog, če izpolnjuje pogoje inovacije (zmanjšanje stroškov z uporabo predlaganih sredstev, oz. povečanje produktivnosti itd.), ter predlaga DS TOZD, kjer naj bi se inovacija uporabila, tričlansko strokovno komisijo, ki naj
Marija Perbil je vseh 35 let preživela v komerciali v Jaršah. »Seveda je bilo včasih vse drugače, ko je bil v tovarni samo en telefon in smo morali izmenično dežurati, vmes pa sem šla na kosilo domov.
Dolga leta sem se v službo vozila s kolesom ali avtobusom iz Domžal, zadnja leta, odkar sem poročena, pa sem se vozila iz Dola pri Ljubljani. Vstati sem morala že ob 4,20. uri — kakor sredi noči se mi je zdelo pozimi. Kljub temu sem se navezala na Jarše, da se nisem odločila za drugam, čeprav sem imela že vse urejeno v Jubu. Veliko je bilo prijetnih dogodkov pa tudi neprijetnih. Najbolj fletno je bilo, ko smo imeli svoj avtobus in nas je Pavli vozil na izlete. Včasih smo bolj »skup držali«, zmenili smo se na hitro za kaj in pika. S televizorjem, z avtom in drugo modernizacijo se je družba razbila, vzdušje ugašalo. Napačno je, kdor misli, da je »odpisan«, če gre v pokoj, samo znati moraš živeti. Jaz sem od 7. do 14. ure gospodinja in nabavni, tudi sin, ki je šoloobvezen me potrebuje. Popoldan pa si skupaj razporedimo čas. Nikoli mi ni dolgčas, vsako nedeljo grem na trim, po dolgih letih sem se letos poleti odpravila celo
ugotovi: dejansko koristnost inovacije, predloži izračun prihrankov na račun inovacije v enem letu.
Te svoje ugotovitve posreduje strokovna komisija z dokazili, inovacijskemu odboru, ki na podlagi pravilnika samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, predlaga DS TOZD izplačilo posebnega nadomestila.
Doslej je edino inovacijo v letu 1978 prijavil tov. Lamberšek Viktor na stroju FIAB VF 10 kW. Strokovna komisija v sestavi: Rainer Janez, ing., Pušlar Alojz in Slabe Ivan je ugotovila, da so se z uporabo predlagane inovacije prenehale stalne okvare na tem stroju. S tem se letno prihrani na materialu in času 19.402 N din.
Tov. Lamberšku bo za inovacijo izplačano posebno nadomestilo 8.655 N din.
Karolina Puhan
na Kamniško Sedlo. Enkrat mesečno tudi še pridem v tovarno, kjer napravim obračun, dokler se nova moč ne usposobi.«
Marta Korbar je vseh 35 let delala v Jaršah v Tkalnici, čeprav ji ni bilo preveč všeč. Zadnji dve leti je bila malerka ali rezerva za tkalnico. »Leta hitro teko, razen zadnja leta, ko že slabše vidiš, ko nisi kos drugim in želiš čimprej iti. Ko pa pride čas slovesa, je bilo vseeno težko. Pokojnine bom imela nekaj nad 5000 din. Vsak dan se spomnim do-sodelavk, saj smo se lepo razumele in jih vse lepo pozdravljam. Hudo se mi je zdelo, da nisem bila s strani sindikata nikoli izbrana za enotedenski dopust v zdravilišču ali na morju čeprav sem ves čas delala v tkalnici.«
Marija Divjak je bila med vojno in po vojni 10 let zaposlena v predilnici, znala je delati z vsemi stroji. »Takrat je bilo veliko prahu, ko smo delali še iz lanu in konoplje. Potem sem ostala doma pri majhnih otrocih, pri 55 letih pa sem se ponovno zaposlila v restavraciji kot čistilka, da bi imela vsaj starostno pokojnino. Velikokrat sem v službi čutila, kako je čistilka malo vredna, čeprav vsi vemo, da je tudi to delo
potrebno. Najbolj živo se še spominjam noči med vojno, ko smo delali ponoči po 12 ur, naenkrat pa smo morali vse stroje ustaviti, malo kasneje pa smo slišali strel — Nemci so ubili našega sodelavca. Sedaj pazim vnuka in še vedno zgodaj vstajam. Navada je železna srajca.«
Terezija Škrjanc. Se predno sem prišla k njej, da jo kaj povprašam, sem zabeležila njene spomine: »Rajko, ali se spomniš takrat, ko smo delali izpite za moped? Vsi mojstri so bili na vrsti pred menoj, jaz sem bila edina ženska med njimi. Pa smo vsi padli. Sele v Domžalah smo položili izpite.« Rajko je bolj nerad priznal, pa je bila Terezija bolj prepričljiva. Potem, v pogovoru pa je bila bolj resna: 22 let sem bila v tkalnici na oberšlagericah, po bolezni pa v šivalnici v Radomljah; do upokojitve. V tkalnici mi je bilo najbolj všeč, čeprav je bil začetek težak. Jokala sem prvi dan, ko so me postavili pred stroje pa še ravno na svoj rojstni dan sem začela. Za god pa sem dobila prvo plačo — enega jurja. Danes, na moj prvi dan upokojitve pa sem, pred pijačo in jedačo, prejela denar, kar tudi ni slabo. V vseh 32 letih nisem bila nikoli na morju ali v hribih, tudi v Umagu ne, na izlet z upokojenci pa bom hodila. V Radomljah je najbolj hvaležna vodilnemu osebju, ker so imeli več razumevanja do starejših, bolnih delavcev. Mladi pa nimajo nobenega spoštovanja niti do predpostavljenih niti do starejših delavk. Doma mi ni nikoli dolgčas, hišico urejam in rožce —• te imam najrajši na svetu.«
Rajko Pavlovič je potem, ko je odšel Florijan Mušič domov, ostal edini moški za ženskim omizjem, pa je moral biti zato toliko bolj zgovoren. »Doma sem iz Bosne, oženil in zaposlil sem se v Sloveniji: 14. februarja 1946 pa sem prišel v Indu-plati, kjer sem vsa leta delal v tkalnici, zadnja leta kot mojster. Šestkrat sem bil udarnik, zato sem dobil priznanje leta 1951 od predsedstva vlade. Bilo je precej težkih dni, ampak rad se spominjam tudi teh. Stare tkalke pridejo na delo, da zaslužijo in temu primerno delajo, z mladimi pa so včasih težave. Na delu ne sme biti preveč demokracije, potrebna je disciplina. Vsem, ki še naprej delajo v Jaršah, želim vse najboljše in naj se zavedajo, da morajo delati in ravnati z delovnimi sredstvi kot s svojimi. Tako bo za vse boljše, za nas, ki smo v pokoju in za aktivne delavce. Kruh, ki ga zaslužimo, ne smemo gaziti. Meni je bilo najhuje takrat, ko so bili stroji pokriti.
Sam sem v glavnem vedno dobre volje, saj živimo za ljubezen in spoštovanje, ne le za denar, kot mislijo nekateri. Nerazpoložen sem le, kadar Olimpija izgubi. Moj hobi je namreč nogomet in sem navdušen navijač za Olimpijo. Rad se tudi ukvarjam z vrtičkanjem.«
Z upokojenci se je pogovarjala
Bernarda
Aktivni tudi v pokoju
Mnogi delavci so dolga leta vztrajali pri nas, za nekatere pa je prav letos napočil čas upokojitve.
1. oktobra 1981 se je poslovilo 15 upokojencev, ki so se za slovo zbrali v menzi na zaključno srečanje. S petimi sem se ob tej priliki pogovarjala.
REZULTATI ANKETE
Kaj menite o letovanju v...
Z zadnjo številko Konoplana smo razdelili tudi anketni list o letovanju. Pripravili smo 900 anketnih listov, 18 je bilo vrnjenih neizpolnjenih, po oceni pa je bilo razdeljenih še manj.
Do predvidenega roka smo prejeli 235 izpolnjenih anketnih listov, od katerih je bilo 6 neveljavnih.
Nekateri so odgovorili na vsa vprašanja, nekateri pa le na nekatera. Rezultati:
Kje najraje preživljate dopust?
a)	doma — 65 anketirancev,
b)	gremo na morje — 141 anketirancev,
c)	gremo v planine — 24 anketirancev,
č) drugje — 16 anketirancev.
Ali ste že bili v našem domu v Umagu?
a)	da — 118 anketirancev,
b)	ne — 110 anketirancev.
Če ste že bili, kako ocenjujete?
Cena letovanja je:
a)	primerna — 48 anketirancev,
b)	previsoka — 121 anketirancev.
Od teh, ki so že bili v Umagu so
na vprašanje odgovorili sledeče:
Cena letovanja je:
a)	primerna — 38 anketirancev,
b)	previsoka — 75 anketirancev.
Ali ste za to, da bi delavci, ki letujejo v Umagu, odstopili del regresa in tako znižali ceno letovanja?
a)	da — 26 anketirancev,
b)	ne — 188 anketirancev.
Od tistih, ki so že bili v Umagu, bi 8 anketirancev odstopilo regres.
Hrana in postrežba je:
a)	zelo dobra — 13 anketirancev,
b)	primerna — 83 anketirancev,
c)	slaba — 14 anketirancev.
Kaj bi spremenili v poslovanju našega doma v Umagu?
Prejeli smo skupaj 84 odgovorov, 20 jih še ni letovalo v Umagu, iz česar sklepamo, da so odgovorili po pripovedovanju drugih.
Pripombe oz. predlogi za spremembe so sledeči:
—	dom naj bi bil odprt vsak dan, da bi si vsaj pijačo (in kavo) kupili v domačem domu — 20 anketirancev,
—	poskrbeti bi bilo potrebno za zabavno in družbeno življenje v večernih urah — 18 anketirancev,
—	cena pijači naj bi bila nižja — 11 anketirancev,
—	izboljšanje hrane in postrežbe
—	6 anketirancev,
—	na vrtu s tušem naj bi bili samo naši gosti — 6 anketirancev,
—	ureditev kopalnice s toplo vodo
—	6 anketirancev,
—	ureditev igrišč za otroke (peskovnik, gugalnice) — 6 anketirancev,
—	osebje naj bi bilo prijaznejše
—	5 anketirancev,
—	v sobah naj bi bila večja čistoča — 3 anketiranci,
—	prikolice bi morali bolje opremiti in jih prestaviti v drug kraj — 5 anketirancev,
—	v prikolicah naj bi bili leseni podi — 1 anketiranec,
—	cene za letovanje v prikolicah naj bi bile nižje — 1 anketiranec;
—	najprej bi moral biti prostor za domače goste, potem za tuje — 1 anketiranec,
—	pravočasna objava prostih ka-pacient — 1 anketiranec,
—	začetek izmen v petkih — 1 anketiranec.
Če še niste letovali v Umagu povejte, zakaj se za to niste odločili?
a)	zaradi cene — 57 anketirancev,
b)	zaradi okolja — 13 anketirancev,
c)	iz drugih vzrokov, in sicer 40 anketirancev (so zajeti tudi odgovori tistih, ki so že letovali v Umagu).
Od tistih, ki še niso letovali v Umagu, so na 7. vprašanje odgovorili sledeče:
Zakaj se niste odločili za letova-vanje v Umagu?
a)	zaradi cene — 34 anketirancev,
b)	zaradi okolja — 13 anketirancev,
c)	iz drugih vzrokov... — 30 anketirancev,
—	ker imam drugje boljše pogoje — 6 anketirancev,
—	ne želim biti vedno na enem kraju — 3 anketiranci,
—	nočem videti istih obrazov — 1 anketiranec,
—	zaradi neprijaznosti kuharja — 1 anketiranec,
—	zaradi odnosa osebja do neposrednih proizvajalcev — 2 anketiranca,
—	ker ni primernega počitniškega vzdušja — 1 anketiranec,
—	ker ni časa — 2 anketiranca,
—	finančna kriza — 1 anketiranec.
Ste že letovali v domu na Mali Planini?
a)	da — 57 anketirancev,
b)	ne — 161 anketirancev.
Kaj mislite, kako bi povečali obisk v domu na Mali Planini?
a)	z nižjo ceno — 90 anketirancev,
b)	z večjo obveščenostjo — 70 anketirancev,
c)	drugače in sicer:
—	z boljšo postrežbo in hrano —
3	anketiranci,
—	z večjo gostoljubnostjo osebja in odnosom odgovornih v TOZD —
4	anketiranci,
—	z organizacijo izletov, smučarskega tečaja pozimi, trim za konec tedna, s postavitvijo vlečnice, z večjo požrtvovalnostjo — 4 anketiranci.
Kje nameravate preživeti dopust v letu 1982?
a)	v domu ali prikolici v Umagu — 48 anketirancev,
b)	v domu na Mali Planini — 13 anketirancev,
c)	na morju, vendar ne v našem domu — 69 anketirancev,
č) v planinah, vendar ne v našem domu — 9 anketirancev,
d)	bom doma — 55 anketirancev,
e)	drugje, in sicer — 17 anketirancev.
Upokojili so sc: (sedijo z leve proti desni) F. Škranjc, F. Mušič, A. Jereb, M. Perbil in M. Pavlin, (stojijo) F. Malež, I. Kobilca, M. Divjak, M. Iglič, K. Verbič, M. Benda in R. Pavlovič
Iz psihologije dela:
Vsi vemo, koliko nam pomeni dobro počutje na delovnem mestu, razumevanje s sodelavci, saj v službi preživimo tretjino svojega aktivnega življenja. Zato ne bo odveč kratek sestavek o vlogi psihologije na delu, ki jo morda podcenjujemo, pa vendar vsak dan občutimo ob prijetnih in neprijetnih doživetjih.
Duševni pojavi so človeka zanimali že od prvih začetkov in sledove najdemo tudi že v stari kitajski in egipčanski kulturi, predvsem pa pri starih Grkih. Toda preučevanje duševnih pojavov je potekalo v okviru filozofije. Sele pred sto leti je psihologija postala samostojna znanost in je do danes doživela neslu-ten razmah. Postala je naravnost nepogrešljiv spremljevalec sodobnosti.
Veliko vlogo ima vodstveni kader, ki mora poznati vsaj osnove človekove osebnosti in odnose med ljudmi, med člani delovne skupine. Samo tako bo lahko razumel delavčevo ravnanje, za zunanjimi pojavi pa odkrival nevidne silnice njegove duševnosti. Spoznal bo, da niso vsi ljudje iz jekla, nekateri so tudi iz stekla, drugi iz plastičnih mas, iz gumija, iz ilovice, iz lesa, iz svilenega papirja.
Znana je resnica, da je delo z ljudmi mnogo težje kot ravnanje z materialom. Orodje res zahteva določeno pozornost in stroji potrebno vzdrževanje. Toda človek — delavec, še bolj pa delavec — človek, je živo bitje s sto skrivnostmi, stališči, motivi, interesi in zahtevami. Predvsem pa ni vedno tak, kot je bil včeraj in kot bo jutri. Se bolj zapletena in nepreračunljiva pa postajajo nasprotja človeka v dvojini in množinii’ v medsebojnih odnosih.
Zato vodilni delavec ne bi smel ostati zgolj organizator proizvodnje, izkušen strokovnjak, odgovoren za red in disciplino v delavnici, temveč tudi dobrohoten učitelj in vzgojitelj, odgovoren za varno delo in pravi tovariš sodelavcem. Čeprav je v upravnem pogledu nadarjen, bi moral imeti do sodelavcev tak odnos, da ga bodo sprejeli medse in videli v njem človeka, ki je v socialnem ozi^ ru z njimi, v strokovnem pa nad njimi.
Misel
Najboljši vodja je tisti,
pri katerem ljudje komaj vedo, da
sploh je,
slabši je tisti, ki ga morajo ubogati in poslušati
in naj slabši takrat, kadar ga zaničujejo.
Dober vodja pa malo govori in ko opravi svoje delo, doseže svoj smoter, porečejo ljudje:
»Poglej, kaj smo naredili!«
LAO-CE (»stari učitelj«) kitajski filozof pred 2200 leti
REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE
Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavijo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stanejo le 350 dinarjev.
Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih.
Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini.
1.	Prešernov koledar za leto 1982
—	knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo-kmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc
—	Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev —
2.	Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine.
3.	Ljudje pod Osojnikom — delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev.
4.	Po jamborni cesti... v mesto na peklu — na bogatih pričevanjih osnovan kulturno-zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu.
5.	Hitro pripravljene jedi — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum.
Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njemu naročite.
Slovo od Marije Kos
Na domžalskem pokopališču smo se 5. oktobra poslovili od naše dolgoletne sodelavke Marije Kos. V Induplati je pričela z delom leta 1951 v predilnici, takratni motovilnici. Tam je na tri izmene delala celih deset let. V OOS Oplemenitilnica je prišla leta 1961, in sicer k vodnemu kalandru. Takrat je gradila hišo. Toda kljub utrujenosti, neprespanim nočem in izgubi drugorojenega sina ni popustila. Kasneje je delala v na-vijalnici, kjer je ostala do prezgodnje smrti.
Žalosti in trpljenja, zaradi bolezni, ki jo je počasi, a vztrajno razjedala, ni kazala ljudem. Bila je vedno vedra, znala se je pošaliti, s svojim značajem je na sodelavce vplivala pomirjevalno, zato smo jo imeli radi.
V letošnjem letu bi dopolnila trideset let delovne dobe v Induplati. Toda kruta usoda življenja jo je iztrgala iz vrste jubilantov, čeprav je bila še do nedavnega prepričana, da bo ozdravela in se vrnila med nas. Vedno se jo bomo spominjali kot vestno, pošteno in prijetno sodelavko.
Od naše drage sodelavke, ki je najlepša leta preživela v Induplati, se je v imenu sodelavcev ob grobu poslovil Jože Razpet.
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mamice
MARIJE KOS
Se zahvaljujemo vsem sodelavcem oplemenitilnice, sindikatu in sploh vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, ji darovali cvetje in jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Mariji Šiška za zdravljenje in Jožetu Razpelu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
obvestila iz Kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Marjan Huber, not. tran. pripr., vstopil 1. 10. 1981,
2.	Srečo Hribar, del. v oplem., vstopil 1. 10. 1981,
3.	Ivanka Lavrič, tkalka, vstopila
1.	10. 1981,
4.	Slavka Cehun, čist. uprav, prostorov, vstopila 5. 10. 1981,
5.	Dušan	Semprimožnik,	vzdrže-
valec strojev, vstopil 19. 10. 1981,
6.	Fadila Gavranovič, previjanje v predilnici, vstopila 20. 10. 1981,
7.	Darja	Bratun,	adjustiranje,
vstopila 22.	10. 1981,
8.	Metod	Beden,	vzdr.	strojev,
vstopil 22. 10. 1981,
9.	Marija Šarec, adjustiranje, vstopila 26. 10. 1981.
Izstopi:
1.	Snežana Lazič, tkalka, izstopila 27. 8. 1981,
2.	Marija Kos, del. v oplem., umrla 2. 10. 1981,
3.	Ljubica Plahinek, tkalka, izstopila 9. 10. 1981,
4.	Drago Kaurin, del. na SRS, izstopil 13. 10. 1981,
5.	Marjeta Zrnec, tkalka, izstopila 27. 10. 1981,
6.	Julka Skrjanc, malerka, upokojena 30. 10. 1981.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1.	Dragan Stražar, kov. konstr., vstopil 1. 10. 1981,
2.	Helena Krakar, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 1. 10. 1981,
3.	Mojca Kos, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 1. 10. 1981,
4.	Tomaž Starin, del. v obr. kov. konstr., vstopil 12. 10. 1981,
5.	Mihaela Cvelbar, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 12. 10. 1981,
6.	Feliks Vodlan, kov. konst., vstopil 26. 10. 1981.
Izstopov ni bilo.
Redakcijo
smo
zaključili 29. oktobra 1981
TOZD MALOPRODAJA
Ni bilo sprememb.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
Vstopov ni bilo.
Izstop:
1. Darko Korbar, kuhar, izstopil 31. 10. 1981.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Ni bilo sprememb.
Poročilo o gibanju OD za september 1981
Vrednost točke je znašala v btto vrednosti din 0,09.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja — din 11.149.— TOZD Maloprodaja — din 13.149.— TOZD Restavracija in počitniški
TOZD Konfekcija — din 10.644.— Delovna skupnost skupnih služb — din 19.069.—
Pregled osebnih dohodkov za mesec september, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtev-
domovi — din	13.669.—	nosti	del OZ.	nalog:		
	Q > N £	Q Š. N O	Q > N 2	q i N	cn
Razred	o g	O -5	o s	o g	
		H S	^ Cti	H 5	D
7000—8000	16			21	
8000—9000	47			49	
9000—10000	89			54	
10000—11000	118	3	3	69	
11000—12000	107	7	2	34	
12000—13000	53	8	5	22	8
13000—14000	20	4	4	8	6
14000—15000	33		2	4	9
15000—16000	16	1	1	2	5
16000—17000	4			2	10
17000—18000	3	1	2	2	4
nad 18000	7	2	1	11	60
skupaj	513	26	20	278	192
Naj nižji OD	7482	10070	10031	7798	12160
Najvišji OD	27150	24360	23630	26930	35844
Povprečni OD	11149	13149	13669	10644	19069
	Bolniški izostanki v mesecu septembru 1981				
TOZD
Proiz. izd. iz sintetičnih vlaken Maloprodaja Restav. in domovi Konfekcija Delovna skupnost skupnih služb
		'u	>N	»N S	u	o .		
		a	z =°	•o		=■ =-		
Štev. , zaposl.	Bolezen ' ",u	>o -e® a> * U y S-S Z TJ	■° > 11 Z <3	Sprem. članov	Redni p dopust	Podal j. dopust	1 S ==	Izpadle ure
541	6,69	0,47	0.81	0,09	0,97	1.51	10,54	10.491
26	2,11		0,74			1,65	4,50	213
21	2,75						2,75	105
294	5,53	0,75	0,74	0,24	0,70	2.96	10,92	5.904
110	3,42		0,24	0,20	1,66	1,07	6,59	1.332
Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 992 delavcev in 2 vajenca.
Izostanki zaradi bolezni Izostanki, zaradi nesreč Izostanki zar. noseč, in poroda Izostanki zar. pod. por. dop.
Skupaj:
6,63 „ 0,48 n „ 0,85 1,93
9,89 7„
POROČILI SO SE — ČESTITAMO!
GUTMAN BRANKA, šivilja, poročena KOLAR, GRABNAR ANA, šivilja, poročena BALE.
Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (42	/