Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% « Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 33 (923) Čedad, četrtek, 3. septembra 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 Otvoritev ob zaključku raziskovalnega tabora jutri ob 20.30 Rezija ima muzej Zbirka predstvalja pomembno dejanje za ohranjanje naravoslovne in kulturne dediščine Rezijanov - Sodelovanje raziskovalcev z domačini V petek, 4. septembra bo ob 20.30 v Bili v Reziji otvoritev nove muzejske zbirke, ki je rezultat prizadevanj domačih kulturnih delavcev, občinske uprave, še zlasti pa vrhunec letošnjega Mladinskega raziskovalnega tabora Rezija 98, ki se bo z otvoritvijo tudi zaključil. Tabor se je začel s pleskarskim delom, pometanjem, drgnjenjem in čiščenjem. Skupina petnajstih raziskovalcev se je s svojimi mentorji vred lotila notranjosti popotresne barake, ki stoji ob cesti na izhodu vasi Bila, v smeri proti Ravanci in v kateri bo postavljena muzejska zbirka. Mladinski raziskovalni tabor je v Reziji že tretjič, pri njegovi izvedbi pa sodelujejo ustanova Museo della gente di Val Resia in krajevni urad Zveze slovenskih kulturnih dru-'štev. Občina Rezija pa je «S!SSK1 I pokrovitelj. Raziskovalci ocenjujejo, da je občinska uprava z županom Palettijem veliko pripomogla, da se Rezija čedalje bolj odpira in vztrajno išče nove možnosti razvoja. Stik mladih raziskovalcev z domačini je dozoreval in se krepil skozi tri tabore, od kateri je bil prvi leta 1989. Pet let kasneje so zabeležili bistven napredek, kmalu je bilo v sodelovanju z Občino in krajevnimi kulturnimi ustanovami tudi formalno ustanovljeno muzejsko združenje, sedanji raziskovalni Presto la scelta della direzione artistica L’ente Mittelfest di nuovo al lavoro Si è da poco conclusa la settima edizione del “Mittelfest” e l’associazione o-monima, che da quest’anno sovrintende all’organizzazione del festival, riprende subito il lavoro per programmare l’edizione del 1999 in proiezione triennale. Per ieri, mercoledì 2 settembre, è stato infatti convocato il consiglio di amministrazione. Nel corso della riunione, presieduta dal presidente della Provincia Giovanni Pelizzo, è stato esaminato il bilancio, sia economico che artistico, dell’ultima edizione del Mittelfest dedicata alle “Transizioni” che ha fatto registrare lusinghieri successi di pubblico e di critica. Secondo Pelizzo “il Mittelfest deve mantenere alto il livello qualitativo e culturale raggiunto, ma nel contempo deve sempre più coinvolgere la popolazione di Cividale, delle Valli del Natisone e dell’intero Friuli-Venezia Giulia, essendo il festival espressione della comunità regionale nel suo complesso”. Circa il futuro, dato per scontato il mantenimento del livello internazionale del Mittelfest “che in nessun modo - ribadisce il presidente Pelizzo - può essere ridotto a espressione locali-stica”, sono già stati avviati contatti con varie personalità per procedere alla scelta della direzione artistica e di quella organizzativa. Nomi nuovi, dunque, saranno chiamati a dirigere le prossime edizioni. E c’è attesa in particolare per sapere chi prenderà il posto di Giorgio Pressburger, direttore artistico del festival che ha da poco assunto il compito di dirigere l’Istituto italiano di cultura a Budapest. Univern tudi za učitelje Novo šolsko leto se na univerzitetni ravni začenja z lepo in dolgo pričakovano novostjo. Tako na videmski leot na tržaški Univerzi so z letošnjim šolskim letom uvedli univerzitetni študij za vzgojitelje in učitelje, saj bodo po šolski reformi morali imeti univerzitetno izobrazbo. Pozitivno je, da je bilo 10 odstotkov mest (vseh je 180 v Trstu in prav toliko v Vidmu) namenjenih slovenskim študentom. 18 mest je torej namenjenih tudi Slovencem na Videmskem in zato se je treba še posebej zahvaliti prof. Silvani Schiavi Fachin. beri na strani 3 Skupina mladih razsikovalci s svojimi mentorji tabor pa je prišel tako daleč, da se skupaj z domačini muzej že otvarja. Gre vsekakor za spodbuden in hvalevreden rezultat, ki bo za Rezijo veliko pomenil. Muzejska zbirka na Bili bo prva stalna zbirka, cilj večletnega načrta pa je uresničiti še več muzejskih lokacij v drugih vaseh doline. Tako bo za obiskovalce Rezije in domačine ohranjen bistven del kulturne in naravne identitete. (D.U.) beri na strani 4 V Merniku do konca lieta odprejo blok Trieba je bluo počakat tri lieta an kadar smo bli že pozabil na mejni prehod v Merniku, ali Golem Bardu takuo ki ga kličejo na slovenski strani meje, je paršla končno dobra novica. Do konca lieta bi ga muorli spet odpriet. Zgodilo se je bluo, de je na ciesti med italijanskim an slovienskim blokom, na italijanski strani, padu plaz. Zdeu se je navadni plaz, tak kot je v deževnih jesensih dnevov brez števila an po vsieh naših cie-stah jih gledajo hitro odpraviti. V Merniku nie bluo takuo an ljudje, posebno domačini pa tudi če-dajci an nadižci, so začel godernjat, ker se je zataknila pomembna prometna žila. Kadar nie bluo benci-ne po “deželni” ceni so vsi hitro skočil v Mernik, saj je deleč samuo 10 kilometru iz Čedada. Kamunski možje iz Dolenje, kamar vas spada, so pa pravli, de problem ni biu samuo plaz, pač pa se cieu brieg premika. De so zatuo potrebna velika finančna sredtsva, ki jih Občina niema. An takuo so šli miesci an miesci napri an vse je bluo ustavjeno. Protesti so parhajal iz vsieh kraju an še posebno iz Slovenije. Problem je meu sevieda tudi politično dimenzijo, saj mejni prehodi so regulirani od bilaterla-nih dokumentov an dogovorov. An takuo, ki se ga ne more odpriet kadar se če an kjer se če, takuo se na more tudi zapriet. Tala duga pravca pa je paršla do konca. Kak dan od tiega je paršla od Goriške Pokrajine, ki je za tel teritorij kompetentna, novica an zagotovilo, da bojo začeli z dieli. Za odpraviti posledice plazu an konsolidirati brieg imajo na razpolago 1 milijardo an 100 milijonu lir. Denar prihaja od Notranjega ministrstva, ki je poverila civilni zaščiti an deželi FJK nalogo, de naredi potrebna diela. Samuo adno vprašanje se sada postavlja. Kduo povame ljudem, ki žive ob meji vso škodo, ki so jo utarpiel v telih lietih. An še posebno, kduo povarne škodo tistim, ki so daržal bencinsko črpalko an buti-go, ki so vse tu an žlag zgubil vas promet an so bli dobesedno odriezani od sveta? La solidarietà va a Drežniške Ravne Rappresentanti della SKGZ e del nostro giornale con le famiglie dei terremotati ed il prefetto Likar Nell’alta valle dell’ I-sonzo la stagione fredda arriva presto, ai primi di settembre già se ne avvertono i segnali. A Kobarid, Bovec e in particolare nei paesini sulle falde del Km, duramente colpiti dal terremoto di aprile, quest’anno sono in molti a temere un inverno rigido. L’opera di ricostruzione si presenta lunga e difficile, mentre il suolo continua a tremare. segue a pagina 4 novi mata j u r Četrtek, 3. septembra 1998 2 I membri neoeletti non hanno però partecipato all’ultima assemblea In Comunità montana nomi da Cividale Aktualno O obnovi po potresu v Posočju nuovi L’assemblea della Comunità montana Valli del Natisone conta, da venerdì scorso, quattro nuovi membri. Sono, oltre al sindaco Giuseppe Pascolini, che entra di diritto, Donatella Martincigh, Pieralberto Fe-lettig e Paolo Angeli, i primi due espressione della maggioranza del Polo, l’ultimo dell’Ulivo. Prendono il posto dell’ex sindaco Bernardi, dell’assessore alla sanità Barbiani, che quindi dovrà essere sostituito, di Domeniš e Snida-ro. 1 tre nuovi consiglieri però (escluso quindi Pascolini, che per i noti problemi di salute difficilmente sarà presente) non hanno potuto partecipare all’assemblea indetta dal presidente Giuseppe Marinig per ieri, mercoledì. L’ordine del giorno infatti, hanno spiegato i funzionari dell’ente montano agli amministratori civida-lesi, era stato inviato prima della nomina del consiglio comunale. Quest’ultimo, venerdì scorso, ha visto anche la presenza, a sorpresa, del sindaco Pascolini, apparso però non in perfette condizioni fisiche. Intanto da alcuni giorni vige, da parte dei compo- nenti della giunta cividale-si, la regola del silenzio stampa. Nessuna dichiarazione ai giornali, quindi. U- na decisione voluta dal sindaco che però non pare convincere i partiti del Polo. (m.o.) Velikonočni potresni sunek, ki je Posočju ponovno prinesel razdejanje, žalost in skrbi, buri duhove tudi na politični sceni. Se posebej zakon o popotresni obnovi je v nekaterih strankah opozicije (socialdemokrati in krščan-skodemokrati) sprožil veliko protestov. Na zatožni klopi je minister za okolje in prostor Pavel Gantar, čeS, da ni znal primerno posredovati, da bi s potresnega območja čimprej odpravili posledice potresa. Dejstvo je, da po skoraj štirih mesecih danes obnavljajo kakih štirideset poslopij, na začetek popravil pa čaka 3 tisoč več ali manj poškodovanih stavb. Drugi razlog za protest pa je posebni davek v pomoč Posočju, ki ga je država naprtila tudi samim prebivalcem prizadetega območja. Kasneje je svojo odločitev korigirala in vse kaže, da bodo davka oproščeni tudi vsi tisti državljani, ki so samoiniciativno prispevali v razne zbirne sklade v pomoč od potresa prizadetega območja. Mimo vseh polemik, ki so bile včasih tudi umetno izpeljane in so služile bolj imidžu posameznih strank kot pa rešitvi odprtih problemov, velja ugotoviti, da je poletje že mimo in da so prvi znaki jeseni že tu. Hladnejši meseci prinašajo v Posočje veliko skrbi, saj bo treba primerno poskrbeti za vse tiste, ki nimajo strehe nad glavo. Jasno je, da bi bilo zunaj vsake realnosti, ko bi si kdo mislil, da se lahko v krajšem času uredi vse potrebno, da bi vsak od potresa prizadet državljan lahko prišel do svoje hiše. V Furlaniji je popotresna obnova trajala najmanj deset let in bo verjetno treba počakati prav toliko časa, da bomo v Posočju lahko rekli, da se je obnova povsem udejanila. Ne gre namreč pozabiti, da je potres pomenil za mlado slovensko državo preizkusni kamen, saj ni bila nanj pripravljena, ne zakonodajno in še manj organizacijsko. Zato so na ljubljanske oblasti letele kritike, češ da niso zaupale krajevnim upravam in kot v primeru potresa v Furlaniji zaupale občinam organizacijsko skrb za obnovo. Danes popotresna obnova teče precej centralizirano in to sproža pri krajanih nemalo težav in skrbi, saj nimajo na terito-rju direktnega sogovornika. Res je, da so v Bovcu in Kobaridu odprli dve tehnični pisarni, ki predstavljajo nekakšno vez med teritorijem in Ljubljano. Tudi Zupani treh občin v Posočju, Robert Trampuž za Bovec, Pavel Gregorčič za Kobarid in Ivan Božič za Tolmin so mnenja, da bi lahko država pokazala več zaupanja do krajevnih uprav, ki bi se lotile reševanja manjših sanacijskih posegov, za celovito načrtovanje obnove pa bi centru ostala zadnja beseda. Posoški župani so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi bližanja jeseni in zime. Skupaj s predstavniki civilne zaščite iščejo rešitve za prezimitev ljudi težje poškodovanih hiš. “Obnova poteka počasi”, ugotavljajo, “ker se je država ujela v splet zapletene zakonodaje z interventnim zakonom vred, v dolgotrajne upravne postopke in zahtevne finančne predpise. Prevzela je celoten nadzor, vodenja in finansiranja, žal pa obsežnega dela s sedanjo ekipo v tehničnih pisarnah v Bovcu in Kobaridu ne obvladuje”. (r.p.) COMUNE Dl G RIM ACCO Estratto dell’avviso di selezione per il conferimento dell’incarico a tempo determinato di autista di scuolabus. É indetta per il 2 -10 - 1998, con inizio alle ore 9 la selezione per il conferimento dell’incarico a tempo pieno, ad un posto di autista di scuolabus - operaio specializzato ex D.M. 19-05-1973-V q.f. per il periodo dal 5 - 10 - 1998 al 30 - 6 - 1999. Scadenza termine presentazione domande: 28 - 9-1998. Copie dell’avviso e dello schema della domanda sono disponibili presso il Comune di Grimacco - frazione Clodig, 11 33040 Grimacco - Tel e fax 0432/725006. Pismo iz Rima Stojan Spetič Najbrž so krive počitnice, jasno sonce nad Jadranom in toplo dalmatinsko morje, da ob povratku ne prenašaš vič nekaterih stvari v vsakdanjem življenju in, kajpak, tudi v vsakodnevni politiki. Letos politika ni šla na dopust, čeprav je bil refren vedno isti, o možnosti nove jesenske vladne krize. Bertinotti se repenči, da bo vlado vrgel, če ne bo pravega “zasuka”, ki naj zagotovi socialno pravičnost in boj za nova delovna mesta. Svete besede, le da grožnja z vladno krizo kaj malo zaleže ob spoznavanju, da bi nova desničarska vlada gotovo ne šla po tej poti. Zraven pa bi zapravil še tistih nekaj obljub, ki so omogočile premostitev krize pred letom dni. Na prvem mestu krčenje delovnika na 35 ur. Po drugi strani pa Prodi in Ciampi trmasto vztrajata pri svojih receptih, ki so v skladu z liberalno gospodarsko teorijo, ne morejo pa zadovoljiti neke levičarske sile. Gre za tako imenovane “teritorialne pakte” in elastičnost delovnih razmerji, pri katerih je skupni imenovalec vedno isto: “Sprejmite nižje plače, če hočete imeti več dela.” Seveda, na Jugu je stotisoč in več mladih ljudi, ki bi sprejeli kakršnokoli stalno delo, četudi za manjšo plačo, le da je delo stalno. Na Jugu je namreč tradicija državnih in javnih služb taka, da se še vedno ločujeta pojma “delo” in “delovno mesto”. Slednje je predmet splošnega poželenja in hrepenenja, o drugem se včasih da razpravljati in če je prenaporno ali umazano, naj se z njim raje ukvarjajo priseljenci. Poletna mora s priseljenci se je že polegla. Tudi letos invazije tujcev iz severne Afrike ni bilo. Večino bo Italija vrnila, če se je kdo razbežal, bo že našel delo na črno. Tisti pa, ki delajo v rednem delovnem razmerju, s svojimi socialnimi prispevki krijejo deficite socialnega zavarovanja italijanskih upokojencev. Globalizacija na pokojninskem področju se torej glasi: eni plačujejo prispevke za pen-zije, ki jih nikoli ne bodo imeli, zato pa drugi kasirajo pokojnino, za katero niso doplačali vsega. Velika jesenska skrb je kvečjemu ruska kriza. V svetu globalnega gospodarjenja je propad nekdanje velesile lahko hud bumerang za ves Zahod. Ni izključeno, da bodo podjetniki tudi ta argument vrgli na mizo po- gajam, ko se bodo lotili problema investicij in davčne reforme. Zahtevali bodo, naj se v zameno za nova delovna mesta država odpove delu svojih dohodkov. Po domače povedano pomeni: nova delovna mesta naj plača klestenje socialne države. Za levico nesprejemljivo. Očitno je, da bo potreben dialog, ki naj privede do kompromisa. Seveda, če bo bolj realistično krilo med komunisti prisililo Bertinottija, da kompromis išče in sprejme. Odločilno vlogo pa bo imela pri tem največja stranka oljčne koalicije, ki je doslej zagonetno stala ob strani, najbrž v upanju, da se ji bodo levi konkurenti razklali na dvoje. D’Alemova stranka dejansko nadzoruje vlado, v kateri ima polovico ministrov, pa lahko koaliciji vsili reformistični zasuk. Ce že ne po Berti-nottijevih, vsaj po Cossuttovih željah. Če ne bo rezultat na dlani: izsto-p komunistov bo Oljko potisnil bolj proti sredini, kjer čakajo Cossigovi demokristjani in celo Bossijeva Severna liga. Kot detonator se že pojavlja D’Antonijev sindikat, ki grozi s splošno stavko in tako priliva bencina na Bertinottijevo jezo, hkrati pa Prodijevo vlado ruši z nasmehom na ustih. Kar ne obeta nič dobrega za delavce. Kaj bi v tem primeru bilo z zakonom o naših manjšinskih pravicah, ne vemo. Skoka v temo pa si ne moremo privoščiti. Un arbitrato internazionale? Arbitri internazionali Slovenia e Croazia entro tre mesi dovranno trovare u-na soluzione alla vicenda della centrale nucleare di Krško ed alla successione della Ljubljanska banka. É quanto emerso dall’incontro tra i due rispettivi ministri degli esteri Frlec e Granič. Se non si dovesse arrivare ad un accordo, cosa ritenuta dagli osservatori piuttosto plausibile, i due paesi per quanto riguarda i debiti della Ljubljanska banka nei confronti dei risparmiatori croati si affideranno al giudizio di esperti del Fondo monetario in- temazionale. Per quanto riguarda la centrale di Krško invece verrà chiesto un arbitrato intemazionale. Vertice anti HDZ Svolta nei giorni scorsi all’interno dell’opposizione croata. I sei partiti croati d’opposizione (Partito socialdemocratico, liberale, contadino, socialdemocratico, popolare e Dieta democratica istriana) hanno tenuto un vertice a Zagabria e i-niziato a costruire un’intesa politica. I sei partiti hanno deciso di elaborare una proposta comune riguardante la legge elettorale. I leader d’opposizione hanno discusso anche delle modifiche costituzionali. Il prossimo incontro è già stato fissato tra due settimane. Affari di spie Se la sono cavata molto più a buon mercato rispetto ai colleghi dei servizi sloveni i due poliziotti croati che con il loro mezzo hanno sconfinato in Slovenia. Mentre agli sloveni era stato sequestrato un mezzo del valore di un milione di marchi, i due croati hanno fatto ritorno al loro paese senza problemi appena un’ora dopo essere stati fermati. Politici? No grazie! Sta prendendo sempre più piede in Slovenia una pericolosa tendenza. Continua infatti a scendere il livello di apprezzamento dei politici nell’opinione pubblica slovena. Da una recente inchiesta del quotidiano Deio di Lubiana infatti è ri- sultato che appena l’l% degli intervistati apprezza di più i politici rispetto agli o-peratori economici che godono invece della stima di quasi i tre quarti degli intervistati. Raffineria in forse La raffineria di Lendava, che rappresenta una realtà e-conomica fondamentale per la parte orientale della Slovenia, è in gravissime difficoltà. Solo nell’anno in corso ha “prodotto" più di 500 milioni di talleri di deficit ed il suo proprietario di maggioranza, la società Petrol, vi ha già rinunciato. Il rischio di chiusura e della conseguente pesante disoccupazione però è stato scongiurato nei giorni scorsi dal governo che ha provveduto ad un’ulteriore iniezione di denaro, assicurando almeno altri sei mesi di lavoro Fine dell’embargo Il Consiglio dei ministri dell’Unione europea ha cancellato il divieto alla Slovenia di esportare armi. Il Consiglio di sicurezza dell’ONU aveva tolto l’embargo già nel 1996. I giorni di Medana tra vino e poesia L'incontro di poeti provenienti da 17 Paesi europei 3 V Kanalski dolini na pobudo središča Planika Raziskujejo tudi naj mlajši Četrtek, 3. septembra 1998 1 J Mladi udeleženci raziskovalnega tabora Slovenskega središča Planika v Ukvah Medana, paese del Col-lio sloveno, è stata teatro la scorsa settimana della terza edizione della manifestazione “Dnevi poezije in vina” (“Le giornate della poesia e del vino”) organizzata dalla SOU, l’organizzazione studentesca di Lubiana, ed in particolare dal poeta AleS Steger. A dargli una mano sono stati gran parte dei produttori vinicoli della zona, in particolare Univerza tudi za učitelje s prve strani Prof. Schiavijeva, ki med drugim sodeluje z dvojezičnim šolskim središčem v Spe-tru od njegovega nastanka in se je tudi kot poslanka zanj prizadevala, je namreč precej prepričljivo zagovarjala tezo, da se upoštevajo tudi potrebe Slovencev na Videmskem. Prav je, da opozorimo na to novost univerzitetnega študija, saj smo prav v času vpisovanj, pri čemer velja opozoriti, da je treba pohiteti, saj bodo Ze konec spetembra sprejemni izpiti. Naj na koncu povemo, da zakon predvideva, da se lahko univerzitetnih kurzov u-deležujejo Ze redno zaposleni učitelji. l'azienda vinicola Klinec. All’incontro, che è iniziato lunedì 24 agosto e si è concluso domenica 30, hanno preso parte una trentina di giovani poeti provenienti da diciassette diversi paesi europei. Tra questi Michele Obit, dalla Bene-eia, e Roberto Russo, di IJ-dine. Erano presenti rappresentanti di paesi vicini, come la Germania, l’Austria, la Francia, l’Ungheria, oltre alla stessa Slovenia, ma anche più lontani, come la Russia, la Georgia, la Lituania e la Palestina. Le intense giornate sono servite a creare un clima di forte a-micizia tra i poeti. C’è stata anche la possibilità di conoscere alcuni dei posti più affascinanti della zona occidentale della Slovenia, compreso il Tolminese, ma soprattutto di degustare gli ottimi vini delle “Goriška Brda”. Tra i luoghi visitati, il castello di Dobrovo, il museo della Prima guerra di Kobarid, la grotta di Dante nei pressi di Tolmin. Le serate sono state in gran parte impegnate dalle letture dei poeti, che avvenivano a Medana nel cortile della casa abitata dal poeta Alojz Gradnik. Durante le letture è stato anche possibile ascoltare gruppi folkloristici e musicali e cantanti sloveni. Tra i primi va menzionato il gruppo Val Resia, con musicisti e ballerini, che ha suscitato grande successo ed interesse. Il lavoro dei poeti ospiti a Medana è stato raccolto in un libro, dove sono presenti loro lavori nella lingua originale, tradotti in sloveno ed in inglese. “Dnevi poezije in vina” rappresenta ormai un appuntamento fondamentale, non solo in Slovenia, per mettere in contatto le diverse espressioni poetiche europee. E, seguendo il suo e-sempio, un’iniziativa simile si terrà, nella terza settimana di settembre, in Bulgaria. Minuli petek se je na srečanju z domačini, katerim so bili predstavljeni prvi rezultati, zaključil enotedenski raziskovalni tabor, ki se ga je v Ukvah udeležila skupina sedemnajstih otrok, sicer rednih obiskovalcev tečajev slovenščine in glasbenega pouka v Kanalski dolini. Zanimivo toponomasti-čno-etnološko raziskavo je organiziralo Slovensko kulturno središče Planika v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Otroci so pod vodstvom mentorjev, mag. Huberta Bergmanna s celovške univerze, Irene Sumi z ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja in absolventa ljubljanske fakultete za družbene vede Maksimiljana Guliča izvedli podroben popis vseh hišnih številk v Ukvah. S posebej pripra- vljenim vprašalnikom so otroci od hiše do hiše nabrali kopico podatkov, ki bodo po obdelavi predstavljali kar popolno identifikacijo domov v vasi, njihovega izvora, hišnega tradicionalnega imena in seveda prebivalcev, ki so v popisanih hišah doma. Tako bo zaključena prva faza triletnega projekta, ki predvideva za naslednja leta podobne raziskave še v Zabnicah, Ovčji vasi in Lipalji vasi. Podatki bodo zbrani na CD - Rom plošči, ki bo poleg obdelanih pisnih virov vsebovala tudi zvočne zapise in fotografije hiš. Značilnost in bistvena prednost projekta je v tem, da se otroci z vprašalnikom v roki od hiše do hiše na najboljši način spoznavajo s svojim okoljem, po drugi strani pa z vodenim izkoriščanjem modernih tehnik postopno osvajajo uporabo računalnika in njegovih prednosti. Izrednega pomena so pričevanja domačinov o tem, kako in kje so imena nastala in kako si ljudje razlagajo njihov nastanek. Za informacije starejših datumov je izredno dragoceno pričevanje nakaterih starejših vaščanov kot je Johana Prešeren Mischkot, ki še zlasti veliko ve in je bila raziskovalcem vedno na razpolago. Mladi raziskovalci središča Planika so v Ukvah vsekakor preživeli lep teden. Njihovo delo pa se bo v naslednjih mesecih še nadaljevalo. Pod vodstvom mentorjev se bodo učili obdelave na računalnik, do januarja naslednjega leta, ko je predviden zaključek raziskave, pa naj bi celo izdelali svoj CD Rom. (du) Degustazione di vino nella cantina Klinec Topolò per immagini, il tributo di Miro Janek Regina, una delle protagoniste del libro Diciamolo subito: questo è un libro eccezionale. “Topolò” di Miroslav Janek è un tributo dato da un artista di non comune sensibilità e di non comune maestria a un luogo che di ordinario non ha nemmeno il nome. Parliamo di Topolò, naturalmente, e parlando del luogo non intendiamo solo i paesaggi e le architetture ma anche e soprattutto i suoi abitanti, quelli stabili e gli abitatori che salgono alla sempre meno immaginaria Postaja, come artisti, come visitatori, comunque mai casuali. Miroslav Janek è ormai di casa a Topolò; in paese lo conoscono tutti e gli vogliono bene, ricambiati. In Europa e Oltreoceano è noto come regista di cortometraggi e di documentari. Con un’opera recente, “Unseen", realizzata in un istituto di bambini non vedenti nei pressi di Praga, ha vinto i Festival del Cinema di Karlovy Vary e di Lipsia. Miloš Forman, il regista di “Amadeus", si è talmente innamorato di questo film da volerlo presentare di persona in altre rassegne americane. Lui,-Miro, fa fdm dall’età di 15 anni. Quando decise di abbandonare la Cecoslovacchia, nel 1980, aveva già più di 80 cortometraggi realizzati. Gli anni tra gli '80 e i '90 li trascorse negli Stati Uniti dove fu notato da registi (Reggio) e musicisti (Glass) che lo vollero al loro fianco. Con la caduta del Muro Janek ha potuto ritornare a Praga, dove vive e lavora. Queste esperienze forti di vita sono ora confluite nel libro “Topolò di Miroslav Janek" e che il suo non sia un occhio qualsiasi lo si capisce fin dalla copertina. Sono i volti a dominare le pagine; volti di abitanti, i più, dicevamo, ma anche di chi dai paesi vicini sale al Senjam di luglio e alla Postaja. O di chi da lontano, molto lontano, è giunto a Topolò, sfidando il silenzio delle mappe, le carte geografiche che proprio in questo angolo di mondo si impappinano o restano sul vago. Una avventura la cui meta non lascia delusi. Le fotografie stampate sul libro sono state scattate tra il ’95 ed il '97. Miro le ha scattate per sé e per regalarle agli amici di Topolò. Ma in una stazione il flusso di persone è continuo. Durante l’autunno un editore toscano, Mauro Paganelli, che da anni si distingue per la preziosità del suo operare, vede a Topolò quelle foto e se ne appassiona. Il libro, basta sfogliarlo, è una dichiarazione di affetto profonda. E di rispetto. Chiedere a Gianfilippo Pedote di scrivere era la cosa più ovvia. Pedote, milanese, è parte della Postaja fin dalla prima edizione, c’è dentro fino al midollo. La costruzione grafica del libro, la sequenza delle immagini sono opera di Donatella Ruttar. Mesi di lavoro, il risultato è straordinario. Chi non ha questo libro si perde molto ed è giusto che lo sappia. Ne ricordiamo la scheda: “Topolò di Miroslav Janek" - Edizioni Di - Lire 35.000. Moreno Miorelli novi matajur Četrtek, 3. septembra 1998 Aktualno Mladi raziskovalci že tretjič na taboru v Reziji Stalna muzeiska zbirka bo v s prve strani Mladinske raziskovalne tabore spremljamo Ze osemnajst let kot uspešno obliko izobraževalne dejavnosti mladih. Taborov se je v 18 letih udeležilo preko 400 mladih. Nekaterim so ravno izkušnje s taborov pomagale izbrati študijsko pot in opredeliti življenjska zanimanja. Veliko pa so tabori doprinesli tudi k poznavanju naše stvarnosti na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Muzej v Reziji je kronanje večletnih prizadevanj in Zelja domačih kulturnih delavcev, občinske uprave in tudi mladih raziskovalcev, ki so se z letošnjo izvedbo tabora vrnili v Rezijo že tretjič. Prvič je bil MRT, tedaj deveti po vrsti, v Reziji leta 1989, nato pa še leta 1994 in skozi obe izvedbi je dozorevala pobuda, da se nabrano gradivo prikaže v stalni muzejski zbirki, iz katere bi bil razviden bogat izsek rezijanske naravoslovne in kulturne dediščine. Zamisel se je oprijela tako raziskovalcev kot tudi domačih kulturnih delavcev in občinske uprave, ki je bila izvedbi taborov od vsega začetka kar najbolj naklonjena. Načrt sicer predvideva več muzejskih zbirk na različnih lokacijah, muzej v Bili pa je prvi na vrsti. Tabor Rezija 98 je tako 'tJ Raziskovalci na taboru v Reziji pripravljajo prostor za muzej kot prejšnji vključen v redni program mladinskih raziskovalnih taborov in ima v tem smislu sponzorja v gibanju Znanost mladini iz Ljubljane, pri izvedbi pa sodelujejo ustanova Museo della gente di Val Resia in krajevni urad Zveze slovenskih kulturnih društev, Občina Rezija pa je pokrovitelj. Raziskovalcem so poleg občinske uprave in ZSKD v vsakodnevno pomoč tudi društvo Rozojanski dum in aktivni kulturni delavci kot so Luigia Negro, Katja Quaglia,Alessandro Quaglia in Anamarija Di Lenardo. In v tem je pravzaprav zaznati največjo vrednost in dragocen prispevek taborov v Reziji. Kot ve po- vedati Katja Pasarit, ki je skupaj z Milanom Pahorjem in Andrejem Furlanom vodila letošnji tabor, udeležila pa se je tudi prejšnjih, z razliko izpred nekaj let, danes večjezičnost in slovenščina tu nista več problem. Danes se ti domačin sam približa z vprašanji, če sliši govoriti slovensko na ulici. Tako da človek odide iz Rezije z bistveno drugačnimi občutki kot včasih, ko je tu krožila izmišljena in vsiljena bajka o nekakšnem praslovanskem, celo ruskem izvoru domačinov. Bajka, o kateri je po televiziji govoril celo nekdanji predsednik republike Cossiga, ki “ni smel“ vedeti, da so tudi Rezijani del naše narodne skupnosti. (D.U.) ZELENI LISTI Ace Mermolja Temeljito delo oboroženih ljudi Letos sem se po krajših počitnicah v Dalmaciji vračal domov preko Velebita in po ravnini, ki se razteza od Knina proti Gospiču in Otočacu. Cesta se nato ponovno spusti v Senj, kjer zagledaš po zelenih gozdovih in planjavah morje. Pot je dolga zaradi neštetih o-vinkov, kilometrov pa ni toliko, da bi lahko govorili o neki daljnji deželi. Kar vidiš po poti, te pretrese. Na zemljevidu so zapisana imena mnogih vasi, vidiš pa samo razstreljene hiše. Gospič je deloma porušen, nato pa se proti Senju slika spreminja. V porušenih vaseh ni ljudi, široka polja so neobdela- na, vse naokoli se bohotijo gozdovi, ob cesti pa je takšna tabla, ki opozarja na prehod medvedov. Malo verjetno je, da bo v bližnji bodočnosti kdo naselil vasi in pričel obdelovati zapuščena polja. Slika vojne torej ni izbrisana, v tebi pa vzbudi jasen vtis, da je bila vojna v bivši Jugoslaviji bolj k-ruta in krvava, kot so nam jo prikazovali mediji, ki niso štedili z grozljivimi podobami. Reflektorji so bili vperjeni predvsem v Sarajevo, Mostar in kako drugo mesto. Na podeželju dokaj širokega območja, ki gre od Hrvaške preko Bosne do Srbije, se je odvijala temeljita čistka, ki je brisa- la vasi na najbolj krut način. Če nimaš na razpolago matičnih knjig, le sumiš, kdo je živel v tistih hišah, z gotovostjo pa veš, da so oboroženi ljudje o-pravili temeljito delo. Ob vsej grozi se v tebi utrjuje sum v poročanje medijev in televizije. Po vseh poročilih nam ni jasno, kaj se resnično dogaja na Kosovem. Sumim, da je najhujše tam, kjer ni nobenega novinarja. O krizi v Rusiji so oči opazovalcev uprte samo v Moskvo. Kakšno je življenje v obsežni Rusiji, v zakotnih vaseh in mestecih pa nam ni jasno. Verjetno se prav tam dogaja najhujše. Skratka, medijski reflektorji nam prikazujejo koščke sveta, vprti so v borzna središča in glavna mesta držav, največ ljudi pa ne živi tam. Njihove usode nam ostajajo neznane. V globalnem naselju padajo žarki luči na nekatera središča, večina teritorija in prebivalstva pa ostaja skrita v neprijazno senco in molk. Solidali con i terremotati dell’alta valle dell’Isonzo segue dalla prima Ma ancora una volta, come già in passato, ad e-mergere è il coraggio e la determinazione della gente, che giorno per giorno non si arrende e dimostra una tenace fiducia nel futuro di questi paesi. Ed è proprio questa fiducia a meritare la nostra piena solidarietà, come già la gente dell’alta valle dell’I-sonzo ha saputo essere solidale con la nostra popolazione, colpita dal terremoto nel 1976. Martedì 1 settembre, nel corso di un incontro informale a Kobarid, una delegazione della SKGZ -Unione culturale economica slovena, presenti il presidente regionale Rudi Draga mladih o civilni družbi Danes, četrtek 3. septembra se začne v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu Draga mladih, na kateri bodo letos razglabljali vprašanje mesta civilne družbe v demokraciji. Na srečanjih, ki se bodo vrstila do sobote 5. septembra, bodo sodelovali številni ugledni gostje in predavatelji. Tudi sami mladi pa bodo imeli priložnost sodelovati v diskusiji, obenem pa jim bo dana priložnost se srečati in soočati z mladimi Slovenci iz vseh vetrov. Drago bo s predavanjem o vplivu kulture, ideologije in religije na politiko odprl 3. spetembra ob I 6.30. uri dr. Tone Jamnik. V petek 4. septembra ob 10. uri bo okrogla miza o vplivu medijev in sodstva na politiko. Na njej bodo sodelovali urednik revije Mag Janez Markež, bivši ustavni sodnik Peter Jambrek in časnikar na radiu Trst A ter predsednik SSO Sergij Pahor. Precej zanimiva je tudi okrogla miza, ki bo v soboto 5. septembra. O problemih mladinskega dela in dela za mlade bodo razpravljali minister za delo, družino in socialne zadeve Slovenije Tone Rop, direktor SDGZ Vojko Kocjančič, salezijanski duhovnik Martin Lisec, bivši študentski minister za socialo Uroš Slamič, Za podrobnejše informacije in prijave se je treba obrniti na sedež Slovenske prosvete, Ul. Doni-zetti, 3, Trst (Tel. 040 -370846). Promossi dal Distretto scolastico di Cividale tre incontri Scuola e territorio Il primo dei convegni a Cividale, gli altri a Marnano e S. Pietro L’inizio dell’anno scolastico è l’occasione giusta per approfondire le complesse tematiche della scuola, una realtà in profondo cambiamento che si appresta a vivere radicali riforme nella cornice di un nuovo e più stretto rapporto con gli enti locali. E così, riprendendo il filo della discussione, avviata nel corso di un importante ed utile convegno promosso dalla Comunità montana Valli del Natisone a S. Pietro nel settembre del 1996, il Distrétto scolastico di Cividale ha messo in cantiere per le prossime settimane ben tre convegni che si terranno rispettivamente a Cividale, Manzano e S. Pietro al Natisone. Il Distretto, spiega la presidente Rita Gueli, tenuto conto delle novità introdotte dalla “Bassani-ni” intende dare un contributo per la definizione più razionale della rete scolastica, con l’attenzione rivolta alla qualità del servizio reso al territorio ed evitando che la progettualità delle scuole sia compressa in meccanismi aritmetici ed automatici di fusioni e soppressioni. Per le scuole secondarie poi è necessario mantenere le tipologie di indirizzi di studio attivati sul territorio ed esaminare la possibilità di revisione dei bacini d’utenza, tenendo conto ovviamente di un a-deguato servizio di trasporti. Razionalizzazione ed autonomia, responsabilità e identità per una miglio- re qualità del servizio scuola del Distretto scolastico di Cividale. Questo il tema ed il filo rosso dei tre convegni a cui parteciperanno operatori scolastici, funzionari, amministratori e politici. Il primo è stato programmato per sabato 26 settembre a Cividale. Tema dell’incontro nella mattinata e della tavola rotonda del pomeriggio “Una scuola rinnovata nel territorio”. Il legame tra scuola (di qualità) e territorio verrà ulteriormente esplorato nel convegno di Manzano, venerdì 2 ottobre. Mentre identità, razionaiizzazioné ed autonomia sono le coordinate sulle quali si muoverà il convegno programmato a S. Pietro al Natisone per il prossimo 10 ottobre. Pavšič e Viljem Cerno e la direttrice del nostro giornale Jole Namor, ha consegnato a tre famiglie di terremotati di Drež-niške Ravne dieci milioni di lire, prima parte della raccolta organizzata dal Novi Matajur in collabo-razione con la SKGZ. Il Residente Pavšič ha avuto parole di solidarietà e incoraggiamento per le famiglie di Skočir Stanko, Bizjak Janko e Berginc Alma, che sono state scelte come destinatarie della raccolta, su indicazione del prefetto di Tolmin Z-dravko Likar, presente pure lui alla cerimonia. Assieme alle tre famiglie Likar ha rivolto un saluto fraterno e un ringraziamento ai nostri rappresentanti, ricordando i legami di solidarietà e a-micizia che da sempre hanno contraddistinto i rapporti della gente dalle duè parti del confine. L’iniziativa di solidarietà con i terremotati dell’alta valle dell’Isonzo non si è ancora conclusa. Chi desidera farlo può ancora effettuare un versamento sul conto “Pomoč Posočju” n. 02.990/06, appositamente aperto presso la Nuova Banca di Credito di Trieste, filiale di Cividale. Nell’invitarvi ad essere generosi, vi sollecitiamo anche a fare le vostre eventuali offerte al più presto. L’inverno a-vanza e non è il caso di a-spettare. COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Jožko an Dino iz Benečije na Triglav Planinska družina Benečije v nedeljo 6. septembra pohod na RODICO - ORNO PRST zbirališče v Speti u, pred hotelom Belvedere ob 6.: hitra Za informacije: Livio, tel. 28148 Planinska družina Benečije v nedeljol 3. septembra v Bohinj za KRAVJI BAL odhod iz Čedad z avtobusne postaje ob 7.30 Vpisovanje do torka 8. septembra Za informacije: Dante, tel. 716265 Dva karabinierja sta vzela ličenco za iti na počitnice. - Kam greš ti? - je vprašu te parvi. -Ist grem v gore, sem že kupu skarpone an kramp - pikoco. An ti, kam greš? - Oh, ist grem na muorje, sa’ sam že kupu an gomon dug štier metre. - Stier metre? Oh vsi hudiči, ka’ imaš tarkaj za zbrisat, po-kančelat?!?!?! ’Na munja je telefonala marešjalnu od policije za mu pokazat kajšan škandal se vide vsako jutro iz okna od nje kambre. ’No jutro marešjal se j’ pobrau h tisti munji za verifikat, ka’ se ries vide iz tistega okna. Za nomalo cajta potle, v hramu na uredič se j’ parkazu an mlad mož sliečen do nazega od glave dol do pasu, an je začeu runat ginastiko. - Ist na videm obe-dnega škandala! - je poviedu marešjal munji - sa’ mož je sliečen do nazega samuo od glave dol do pasu! - Ja, ja, marešjal, vam se zdi, de je sliečen dol do pasu - je hitro odguorila munja -pa popravajte iti gor na armaron!!! Za slavit, festegjat njega rojstni dan Gio-vanin je povabu njega ženo na vičerjo v znani ristorant. Potlè, ki se j’ lepuo najedu, an šele buj napiu, je vprašu njega ženo: - Draga, a češ an kos mandorlata? Zena, ki je imiela slave zobe, gaj’ popra-šala: - Al je zlo tard? - Ja! - je odguoriu hitro Giovanin - pa pri-ed snema mandorlati ! ! Bepino je telefonò njega ženi, kadar je tu-klo deseto uro zvičer, an jo vprašu: - Draga, kaj skuhaš za vičerjo? Zena, ki je bla že zlo jezna ga na videt do tiste ure, mu j’ odguorila: - Mušje moda! - Alora loži jih kuhat samuo pu - je hitro odguoriu mož - ist grem v picerijo z mojim parjateljam!!! četrtek, 3. septembra 1998 Proizvodnja 2imnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic V saboto 5. Letanje s karjuolo poAzli V Ažli jih študierajo vsake sorte. Al vesta te zadnjo? Tisti od Komitata za Azio so organizal parvi “Gran premio della carriola 1998”! Gran premio bo v saboto 5. setemberja, ob 18. uri na placu blizu trato-rije “Rinascita”. Za se vpisat se rnuora bit v paru, mož an Zena al pa puob an čeča, an je cajt do 12. ure le tiste sabote. Tisti pari, ki se vpišejo bojo muorli prevozit dvakrat pot, ki jo organizatoriji napravejo, v narmanj cajtu, ki se more. Kakuo? Adan bo muoru “uozit” kariuolo, te drugi bo muoru... notar sediet. Potlè bojo muorli še ankrat ponovit “giro”, pa tisti, ki je priet vozu, bo muoru sediet notar an tisti, ki je notar sedeu, bo muoru pa uozit! Na koncu bojo dvie kla-sifike: adna za tiste pare, ki so oženjeni, adna pa za tiste, ki šele nieso. Pridita v saboto v Ažlo, se bo za smejat! “Sam biu na veliko vrhov, pa na varhu moje domovine je najlepše, posebno če je vreme naklonjeno", nam pravi Jožko Kukovac, ki kupe s svojim parjateljam Dino Drescig, je šu na Triglav, od planine Kuhnje čez Krn in dolino sedmerih jezer. Se 'na stvar: na varhu Triglava, takuo ki se vidi na fotografiji Jožko je “okarstu" z varco takuo, ki je po planinski navadi, parjatelja Dina Matajur nas kUče na velik senjam V nediejo 6. bogat program za tradicionalni praznik gore ta v Matajur ob 8.30 s fotografsko makino: tle vas bojo čakal tisti, ki vedo kam vas pejat, de ga bota vidli. Ob 9.30 odprejo razstavo (mostra laboratorio) ku-metuških pardiel an obar-tništva (artigianato) Nedi-ških dolin. Predstavejo tudi bukva “Kozolec”, ki jih je naredu Renzo Rucli iz To-poluovega. Ob 11. ur bo sveta maša na varhu Mata-jura. Ob 12.30 pridejo či-klist (o tem pišemo tudi na strani od športa). Ob 14. bo premjacjon čiklistu. Subit potlè bojo plesal tisti od skupine “New fantasy dance” an ob 16. uri bojo runal kopo. Pru takuo. Al denemo uadjo, de so riedki tisti, ki še znajo kakuo se runa kopà, an de narvič jih je tistih, ki jo nieso maj vidli še runat ne. Na liepa parlo-žnost za pokazat an našim te malim, kakuo so dielal ankrat tle par nas. Sevieda, na bo manjkalo za pit an za jest an tudi... štruki kuhani. 22. Festa della montagna - Fieste de Montagne -Gorski praznik. Takuo je na velikim napisano na plakate, na manifestu, ki ga videmo tele dni po zidi-eh an ošterijah an ki nas kliče na Matajur, blizu koče “Pelizzo” za se veselit vsi kupe. Tel senjam ga je organizala Gorska skupnost Nediških dolin s pomočjo videmske pokrajine, sauonjskega kamuna, Cai an domače pro-loco Varta-ča. Na manifestu je še napisano: sejem gorskega krne- tjistva an obrti (fiera dell’agricoltura e dell’arti-gianato della montagna) an srečanje med sosednjimi ljudmi. Program je zlo bogat: ob 8.30 ... “srečanje” z medvedom (orso), ki živi na Matajure. Ce sta kura-žni an se ga na bojta, pridi- ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 6 novi matajur Četrtek, 3. septembra 1998 La centuriazione agraria ed i suoi limiti nel Friuli orientale La presenza romana Bosio definì i confini del municipium” di Forum Iulii appoggiando alle ricerche dello Stucchi - Nel panorama archeologico importanti sono i resti delle tombe Minimatajur Bosio, dunque, si pose alla ricerca dei confini del «municipium» di Forum Iulii mettendo in evidenza gli elementi atti a definire i limiti della colonizzazione agraria romana. Appoggiando il suo studio alle ricerche dello Stucchi, osservò che i terreni assegnati ai coloni di Aquileia si arrestavano a sud delle colline di Buttrio, di Rosazzo e del Bosco Romagno. Come già accennato, i moduli della centuriazione di Forum Iulii avevano le stesse misure di quella di Aquileia, ma un diverso orientamento degli assi perpendicolari, e questo costituiva un chiaro segno di separazione fra loro. Fu allora importante fissare l’orientamento degli assi della centuriazione di Forum Iulii sulla base di concrete risultanze archeologiche. Su questo aspetto Bosio vede che «l’antica centuriazione permane ancora in alcuni evidenti resti che si ritrovano in diverse zone del territorio», come, per e-sempio, alcune strade e sentieri osservati presso Premariacco, Togliano, Bottenicco o Gagliano. Dopo aver avvertito che l’orientamento della centuriazione agraria è diverso anche da quello del «ca-strum» di Forum Iulii, fissa così le direzioni perpendicolari: una sulla strada per Bottenicco, l’altra sulla strada da Firmano alla città. Ed ora gli altri confini agrari del «municipium». Ad ovest il limite sarebbe il corso del Torre, oltre il quale si trovano le centu-riazioni di Aquileia (verso sud) e di Iulium Carnicum (verso nord), mentre - sempre secondo Bosio - è difficile dire il limite settentrionale - che starebbe ai piedi delle alture. Lo stesso ad e-st, dove è pensabile che il confine fosse quello della «provincia» orientale romana fino allTsonzo. Questi sono in sostanza gli «evidenti resti» dei limiti del «municipium» di Forum Iulii e su questi si a-prono le osservazioni del prof. Amelio Tagliaferri. Lo studioso considera insufficienti le evidenze a-vanzate dallo Stucchi e ri- Zappa di ferro del periodo romano trovata nella campagna di Orzano prese da Bosio ed avverte che i «resti» archeologici, in assenza di fonti storiche, sono incerti e perciò inaffidabili. Sulla centuriazione riprende il discorso fatto sulle dimensioni del «ca-strum» e affronta il problema della consistenza della colonizzazione romana del Friuli. Tagliaferri accetta le risultanze archeologiche delle centuriazioni di Aquileia e Concordia e di una colonizzazione diffusa sotto la linea delle risorgive, ma solleva molti dubbi sul settore nord orientale facente capo a Forum Iulii. Questa centuriazione non deve aver rispettato che in piccola parte le esigenze di geometria insite nella mentalità romana e ciò a causa della morfologia del territorio. La dispersione dei piccoli centri, dei «vici», delle abitazioni e dei piccoli abitati rurali, delle stesse ville rustiche con le loro dipendenze, che si addensano man mano che si avvicina a Forum Iulii, non sembra rispondere ad uno schema rigido di centuriazione. I rilievi archeologici sono scarsi ed oggi le testimonianze sarebbero irreperibili dopo tanti passaggi amministrativi e catastali. I tracciati della viabilità rurale e delle canalizzazioni hanno una storia dettata dai mutamenti economici. Nemmeno la fotografia a-rea ha restituito prove sufficienti a conferma delle rilevazioni dello Stucchi circa i decumani massimi (gli, assi perpendicolari) della centuriazione. Tagliaferri rintraccia qualche indicazione positiva dalla carta al 25.000 del quadrante di Premariacco, ma afferma con decisione che «allo stato dei documenti letterari e delle indicazioni archeologiche attuali, si può solo i-potizzare un uso circoscritto di tale pratica in aree da precisare». I confini dell’agro cividalese vanno dunque ricercati all’interno di quelli geografici: le colline da Buttrio al Bosco Romagno a sud, il Torre ad ovest, la base delle alture delle Prealpi e nord e ad est, senza poter parlare di quel rigore geometrico che è stato rilevato in altri casi. Nel panorama archeologico della colonizzazione romana sono importanti i resti di tombe, sia isolate che riunite in necropoli. Dalla diffusione delle necropoli è stato possibile e-strapolare, sia pure a titolo indicativo, la consistenza della popolazione. L’opera di Amelio Tagliaferri facilita questo tentativo. Fissata una graduatoria fra le grandi necropoli, le necropoli minori e le singole tombe, osserviamo una buona corrispondenza fra gli insediamenti e le sepolture nei quadranti dell’I.G.M., con questo risultato riassuntivo: 1 - Ci-vidale, 2 - Premariacco, 3-Udine, 4 - Basiliano, 5 -Mortegliano, 6 - Tricesimo, 7 - Manzano, cui seguono a distanza S.Daniele, Faga-gna, Pavia di Udine, Cor-mons, Romans. Un grafico della situazione archeologica delle tombe riprodurrebbe il cuneo con il vertice in Forum Iulii, con qualche correttivo. Voglio solo accennarlo: a) una maggiore qualificazione dei quadranti di Udine, Basiliano e Mortegliano rispetto a quello di Tricesimo; b) una accentuata concentrazione, dovuta soprattutto alla città con le grandi e minori necropoli, nel quadrante di Cividale. (Aquileia, 32) Paolo Petricig Koob večerih sem bila z mamo Cas zalivanja, je bil najlepši Cas dneva Vročina je pojenjala, od vsepovsod so prihajale sosede z zalivalniki in nosile vodo na vrt. Vrtički so bili majhni, za malo večjo dlan, če si nanje pogledal od daleč in si z rokami zastri pogled. A bili so nam zelo dragi. Morda zaradi solate in korenja, prav gotovo pa tudi zaradi zalivanja. Vsak večer, ko je dan ugašal in se je vročina topila na belih kamenčkih, so se z zalivalniki sosede ustavljale ob poti in klepetale. In zdelo se mi je, da ima moja mama prijateljice, kar sem si vedno želela Iztrgana iz vipavske zemlje se mi je včasih zazdela tako sama sredi mesta. A ob teh večerih sem bila srečna z njo. Ko je voda prišla na vse strani sem stala tam blizu nje in dihala poletni čas. Moja mama se je rahlo nasmehnila, nekam bežno odgo-vaijala ženam in le včasih kaj pripomnila Potem me je prijela za roko in počasi, kot da je pot dolga, sva se vračali. Ko sva prišli do vrat, je za hip obstala, pogledala rože na oknih, nebo, ki se je temno obarvalo, prve zvezde, ki so se prižigale in globoko zavzdihnila. Morda je pomislila na svoj davni dom, na veliko dvorišče, kamnito ograjo, bršljan, ki je plezal nanjo in na velik vrt s tisoč dišavami. Nikoli ni ničesar rekla. Odprla je vrata in prižgala luč. Skrivnost je ostala nekje med belimi kamenčki, ki so se lesketali ob luninem siju. Tatjana Kokalj (Iz Galeba) Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno 1 - Kulturno društvo na Liesah. 5 - Čeča... v Kobaride. 9 - Palkošenik... v Lubjani. 12 - An... čarieui von s cunje! 10 - Medežina za malarijo 13 - Nè učera né jutre! 14 - Ošnje Rečanske par začetku. 15 - Cankarjeve Novele (začetnice). 16 - Niemški vojak, ki je guoriu spasiba. 17 - Ne adan ne tri! 18 - Lovi an predaja žabe. 18 - Je on kauža, reo. 20 - Maringon, runa mize. 21 - Ime znane švedske dive Garbo. 22 * Jauar... v Kobaride! 23 - Kompanjana. 24 - Jih je debele pravu v Skrutovem. 25 - Kolpevul, rea. 27 - Livek, Varh an Oblica na začetku. 28 - Sojih nucal vojaki za iti na ašalt. 29 - Kraj, ki je biu du Rime. 30 - Eva an Adamo par začetku. 31 - Moške ime, tata od glasbenice Ane B. 32 - Takuo se vpraša an te v Tolmine. 33 - Ni pravi možje pieu Capra na Liesah 34 - Moške ime, gaspodar gostilne “Al buco” v Cedade 35 - Nie suh! 36 - Rečanska vas, ki soji dale ime kozice Vertikal Navpično 1 - Majhana roža. 2 - Takuo začnejo štiet... v Kobaride. 3 - Ašenjo, ki naprave banka 4 - Ansambel rečanski (začetnice) 5 - Sud v Beograde. 6 - Glih tajšan! 7 - Ožejt, kisava. 8 - Lepe Novice par začetku. 10 - Kupava an predaja kože. 11 - Rieko buj veliko, ku Sava 13 - Je vas drugač ku... zanič! 14 - Zavita okuole. 16 - Tu anj sej’ kladlo senuo an listje. 17 - Vas pod Kolovratom, ki da ime kamunu. 18 - Zdravo, viva! 19 - Dajejo mlieko an teleta. 20 - Znana zelenjava za dekote, ima plave rože 21 - Vederbano, slaviš ku mukuo! 22 - Buj tarduo, ku Zeliezno! 23 - Beneške rieko, ki se ga pasa na sv. Rok. 25 - Kam? ... cješ! 26 - Ga lovi pas an ga čaka jagar. 28 - Je podobna jejdi, von z nje pride olje. 29 - Takuo se ga kliče potlè, ki umarje. 31 - Plava na robe! 32 - Cariez, mimo. 33 - Te narvenč taljansko rieko. 34 - Robič... par začetku. Četrtek, 3. septembra 1998 La Valnatisone supera su rigore in trasferta l’Aiello nella prima partita delia Coppa Regione Mottes firma il primo successo Decimata da assenze e dalle defezioni degli Juniores, la squadra ha avuto l’apporto del quarantaquattrenne Claudio Beltrame AIELLO 0 VALNATISONE 1 Aiello: Dose, Basso, Orso, Moretti, Padovani, Bertoldi, Marioni, Trevisan, Pinatti, Dimitri Zampar, Massimo Zampar. Valnatisone: Venica, M-linz (22 st Rucchin), Cornelio, Daniele Specogna, Mulloni, Beltrame, Rossi, Mottes, Podrecca, Secli, Golles. Allenatore: Cumin. Arbitro: Veronese di Gorizia. Visco, 30 agosto - La Valnatisone del “nuovo corso” targata Rodolfo Cumin, nella sua prima uscita ufficiale in Coppa Regione ha dato una buona impressione ai pochi ma fedeli appassionati che l’hanno seguita in questa impegnativa trasferta. Vincere meritata-mente la prima gara è certamente un viatico per il morale della squadra san-pietrina che, rinnovatasi nei propri ranghi, si è presentata al via con la maggioranza di atleti locali. Le assenze per infortunio di Claudio Bledig, Ber-gnach ed Andrea Specogna e del nuovo acquisto Danilo Brandolin (proveniente dalla Juventina di Gorizia), l’indisponibilità perché im- pegnati nel servizio militare di David Specogna, Marinelli e Moreno Valenti-nuzzi e lo squalificato Campanella, oltre alle defezioni degli Juniores, hanno costretto l’allenatore a far scendere in campo il quarantaquattrenne Claudio Beltrame. La Valnatisone si era portata subito in avanti con Secli che all’8’ è andato vicina al gol. La sua conclusione sbatteva sul corpo di un difensore terminando in Walter Rucchin angolo. Ancora un pericolo portato alla porta locale dall’attaccante sampietrino costringeva Dose ad una tempestiva uscita per sottrarre il pallone dai piedi dello scatenato azzurro. Toccava a Cornelio, al 26’, cercare di sorprendere Dose, ma il suo rasoterra da 30 metri sfiorava il palo. La svolta dell’incontro arrivava al 37’ quando Golles, dopo una bella azione corale, veniva agganciato da Dose al momento di Da martedì l9 settembre, sul campo di Scrutto, sono ripresi gli allenamenti dei Giovanissimi ed Esordienti dell’Audace. I Pulcini ricominceranno invece martedì 15 settembre. concludere. L’arbitro concedeva il rigore che Mottes trasformava senza difficoltà. Allo scadere della prima frazione un difensore deviava in angolo un tiro di Golles destinato in fondo alla rete. Sul conseguente calcio dalla bandierina lo stesso attaccante di testa sfiorava l’incrocio dei pali. La reazione senza idee dei padroni di casa, imbrigliati a dovere dal centrocampo ospite, non approdava ad alcun risultato nonostante le cinque sostituzioni a disposizione, mentre la Valnatisone sostituiva Mlinz colpito duro al piede. L’arbitro pensava di ravvivare la contesa con due espulsioni, una per parte: al 35’ Beltrame, seguito al 40’ da Minut. Per due volte la Valnatisone andava vicina al raddoppio con Golles che mandava il pallone a sfiorare la base del montante. Durante i cinque minuti di recupero una punizione di Secli veniva bloccata con difficoltà a terra da Dose. Domenica 6 settembre, alle 17, ci sarà il debutto casalingo della Valnatisone contro la Tarcenti-na, che oggi ha travolto ad Udine il Bearzicolugna con il risultato tennistico di 7-3. Azdda, baby in bi Il Comitato per Azzida organizza per sabato 5 settembre la terza Cronobaby di mountain-bike, con i-nizio alle 15. Tre le categorie al via, con percorsi diversi nelle tre fasce di età previste. Nella prima fascia sono compresi i ragazzini dai 6 agli 8 anni, che si cimenteranntì su un percorso di 700 metri. La seconda fascia riguarda atleti dai 9 a-gli 11 anni che percorreranno, in due prove, un km. 400 metri, mentre i più grandi, dai 12 ai 14 anni, sulla stessa distanza, avranno a disposizione un’unica prova. Le iscrizioni, che sono gratuite, vanno effettuate presso il Bar Centrale di Azzida. Alle gare seguiranno le premiazioni ed il rinfresco. Ciclismo, due gare a S. Retro Domenica 6 settembre, organizzata dall’Unione ciclisti ci-vidalesi, partirà alle 11 la ventesima edizione della corsa ciclistica S. Pietro-Monte Matajur riservata ai ciclisti Udace e valida per l'assegnazione del Trofeo macellerie Beuzer. L’arrivo al rifugio Pe-lizzo è previsto per le 12.30. Le premiazioni si terranno alle 14. Nel pomeriggio, sempre a S. Pietro, prenderà il via l'il-Giro ciclistico delle Valli del Natisone organizzato dal Velo-club Cividale-Valnati-sone, riservato agli Juniores della Fci. La partenza alle 14.30 e l’arrivo, previsto per le 17.15, avverranno presso la zona industriale di S. Pietro dopo 110 chilometri di gara che comprenderanno l’impegnativo Gpm di Masseris. Corredig Ì9°- al Rally delle Alpi Venerdì 28 e sabato 29 agosto si è disputato il 341J Rally delle Alpi orientali, con parte del percorso lungo le strade delle Valli del Natisone. La vittoria è andata ad Andrea Dallavilla, affiancato dal navigatore Danilo Fappani (Subaru Impreza). Al secondo posto è giunto Andrea Navarra con Renzo Casazza. Al settimo posto si è classificato il manzanese Claudio De Cecco che, assieme ad Alberto Baringelli, ha condotto con successo aH'arrivo la sua Ford Escort Cosworth distanziato di 7’40” dal vincitore. Buon decimo posto del cividalese Gianni Chiorboli che, con Claudio Morassi, ha confermato la sua validità. Ottimo piazzamento del pilota valligiano Pietro Corredig, con a fianco la moglie Sonia Borghese, classificatisi 19. assoluti e secondi di classe N3 con la loro Citroen Saxo VT1. Prejšnji teden so bili na Trbižu na pripravah za novo športno sezono mladi košarkarji športnih društev Bor in Breg iz Trsta. Tečaja se je udeležilo 24 košarkarjev, letnikov od 84 do 87, vodili pa so jih trije trenerji, Matija Jogan, Stojan Corbatti in Robert Jakomin. Treningi so potekali ves v šolskem športnem centru, takšne priprave pa predstavljajo za mlade tržaške športnike tudi priložnost za utrjevanje prijateljskih stikov. Udeleženci treningov so bivali v hotelu Cervo, kjer so se po njihovem mnenju zelo dobro počutili. Imeli pa so tudi kulturni večer, na katerem je o Kanalski dolini spregovoril predstavnik središča Planika Peter Gerdol. Košarkarji društev Bor in Breg iz Trsta prejšnji teden na Trbižu Na pripravah za novo sezono L’iniziativa organizzata dal Circolo ippico Friuli orientale di Cividale si è tenuta a Liariis di Ovaro Tre giorni di trekking a cavallo I cavalieri hanno raggiunto la malga di Claupa dove hanno potuto degustare i prodotti caseari locali Un momento di sosta a Liariis di Ovaro, in Carnia Il Circolo ippico Friuli Orientale di Cividale ha organizzato un trekking a cavallo nella località carnica Liariis di Ovaro. Il trekking è durato tre giorni, con un percorso lungo itinerari diversi, per strade boschive ed interpoderali dalle quali i partecipanti hanno ammirato il suggestivo panorama. Hanno quindi raggiunto la malga di Claupa, a quota 1634 metri, dove hanno socializzato con gli operatori della malga, potendo gustare i prodotti ca- seari locali. La manifestazione si è conclusa in piazza ad Ovaro, con la degustazione dei prodotti tipici ovaresi e quelli delle Valli del Natisone. Hanno portato il loro saluto il presidente del circolo Giuseppe Paussa, il vice sindaco di Ovaro Lino Not ed il presidente della Pro Loco Fernanda Di Vora, che hanno scambiato i saluti ed i doni di rito auspicando una maggior frequenza di contatti e di visite in entrambe le direzioni. Četrtek, 3. septembra 1998 SOVODNJE PRAPOTNO mm* | ■ | « ««** w ■ m m Miedihi v Benečiji Jelina Purton za novice Je bluo vse živuo telo zadnjo saboto, 29. vošta, po Sauodnji: makine so letale iz vsieh kraju, gor pruot Matajurju an dol pruot. Ne za niC: je biu rally an adna “prova speciale” je bla pru po nekaterih vasi našega kamuna. Tu an žlah, okuole pu-dneva, miez vsieh telih makin se je parložla še ’na duga varsta drugih makin, ki so moCnuo tulile, ta zadnja je bla lepuo oflokana an notarje bla ’na novica. Duo je bla? Je bla Romina Loszach - Lukova iz Jeline, ki glih tisti dan se je ženila v cierkvi v Sauodnji. Pred utarjam jo je Caku an puob iz Vidma, Pietro Sorgato, ki tisto saboto je ratu nje mož. Je bluo vse lepuo an veselo, vasnjani so ji pred hišo nardili tudi an liep purton. Kajšan pa je biu an nomalo žalostan zak Romina seda, ki se je oženila, zapusti nje rojstno vas an gre živet v Selvis, blizu Remanzaga an takuo par Jelini jih ostane ries malo. Romini an Pietru Zelmo ’no veselo an sreCno skupno življenje. Tarčmun - Rim Venčni mier bo počivu v domači zemlji V torak 1. setemberja smo tle na TarCmune dal naš zadnji pozdrav adne-mu našemu vasnjanu, ki je živeu v Rime an ki nas je za venčno zapustu. Venčni mier bo poCivu v domaci zemlji. Klicu se je Giulio Trinco, je biu Matijeve družine an je imeu samuo 58 li-et. Z njega smartjo je v žalost pustu mamo, ženo, dva puoba, sestre, kunja-de, navuode an vso drugo Zlahto. novi matajur Ibana Je paršla Valentina! Erica Codromaz - Suda-tova iz Budaž, ’na majhana vašCina v Idarski dolini, kjer živi le pešCica ljudi, an nje mož Alberto Niemiz iz Ibane, blizu Prapotnega, sta ratala mama an tata. V nediejo 23. vošta se jim je rodila ’na CiCica. Dal so ji pru lepo ime, Valentina. Erica je zlo poznana sa’ diela že puno liet v salonu od Luise tle v Cedade. Mali Valentini, ki bo zi-viela v Ibani Zelmo de bi rasla zdrava, sreCna an vesela. Bordon Pogreb ta par Čjubci V videmskem Spitale nas je zapustila Margherita Marchig, uduova Bordon. Imiela je 73 liet. Margherita je bla*buj poznana kot Dela an je imiela puno pa-rjatelju ne samuo v Idarski dolini, pa tudi po srienj-skim kamune, sa’ je darža-la oštarijo an je puno judi hodilo Ceh njim. Z nje smartjo je v Žalost pustila sinuove an vso Zlahto. VenCni mier počiva v Cjubci, kjer je biu nje pogreb v petak 21. vošta popudan. PODBONESEC Tarčet Zbuogam Federico Nie šlo takuo, ki smo se vsi troštal potlè, ki smo za-viedel, de je v Spitale v Londonu an de je huduo bolan. Smo se troštal, de bo ozdravu, de se varne med nam zdrav an veseu, pa takuo nie šlo. Žalostna novica je paršla iz Londona med nas v pandiejak 24. vošta. Prav tisti dan Federico Speco-gna je umaru. Imeu je samuo 29 liet. Nie dugo od tegà, ki se je biu vešuolu z narbuojšo oceno (col massimo dei voti) v Gorici v “Scienze diplomatiche”. ’No lieto od tegà je Su v London za se šuolat le napri. Zadnje dni luja, potlè ki je biu kak tiedan tle doma za se odpočit, je spet splu v tisto miesto, kjer ga je Čakalo druge lieto študija za prid do “Master in diritto internazionale” pa takuo nie šlo. Ze tiste dni potlè so ga hitro pejal v špitau, kjer so ga gledal ozdravet, od par-vega Spitala so ga pejal v drug, kjer so bli buj špe-Cjalizani, pa vseglih nie niC pomagalo. Federico je umaru an Sele se na vie za-ki. Miesca diCemberja lanskega lieta mu je biu umaru tata Adolfo - Zefove družine iz naše vasi. V veliki žalosti so na telim svietu ostale nona Anna, tetà, brat Massimiliano an vsi tisti, ki so ga imiel radi. Ko pišemo telo žalostno novico, šele se na vie, kada Federico se vame za nimar damu. Mi pa še ankrat smo žalostni za adnega mladega puoba, ki je za nimar zapustu tel sviet. SPETER Ažla Zapustila nas je Rina Iussig V videmskem Spitale nas je za venčno zapustila Rina Iussig uduova Domeniš. Imiela je 75 liet. Na telim svietu je zapustila hCere, zete, navuodi an zlahto. Nje pogreb je biu v Azli v petak 14. vošta zjutra. Naj v mieru počiva. Še ’na žalostna novica V videmskem Spitale je umarla Maria Battistig, uduova Zufferli. Imiela je 63 liet. Maria je bla iz Carnega-varha, za neviesto pa je paršla v našo vas. Je ostala uduova, ki je bla šele mlada Zena. Z nje smartjo je v žalost pustila hci Graziel-lo, zeta Francesca, navuo-do Marianno, brata, kunja-de, navuode an vso Zlahto. Nje pogreb je biu v Ažli v petak 28. vošta popudan. SVET LENART Škrutove Smart parlietne žene V torak 1. setemberja zjutra smo spremljali h zadnjemu počitku v podu-tanskem britofu Albino Codromaz, uduovo Simaz iz Skrutovega. Učakala je puno liet, 82. Za njo joCejo hci, sin, zet, neviesta, navuodi, pra-navuodi, sestra an vsa druga žlahta. Ješičje Zazvonila je Avemarija Zapustila nas je Pierina Sibau, uduova Coszach. Imiela je 78 liet. Perina se je rodila v Jakopetovi družini, oženila se je le v vas an je Ziviela v hiši, ki vasnjani ji pravejo “dol na Briegu”. Z nje smartjo je v Žalost pustila hCere Anito, ki Živi v vasi, an Bruno, ki je tu Milane, zeta, navuode an vso drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v Kravarje v petak 28. vošta popudan. Hrastovlje Oblietinca-Anniversario 9. setemberja bo pet liet odkar nas je zapustu Antonio Clinaz - Petelinu iz Ješičjega. Spominjajo se ga mama, Zena, otroc, sestra, bratje, kunjadi, kunja-de an Zlahta. Le v sriedo 9. setemberja, ob 19. uri, v cierkvi v Podutani bo sveta maša v njega spomin. Mercoledì 9 settembre saranno già cinque anni da quando ci ha lasciati il nostro caro Antonio Clinaz, originario della famiglia “Petelin” di Iesizza, ma per noi è come se fosse ieri. Noi ti ricorderemo sempre con tanto amore ed affetto: la mamma, la moglie Vitto-rina, i figli Mario, Loris e Silvano, la sorella, i fratelli, il cognato, le cognate ed i parenti. In sua memoria verrà celebrata una santa messa nella chiesa di San Leonardo il 9 settembre alle ore 19. SREDNJE Polica - Sant’Andrat Marju v spomin An tiedan od tegà smo napisal novico, de nas je zapustu Mario Qualizza -Peku iz Police. Telekrat publikamo njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. DREKA doh. Daniela Marinigli Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Camivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 \ 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 an od 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 \ 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica. .732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza stav. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281 Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Folostavek in tisk PENTA GRAPH sri Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.(XX) lir Posmi tekoči račun za Italijo Conto corrente posode Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. SETEMBERJA Prapotnotel.713022 OD 5. DO 11. SETEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Cedad (Fontana): do 13. setemberja Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoC se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Informacije za vse