80 Članki ii1 H'qii7]yL ARHIVI XXII 1999 UDR 93 2 ¡3 43 milit i ■ ii kazenska sodišča JtlLKA MliUK Arhivi so ustanove najnovejšega časa. Njihov vstop v svet in pravi položaj v družbi se pravzaprav šele začenja. Razmišljanj;» in trditve v tem sestavku se nanašajo seveda le na tako ime nova ne zgodovinske arhive, ki hranijo javno Arhivsko gradivo. Pomen in vloga arhivov v neki družben- skupnosti, državi, sta lesno ali bolje neločljivo povezanr. z vlogo in pomenom, ki ga ti na v tej isti družbeni skupnosti, državi zgodovinopisje oziroma zgodovina. Bolj se neka družba /aveda pomena zgodovine, svoje preteklosti, tem bolj cenjeni in urejeni so urili vi, višja in širša strokovna usposobljenost ter večja odgovornost se zahteva od arhivi sto v, večja jc skrb za dokumente pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Zgo drtvinofiisjc jc doslej naredilo dolgo pot od pripovedi do znanosti Sprva jc bila v ospredju za n manj a bolj pol i ki ka, opisovai lje pomembni h dogodkov in življenja ter uspehov vladarjev, pozneje postanejo predmet proučevanja vse bolj široke nino/.iec, pisana in raznovrstna področja življenja V ospredji vedno boli stopa iskanje širše résiliée in prikazovanje celovitejše podobe neke družbe, naroda. Vse manj osamljene so trditve t stih, k- menijo, da je naloga zgodovine predvsem iskati zakonitosti v razvoju človeške družbe, odkrivali izvor družbenih in političnih pojavov, ki so šc danes žgoči, omogočili lažje reševaliic sodobniii problemov, pomagat! dojeli smisel lega, kar se dogaja danes Vse pogostejše so le/njc in v nckalerib strokah ludi žc potrebe, da bi zgodovina služih pol: :ki drugače, kot jc bilo v navadi doslej, ko jo je le ta uporabljala predvsem za opravičilo, /a dokaz o pravilnosti svojega ravnanja, za vzpodbudo pri svofih zahtevali,2 Naravoslovje se pri iskanju resnicc po slnžnjc poskusov, družboslovje si mort v la namen pomagati s primer i? preteklo mi. Tako zgodovinopisje pa, ki ne žel: ustvarjali milov za potrebe posameznikov, skupir, organizac: pli slrank, temveč iskati resnico, potrebuje arhive, ki odbirajo. hranijo in ponujajo podatke o preteklosti , pisne vire.-' Človek ni le biološko, temveč je tudi kulturno bilje, Kot kr.llurm) bilje je zgodovinsko bilje in tVwHwpj: Janki» 1'lcie^ki, Uranko IloîiC: l'olUÎCna in socialna /jsmlnvina Ju ¡pusta vije. Maribor 1975, sir. lJ : France Dolinar: Zgodovina učiieljiea?, v l'osleilnja revolucija, Ljubljana l'JH2, sir. i) I. frnnerjiij Hugo Grafe nauer, S veli iv na /goduvina, Ljubljana l'j'XI.Uvoil. sir. XXIX-XXX1II. Vel* o leni Flej: Hišinrical lipearcli un C; line and Criminal Jusii«, Simihnurp 19H4. kot lako ima liidi zgodovinsko zavest. Vsak rod predaja svoja dognanja naprej in prihodnji rodovi ju sprejemajo prek vzgoje ter razvijajo naprej. Narod brez zgodovine in zgodovinske zavesti zato ne more bili kulturen narod.'' Arhivi posredujejo znanje, vedenje in izkušnje preteklih rodov v sedanjost in prav lako /nanje, vedenje in ikušnjc sedanjosti prihodu j in rodovom. Seveda v le delavnosti niso edini. Štcilnc družbene ustanove in posamezniki vsak na svoj način in na svojcih področju opravljajo to nalogo, V čem je posebaosl i» izjemnost ariitvov? Le t;i naj bi hila v njihovi težnji no ccloviiosli. splošnosli in zavezanosti resnici. Od njihove prvotne vloge 111 službe konstan posameznikom do vse bol, /.amolanc in zahtevne naloge služili koristim čim širše družbene skupnosti, ohramu p.cleklost nekega naroda I ecloli. Arhivi imajo nalogo, da čimbolj zvesto odra/ijo neko družbo na vseh ravneh bivanja. Njihova pristojnost se razteza na vsa področja človekove dejavnosti v neki družbi. V ta iKmicn morajo arhivi določiti in ohran.i' najpomembnejše dokumente, ki so v nekem času in prostoru nastali kol odraz delovanja, prcdvscni oblastnih organov, organizaeij usianov n posameznikov Arhiv je torej isti temelji i kamen, na katerem jc mogoče grn iti naprej, spoznavali najprej zgodovino iu nalo na nodlagi zgodovinskih odkriti i sklepati o sedanjost' ter iskali odgovore na današme probleme in vprašanja Arhiv kot vskin-diščeni spomin neke družbene skupnosti, kol ohranjevalcc njene preteklosti, naj bi bil njeno čimboljše ogledalo, v katerem mora odsevati tako njena svetla stran z vsemi uspclu in odlikami, kot ludi njena temna stran z. vsenu napakami, slabostmi in zablodami. Arhivisti naj bi torej odbrali dokumente, k bodo vsakokratno družbeno skupnost čimbolje predstavili, njene zgornje, srednje in spodnje plasti njene oblikovalec in lako imenovane male ljudi !cr ijndi z dna iu obrobja. Višja jc zavest, da nam pogled na prehojeno pol in storjene napake daje možnost, da se jim v pribod-njr izognemo, večja bo skrb za zgodovinske vire, ki nam lahko tako spoznanje omogočijo. Tudi naša, slovenska najnovejša arhivska zakonodaja^ podpira zgoraj izraženo mnenje Zakon o arhivskem gradivu in arlu/ih namreč do loča. da jc arhivsko gradivo tisto dokumentarno gradivo, "ki je bilo prciclo ali jc nastalo pri delu l\iv/elii po Anien Trslenjak, Sko/i pn/ino besede, Ljubljana IlJti1/,sir 8.VK4. Zakon o arhivskem gradivu In arhivih / ilne 10. 4. l'JW, Uradni lisi Kqiulilifce Slovenije 20/1 lW. ARHIVI XXII 1999 Članki in la/pravi- K1 pravnih o/jronw li/.ičnih ascb in ima trajen pomen za znanosi in kulturo"6 lz nadaljnjih č le rov jo razvidno, daje najpomembnejše gradivo tisto, ki nosi naziv 'javno arhivsko gradivo". To so Pi sivscffl odbrani dok i ! ment l organov državne i>b1iisiu organov lokalnih samoupravnih skup-josti icr pravnih oseb, ki izvijajo javna pooblastila oziroma opravljajo javno smžbo, Na arhivisti ■ torei sloni pomembna naloga določanje spom na neke družbene skupnosti, na ar-hivistih državnega urliiva7 - spomina države. Za ajpomeinbnejšc dokumente so po črki zakona doioecni ztpisi državnih oblastnih organov. Kateri organi so lo? V sodobnih, tako imenovanih rravmh državah jih delimo na tri skupine, na zakonodajne, npmvne in sodne. Znknnodajm 01 g*ni so naivišji organi oblasti, Njihowi temeljna naloga je sprejemanje zakonov in drugih piavnih :iklov, ki oblikujejo za vse obvezen pravni red Pfsamczne države. Le lega sestavljajo ustava, >-ikom in drugi pravni predpisi. Izvrši I no-upravni orgnni opravljajo izvršilno in upravno nalogo v državi 'P;i skupina organov je odgovorna za udejanjanje pravnega reda. Zaradi zvrševanja /:'koncv hi drugih pravnih aktov zakonodajnih frganov imajo izvršilni organi izjemno pomemb-flo vJogo pri odločanju, saj je uresničevanje neke odločit« praviloma sprejemanje novih, konkretnejši odločitev, s kateri ni prva odločitev šele U('hi pravo vsei)ino. Poleg lega inwjfl izvršilni t>rg'ini, ki so za svoje delti sicer odgovorni pred-s!iivn;.ikiiu organom in od njih odvisni, (udi pomembno zadolžitev, da na svetujejo, katere zako-nc jc treba sprejeti. Zakonodajni organi odločajo 0 çili:h, izvršilni oi ini pa o načinih, kako te 'lic uresničili, Sodm organi predstavljajo trelio .sjjipii»p državnih organov oblasti. Sodne oblast 'ivaja sistem državnih organov, ki ga imenujemo Pravosodir sistem. V širšem pomenil sodijo v Pra'o?odjc tudi organi pravosodne uprave, ki skrbijej da se sodna J'nnkeij.i države izvaja, da lf*ja .sodstvo potrebno osebje in prostore. V l'zj m smislu pa .Štejemo v ta sistem predvsem -odišča, ki so sicer državne ustanove, a naj bi bili drngiii vej državne oblasti, ou lcgislativne in 'ksekîitivnc, praviloma neodvisni, vezani le na zakon. Praksa se tej zahtevi seveda le boli ali manj pr bližnje. Sodišča s svojimi odločitvami • ^posredno posegajo v pravice različnih osebkov -1 razrešujejo spore, ki med njimi nastanijo, -izenska sodna oblast je del sodne oblasti. Iz kujejo jo kazenski sodni organi, ki preiskujcio, 0 "avnavajo in sodijo kazenske zadeve Arhi -i so doslej daleč največ pozornosti in •skrbi posvečali drugi veji oblasti, izvršno-uprav "■m organom. Sodstvo je biio bolj ali mam za-'icinanirno. Arhivislom -zgodovinarjem se vloga 7.fil.™ k a i in vskem yiiiilivu in »iluvili, uuilni lisi rqmliliki: slovenije 20/j9lj'j, 01. 2. lîar.cs nus! ime arliiv republike slovenije in jo ilci mini-mršiva kulturo re|illlilike siiivenije. sodišč nekako ni zi&l« odločilna v življenju držnve. pravnikov pa doslej med arhivisti ni bilo vehko predvsem ne toliko, da bi imeli kakšno odloedn^jso bcscdo.:i Vendar je predvsem ddo kazenskih sodišč in tožilstev v vsakem času in v vsak omžh zelo pomembno. Kazensko sodstvo je namreč izvajalec kazenskega prava, kj kar naj močneje posega v življenje ljudi in ga usmerja. Zakaj? Pravo je ena izmed tvorb ljudskega duha in sicer lista, ki je p'od težnje ljudi za redom v medsebojnih odnosih. Pravo je poleg morale in ob.eajcv eden poglavitnih usmerjevalcev družbenega živi cnja. Vedenje in ravnanje ljudi je 'ahko z veljavnim pravom neke države skladno, ali pa mu nasprotuje, 'lo drugo vedenje in ravnanje -uenujemo pravne kršitve. Tiste pravne kršitve, ki najmočneje ogrožajo vrednote neke države, so razglašene za kazniva dej;:nja. Kazensko pravo jc zato nekakšno edro vsega prava v neki skupnosti. saj varuic in ohranj i temeljne vrcdnotc neke družbe in s tem omogoča njen obstoj. To so v določenem easu in prostorif priznane tnko temeljne vrednote posameznika kol tudi temeljne družbene vrednote Med prve sodijo človekovo življenje, telesna nedotakljivost, svoboščine in pravice, nremožerje i nI varnost Med druge šte-iejo drnžbena ureditev, varnost države in njene najpomembnejše ustanove. Zavarovane vrednote so delno vrednote, skupne večini ljudi, ki neko družbo sestavljajo, delno pa no lo zavarovane koristi tistih, kj unnjo v rc.kah oblast. Kr/enski) pravo v najširšem pomenu obsega: materialno kazensko pravo, ki določa najprej kazniva □cjtmjl nato kazm oziroma druge ukrc pc zoper storilce teh dejanj in še pogoje za uporabo kazenskih ukrepov; kazensko lurinalno ali procesno pravo, ki ureja postonek sodišč in drn gib državnih organov ter pravicc drugih udeležencev v kazenskih zadevah; kazensko izvršilno pravo s pravili za izvršitev kazenskih sankeij in organizacijsko pravo s predpisi o oblikovanju ter sestavi organov za odkrvanje in kazenski pregon kaznivh dejanj ter sodišč. Kazensko materialno pnivo so predvsem zapovedi in prepovedi, ki so vzct< iz obstoječe morale m običajev neke druž be prav tako p.i lud določeni pravni predpisi, ki so nastali zgolj z namenom zaščit.ti korist, nosilcev oblasu v državi oziroma zasledovali politične LiljJjj Značilnost teh pravnih pravil jc, da poleg zapovedi oziroma prepovedi vsebujejo tudi zagroženo pravno posledico ali sankeuo za kršitelje o/.iroina storilce kaznivih dejanj. Te pravne posledLc so pral vsem v odvzemu ali omejitvi določenih prnvic, kol prostosti, premoženja, telesne ncdotakJjivosli. i^iknjni nt;ivni /p ulnv in ar, akailcniik. pmft'snr tir. Vi1 lan, ki jc veliko svoje iltilu vtniil v r:i/vui ihivislte in urili-vnv. (e veikr;ii pripowlovjil o neiiioi-i na leni |nxlr>>čju. Vet n tem tloris Rirbn, I H.jem prava. 1'ravn, vestnik 1/1921, sir. iî. H2__Članki in ra/.prave_ARHIVI XXII 1999 Dol/nosi kazcnskili sodišč je, nekoliko poenostavljeno opravljali kaznovalno pravico države. Kazenski postopek začuc teci, ko sc pojavi utemeljen sum, daje Hlo storjeno kazni./o dejr,-nje - kršilev kazenskega prava. Med postopkom je treba ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje tudi v rcsmci storjeno, določili slonica m ga knzno-vati. Kazensko .sodstvo je del sodstva, kalerega sestavo. prr.tojnost in način opravljanja ijcgovc dejavnosti nekoliko določa že uslava, kjer so navadno podana osnovna načela o izvajanm sodne oblasti nasploh, predvsem pa zakon o kazenskem postopku, zakoni z. določbami o ustroju, pristojrosu in načinu delovanja drža v n. h organov, ki nastopajo v kazenskem postopku ter meddržavnih pogodbah. Seveda so zakoni le del kazenskega prava. Pravo vrednost dobijo zakoni šele z uporabo, kar še posebej velja za kazensko pravo, ki je le kup mrtvih določil, kup mrtvih znpo^edi, prepovedi iil groženj, dokler ga sodni organ nc spravijo v živlienje.10 Zakonodaia s sodno prakso, delom državnih 1 ožil.sle v, organov pravosodne uprave ir. drugih organov, ki posredno ali neposredno sodelujejo v kazenskem postopku, nam šele skupi.j dajejo popolno podobe1. kazenskega prava, K-.ižcjo, kaj oc[ tistega, kar so določali zakoni, sc je v rcsnici izvajalo, kateri od institutov, ki so jih novi zakoni vpeljali., so tudi v rcsniei delovali, m kako uspešno so opravljali svojo nalogo. Š clc to skupaj tlajc pravilno sliko kulturne stopnje neke družbe. Kazenski spisi imajo torej neprecenljivo vicdnost. Odsev družbenih razmer in politike države pa jc zelo dobro viden tudi v dejanjih, ki kazensko zakonodajo kršijo Kazenski spi^i nam kažcio tudi življenje samo, ko nam odkrivajo, s kakšnimi kaznivimi dcfnnji se jc sodstvo srečevalo in ukvarjalo. Ob prebiranju le leh se pred nami kol na odru zvrstijo človeške tragedije, drn/bene drame. Zaslišanja prie in obtožcnccv nam lahko razodenejo mar; ik;ij. Kažejo nam neko družbo z. njene temne strani, odstirajo nari področja, ki nam jih navadno zgodovinska dela ne podajajo. Opozarjajo na življenje "malih" ljudi, tir na nepravičnost ter nepoštenost "velik.lt". Seznanjajo nas s položajem ljudi, predvsem z, njihovimi socialnimi težavam in moralnim stanjem. Kažejo lut i na pciiličnc nasprotnike, na delovanje skupin, ki se ne strinjajo z, obstoječo družbeno ureditvijo in razgaljajo njene napake, pomanjkljivosti, knvičnosti,1' Kazensko pravo na cm strani družbo oblikuje, po diugi strani pa jo izraža V njen: odseva njena kulturna raven. Metod Dol ene je zapisal: "Tako bi pravno življenje človeškega rodu, osobito pa vsakega naroda smeli na/.ivati kristalizacijo so- Gfcrj Uu:,an Ujeninrknv, I'.silmliiik'i imune nal u naicni novimi krivični«» Aikunu, Mjcsetnik LV/1929, sir. 401. Primerjaj, Frcii P SJiHti Jane G,irry, Trial and "mir. New Ynik Oxlnrd B«, Mr. Vtl Xt. eialnc kulture poedinib dob "lz Prav zato predstavlja področje kazenskega sodstva tako nepo grcšijivi del arhiva Prehojena pol kazenskega prava jc tako kol razvojna pol človeštva po T na nazadovanj, padec v it! stranpot i. Kljub temu je mogoče opazili piu navzgor k vse večjemu spoštovanju človeka, večji pravičnosti in nenasilju. To sc kaže predvsem v pojmovanju kaznivega dcj;