SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 3. MAY (MAJA) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 15.
Sredstva in oblike delavskega boja.
Še danes je mnogo ljudi, ki pravijo, da je postalo vse mirno, da so časi revolucij minuli. Pri tem pa smo v zadnjem času v Perziji, na Turškem, na Portugalskem in Kitajskem doživeli globoko segajoče izpremembe. V 50 letih, odkar datira intenzivnejše dfelavsko gibanje, so se razmere popolnoma izpremenile; pred tem časom je obstojalo še francosko cesarstvo in Nemčija še ni bila politično edina. Čisto samo po sebi umevno je, da so izpremembe na političnem polju močno učinkovale tudi na delavsko gibanje. Ker stojimo na tleh razvoja, bi bilo napačno, če bi delavsko gibanje apozovali ločeno od političnih pojavov. Marx nam je že v naprej orisal kapitalistični razvoj.Pokazal nam je vzrok naraščajoče bede na drugi strani.
Pa pravijo nekateri: Kar je dejal Marx, prazaprav ni resnično. Za dokaz navajajo, da se je način delavskega življenje zboljšal. Res je, da danes ne velja več vse, kar je Marx učil, toda v povsem drugačnem smislu, kakor mislijo oni ljudje! Velikanski razvoj kapitalizma se je izvršil še vse drugače, kakor ga je bil napovedal Marx. Res je nekaj delavcev, ki jim gre danes boljše, ki prejemajo večjo mezdo, ampak le po denarnem znesku ki ga dobivajo ža svoje delo. Danes so potrebe proletariata čisto drugačne nego pred 50 leti, ker gre za to, da dokažemo, da pojé delavec danes kilogram kruha več nego prej in da zaradi tega vpijejo “hozan-na”!? gre temveč za to, da ima danes delavstvo potrebe vseh vi'M, ki jih ne more / auevoijiti. Tako se poraja v delavcih čuvstvo bede in pomanjkanja, med tem ko žive posedujoči, v izobilju in razkošju.
Pri mogočnih bojih, ki so se v zadnjem času odigrali na Angleškem, smo videli, da sta se vlada in buržvazija zarotili proti delavcem. Videli smo na Angleškem tudi, da je bil ondi dolgo časa v visokem čislu nauk o socialnem miru in so voditelji strokovnih organizacij stali v meščanskem taboru. Profesor Schulz-Gävernitz je celo dejal, da na Angleškem sploh ni razrednih nasprotij. Tudi na en del nemškega delavstva je to vplivalo. Reklo se je, da ni treba pri vsaki priliki siliti z ostrimi sredstvi razrednega boja v ospredje. Sedaj pa naenkrat vel-ka stavka, ki jo je vodilo milion delavcev nad mesec dni. Pridobitno življenje cele dežele, parobro-darstvo in promet, vse to je pod temi 'razmerami občutno trpelo. In vlada se je čutila primorana, da je predložila zakonsko predlogo o minimalni mezdi.
To je bilo nekaj čisto novega. Ko je na Angleškem vlada predložila zakon, no katérem bi se smelo delati samo deset ur na dan, je bila vsa buržvazija po koncu. In sedaj pride država pod utisom delavskih krogov in zaseže tako globoko v gospodarske razmere. To je važno, pa še važnejše je dejstvo, da je delavstvo pod vodstvom vse prej nego radikalnega Mac Donalda, glasovalo proti vladi, pri zakonu, ki je naperjen proti podjetnikom. To kaže, da ves razvoj iazredna nasprotja po-ostruje in proletarce prej ali slej zmerom sili k temu spoznanju.
Ostro naglašanje razrednih nasprotij izhaja že iz socialno-demo-kratičnega programa. Če se vprašamo, n. pr. kaj vzdržuje socialni demokraciji na Nemškem tiste štiri milione glasov, potem moramo reči, da imamo — pri vsej veliki važnosti najbližjih vprašanj — navdušenost, s katero slede mase za nami, zhvaliti izključno misli na naš končni cilj, na preobrat obstoječega družabnega reda. To nas združmje kakor železen obroč, to je pa tudi tisto, kar nas najbolj loči od meščanskih strank. Ni naša krivda, da razredna nasprotja obstoje. Kar služi razvoju naše moči, to omejuje istočasno moč buržvazije, zato se ne smemo slepiti nad tem, da mora razredno nasprotje trajno narekovati naše stališče. Ne samo v političnem, tudi v strokovnem in zadružnem boju prav vso buržvazijo proti sebi
in pri zadružnih organizacijah vidimo, da se vkljub vsej nevtralnosti postavodajalci in meščanstvo obračajo proti njim. Revizionizem v socialni demokraciji se trudi, da bi se postavil kar najbolj na stališče sedanjosti in sodeloval z meščanskimi strankami. Revizionizem podcenjuje nasprotja, ki obstojajo v današnji družbi.
Eno najinteresantnejših dejstev političnega razvoja je, da so, čim močn'ejši postajamo, tem težavnejši naši uspehi. Napredovanje proletariata nikakor ne spremlja oslabljenje buržvazije. Kar mora z eno roko dajati proletariatu, to mu jemlje z drugo roko dvojno nazaj. Podjetniške zveze, karteli itd. so ji sredstva v ta namen. Da prešinemo delavstvo s spoznanjem gospodarskih razmer, da mu pojasnjujemo, da mora vse sile združevati v boju proti meščanstvu, to je prava proletarska politika. Toda tembolj moramo tudi delovati nato, da povzdignemo gospodarski položaj delavskega razreda, Ravno Karol Marx je povzdigo delavskega razreda s pomočjo strokovnih organizacij izredno visoko cenil. Razmerje med strokovno organizacijo in politiko je veliko tesnejše, nego si marsikdo misli. Mi si danes delavskega gibanja splo ne moremo predstavljati brez strokovnih organizacij ! Strokovno gibanje je gibanje, ki ima s političnim gibanjem isti cilj. Ampak strokovno gibanje vkljub vsemutemu je gibanje sedanjosti, ker v soc. družbi ne bo ne izkoriščevalcev ne izkoriščevanih. Zato mora strok, gibanje imeti svoje posebne bojne metode. Strokovne boje prekinjajo premirja in mirovni sklepi, med tem ko se politični boj završi šele takrat, kadar ho dosežen ¿oiica: vUaj. o lc.i razmerah si moramo biti na jasnem, potem je neizogibno, kakor je ne-obhodno vzajemno delo za končni cilj.
Ameriške vesti.
* Intervencija v Meksiki? Vsled tajne odredbe v Washingtonu dobili sta torpedovki Preble in Perry povelje odriniti na jug proti meksikanskim obalom. Obenem je transportni parnik Buford odrinil proti zapadnemu obrežju Meksike z namenom, da vkrca ameriške begune, ki so morali vsled vedno bolj naraščajočega nemira in bojev zapustiti svoja bivališča. Razmerje med Meksiko in Zedinjenimi državami je vedno bolj napeto, kolikor se diplomatičnih vezi tiče kakor prikazuje dnevno časopisje. V torek je meksikanska. vlada zaplenila 30 pušk v Mexico City, ki jih je poslala naša vlada tamkaj nahajajočim se Američanom za slučaj napada, da se za-morejo braniti. Ta dogodek je silno razburil vladne kroge v Washingtonu.
* Vladna preiskava o potopu parnika “Titanic”, ktera se vrši že drugi teden v Washingtonu, odkriva dan za dnevom vedno več smradu, brutalnosti in sramote, s ktero se je ovekovečil zločinski kapitalistični sistem, ki je v imenu boga profita pognal 1500 ljudi na morsko dno. F. O. Evans, jeden izmed rešenih mornarjev, je pojasnil pred preiskovalno komisijo, da bi se lahko bilo rešilo veliko več žensk, če bi bili zapo-vedniki moštva postopali z njimi kakor z ljudmi. Evans je povedal, da je bil čoln št. 16 spuščen tri čevlje proč od krova, na kar so ženske in otroci skakali vanj. Vsak skok je pomenil smrtno nevarnost in ena ženska je pri skoku zataknila nogo v kavelj pri veslu in visela je z glavo navzdol dokler je niso potegnili v čoln, Otroke, ki niso mogli skakati, so pa metali v čoln kakor Žaklje z moko, ne glede nato če kterega vržejo mimo čolna v morje.
Parnik Mackay - Beunett, kteri je zadnji teden krožil v okolici potopljenega “Titanica” je pobral 306 trupelj, ki so plavala po vodi. Večino trupelj je nemogoče indetificirati, vsledtega so jih vrgli nazaj v morje; ostale pa popeljejo v Halifax, N. S. Na jed-nem ploščatem ledeniku so našli celo krdelo trupelj — kar spriču-je, da so reveži, ko se je “Tita-
nic” pogreznil, plavali semintja in v obupnem boju za življenje splezali na bližnji ledenik v na-di, da pride kakšna ladija in jih reši. Na ledeniku so potem zmrznili. Našli so baje tudi truplo mi-lionarja J. J. Astorja; v njegovi obleki so našli $2500. — Med po-topljenci, kolikor je do sedaj znano, je tudi en Slovenec Janez Merkun, doma iz Srednje Bele na Gorenjskem.
* Štrajk na “Olympicu”. Parnik “Olympic”, kteri je last iste White Star Line kakor nesrečni “Titanic”, bi imel 24. aprila odpluti iz Southamptona na Angleškem; toda delavci so družbi prekrižali račune. Petdeset kurjačev in delavcev na krovu je izjavilo, da poprej ne gredo na morje dokler ne bo na parniku zadostno število rešilnih čolnov. Dva dni je trpel štrajk. Uradniki družbe so delavce nagovarjali in lepo prosili, da naj gredo na pot, a bilo je zastonj. Knočno je družba preklicala plovitbo “Olympica” in ukazala izkrcati potnike na suho. Strajkujoče kurjače so potem aretirati kot “upornike”. Kar ne morejo storiti zakoni niti vlada, storili so delavci in s tem pokazali svojo moč. Vsa čast vrlim delavcem !
*	Vspeh poštne hranilnice. Iz
poročila vladnega poštnega oddelka za prve tri mesece tekočega leta je razvidno, da je pošiljanje denarja v Evropo zelo nazadovalo, odkar eksistira poštna hranilnica v Zed. državah. Prvih šest mesecev lanskega fiskalnega leta je bilo poslanega denarja v razne evropske države $9.318.085.28, a letos pa $7,653.634.74. To je skoraj dva miliona manj. Inozemski delavci, kteri so poprej pošiljali denar v starodomovinske banke, se zdaj poslužujejo tukajšnjih poštnih hranilnic in to je prav.
*	Žrtev pariških avtomobilnih roparjev. Pred nekaj dnevi je v Parizu zblaznel lastnik slikarske delavnosti Japiot. Nesrečnež si je vtepel v glavo, da je od policije zasledovan avtomobilih ropar Bonnot, ki je pripravljen, da žrtvuje svoje življenje samo za najvišjo ceno. Oborožil se je z orožjem municijo in oskrbel s provian-tom, nato pa je zbežal na streho svoje hiše. Ko se je čez par ur vračal v svoje stanovanje, je srečal dva najemnika .“Nazaj”! je zavpil “jaz sem Bonnot!” Nato je potegnil browning in po vrhu grozil še z lovsko puško, s katero se je bil tudi oborožil. Potem je nesrečnež takoj zopet zbežal na streho. Sostanovalci pa so sklenili in zabarikadirali vrata in okna in seveda vso noč niso zatisnili očesa. Zjutraj pa so poslali po policijo, ki je nesrečnega Japiota po dolgem iskanju našla pod streho, kjer je čepel med dvema kovčeko-ma in bil skoraj popolnoma slečen. Po dolgem trudu se je policistom posrečilo, da so blaznika, ki se je obupno branil, zvezali. “Vaša sreča”, jim je še zaklical, “da ste me ujeli, jutri bi bil umoril ves svet!”
* Osem deset tisoč železniških delavcev in vslužbencev je vsako leto ranjenih in umorjenih. Iz tega sledi, da je vsakih šest minut po dnevu in ponoči en železniški delavec ali vslužbenec ranjen ali umorjen. Zdaj razumemo tudi strašno številko osem deset tisoč. Vzlic temu morjenju na debelo, pa še nismo čitali do danes, da bi kedaj kakega železniškega kralja pozvali pred sodišče, da bi se zagovarjal radi umora.
* V Clevelandu, O., so zaprli nekega 40 let starega James Houstona, ki je bil vodja družbe za ponarejanje čekov. Časniki poročajo, da si je na ta način prisvojil deset tisoč dolarjev in da je bil nekakšen mojster v svoji stroki. — Kapitalisti, ki so izplačali delavcem le petino vrednosti za njih produkte, se vozijo še danes v avtomobilih in policaji na bulevar-dih jih pozdravljajo kot največje poštenjake.
* Meščani v Chieagi vprašujejo drug druzega, čemu plačujejo policijo. Ne mine dan. da ne bi vitezi svedra in dolgih prstov oro-
pali kakega gostilničarja v njegovi gostilni, ali pa pasantu na ulici ne spraznili njegovih žepov. Ako se pa nesrečna žrtev vpre takemu pozdravu s strani roparjev in tatov, ga roparji in tolovaji neusmiljeno pretepo, ali mu pa za spomin s krogljo iz samokresa preluknajo njegovo telo. Samo: po sebi se razume, da meščani niso zadovoljni s policijo, katero plačujejo in jim ne nudi za visoko plačo najmanjšega varstva proti roparjem in tolovajem, či-kaška policija pa razume svoje zabavljajoče špisarje. Za svoj malomaren nastop proti roparjem in tolovajem jih oškodi s tem, da junaško nastopi ob času stavke proti neoboroženim štrajkujo-čim delavcem in delavkam. Ob času štrajka se policija pokaže vselej v vsej svoji gloriji in sili napram neoboroženemu ljudstvu. Zategadelj tudi meščanski špisar-ji, kaj radi odpustijo policiji, ako roparji in tolovaji, ne da bi jih kdo motil, zvršujejo svojo obrt.
Zadnji dan — smrt v imenu zakona.
Ali spada rabelj še v civilizirano družbo?
Minoli teden so poročali časniki, da bo morilec Novakove zakonske dvojice rodom Slovenec iz Cannonsburga, Pa. obešen dne 3 maja. Ko mu je šerif prečital smrtno obsodbo in naznanil dan njegove smrti, se je nesrečnik zgrudil na tla.
Ta kratka časnikarska vest, je v nas obudila spomine na žalostno tragedijo, ki se je odigrala pred meseci v Cannonsburgu, za katero je iskati prave vzroke v razmerah današnje človeške družbe in njenih napravah, zaeno je pa nam predočila,' da se ima v kratkem radi prvega dejanja tragedije zvršiti zadnjo dejanje te tragedije v imenu zakona, reda in mira.
Morilec, ki umori druzega človeka, gotovo ne more računati radi svojega dejanja na simpatije pri druzih ljudeh. Vendar se pa nobenemu človeku, ki je nasprotnik umora v imenu zakona in obsoja vsak umor, ne more očitati, da je sentimentalen. Seveda trdijo zagovorniki smrtne kazni, da človeška družba ravna v samoobrambi, ako umor kaznuje z u-mor^m. In kdo so ti zagovorniki smrtne kazni? Večinoma korum-pirani politiki ali sploh ljudje, ki od najnižjih ljudskih inštink-tov prčakujejo koristi. Vsak v resnici naobražen človek je nasprotnik smrtne kazni, ker ve, da se človeška družba lahko ubrani morilcev, ako jih zapre v ječo. V tem slučaju je morilec ravno tako malo nevaren za človeško družbo, kot divja zver v železnem kurni-ku. Marsikateri zagovornik smrtne kazni navaja, da smrtna kazen krči število umorov. Ta trditev je popolnoma nelogična. Zgodovina nam pripoveduje, da je bilo v srednjem veku zvršenih mnogo več umorov, kot dandanes, da si je v srednjem veku vobče veljalo načelo: zob za zob, oko za oko. Tudi dandanes nam dokazuje statistika, da je največ umorov zvršenih v Zdr. državah, dasi so tukaj v nekaterih državah zelo radodarni s smrtno kaznijo, posebno če gre za siromašnega morilca, ki nima denarja in prijateljev. Ta resnična fakta pa govorijo jasno dovelj, da so tudi taki argumenti kot zagovor za ohranitev smrtne kazni popolnoma brez najmanjše realne podlage.
Da imamo danes smrtno kazen, ne dokazuje nič druzega, da so v nas še živalski nagoni, da stremimo za maščevanjem. “Ne vbijaj!’ se glasi božja zapoved, mi pa vzlic tej zapovedi vbijamo premišljeno in postavnim potom. Morilec zvrši čestokrat svoje dejanje nepremišljeno, napade svojo žrtev hipoma, mejtem ko človeška družba po svojih organih za red in mir natančno prevdari in določi na kakšen način in ob kateri uri bo umorila v imenu zakona morilca.
Dokler imamo smrtno kazen v svojih zakonikih, dotlej ne verjamemo v resnico in. človekoljubje, nismo civilizirani ljudje, temveč navadni barbari, ki morimo
premišljeno izgolj maščevanja.
Sploh pa ni čudo, ako ima v današnji družbi človeško življenje tako malo vrednosti. Skoraj vsaki mesec se lahko prepričamo, da ostanejo bogati morilci nekaznovani, da se jih ne kaznuje niti z enim dnevom zapora. Na tisoče ljudi umorijo vsako leto železnice, na stotine rudarjev vbijejo vsako leto v rudnikih, na stotine in stotine delavcev umorijo vsako leto v plavžih in tvornicah. Vendar pa nismo še do danes čitali, da bi bil kedaj kateri lastnikov železnic, plavžov, tvomic in rudnikov kaznovan le z enim dnem zapora, ker je pomoril delavce zavoljo profita. Ravnotako lahko opazimo, če pride bogatin radi navadnega umora pred sodišče, da so mu na razpolago najboljši advokati in ,da se sodnijs-ka obravnava vleče, dokler ni bogatin oproščen krivde umora, ali kaznovan z nekaj dnevi zapora ali pa spoznan blaznim. Tako enostransko postopanje pa v ljudstvu, sploh pri navadnih ljudeh ne more roditi spoštovanja do človeškega življenja. To je poglavitni vzrok, da navaden, neizobražen človek zelo nizko ceni življenje svojega bližnjega, da se niti ne zaveda dalekosežnosti svojega zločina.
Kdor je proti umoru, mora logično biti tildi proti razmeram v Človeški družbi, ki vstvarjajo morilce. Spremenimo družabne razmere, in izvršili bomo, da bodo umori izginili iz človeške družbe, da človek postane res človek in odloži in vrže od sebe vse, kar je zverskega na njem.
Pa tudi dandanes mora iti človeška družba z dobrim zgledom naprej. V svojih zakonikih mora izbrisati smrtno kazen in tako dokazati, da res ceni človeško življenje za na j višji zaklad na svetu.
Za rabelja, ki na povelje drugih hladnokrvno umori druzega človeka, ne sme in ne more biti prostora v človeški družbi. Dokler bomo mirno gledali, ne da bi protestirali, kako rabelj mirno in hladnokrvno vrže vrvico okoli vratu svoji žrtvi, ali jo posadi na električni stol ali ji celo odseka glavo, dotlej se ne bahajmo s svojo civilizacijo, ker bomo v zgodovini vseeno ostali kot barbari.
Ruska sodba.
Dva meseca je trajala obravnava , pred ruskim senatom proti armenski zvezi ‘Dašnaktsiutiun.’ To je ena izmed onih grozovitih obravnav, v kateri se na najkrutejši način kaznuje ruska revolucija. Obtoženih je bilo 146 ljudi. Sodba se glasi: 4. obtoženci, med njimi en zdravnik, so obsojeni k prisilnemu delu od 4 do 6 let, 26 so jih poslali v pregnanstvo, med temi je en duhovnik,, 21 obtožencev bo zaprtih v trdnjavi od 3 mesecev do 2 let, 1 bo sedel v ječi 3 leta, 94 so jih oprostili.
Armensko stranko ‘ ‘ Dasnakt-siutiun” sovraži ruska vlada brezmejno. Prvič zato, ker je podpirala rusko revolucijo, drugič pa zaradi tega, ker je močno pospe-šala parlamentarni razvoj na Turškem in v Perziji. Med revolucijo so nahujskali carjevi krvniki tartarske množice na Armence in vojaki so vprizorili med Armene naravnost mesarsko klanje. Vse to nečloveško početje so pa končno ovenčali še z neusmiljeno obsodbo stranke “Dašnaktisiutiun”.
V preiskovalnem zaporu so i-meli vsled tega procesa najprej 2000 oseb, od katerih so 800 oseb pridržali več časa in od teh so zopet izločili 159 ljudi, proti katerim so naperili obtožbo. Od teh 159 oseb je presedel eden pet let v preiskovalnem zaporu, 80 po 4 leta, 30 pa po 2 leti, 48 po 1 leto, skupaj torej 433 let preiskovalnega zapora. Nekatere pbtožence so izpustili nekaj mesecev pred Obravnavo proti kavciji, ki je žna-šala 700.000 rubljev. Z dolgim preiskovalnim zaporom so nameravali obtožence napraviti malo-dušne in povečati njih trpljenje. Vzlic temu, da se je pravda vlekla toliko let, je sedaj dokazano, da sloni vsa obtožba na ponarejenih dokumentih. Nekaj zgledov! Dalgodšijev je bil obdolžen,
da je hotel umoriti dva človeka. Obtožnica se sklicuje na izjavo napadenih, ki sta baje izjavila pri zaslišanju, da je Dalgodšijev napadalcu “precej podoben” in sta ga tudi spoznala. Fotografič-ni posnetek protokola je pa razodel, da je bilo v protokolu prvotno napisano “nič podoben” in “nista spoznala”, ter da je tuja roka izpremenila besedici nič in “ne”: V nekem drugem aktu, ki se tiče ravno tega obtoženca, je nekdo naredil iz imena “Dol-gori”, ime “Daljgodšijev”. Našli so tudi ponarejen protokol, kjer je bil poleg pravega podpisa preiskovalnega sodnika Lišina, tudi ponarejen podpis prokuratorja Aleksejevčeva. Gospod Lišin je torej v uradni listini ponaredil ime svojega tovariša, samo da je spravil nedolžnega človega na vešala.	\
Da bi lahko napretil obtožencu J Arakeljianu občutno kazen, je preiskovalni sodnik porabil dokument, ki govori o nekem Arave-ljianu. Izpremenil je le v v k. To je vendar malenkost, kaj ne? Obtoženec bo pa le moral iti na prisilno delo! Davidjauc je bil obsojen na podlagi nekega pisma, ki je imelo datum 14. VTI. 1907. Obtoženca so pa zaprli že 11. VIII. 1907. Kako je mogel torej izvršiti dejanje, h kateremu je dobil poziv tri dni po svoji aretaciji? Ali sodnik si zna pomagati! 14 iz-premeni v 7, in sedaj je vse v redu. Obtoženec Savrijev je imel napisano v svoji knjižici: Muš — 5000 R. To je pomenilo bolnišnici v mestu Muš 5000 rubljev. Muš — 5000 R pa so izpremenili takole: “Erivan Mušegjan — 5000 R. Iz besede ‘Amassija” so naredili “G. Menjaš”, iz besede “Dav” pa “Davtjauc Harkov”, itd. Obtoženec Danieljan je bil obtožen umora. V žepu umorjenega so baje našli pismo, ki se glasi: “Ako bom usmrčen, ni nihče drugi morilec nego Danieljan”. To pismo je bilo podlaga obtožnici. Obtoženec in njegovi prijatelji si na noben način niso znali razjasniti, kako je mogel umorjeni napisati ono pismo. Niso preje mirovali, dokler niso dobili pisem, ki jih je umorjeni pisal svoji ženi. Iz teh pisem so spoznali, da je pisava pisma, na podlagi katerega so dolžili Danieljana umora popolnoma drugačna, kakor v pismih ženi. Pismo iz umorjenega žepa je bilo torej ponarejeno in podtaknjeno.
Sodni dvor sam, ki je bil drugače popolnoma pod vplivom vlade, je priznal, da je več kot 70 aktov ponarejenih, katere je potem tudi izločil. Koliko je pa bilo ponaredb, ki se niso priznale? Obravnava, pri kateri je bila javnost izključena, se je namreč tako vodila, da je bilo zagovornikom nemogoče prodreti s svojimi predlogi. Koliko ponaredb se sploh ni moglo dognati pri tem obsežnem procesu. Ponarejanje je bilo lažje, kakor razkrivanje ponaredb. Zagovorniki niso imeli niti toliko časa, niti tolko denarja, kakor carjevi uradniki, ki so uporabljali vsa sredstva, da so zavezali gordijski vozel obtožnice. Obtožnica obsega 400 tiskanih pol, vsaka pola z dvema kolonama. Akti obsegajo 135 zvezkov s 44.000 polami. Ravno ta velikanski obseg procesa je dajal pona-rejalcem drzen pogum. Še celo u-radna poročila politične žandar-merije so potvarjali. Obtoženec Hašak, katerega je označila žan-darmerija za “glavnega teoretika” stranke, je nastopil v obtožnici kot “glavni terorist”. Organizacije, ki niso nikdar in nikjer živele, so kar na lepem iznašli. Tako n. pr. je porodila fantazija sodnikov “poizvedovalni biro”, potem neko skrivnostno “grozilno komisijo”, katere načelnik je bil, seveda po obtožnici, armenski pesnik Aharoniauc. Carjeva vlada je v tem procesu delovala s pomočjo goljufov iz poklica, rojenih zločincev, samo da je spredla tem strahovitejše laži. Goljufe in zločince je seveda car odlikoval.
Pogumni možje, navdušeni voditelji ljudstva, misleci in pesniki so bili v tem procesu obsojeni, kakor se sodjo največji zločinci. Žrtve carjeve vlade padajo ne-maščevane pred vsem civiliziranim svetom!
«
tega tako ne pre-naredimo”.
Med ljudstvom premnogokrat prevaranim in izdanim, nahajamo prav cesto hladne osebe, ki popolnoma trpno pogledujejo na vsako delo, pa bodi to kulturno, politično ali strokovno. Ako pa jim kdo dokazuje potrebo javnega delovanja, dobi za odgovor: “Tudi ti tega ne boš prenaredil”. Ves družabni boj pa zavrača to trditev. Pred sto in sto leti je bil ubožec odvisen s svojim življenjem in imetjem od dobre volje posameznikov. Mogli so ga zapreti ali pa prodati v suženjstvo, oženiti ali pa omožiti, pretepsti ali pa ubiti.
Suženjstvo se je vsled napredka dobe in vsled naporov modrej-ših ljudi spremenilo v podložništ-vo. Neomejeno brezpravje se je umaknilo omejenemu. Korak za korakom je šlo naprej ter dobivalo drugo, mirnejšo podobo. Od suženjske dobe se je prešlo v tlačanstvo, iz tlačanstva v današnje gospodarstvo ... In kdo je to provzročil?! Oni, ki so drvili neprestano naprej, ne boječi se groženj, žaljenj in preganjanja. Njihova kri in njihove misli so tvorile gnojilo zemlji, iz katere rastejo sedaj državljanske svobode. Brez tega bi mi ne imeli ustavnih pravic, tiskovnih in zboroval-nih svobod, natančno določenega delavskega časa, bolniškega zavarovanja in drugih reform, katere sicer še približno ne zadoščajo, ali katere ne morejo, kakor premnoge druge, izpolniti. Zato pa starejši so- prenarejali, prenarejali, prenarejajmo tudi mi.
Le v zdravem gibanju, premi-šljanju in delu je blagor nas in vseh prihodnjih.
Koliko nas stane predsednik? Gospod Hitchoock iz Nebraske je to izračunil in sestavil naslednji račun:
Plača ................... $75.000
Potovanje ................ 25.000
Bela hiša................ 35 000
Bela hiša (posebej.......	15.000
Bela hiša (kurjava) ....	6.000
Bela hiša (razsvetljava) 1.000
Hlevi .................... 35.000
Policija ................. 22.000
Policija (tajna) ...’...... 3.500
“Drugi” izdatki .......... 25.000
Sluge in delavci.......... 69.000
Popravljanje ............. 15.000
Cvetličnjaki .............. 9.000
Popravljanje .............. 3.000
$339.500
V tem računu niso vračunjene ladije, ki ga vozijo na državne troške na oddih. Izrečemo lahko, da najvišji sluga ameriškega ljudstva stane približno $1.000 na dan.
Koliko si delavec prihrani z $12 tedenske plače, kateri ima ženi in kopo otrok? Tukaj je tedenski račun:
rent ..................... $3.00
kruh ...................... l.?5
krompir ..................... 75
meso (dvakrat v tednu) ..	30
grocerija .........•...... 2.00
premog ...................... 80
vožnja s karo ............... 70
razsvetljava (plin) ......... 15
mleko ....................... 35
razne druge potrebščine ..	2.70
Skupaj .......... $12.00
Tedenska plača ... $12.00 Ostane — 00.00
In kje je še obleka? Kje so druge prepotrebne stvari? Zdaj pa pride kakšne vsegasit bogati postopač in pravi, da vsak delavec si lab ko nekaj prihrani, če je le pošten in da ni pijanec? Seveda — ko bi mu kdo dal luknjo zastonj, kjer bi prespal, in ako bi ženi in otrokom vtaknil zamaške nekam in potem živel ob “svetopisemski mani”.
* Premalo samostanov. Da
odpomore velikemu pomanka samostanov na Tirolskem. : bodo sezidale uršulinke iz Sch za velikanski samostan, ki bo ljal tri in pol milijone kron! ] prej se bodo zgradile stavbe en miljon, ostale kronce pora pozneje. To se pač pravi zap Ijati denar!
GLASILO
SloveiMe Narodne FodDorne Jedrne
Izhaja tadauka.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ur&dniétvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Ul.
Velja za vse lete $1.06.
o R o A N
SL0VËNIG NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE :
2821 SOUTH 40th AVE-,
CMcac", ni.
Subscription, $1.00 per year.
t TRAPES	i> SI
treba tudi denar — podpore dajati le v svrhe, ki so v soglasju s pravili. Priporočam elanom, da pazno prečitajo tudi točko, kjer pravi, da se za spolne bolezni podpora ne izplačuje. Pridite vedno na sejo in izrazite svoje mnenje vedno tamkaj, ne pa modrovati ob sodčku ječmenovca, na seji pa igrati ulogo mutca.
Naznanim tem potom vsem članom, da sem odstopil od tajništva in sicer iz razlogov, ker nisem mogel poleg pravil ustreči vsem članom, kakor se je od mene zahtevalo, da bi. Moje geslo je vedno: ravnajte se po pravilih, katere so zato tu, da se izvršujejo.
Tajniško mesto je prevzel brat Pavel Tasoto, njemu naj se v bodoče izroča vse v društvo spadajoče stvari. Ostajam pa še v odboru kot blagajnik in bom skrbel, da opravljam svoj posel kakor zahtevajo pravila. V blagajni je denarja celih $5.00.
Z bratskim pozdravom,
A. J. Marolt, blag. dr. št. 97.
DOPISI.
Bessemer, Pa.
Iz stare pesmi nam so znani verzi: “Prišla pomlad bo v deželo”. In res, pomlad že prihaja. Narava se zbuja in tiči že poskušajo svoje pesmi. Narava torej že praznuje svoje vstajenje. Tudi za nas delaAme bi bilo čas, da praznujemo spomlad v našem smislu, da bi nam prinesla veselja, solnca in zadoščenja. Pa kakor izgleda, smo še precej daleč od tega. Pač bo prišlo kmalu solnce, ki bo pripekalo in nam težilo položaj pri delu. — Tako je usojeno delavstvu, ki ustvarja vse bogatstvo na zemlji-
Pomladanska gorkota pri nas je že tudi zelo uplivala na možgane nekega fantalina, ki sliši na ime J. G., ki je v nogo ustrelil našega brata B. S. od društva Krim. To se je zgodilo dne 20. aprila po polnoči. Obstreljeni brat se sedaj nahaja v bolnici v Newcastle, kjer izjavljajo zdravniki, da je njegov položaj zelo opasen. V nogi — v kolenu — ima namreč nad sto zajčjakov. Korajžni strelec J. G. jo je takoj nekam pobral brez sledu, ker je v strahu radi zapora.
To je bilo zares nekaj strašnega tisto noč, ko so se nekdanji “sol-datje” merili s svojo korajžo. Ljudje pravijo, da je letelo kamenje, opeka, blato, svetili’ so se v rokah korenjakov noži, slišale so se kletve — prav tako kakor v Tripolita-niji, in konečno se je zvrnil brat B. S. zadet od zajčjakov na zem ijo.
Do tega žalostnega zaključka je prišlo vsled daljše mržnje, ki sta jo gojila dotičnika med seboj men da že dalj časa. Ena najgrših lastnosti, ki sta jih imela oba, je bila ta, da sta se kaj rada ponašala da sta služila cesrja. Izobrazba, ki sta jo dobila tam, je pokazala svoj učinek. Sramota! —
Delavske razmere — to se pravi glede dela — še niso tako slabe. Dela se vsak dan po deset ur, kar se dobi mastno plačo $1.50. Koliko je to za človeka, ki ima družino ob teh visokih cenah ži-vilim, je lahko preračuniti. Res je sicer, da zaslužijo tisti, ki dela jo pod pogodbami malo več, je pa delo tako naporno, da bi ga človek niti živali ne privoščil. Da se zasluži po 3 dolarje na dan, je treba premetati okrog tisoč centov na dan. Kompanija že tako izračuni, da ji nese, zakar se jim je mogoče potem zabavati po luksur joznih zabaviščih.
Kaj pa Ti delavec, kje se pa Ti zabavaš? — Odgovor je lahek. Naše veselje je pri piku in lopati, svedru in drogu, kjer se iz sivega kamna kujejo cekini, ki gredo v malho naših “dobrotnikov”. Kar kompanija ne zmore z oderušt-vom, temu pripomorejo še razni prodajalci z jestvinami, obleko itd. Cene živilom gredo rapidno navzgor. Celo grenki ječmenček se je podražil. Preje je bil sodček $1.00, sedaj pa $1.20. Gotovo tudi ti kramarji vedo, da se dela sedaj s polno paro in da je sedaj čas zagrabiti. Delavca pač vsak izžema, kdor ga le more, delavstvo pa je vzlic temu še zelo zanikerno in se neče zanimati za svoje interese, za svoje pravice.
V društvenem življenju napredujemo lepo. Društvo “Krim”, štev. 97 se lepo razvija in kadar je potreba tudi odbije slučajne napade. Društvo šteje nad 80 dobrih članov in še več bi jih lahko štelo, če bi se člani malo bolj zanimali za pravila, ki so bila tiskana izključno za to društvo. Lahko rečem, da od vseh članov pozna komaj 20 ta pravila. Čitatje torej pravila, da boste vedeli kako se nam je ravnati. Kdor čita pravila, bo tudi vedno dobil svoje — kar mu gre. Pomisliti moramo vendar, da denar, ki ga ima jednota, je denar vseh delavcev — trpinov in ne kompanijski. Vsled tega je pa
sedaj nad 8 tisoč članov in članic, in po 10 c od člana bi zneslo na leto ‘okrog 9.600 dolarjev. V dobi treh let bi imeli torej lahko že okrog 28.000 dolarjev rezervnega fonda. To svoto mislim, bi vsak lahko pogrešal, glavnica bi pa rastla vseeno dovolj hitro.
Mnenja sem tudi, da bi ostal list “Glasilo” tudi v naprej kot tednik. Sem pa zato, da jednota dobi svoj lastni dom in tudi tiskarno, ki bi prinašala jednoti dobiček. Tudi zato sem, da bi se vse napredne jednote združile, seveda le tedaj, če se ima res kaj združiti. To bi bilo treba seveda preje iznajti, kajti člani naše jednote so zajedno tudi člani drugih — pozneje ustanovljenih jednot. Koliko je taeih, ki ne spadajo k eni ali drugi od teh, je treba iznajti, predno je mogoče govoriti o združenju, drugače stvar nima pomena.
Pozdrav na vse člane in članice S N P J!
John Hribar.
Chisholm, Minn.
Vsem članom društva “Slov. Rudar”, štev. 110 naznanjam, da se vrši prihodnja seja 12. maja, namesto 5. maja, ker se bo prvo nedeljo v maju tu praznoval mednarodni praznik vsega delavstva — prvi majnik.
Bratje, vzdramimo se tudi mi. Protestirajmo proti sedanjemu kapitalističnemu sistemu, ki tudi nam ne prizanaša revnim — rudarjem, kteri smo izpostavljeni vedni nevarnosti za svoj vsakdanji kruh. Zavedajmo se, da smo delavci, ne pa mrtvi stroj, da bi se brez našega dela svet porušil Bratje, vsi slovenski delavci na piano na ta dan, v vrste zavednega proletarijata drugih narodov Kakor se prebuja narava iz dolgega zimskega spanja, prebuja naj bo tudi naša in upoštevajmo naš edini praznik 1. maj.
Vse drugo uredijo slovenski so drugi v sporazumu z drugimi na rodi. Želja moja je pa tudi, da bi prihodnji 1. maj v letu 1913 praznovali, ne da bi nam bilo tre ba prelagati sejo in da bi se slavil isti dan. Vsem članom in članicam S N P J pa kličem pozdrav!
Jos. Qrobnich, tajnik.
Imperial, Pa.
Delavske razmere so se pri nas obrnile malo na boljše, ker so nam premogarski baroni v smislu naših zahtev dovolili 5.26% povišanja na mezdi pri toni pre moga kot pri drugem delu, dasi še ni podpisana pogodba za naš — to je peti okraj. Mogotci so obljubili, da v najkrajšem času sestavijo plačilno lestvico v spo razumu z našimi zastopniki. Ako bodo kapitalisti požrli svojo be sedo, bo pa zopet štrajk.
Tega zavlačevanja so krivi ne kateri omahljivi delavski vodite lji. ki bi radi sedeli na dveh sto leh. Mogoče ni več daleč doba, ko v vodstvu za take omahljivce ne bo prostora.
Delamo vsaki dan. Tudi delo se lahko dobi, zaslužek se pa uravnava po prostoru. V rovu je tudi precej vode.
Naše društvo “Prostost”, štev 106 S N P J je na zadnji seji zni žal o pristopnino za dobo treh me secev od $4.50 na tri dolarje in pol. Zdaj imajo vsi tukajšnji ro jaki, ki še niso člani naše jednote najugodnejšo priliko, da pristopi jo k našemu društvu in naši jed noti, ki je po svojih načelih svobodomiselna in nudi z ozirom na zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode in smrti največje ugodnosti proti majhnemu mesečnemu prispevku.
Naše društvo je naročilo za štiri dolarje 'slavnostne majniške izdaje “Proletarca”, da ga razdeli brezplačno med tukajšne rojake.	*
Iskren pozdrav vsem bratom in sestram naše jednote! Udeležite se razprave za zboljšanje jednoti-nih naprav, pri tem pa ne zabite, da v združenju je moč!
Louis Capuder,
predsednik štev. 106.
ena ali druga in kako teško in žalostno je, če žena ali dekle nima v redu stvari pri društvu. Tak slučaj je bil pri sestri Keržičnik, ki jo je dohitela nesreča, da jo je povozila kara. Kako teško bi bilo zanjo, ako bi ne spadala v nobeno društvo in bi ne imela stvari v redu. Sedaj vsaj jednota skrbi da dobi podporo in ji stem lajša skrbi poleg onih bolečin, ki jih mora poškodbi itak prenesti. Zato pa sestre, zanimajte, se za svoje društvo. Pridobite mu pa tudi novih članic, da bo društvo večje in jačje.
Pozdrav na vse sestre in brate S. N. P. J.
Mary Kočevar, blag.
Naznanila in vabila.
Waukegan, 111.
Naznanjam vsem članom društva “Sloga”, štev. 14 S N P J, da je nujno potrebno, da se vsi člani udeleže prihodnje seje dne 5. maja ob dveh popoldne v dvorani g. John Stražišarja, 611 Market St. Med drugimi važnimi točkami je tudi volitev novega društvenega tajnika na dnevnem redu. član ki ni naročnik “Proletarca’’..dobi na tej seji en iztis majniške izdaje.
Na svidenje dne petega maja na seji v dvorani g. John Straži-
sarja
John Gantar, tajnik.
Ambridge, Pa.
Društvo “Naš Dom”, štev. 33 S N P J je na zadnji redni seji za ključilo, da se v bodoče vspreje ma članice z znižano vstopnino — $3.50 toliko časa, da jih bode za dostno število za ustanovo svoje ga društva. Vsem damam, veščim kakega slovanskega jezika, se se daj nudi ugodna prilika, da labko pristopijo z malim zneskom $3.50 k našemu društvu, oziroma k je dnoti, pri kateri so člani in člani ce sigurno zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti.
Vse člane našega društva pa O' pominjam, da se bolj polnoštevil no udeležujejo društvenih sej sploh sedaj, ko se bliža konvenci ja, da tudi mi ukrenemo kaj ko ristnega za rezervni fond, za ka terga je jako potrebno. Torej daj mo tudi mi naša mnenja v jav nost.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
Val. Repovsh. tajnik.
Razprava • rezervnem fondu.1
Johnstown, Pa.
Članke o rezervnem fondu či-tam pazljivo. Eni so vpoštevanje vredni, drugi zopet ne. Seveda, vsak ima pravico izraziti Svoje mnenje, kakor misli, da bi bilo najbolj prav za vse. Naj izprego-vorim tudi jaz moje mnenje. Društvo v Aurori priporoča za ta fond 25 c posebnih doneskov na mesec. Jaz sem mnenja, da bi bilo to previsoka svota in bi najbrž izgubili — če bi postala ta točka pravilo — nekaj članov. Ljudje se nič kaj radi ne sprijaznijo z visokimi prispevki, tudi če gredo v dobre namene. Moj predlog bi bil, naj bi se za ta fond prispevalo po 10 centov na mesec. Jednota ima
NAZNANILO.
Članicam društva Moška Jed nakopravnost št. 119 S. N. P. J. ki se niso vdeležile seje, ki se je vršila dne 14. aprila naznanjam da se vrše društvene seje v na prej v dvorani brata John Stra žišarja, 611 Market Street. Opo zarja se tudi sestre, da se udele žujejo sej. Naše društvo bi lahko bolje napredovalo, ako bi se sestre malo bolj zanimale za seje Naša želja mora biti, da bo društvo ob svoji triletnici štelo vsaj 100 članic. Glejmo torej sestre, da se to vresniči.
Naprej za napredek in procvit S. N. P. J.
Annie Mahnič, tajnica
Naznanilo članom in članicam društva “Delavec”, štev. 8. v So. Chicagi:
Na redni mesečni seji dne 7. aprila se je sklenilo,' da se ob priliki veselice pevskega društva Slovan” v So. Chicagi, ki se vrši dne 4. maja ob 7. uri zvečer v dvorani g. Medoša, na 95 cesti in Ewing Ave., udeležimo veselice korporativno.
Ker se je do zdaj omenjeni pevski zbor udeležil vseh naših veselic, in na ta način pomagal nam gmotno in moralno, nas vseh veže dolžnost, da se te veselice vde-ležimo v na j več jem številu.
Kdor se ne udeleži veselice brez zadostnega vzroka, zapade odmerjeni kazni za 25 c.
Dalje se je zaključilo, da se ima vsak član ali članica vdeležiti izmed treh sej, vsaj ene, sicer se su-spenduje od bolniške podpore, kakor govore pravila, stran 12 in 23. — Naj se torej fo vpošteva, da ne bo pozneje nepotrebnih razočaranj, ali neumestnih protestov.
R. W. Lustig, tajnik.
&»' Alkoholizem in zločin-
društvo “Dobrodošli”, štev. 79.	SIVO.
v Cie Elum, Wash., je darovalo iz društvene blagajne $5.00; bratje društva “Slovenija”, štev. 41, v Ir in, Pa., so darovali $5.50; društvo “Dobri Bratje”, štev. 88 v Moon Run, Pa. je darovalo iz društvene blagajne $1.50 in med brati nabralo $3.50. Skupaj $5.00.
Društvo “Gorenje”, štev. 20. Heaton, New Mex., zbralo med brati $6.25 in sicer po 25 c.: Er. Grošelj, Val. Demšar, Val. Marinšek,
Flor. Kenda, Rud. Lajlar, Ant.
Mihelič, John Klavora, Ant. Gantar, Pr. Lajlar, John Šuštar, Ant.
Naglič, Mat. Cotič, Št. Gasparič,
Mike Andlar, Tom. Mataičič; po $1.00: John Černuta; po 50 c.:
Pr. Alič, And. Jagič, Pr. Černuta.
Iz Nothinghama, Ohio, sem prejel $1.25, kdo je daroval, ni bilo omenjeno pri pošiljatvi. Društvo
Naznanilo.
Oddaljenim članom društva “Bratstvo”, štev. 4. v Neff, Ohio, se naznanja, naj vsak prej ko mogoče vzame prestopni list, kakor zahtevajo pravila. Društev naše jednote je danes še po vseh naselbinah, zato je pa najbolje, da se vzame prestopni list k društvu, kjer se je član ustavil. Bratje, ne prezrite tega, ker bo le vam v korist, če slučajno kteri zboli po preteku enega meseca. Znano mora biti vsem, da kdor tega ne stori in nima potnega lista, zgubi vso pravico do bolniške podpore. V takem slučaju naj vsak brat pripiše krivdo samemu sebi. Pozor torej!
Pozdrav članom in članicam, John Mauri, tajnik.
Oglesby, 111.
Na zadnji redni seji društva “Vrtnica”, štev. 155 S N P J v Oglesby, 111., se je sklenilo, da ktera članica ne obišče vsaj eno izmed treh sej se je kaznuje za 25e, katera svota gre v društveno blagajno. Sestre! Udeležujte se bolj redno mesečnih sej, da ne bo potem nepotrebnega govorjenja kikanja in pisarenja.
Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne. Upoštevajte to, saj je v korist vseh!
Sestrski pozdrav!
Magdalena Skoporc, thjnica.
‘Edinost”, štev. 23. v Darragh, Pa., je darovalo iz društvene bla gajne $3.00; bratje posebej zbrali od istega društva po 25 c. sledeči: Math Kitz, M. Brunett, V. Hutter, Lud. Prašnikar, Jos. Novak, John Mauser, Aloiš Lipov-nik, Val. Nerad, Pr. Bevk; Jos. Železnik 30 c.
Društveni tajnik štev. 5. S. S. P. Z. je nabral na seji po 25 c od sledečih članov:	John Gazvoda,
Ig.	Omerza, Jos. Hauptman, John Dellablanka, John Metelko, Jak Godec, Val. Peklar, Ant. Kotar, Fr. Ser jun, Pav. Serjun; po 20 c so dali John Kokalj; 15 c: John Podgornik; 10 e: Math Dolinšek. Stotera zahvala vsem darovalcem !
K.	Dergan.
Vabilo.
Društvo “Studenček”, štev. 105 S N P J je sklenilo na svoji redni mesečni seji, da priredi dne 11 maja t. 1. veliko veselico, ki se vr ši v dvorani gosp. Nik. Bradaša. na 625 W. Washington St.
Na to veselico se najuljudneje vabi bratsko društvo “France Prešeren”, štev. 34., kakor tudi vsa sosedna društva in posamezne rojake in rojakinje.
Opozarjam obenem vse člane društva “Studenček”, ki so se vdeležili redne seje dne 2. aprila, da smo našli v dvorani dežnik, kateri je bil pozabljen od katerega bratov. Dežnik je pri br. A. Drej-ščeku in ga lastnik lahko dobi vsak čas.
Pozdrav na vse člane in članice ! Pr. Medveš, tajnik.
Članicam društva Nada št. 102.
S. N. P. J. naznanje.
Prihodnja seja društva Nade se vrši dne 12. maja v navadnih prostorih, to je v Narodni dvorani, soba št. 4. Na tej seji se bodo razdelili tiketi za skupni piknik, ki se vrši dne 21. julija v River Grove, Wilow Springs, 111.
Skoraj na vsaki seji se povdar-ja, zakaj se članice tako slabo zanimajo za društvo. Naše društvo bi imelo lahko veliko več članic kot jih ima, če bi se sestre malo bolj brigale za procvit Nade. Vedite, da nesreča nikdar ne počiva. Vsak dan lahko ponesreči
Johnstown, Pa.
Vsem članom in članicam društva “Adrija”, štev. 3. v Johnstown, Pa., ki niso bili na seji, naznanjam, da se je na zadnji redni mesečni seji zaključilo, da priredi tudi letos društvo izlet in piknik, in sicer dne 4. julija na ravno istem prostoru kakor lansko leto; to je v Morellville na farmi brata Feliks Volčko.
Vsled tega sklepa prosi društvo vsa sosedna bratska in ostala društva, da ne prirejajo veselice na ta dan, ker bi na ta način trpelo eno in drugo, gmotno in moralno škodo.
Prosim, naj se to vpošteva, da ne bo kesanja ali nepri.jateljskih medsebojnih čutov.
John Hribar, tajnik.
Breezy Hill, Kans.
Podpisani se najprisrčneje zahvaljuje vsem društvom, bratom in sestram S N P J, kakor tudi vsem vnanjem darovalcem za izkazano gmotno pomoč v času moje dolgotrajne 'bolezni. — Izkaz daril je sledeči:
Od društva “Svobodomisleci”, štev. 16 v Pennsylvaniji so dali: Pr. Hocbkraut $1.00; Pav. Slapničar 50 c; Alois Remšak in Fr. Juvan po 50 c; Maks Lavfar, Jos. Kovač, Pr. Indof, Jos. Romšak, Pr. Kosec, Mat. Klinc, Pr. Koderman, John Koderman, John Grilc' in Ant. Koželj po 20 c. — Skupaj $5.00.
Od društva “Tabor”, štev. 1$9 v Clevelandu, Ohio so darovali $4.55; društvo “Bratstvo”, štev.
4.	Neffs, Ohio je darovalo ,$3.00; društvo “Sava”, štev. 32 v Winter Quarters, Utah, je darovalo iz društvene blagajne $5.00; bratje društva “Triglav”, štev. 48. v Barbertonu, O., so dali $4.00; dru-
Roundup, Mont.
Ker se zelo malo čuje iz naše naselbine kako gre tukaj z delom, poročam, da se dela še precej stalno, in tudi zaslužek še ni tako slab, vendar ne svetujem ho diti komu semkaj, ker se delo ne dobi lahko.
Ob tej priliki poročam tudi ža lostno vest, da je nam smrt po brala iz naše srede brata Josipa Erjavšeka. Pokojni je bil član št 114 S N P J v Roundup. Y Ame riko je prišel pred dvema leti Doma je bil v Kamniku na Go renjskem, kjer zapušča tudi ne kaj svojih 'sorodnikov. Erjavšek je bil zaveden delavec, ki je po znal lastnost organizacije in go spodarskih bojev in jo je skušal tudi pri vsaki priliki tolmačiti drugim, ki še niso bil tako zaved ni.
Pogreba so se udeležila sledeča društva : štev. 114 S N P J, štev 76 S S PZ, štev. 132 S N P J, št 384 N H Z, štev. 215 N H Z in št 88 J S K J( kakor tudi godba iz rova štev. 3.
Vzrok bolezni je srčna kap. — Bodi mu lahka zemlja!
Ob tej priliki se v imenu društva štev. 114 S N P J zahvaljujem vsem društvom, ki so izkazali po trojnemu bratu zadnjo čast.
Bratski pozdrav vsem !
M. Meznarič, član dr. štev. 114 S N P J.
ZAHVALA.
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem za pomoč, ki sem jo do bil od društev in bratov S N P J v moji bolezni, ki me še vedno ni zapustila. Darovali so:	Društvo
Prostomisleci. štev. 87 S N P » Irwin, Pa. $3.00; dr. Zvezda, štev 52 S N P J v Broughton, Pa., iz blagajne dali $2.60, nabrali med brati in sestrami $2.00, skupaj $4.60; dr. Gorenje, štev. 154 S N P J Park City, Utah. zbrano med brati in sestrami $3.10. — Srčna hvala vsem darovalcem!
Bratski pozdrav!
Ladislav Kovač, 1144 W. Division Street So. Bend, Ind.
* Japonski milionarji. Japon ska se razvija v gospodarskem o-ziru od dne do dne mogočneje, in s tem se seveda množi tudi kapi-
tal.	Neki japonski list je dognal, da živi na Japonskem in v sosednih deželah 1018 oseb, izmed katerih premore vsaka več kakor 1,200.000 K. Pred tridesetimi leti je bilo na Japonskem šele 441 oseb z nadmiljonskim premoženjem. V desetih letih so se torej pomnožili japonski milionarji za 130%. Po zadnjem ljudskem štetju je na Japonskem in na Formo>-zi 51 milionov prebivalcev, torej na vsakih 50.000 ljudi en milio-nar. Najbogatejši izmed vseh je baron Witsui. Njegovo premoženje se ceni na 500 do 1000 milionov
K.	Tako se kaže na daljnem vzhodu vpliv kapitalizma. Nasproti masi ljudstva, ki živi v bedi, se vzdigujejo milionarji, ki znajo iztisniti iz ljudstva zadnjo moč. Japonsko ljudstvo je povprečno revnejše kakor drugod. Dela za sramotno nizke mezde, hrano ima kar 'najslabšo. Nasprotno se pa množi premoženje bogatinov neznansko hitro.
Opojne pijače, vino, pivo in žganje, so a7 očeh večine ljudi vi-iz katerih črpajo življensko veselje in novih moči, kadar so izmučeni od dela. Najznamenitejši zdravniki so pa dokazali, da je alkohol strup, ki uničuje ne le telesne moči, temveč napravi človeka tudi topega za duševne užitke. Sodniki, advokati bi napisali lahko knjige o žrtvah, ki jih terja dan za dnem alkohol. Pijanec ne uniči le lastnega življenja, temveč potegne s seboj v prepad nesreče tudi svojo družino, ter je nevaren škodljivec človeške družbe. Kaznjiva dejanja, zaradi katerih so alkoholiki največkrat kaznovani, so prestopki zoper čast, telesno varnost in nravnost. Neki zagovornik je zbral iz svoje prakse slučaje, ki jasno osvetljujejo učinke alkohola. V naslednjem jih navajamo za glasen opomin vsakteremu, ki ga morda tudi včasih zapelje “sladka vinska kapljica” tako daleč, da ne ve kaj dela.
1.	Mlad človek je bil v družbi dolgo čez polnoč in je v tem času spraznil precej vrčkov piva. Na cesti prično močno razgrajati. Stražnik ga opominja, naj bo miren. To ga pa še le bolj razkači. Zmerja stražnika, zbije mu kapo z glave, v obraz ga bije s pestmi. Nato ga aretirajo. Obsojen je bil na dva meseca ječe, čeprav je sodnik upošteval olehčevalne okol-nosti. Obtoženec ni bil preje še nikoli kaznovan, bil je miren in je le malokdaj pil opojne pijače, a v enem večeru je postal vsled alkohola zločinec. Zagovornik je zahteval, da se preišče obtoženče-vo duševno stanje v času, ko je izvršil zločin, a zahteve niso upoštevali. Obsojenčeva mati je postala zelo nesrečna. On sam se je pa odslej udal zelo pijančevanju, po kavarnah je zapravljal denar, ki mu ga je morala dajati njegova mati od svojega skromnega zaslužka. Mati je kuharica.
2.	Oženjen, delaven, v zakonu zelo srečen trgovec se snide nekoč z znanci, s katerimi popiva pozno v noč. Domov pride močno natr-kan ter leže spat. Njegovi živci pa so vsled pijače tako razdraženi, da ne more spati. Vstane zgodaj zjutraj in gre na hodnik. 34 letno dekle zvabi v kuhinjo svojega stanovanja in jo zlorabi. Kaznovan je bil na tri tedne zapora. Deklica ni bila sicer telesno nič poškodovana, pač pa je začela moralno propadati.
3.	Trgovec s papirjem, neožen-jen, menda tudi nekoliko slabo^-umen, 27 let star je šel dopoldne z znanci v gostilno, kjer je precej izpil. Popoldne je bil v trgovini. Neka učenka je prišla kupovat. Peljal jo je v sosedno sobo in jo hotel posiliti. Kazen: dva meseca ječe, izguba pravice za trgovino.
4.	Uradnik državne železnice je bil nekoč prost in je močno popi-
val.	Pijan gre na cesto, kjer izvrši vpričo mladih deklet nenravno dejanje, zagovorniku se je posrečilo, da je bil uradnik oproščen z ozirom na njegovo takratno pijanost.
5.	Neki godec je šel v gostilno, pil in igral, končno se je sprl s kmečkimi fanti. Iz sobe porinejo godca v tlakovano vežo, od kjer so bile kamenitne stopnice na cesto. Godec se zvali po stopnicah, na cesti obleži mrtev. Pri razte-lesenju njegovega telesa so dognali, da je bil godec pijanec iz navade, ker je imel srce zalito z mastjo, razširjena jetra in skrčene ledvice.
6.	Devetkraten požigalec. Kadar je bil pijan, je zažgal ali hišo, ali skedenj, ali kaj drugega. Porotno sodišče ga je obsodilo na večletno ječo.
7.	Močno pijan tovarnar razžali hišnika, ga zmerja, dolži ga, da mu je ukradel uro. Obsojen je bil v denarno kazen. Bil je sploh velik pijanec. V najzanikernejših beznicah se je potikal ves pijan, dostikrat je obležal na cesti in zaspal.
8.	Mlad ključavničarski pomočnik je razžalil v pijanosti štiri ženske, enega moža in grozil stari ženi s palico in s tem, da jo bo ustrelil. Vsled teh deliktov je bil obsojen.
9.	Oženjen mestni uradnik je pil proti svoji navadi zelo veliko. Na cesti ga nagovori prostitutka, s katero gre v hotel, najame sobo. Ko hoče uradnik z njo spolno občevati, se pa prostitutka protivi normalnemu občevanju. Prostitutka naznani uradnika iz maščevanja, ker ji ni plačal oni večer, da ji je ukradel denar. Uradnik je bil v največjem strahu, da ne bi izgubil službe. Zagovorniku se je posrdčilo, da je preprečil, da ni poslala policija ovadbe na sodnijo.
Take in še hujše stvari se dogajajo, kadar hoče človek prepoditi
skrbi s pijačo, ali pa če hoče biti prav posebno vesel. Starši, ki so udani pijači, imajo telesno in duševno manj razvite otroke, kakor pa trezni starši. Največkrat so o-troci pijancev bebci in slaboum-neži. Le popolna vzdržnost od alkohola okrepi človeški rod tako, da bo lahko dosegel srečo, po kateri hrepeni človeško srce. Najmanjše množice alkohola zmanjšujejo inteligenco in slabe razum. Popivanje, kakršno je dandanes v navadi pri nekaterih, vodi naravnost v propad. Torej proč s strupom, ki je mogočna ovira na potu človeštva k sreči!
Delavska čast in čast stavkokazov.
V Essenu, kjer je komaj minila stavka rudarjev, se je odigralo na tamkajšnjem sodišču nekaj prizorov, ki ostro osvetljujejo ta-kozvano “varstvo stavkokazov”. Pred sodiščem je stal “grešnik”, ki je stavkal. Obdolžen je bil, da je zaklical stavkokazu “fej, stavkokaz!” in ga je s tem v njegovi časti globoko užalil. Med obravnavo je pa čutil predsednik sodišča, da mu obraz nekega delavca, ki je bil med poslušalci, ni všeč. Zato je velel sodnijskemu slugi: “Odvedite moža, ki izgleda tako neumno in butasto.” Po tej izjavi gospoda sodnika je pričakoval obtoženec, da bo sodnik razumel njegov klic, ki ga je izustil v razburjenju in mu prisodil ali opro-ščenje, ali pa prav nizko kazen. Toda bridko je bil razočaran: dobil je štiri tedne zapora, — skoraj bi rekli po tarifu. Višek nesramnosti je pa sodnik dosegel v utemeljevanju kazni, kjer je kritiziral obtoženčevo postopanje, ko je hotel ta zbežati pred policijskim uradnikom. Rekel je namreč: “Zbežal je kakor najpodlej-ši strahopetnež. To se pravi! Obtožencev zagovornik ni mogel več dobiti zadoščenja za svojega kli-jenta. Ali proti sodniku nastopi najodločnejše. Kaj se za sodnika iz tega postopanja izcimi, ni tolikega pomena. Nam zadostuje dejstvo, da predsednik sodišča, ki kaznuje besedo “stavkokaz” s 4 tedenskim zaporom, sam blati obtoženca in še drugega, ki pri vsej stvari ni bil prav nič udeležen, s takimi izrazi, ki so stokrat bolj žaljivi, kakor pa besede, ki jih je izustil od boja za izboljšanje razgret rudar napram tovarišu, ki mu meče polena pod noge. Postopanje, tega sodnika je pa obenem tudi dokaz, da dobi delavska čast šele oni hip visoko vrednost, kadar jo delavec v lastno škodo sam tepta in se postavlja v odvisnost kapitalizma.
Antisemitska gonja ob asistenci ruske vlade.
Da bi se za proces napravilo primerno razpoloženje, se je pričela strastna agitacija. Časopisje je prinašalo proti Židom hujskajoče članke. Pravilo se je, da so tudi v najvišjih krogih prepričani o ritualnem umoru. Tako so antesimitski listi n. pr. poročali, da je sam car ob svojem bivanju v Kievu avgusta meseca 1911. — kakor znano, je bil takrat umorjen ruski ministrski predsednik Stolipin — dal izraza svojemu zadoščenju, da se je židovskim morilcem našla sled. Časopisje je prinašalo tudi razburljive slike umorjenega dečka, izdajale so se razglednici in slike o historičnih ritualnih umorih v kričečih in razburljivih oblikah, skratka, storilo se je vse, da bi se čim najbolj razvnele najnižje ljudske strasti. In to početje je pred vsem podpirala vlada sama.
Značilno za namere oblasti je to, da skušajo izbrisati vsako sled, ki bi peljala do pravih zločincev. Neki svobodomiselni časnikar Bražul je bil na lastno pest pričel preiskavo. Sled je peljala v hišo matere prej omenjenega Čeberjaba, ki ji je Jusčinski kratko pred svojo smrtjo grozil z razkritjem neke afere, ki jo je bila Čeberjakova mati zagrešila z nekim zloglasnim človekom Mifle-jem. Bražul je rezultate svoje preiskave predložil ravnatelju kievske policije, Mioščuku. Toda ko je le-ta šel na to, da bi postopal proti Čeberjakovim, ter je izjavil, da je obtožba proti Beilisu brez podlage, je bil — premeščen!
Po. vsem tem je razumljivo, da so reakcionarni krogi glede na izid procesa skrajno skeptičnih. Kievskih Židov se je polotil splošen strah. Saj je preteklo se le par let od zadnjih pogromov. Slučaj Jusčinskega je zanje slabo znamenje.
* Polet preko alp. Pred kratkim se je dvignil v bližini Augsburga zrakoplov “Acurea” pod vodstvom znanega zrakoplovca Victore de Beauclaire. V 26urni vožnji se je prvikrat posrečilo, da so preleteli alpe od severa do juga. Zrakoplov je pristal južno od Turina. Zračna črta je dolga do 625 kilometrov.
GLASlDO slovenske narodne podporne jednote

Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik : Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob.Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Pr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ul.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaiugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, Ul.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
IMENIK.
krajevnih društev S. N. P. J.
1.	—Društvo Slavija štv. 1., Chicago,
Ul. — Pred.:	Alois Jalovec, 969 W.
18th St. — Taj.: Jas. Versčaj, 1504 S
57.	Court, Cicero, 111. — Blag.: J. Bartol, 3816 W. 24. St. —• Seje se vrše vsako drugo nedeljo u mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2, La Salle, Ul.—Pred.: Thomas Golob, cor. 18th & Wright St. — Taj.: L. Zevnik, 1037 2nd St. — Blag.: A. Meznarič, 1101 — 1st St.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown,
Pa.—Pred.: Pr. Smarekar, b. 546, Cone-maugh, Pa. —- Taj.: J. Hribar, 509 Broad St, Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.
—	Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff, Ohio. — Pred.: Leo. Plahuta, b. 186, Steel, Ohio. — Taj. John Mauri, Box 42, Neff, Ohio. — Blag. Loorenc Po: točnik, box 42.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland. Ohio. — Pred. Fr. čeme, 6034 St. Clair Ave., N. E. — Taj. Ant. Peterlin, 1143 E. 63rd St. — Blag.: Jos. Birk, 6029
Glass Ave., N. E.
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan,
Pa.—Pred.: Alois Glaser, b. 77, Morgan, Pa.—Taj.: Baltazar Glazer, b. 77. —Blag.: F. Miklavčič, B. F .D. 3, b. 43, McDonald, Pa.—
7.	—Društvo Bratoljub štv. 7, Cla-ridge, Pa.—Pred. John Tušar, b. 171.— Taj. J. Mlakar, b. 68.—Blag.: Val. Red-nak, b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, Ul. — Pred. John Marinčič, 9503 Ewing Ave. — Taj. Rudolph Lustig, 9463 Ewing Ave. — Blag.: Jos. Kuhelj, 9553 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9, Yale, Kans.—Pred.: Ivan Sajovec, b.
73.—Taj.: J. Homec, b. 15.—Blag.- M. Izlakar, b. 101.—Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Rock Spring, Wyo.—Pred.: Jos. Pišljar, 308
—	6th St. — Taj.: Ant. Završnik, 302 Pilot Butte Ave.—-Blag.: Val. Stalick. 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn
Wash. — Pred.: Ant. Stanfel, b. 361.— Taj.: Matt Kuoan, b. 906.—Blag.: Geo Švab, b.. 486.—Vsi v Roslyn, Wash.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. šobaT, R. F. D. 7, b. 2. —Blag.: John Sablieh, b. 464.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Wheeling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, R. 1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagorc, b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Victor Solar, b. 312, Bridgeport, O,— Seje vsako zadnjo nedeljo v mesfceu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Wauke-
gan, 111. — Pred.: John Mahnič, 316 So. Utica Sa. — Ta,j.: J. Gantar, b. 286 North Chicago, 1111	— Blag.: Blaž.
Mahnič, 714 Market St.
16.	—Društvo Sloga štv. 16, Milwaukee, Wis.—Prerit Louis Bewitz, 198 1st ave.—Taj.: John Rezel, 198—1st Ave.
—	Blag.: Matt Schetina, 306 — 1st Ave. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain, Ohio.—Pred.: Frank Ažman, 1657 E. 31st St. — Taj.: Fr. Vevar, b. 34. — Blag.: John Tomšič, 1740 E. 29th St.—
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. — Pred.: John Goršek, b. 469, Stone City, Kans.—Taj.: Rokus Božičnik, b. 468, Stone City, Kans. — Blag.: Ignac Černe, b. 520, Stone City, Kans.
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely, Minn. —Pred.: John Teran, b. 432. — Taj.: John Judnich, b. 479. — Blag.: Antoa Boljka, b. 992.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo, Colo. — Pred.: Martin Kočevar, 1219 Eiler Ave. — Taj.: Fr. Stupar, 1234 Eiler Ave. — Blag.: Jacob Heningsman 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1. dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun-tain, Mich.—Pred.: Jacob Zadel, b. 288. —Taj. Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Jos. Oza-nič, b. 297, Trimountain, Mich.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh, Pa. — Pred.: Matt Kitz, box 96. — Taj.: M. Brunet, b. 221, Darragh, Pa.— (Za ekspresne pošiljatve: R. R. Sta.. Madison, Pa.)—Blag.: V. Hutter, b. 67, Arona, Pa.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jenny Lind, Ark.—Pred.: Anton Kolbe, b. 102. — Taj.: Anton Ravnikar, b. 84. —Blag.: Fr. Gorenc, R. R. 3, b. 246, Fort Smith, Ark.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26, Cumberland, Wyo.—Pred.: Ivan Šarc b. 131.—Taj. Jer. Wefčič, b. 178. Blag.: Fr. Klavžar, b. 161,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvorani na st. 2.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac, Kans.—Pred.: Jos. Jereb. — Taj.: John Kerne, b. 147. — Blag.: Louis Prelož-nik.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Greenland, Mich.—Pred.: Peter Geshell, b.
111.—Taj.: Jos. Mihelič.—Blag.: Mike Geshell, b. 83, Greenland, Mich.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Thomas, W. Va.—Pred.: Jos. Rus, b. 188. —Taj.: Alois Lukeh, b. 381.—Blag.: Knavs, b. 78.
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir Kans.—Pred.: Pavel Obregar, R. R. 1, Weir, Kans.—Taj.: Ant. Potisek, b. 181 Weir City, Kans.—-Blag.: Tomož. Mravlja, b. 221, Weir City, Kans.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31, Sharon, Pa. — Pred.: Fr. Vodenichar, 112 N. Water St. — Taj.: Fr. Sto-niša,
R.	F. D. 57 b. 66. — Blag.: Fr. Bittenc, 108% N. Water St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih br. Fr. Vodeničar, 112 N. Water St.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winterquarters, Utah.—Pred.: Mihael Simšek, box 34. Taj.: Fr. Markošek, b., 1. (za expresne pošiljatve R. R. Scofield, Utah. Blag.: Peter Mede, b. 92.
33.	—Društvo Naš Dem štv. 33, Am-bridge, Pa. — Pred.: Joseph Pelc, b. 146. — Taj.: Valentin Repo-vš, b. 591. —Blag.: Peter Švigelj, b. 344. — Vsi v Ambridge, Pa.
34.	—Društvo France Prešeren štv. 34, Indianapolis, Ind.—Pred.: Lov. Bizjak, 743 Warman Ave. — Taj.: Jos. Bruder, 712 Warman Ave. — Blag.: Frank Mervar, 701 Holmes Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
35.	—Društvo Zvestoba štv. 25, Chicopee, Kas.—Pred.: Jos. Intihar, b. 252. Taj.: Ant. šular, b. 209.—Blag.: Ant. Rižnar, b. 126.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willock,
Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, b. 155. — Taj.: L. Dolenec, b. 253. — Blag.: Paul Tau-čar. —- Seja vsaka druga nedelja v mes.
37.	—Društvo Proletarec štv. 37, Lo-wellvül«, O.—Pred.: John Ribič, b. 315 Lowellville, O.—Taj.: John Sušanj, R. F. D. 1, b. 29, Poland, Ohio.
38.	—Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha, Wis.—Pred.: John Ahlin, 360 Oak St. —Taj.: Ignac Radovan, 316 N. Oak St. —Blag.: Fr. Zupančič, 376 Hanson St.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39, Chicago, 111.—Pred.: Fr. Hudale, 1340
S.	42nd Ct. — Taj.: John Hodschar, 1726 So. Centre Ave.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St. -—■ Jed. zast.: Felix Namors.—Redne seje vsako prvo| soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango, Colo.—Pred.: Anton Hegler, b. 1253.— Taj.: Anton Blatnik, b. 521. — Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin, Pa.—Pred.: Jer. Knez, b. 175, Claridge, Pa. —- Taj.: Fr. Perko, b. 64. —• Blag.: Anton Ret&r, R. F. D. 2.
42.	—Društvo Večernica štv. 42, Aldridge, Mont.—Pred.: John Petek, b. 144 Electric, Mont.—Taj.: Gr. Zobec, b. 144 Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelhan, Electric, Mont.
43.	—Društvo Aurora štv. 43, Aurora Minn. — Pred.: Vinc. Mikulič, b. 21. — Taj.: Karl Jerich, b. 97. — Blag.: Jos. Virant, b. 18.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od 1% popoldan.
44.	—Društvo Danica štv. 44, Cone-maugh, Pa. — Pred.: Jos. Pavlovič, b. 574.—Taj.: John Brezovec, b. 6.—Blag.: Jos. Dremelj, b. 275. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Slovenskem Izobraževalnem Domu na Franklin, Pa.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Oregon City, Ore.—Pred.: Matt Uršič, b. 365.—Taj.: Matt. Skoff b. 307.—Blag.: Joe Trošt, Box 344.
47.	—Društvo Illineis štv. 47, Spring-
field, 111.—Pred.: Fr. Bregar, 1602 E. Capitol Ave.—Taj.: Matija Ranker, R. F. D. 3. — Blag.:	Fr. Golob, 1818
Middlie St,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v žvegličevi dvorani na 1858 So. 15. St.
48.	—Društvo Triglav štv. 48, Barberton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 432 Bolive Road.—Taj.: Fr. Tonija, 423 Ho-pogan ave. — Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio.
49.	—Društvo Ljubljana štv. 49, Girard, O. — Pred.: John Anziček, z. 362. Taj.: Jer. črne, b. 297.—Blag.: Alojz Strah, b. 408,—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton Ind.—Pred.: Victor Zupančič, b. 17, R. R.—Taj. Leo Prašnikar, box 67.—Blag.: Karl Vrabič, b. 445.
51.	—Društvo Narodni Dom štv. 51, Aspen, Colo.—Pred.: Mathias Stariha, b. 34. — Taj.: Louis Lesar, b. 475. — Blag.: A. E. Rigler, b. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181,—Blag.: Mih Mali, b. 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob % 10 uri dp. v dvorani Sv. Barbare.
53.	—Društvo “V Boji” štv. 53, Col-linwood, O. — Pred.: Andrej Pelan, 513 E. 152nd St. — Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Avenue. — Blag.: Joe Kunčič, 439 E. 156th St., Collinwood, O. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sobrata Travni-karja na 117. St.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54, Glencoe, O. — Pred.: Pavel Dolenc, L. Box 43. — Taj. Ig. žlemberger, L. Box 12. — Blag.: Joe Zibert, L. Box 11. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri -dp. v dvorani ‘‘Union”.
55.	—Društvo Slovan štv. 55, East Palestine, O.—Pred.: Jos. Hafner, b. 158. Taj.: Fr. Miklavčič, b. 291. — Blag.: Ant. Jurjavčič, b. 31.
56.	—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y.—Pred.: Zvonimir Jakše, c. o. Knauth, Nachod & Kuhne, New Yrk City.—Taj.: Feliks Dolinar, 82 Cortland St., New York City.—Blag.: Fr. Ojster 757 E. 179th St. — Seje vsako drugo soboto v mesecu.
57.	—Društvo Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash.—Pred.: Pr. Kučar, b. 606.—Taj.: Gregor Porenta, b. 701.— Blag.: Fr Potočnik, b. 600.—Seje vsa ko drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v Masonic dvorani.
58.	—Društvo Litija štv. 58, Wilbur-ton, Okla.—Pred.: John Majdič, b. 71. Taj.: Fr. Laufar, b. 71. — Blag.: Fr. Skvorž, b. 616.
59.	—Društvo Zavednost štv. 59, De Pue, 111.—Pred.: Joe Dolinšek.—Taj.: Jos. Urbanc, b. 253. — Blag.: Dan Badovinac, b.' 341,—Vsi v De Pue, 111.
60.	—Društvo Simon Gregorič štv. 60 Lloydell, Pa.—Pred.: Fr. Arhar, b. 31. Taj.: Jacob Kovsca, b. 115.—Blag.: P. Kerpan, b. 1076, Beaverdale, Pa.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert, Minn.—Pred.: Vikt. ëteh, b. 92.—Taj.: Frank Ginipel, b. 18.—Blag: John Stebe, b. 338. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62 Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 6th St.—Taj.: Le oJunko, 26 Oak St.. Blag.: John Plautz, 329 — 6th St.
63.	—Društvo Bistrica štv. 63, Rilton Pa.—-Pred.: Joe Poglednik, b. 216.— Taj.: Rudolph Sparhakel, b. 158. — Blag.: Jos. Poglednik, b. 216.
64.	—Društvo Slovenska Zastava štv. 64, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka-vec, b. 443.—Taj. Bartol Vertačnik, R. F. D. No. 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker-hlikar, b. 89 R. 3.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Breezy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, R. R. 1, b. 62.—Taj. Rochns Godina, R. F. D. 2, b. 125. — Blag.: Fr. Žnidaršič, R. F. D. 2, b. 57.—Vsi V Mulberry, Kans.
66.	—Društvo Prosveta štv. è6, Alix, Ark.—Pred.: Fr. Mazek, b. 26.—Taj.: John Prudich, b. 26.—Blag.: Gregor Salamon, b. 26.
67.	—Društvo Dolenje štv. 67, Huntington, Ark.—Pred.: John Veršnik, b. 36. — Taj.: Karl Petrich, b. 136. — Blag.: Fr. Spendal, b. 90.
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Racine, Wis.—Pred.: Fr. Jelenz, 203 Howland Aye. — Taj.: Jos. Werbië, 827 Riverview St. — Blag.: Mar. Bajuk, 730 Burbeck St.
69.	—Društvo Napredek štv. 69, Eve leth, Minn.—Pred.: John Kobe, b. 112. Taj.: Jacob Ambrožič, 415 Pierce St. —Blag.: Fr. Steblaj-, 508 Grant Ave.
72.—Društvo Spoznanje štv. 72, Radley, Kans. — Pred.: Leo Pogačar, b. 94, Radley Sta., Pittsburg, Kans. — Taj.: Fr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans.— Blag.: Ant. Tomšič, Dunkirk, Pittsburg, Kans. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.	—Društvo Grozd štv. 74, Virden, 111. — Pred.: Fr. Reven, b. 12. — Taj.: Jos. Jurak, b. 426. — Blag.: Simon Kaučič.
75.	—Društvo Slovenec tšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Gregor Jansiček.
—	Taj.: Louis Aristovnik, b. 866. — Blag.: M. Aristovnik, b. 192.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skidmore, Kans.—Pred.: John Alič, R. R. No. 3, b. 190, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, R. R. 3, b. 60, Columbus, Kans. — Blag.: Matt. Dabalack, b. 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakrajšeka ob 9. uri dop.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, De Kalb, 111. — Pred.: Matt Hamovz, 1142 Market St. — Taj.: Frank. Rep, 1108 Market St. — Blag.: Fr. Žakelj, 1315 Louis (St.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor,
Pa.—Pred.: Fr. Boštjamčič, b. 89.—Taj. Louis Bonač, b. 275.—Blag.: Jos. Horvat, b. 118.
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Cie Elum, Wash.—Pred.: Paul Kolar, b. 337.
Taj.: Fritz Verderbar.—Blag.: Math. Kavzlarič, b. 22.
80.	—Društvo Sovsbeda štv. 80, Brere-ton, 111. — Pred. Frank Aleš, Brereton 111. — Taj.: Filip Oreškovie, box E. — Blag.: Jos. Stipanovič, b. 87. — Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani ob 9. uri dop.
81.	—Društvo Solnce štv. 81, Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler, b. 47. —• Taj.: John Grgurič, b. 50. — Blag.: Jos. Hrovat, b. 14.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa. — Pred.: Carl Cerjak, R. F. D. 3, b. 57. — Taj.: Fr. Šuštaršič, 196 Wheat St. — Blag.: Mihael Lompret, b. 54, R. F. D. 3.
83.	—Društvo Planina št. 83, Bing-
—	Taj.: Geo. Stepan, b. 805. — Blag.: Jurij Prijanovič, b. 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv. ham, Utah. — Pred.: John Samec, b. 78. 85, Orient, Pa. — Pred.: John Voljk, Orient, Pa. — Taj.: Jacob N-ovšek, b. 105, Orient, Pa. —- Blag.: John Zorc, b. 4, Orient, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86, Chicago, lil. — Pred.: Ant. Pue, 1340 So. 42nd Ct. — Taj.: Prank Slana, 1227 So. 43rd Ave. — Blag.: Jos. Goričan, 642 Grand Ave. — Vsi v Chicagu, 111.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu na 527 Milwaukee, ave.
87.	—Društvo Prostomisleci štv. 87, Herminie, Pa. — Pred.: Ant. Sornik, b 202. — Taj.: Pr. Kokal, b. 275.—Blag.: Fr. Lovše, b. 277. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
88.	—Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Rim, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak b. 222. — Taj.: Mihael Jerala, b. 217.— Blag.: Lenard Mihon, b. 68.
89.	—Društvo Glas Naroda 89, Mid way, Pa. — Pred.: Fr. Zornik, b. 39. — Taj.: John Nagode, b. 56. — Blag.: Vine. Janežič, b. 34.
90.	—Društvo Rdeči Prapor štv. 90 Hackett, Pa. — Pred.: Fr. Volk, b. 164. —Taj.: Matt Furar, b. 68. — Blag.: Ant. Slanovič, b. 147. — Vsi v Hackett Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91, Johnston City, 111. — Pred.: Joe Ban b. 385. — Taj. Ant. Smo-de. — Blag.: Ant. Donat, b. 507.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin-ger, R. F. D 4, b. 86, Girard, Kans. — Taj.: Fr. Vegelj, R. R. No. 4, b. 143, Girard, Kans. — Blag.: Matt, šetina b. 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93 Randall, O. — Pred.: Ant. Kocjančič, b. 5. — Taj.: John Daničič, R. F. D. 3. b. 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank Japelj, b. 26.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colora do City, Colo. — Pred.: Joseph Boitz, b. 389. — Taj.: Ant. Fabjančič, b. 498.
—	Blag.: Fr. Adamich, b. 633. — Seje prve soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado ave.
95.	—Društvo Lilija štv. 95, Oglesby, 111. — Pred.: Joseph Gorišek, b. 67. — Taj.: Joseph Mencin, b. 197. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv. 96, Livingston, 111. — Pred.: Leo Zve-glich, Livingston, 111.—Taj.: Fr. Krek. Blag.: John Muvrin, b. 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer, Pa. — Pred.: Henrik Slapničar, b. 121.
—	Tajnik: Paul Tasoto, box 105. — Blag.: Anton Marolt. — Seje vsako
tretjo nedeljo v mesecu v dvorani br.
J. Serjaka.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle,
El. — Pred.: Matt. Ströhen, 443 Main St. —Taj.: Martin Novlan, 1237 Main St. — Blag.: Thomas Golobič, 203—2nd & Union St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pred.: Jer. tjrav čan, Gardner T. O. R. 3, b. 21. — Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Victor, Colo. — Pred.: Anton žitnik, b. 148, Goldfield, Colo. — Taj.: Joseph Samec, b. 643. — Blag.: Jos. Mohor, b. 373. .
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa. — Pred.: Al. Draksler, b. 24. — Taj.: Matt, žele, Grays Landing, Pa!, b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chlca go, 111. — Pred.: Johana Lozar, 1156 W 18th St. — Taj.: Elziabeth Kure, 2634 So. Hamlin Ave.—Blag.: Mary Hočevar 2317 So. Leavitt St. — Vse v Chifeago,
111.	— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu: 1843 So. Centre Ave.
103.	—Društvo Jutranja Zora štv. 103. La Salle, 111. — Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St. — Taj. Fanny Novlan, 1237 Main St. — Blag.: Rozalija Turk, 1146 La Harpe St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu od 1. uri pop. v dvorani Mrs. P'otink.
104.	—Društvo Zavedne Slovenke štv. 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. —- Blag.: Antonija Svet, 1685 E. 3let St.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, Indianapolis, Ind. — Pred.: Fred. Matelič, 517 W. Washington St. — Taj.: Fr. Medveš, 968 W. Pearl St. — Blag.: Fil. Godina, 909 W. Pearl St.
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa. — Pred.: Alois Caipu-de, b. 86. — Taj.: Ignac Muršec, b. 328. — Blag.: Anton Božič, b. 38.
107.	—Društvo Planinski Raj št. 107; St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever 3358 So. Broadway St. — Taj.: John Bertoncelj, 3358 So. Broadway St. — Blag.: Jos. Dolenc, 3127 S. 7th St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. na"9th St, in Alben ave. ob 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj. Uršula Bezek, b. 64. — Blag.: Marija Klemenčič.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich.
—	Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Anton Turk, South Welington, B. C.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2.^uri 'v prostorih br. predsednika.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv.
110,	Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn. -—• Taj.: Jos. Drobnič, b. 152.— Blag.: Alois Gande, b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. Ill, Aurora, Minn. — Pred.: Marija Glavan, b. 11. — Taj.: Marija Kovach, b. 78. — Blag.: Alice Barle, b. 18.
112.	—Društvo Slovenski Sinovi štv
112,	Bear Creek, Mont.—Pred.: John Luzar, b. 152. — Taj.: John Kostelie, b. 161. — Blag.: John Ohesarek, b. 16.
—	V-si v Bearcreek, Mont.
113.	—Društvo Mangart št. 113, Sunny Side, Utah. — Pred.: Fr. Lutrič, b. 14. — Taj.: Jacob Medved. — Blag.: John Starič, b. 56.
114.	—Društvo živila Ilirija štv. 114, Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, b. 415. — Taj.: Lucas Zupančič, b. 415. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. —- Seje vsako prvo nedeljo vmesecu od 9. uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednost štv 115, Joliet, 111.—Pred.: Fr. Vreček, —Taj.: Mihael Likevich, 512 N. Broadway St. — Blag.: Martin Pluth, 1307 Broadway St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv. 116, Lincoln, 111. — Pred.: John Hočevar, 717 Viehitte Ave. — Taj.: Jos. Ti-cer, 625 Oklahoma Av.—Blag.: M. Star-čevič, McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društve Novi Dom štvr. 117: Yukon, Pa. — Pred.: Mike Maskovšek, b. 149. — Taj.: John Vidmar, b. 40. •—-Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. 116, Ruffs Dalle, Pa.
118.	—Društve Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Rudolph Rojtz, 4809 Butler St. — Blag.: John Golobič, 4828 Blackberry St. — Vsi v Pitt-sburg, Pa.
119.	—Društvo Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.: Frančiška Lenaršie, 609 Market St.—-Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St. — Blag.: Betti Mahnič, 714 Market St.
120.	^-Društvo Gorenjec štv. 120, Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Fr. Černuta, b. 13, Heaton, N. Mex. — Blag.: Andrej Ja-gi-č, b. 1.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slovencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokač, 206 Post Ave. — Taj.: Jos. Androina, 206 Post ave., Detroit. Mich. — Blag.: John Faletič, 2162 N. Jefferson St.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-quippa, Pa. — Pred.: Fr. Skubic, b. 143, Colo n a, Pa. — Taj.: George Smrekar, b. 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: Jo-hn Vrečar, b. 91.
123.	—Društvo Vipava štv. 123, Panama, 111. — Pred.: Joseph Ferjančič, b. 10. — Taj.: Fr. Petrič, b. 785. — Blag.: Jos. Mihalič, b. 843. — Vsi v Panama,
111.
124.	—Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Rataje b. 106, Vandling, Pa. — Taj.: Ernest Krall, b. 117, Vandling, Pa. — Blag.: Ig. Verbajs, b. 90, Forest City, Pa. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dop. v 'Forest City, v mestni dvorani.
125.	—Društvo Hibbing štv. 125, Hib-bing, Minn. — Pred.: Matt Glad, 321 3rd Ave. — Taj.: Fr. Hitti, b. 231. — Blag.: Ant. Kramar, 302—3rd St.
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland, O. — Pred.: Mihael Lah, 1268 E. 55th St. — Taj.: Fr. Hudovernik, 1243 E. 60 St., N. E. — Blag.: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
127.	—Društvo ‘‘V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo. — Pred.: Louis Zupan, b. 34. — Taj.: Val. Cirar, b. 55.
—	Blag.: Fr. Pajk, b. 125. — Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu od 9. uri dop.
128.	—Društvo Narodne Slovenske št
128,	Calumet, Mich. — Pred.: Ana Kle mene, 4247 — llth St. — Taj.: Kate Junko, 26 Oak St., No. 5. — Blag.: Boža Rački, 4211 — llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wil mersovi dvorani ob 1 uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: Fr. Glavan, 10115 W. Detroit St. — Taj.: Ivan Avsec, 3858 St. Clair Ave. — Blag.: Ant. Cugelj 1387 E. 39 St. N. E. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve leth, Minn. — Pred.: Marija Janc, b. 587. — Taj.: Marija Levstek, 512 Douglas Ave.—Blag.: Angela Pucelj, b. 495
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, 111. — Pred.: Milan He
gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave. — Blag.: Fr. Barbič, 1758 W. 21. St. — Redna mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Pred.: Ig, Kosec, b. 8, Klein, Mont.—Tajnik: Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., b. 30. — Blag. Matt Panjan, b. 44, Klein, Mont, —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio. — Pred.: Jos. Pozarelli. 2554 E. 82. St., S. E. — Taj.: A. Poza! relli, 2554 E. 82nd Str. S. E. — Blag.: Mike Muhič, 12002 Buckeye Rd., S. E.
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št. 134, Superior, Wyo. — Pred.: Lov. Demšar, b. 247. — Taj.: Jacob Oblak, b. 201. — Blag.: Jos. Fatur, b. 382. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135. Brooklyn, Ohio. — Pred.: Fr. Jesenovec, 3994 Jennings Rd., So. Brooklyn, O. —
aj.: John Slabe, 3777 W. 14th St., S. W., Cleveland, Ohio. — Blag.: Carl Kuhe], 3994 Jennings Rd.
136.	—Društvo Michigan štev. 136,
Manderfield, Mich. — Pred.:	Vinko
Bratkovich, box 46, Dodgeville, Mich.
—	Taj.: Wm. Kroll, box 49, Dodgeville, Mich. — Blag. Nik. Malnar, box 75, Dodgeville, Mich. — Seje vsako tretjo nedeljo v mescu ob 10 uri dop.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Wencelj, 1017 E. 62nd St.
—	Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6008 St. Clair Ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev,
138,	Canonsburg, Pa. — Pred.:	Paul
Posega, b. 230. — Taj.: John Koklič. b. 276. —- Blag.: John Podboj, b. 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleve'-land, O.—Pred.: Fr. Cergol, 2741 Commercial Rd.—Taj, Mihael Erjavec, 701 Benk St. — Blag.: John Lukač, 2741 Commercial Rd.
140.	—Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y. — Pred.: John Jurkovič, 223 Stagg St. — Taj.: Felix Kramaršič, 19—Ten—Eyck St.—Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose ave. — Vsi v Brooklyn, N. V.
141.	—Društvo Brod na Kolpi št. 141. Calumet, Mich. — Pred.: Fr. Lisac. — Taj.: Ant. Stimac, b. 527. — Blag.: John Tomac, 321 6th St. — Vsi v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Collinwood, O. — Pred.: John Prusnik, 160 St. 664, Collinwood, O. — Taj Jos. Brezar, 15511 Saranac Rd. — Blag.: Louis Blatnik, 15511 Saranac Rd.
143.	—Slovenski Lovec št. 143, East Helena, Mont. — Pred.: John Perčič box 143. — Taj.: Frank Smith, b. 4.— Blag.: John Kovač, b. 86. — Vsi v East Helena, Mont.
144.	—Društvo Slov. in Hrvati štev. 144, York Run, Pa.—Pred. Anton Žele, RFD No. 7, box 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Fr. Camenchek, b. 452. — Blag.: A. Šorle, b. 452. — Vsi v Fairchance, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan.
145.	—Društvo Slavček v Cliff Mine. Pa. — Pred.: Tit Jaki, b.—?—. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Fr. Za-goda, b. 222.
146.	—Društvo Kanarček v Messmore
Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. — Taj.: Mihael Polovic, b. 75, Newcomer, Pa. — Blag.: John Cvetkovič b. 75, Newcomer, Pa.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleveland, O. — Pred.: Vinko Kenič, 1126 E. 61st St. — Taj.: Ignac Jerič, 3877 Lakeside Ave. — Blag.: Matt. Glavič, 6131 St. Clair Ave. — Vsi v Cleveland, O.
148.	—Društvo Zorislava v Franklin,
Pa. — Pred.: Jo-sefa Urbas, box 786, Conemaugm, Pa. — Taj.:	Frančiška
Vidrich, box 523, Conemaugh, Pa. — Blag.: Jožefa Lofko, box 514, Conemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Izobr. Domu, Franklin Bors.
149.	—Društvo Zavedne Slovenke, št. 149, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 174.—Maj.: Margareta Gorše, b. 43.—Blag.: Anna Kerin, b. 257. — Seje vsak» tretje nedeljo pop. 2. uri.
150.	—Društvo Slovenke v Boj ža Narod, Barberton, O. — Pred.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Taj.: Marija Merzlikar, 507 Van St. — Blag.: Mary Platnar b. 193.
151.	—Društvo Bratje Edinost, štev. 151, Witt, 111. — Pred.: Peter Kokalj, b. 342. — Taj.: Jno. Tovornik, b. 135.
Blag.: Fr. Zadel, b. 111. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev. 153, Youngstown, Ohio. — Pred: Jos. Kos, b. 596, Struthers, Ohio. — Taj.: Anton Drobnič, b. 596, Struthers, O.— Blag.: Anton Kikelj, 1116 Franklin ave.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154, Park City, Utah. — Pred.: Mike žu-gel, b. 335. — Taj.: Jacob Shobar, b. 692. — Blag. Jacob Clementz, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111. — Pred.: Josephina Liveek, b. 139. — Taj.: Magdalena Shapore, b. 139. — Blag.: Josephina Pavliha, b.
139,	—Sej-a se vrše vsako -tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy, 111. — Pred.: John Zelene. — Tajnik: Mihael Vidič. —• Blag.: Luka Gabrovec, b. 5. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani br. Alois Grebenjak.
157.	—Društvo Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky. — Pred.: Matt. Jeras, b. 3. — Taj.: Nick Glagovšek, b. 15. — Blag.: Matt. Stifan, b. 5. — Vsi v Browder Ky.—Seje vsako drugo nedeljo
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev. 158, Nottingham, Ohio. — Pred.: Ant. Koss, Cut Road, Euclid, O. — Taj.: Vinc. Badalich, b. 289. — Blag.: Fr. Pajk, box 353. — Seje vsako 1. nedeljo
159.	—Društvo Ferrer, štev. 159, Hanna, Wyo. — Pred.: Albert Mončlovič, b. 91. — Taj.: John Pettek, b. 351. Blag.: Ant. Nerat, b. 91. — Vsi v Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 16®, Newark, Ohio. — Pred.: John Gabrev-sek, 38—13th Street. — Taj.: Matt. Janeš, 41—13. St. — Blag.: Fr. Koren. 125 Wiehle av., Newark, Ohio.
161.	—Društvo Vseslovani, štev. 161, Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. — Taj.: F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn,-Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing. Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia, Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163, Buxton, Iowa. — Pred.: Ant. Sušič, b. 12, Eveland, la. — Taj.: Fr. Cerovac,
b.	830 Buxton, Iowa.—Blag.: Felix Razpotnik, b. 670.
164.	— Društvo Spomladanska Vij o lica, štev. 164, Frontenac, Kans. Pred.: Mary Skubic, Frontenac, Kans. — Taj.:
Tvua, jjtjvCj U. 1 / i j J: rODt0I18,Cj JA.RZ1S. —
Blag.: Josef a Slabšek, b. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št. 165, Wick Haven, Pa. — Pred.: Vict. Hribar, b. 6. — Taj.: Fr. Hribar, b. 135. — Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. Seje vsako četrto -nedeljo v mesecu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166, Presto, Pa. — Pred.: Lov. Dolniar, b. 262, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petre-vich, b. 246, Burdine, Pa.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št.
167, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136. — Taj. Ivana Zakrajšek, b. 145. — Blag.: Klara Klančnik, b. 38.	’
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168, Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda.
';	—Taj.: John Zgonc, b. 27.—Blag.
r. Škufca, b. 98. Vsi v Conemaugh, Pa, Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. A-loisija.
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev 169, Mallennauer, Pa. — Pred. Pavel Slapničar, b. 127. — Taj.: Fr. Juvan, ’■ 135. — Blag.: Pavel Slapničar, b. 127.
170.	— Društvo Dolenec, štev. 170. Akron, Ohio. —Pred.: Jos. Pucelj, 125 N. Case Ave. — Taj. Virfc. Zurc, 404 So. Broadway St. — Blag.: Ant. Bers-nalk, b. 313, Kenmore, Ohio.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa. — Pred.: Jacob Se-tina, b. 83. — Taj.: Al. Gancar, b. 303. —Blag.: Fr. Brunat, b. 261.
172.	—Društvo Dobri Prijatelji, štev.
172,	Beadling, Pa,—Pred.: Martin Klarič, b. 283. — Taj.: John Shaffer, b. 34. — Blag.: F. V. Wehar, -b. 267.
173—Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Franko-vič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.— Taj.: John Križmančič, 3557 E. 81. St.. S. E., Cleveland, O. — Blag.: Alois Krancar, 3522 E. 81 St., S. E., Cleveland, Ohio.
174.	—Društvo Vrtni Raj, štev. 174, Dunlo, Pa, — Pred.: Joseph Škerlj. — Taj.: John Naglič, box 228. — Blag.: Anton Hribar.
175.	— Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn. — Pred.: Louis Ko-stelec, b. 3. — Taj.: Max Shustar, b., 46. — Blag.: Ant. Mesojedec, b. 54.— Vsi v McKinley, Minn. — -Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop v mestni dvorani.
176.	— Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Pred.: Thosma? Dolinar, box 73. — Taj.: Matt Tušek, box 173. —• Blag.: Jos. Kocjan, box 27. — Seje vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani.
177.	— Društvo Mars, štev, 177, Reliance, Wyo.
178.	— Društvo Jadranska Vila, št. 178, Cleveland O. — Pred.: Jacob Cič, 1026 E. -61st St. — Taj, Karl. Bauzon, 6120 St. Clair Ave. — Blag.: Anton Stanovnik. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9 uri v dvorani P. Kogoja, 6006 St. Clair Ave.
Zmes.
*	Kupčija z otroci. V Fridrich-shafnu ob Bodenskem jezeru je vsako spomlad semenj, na katerem se prodajajo — otroci. Na stotine dečkov in deklic v starosti od 11 do 14 let pride s posebnimi vlaki in parniki iz Tirolskega v Fridrichshafen, kjer jih pričakujejo kupci kmetje iz Bavarskega, Badna in Wiirtemberškega. Otro^ ci pridejo pod vodstvom, na semnju pa se domenijo s svojim bodočim gospodarjem sami o mezdi. Ako je kupčija sklenjena, gre kupec k voditelju, kjer se pogodba potrdi. Otroci morajo čez poletje pasti, a se porabljajo tudi za druga kmetijska dela. Delovni čas .je neomejen, otroci se izkoriščajo kolikor mogoče. Dostikrat se mora iztirjati plačilo otrok še le sod-nijskim potom, kar pač priča o bedni usodi teh mladih sužnjev. Dečki spe v istem prostoru s hlapci, deklice pa skupaj z deklami. 28. oktobra se otroci vračajo domov. Vlada bi pač lahko nekoliko-olajšala žalostno življenje teh otrok v času službe s tem, da bi izdala stroge naredbe o delovnem času, o vrstah dela, o posebnih spalnicah itd. Malo truda bi vlado to stalo, a še tega ne stori.
*	Italijanski glas za umaknitev aneksijskega dekreta. Znani ekonom Giretti razpravlja v nekem članku v “Secolu” o položaju. Člankar pravi, da mora izjava Edvarda Greya v angleški zbornici, da mora Italija nositi odgovornost za svoje vojskovodstvo in za eventualno oškodovanje interesov neutralnih sil, tudi najzakrknje-nejšim nacionalistom odpreti oči. Sile, ki zasledujejo sicer samo svoje opravičene interese, mislijo ravno tako kakor Anglija in samo blaznim vojnim hujskačem more priti na misel, da bi se uprli celi Evropi. Ttalija je potrpežljivost evropskih sil le predosti že izkušala in sedaj je čas, da krene na pravo pot. Italija mora nesrečni anekcijski dekret glede Tripoli-tanije in Cirenajke umakniti, da se bo lahko sklenil mir, predno ga jej evropske sile diktirajo.
*	Nova zvezda. Marsikomu bode še v spominu svetla zvezda, katera je nenadoma zažarela v noči 21. in 22. februarja 1. 1911 v ozvezdji Perzejevem, narastla do svitlobe prve vrste, polagoma pojemala in tekom par mesecev zopet prostemu očesu izginila. Slična tej zvezdi, toda ne tako blišče-ča se je pojavila v noči od 13. na 14. marca v ozvezdji dvojčičev nova zvezda. Najsvetlejši zvezdi tega ozvezdja ste znani zvezdi Ka-stor in Polnks. Zapadno od njiju, približno v dvojni razdalji teh zvezd se nahaja manjša zvezdica četrte vrste in prav pod njo, nekako štiri mesečne premere nižje se je zasvetila nova zvezda. Hart-
wig v Bambergu ceni njeno svetlobo na 4.3 vrste, barva ji je rdečkasta. S fotografičnimi slikami se je dognalo, da je stala uprav na onem mestu majhna, le z močnimi daljnogledi vidna zvezdica
13.	vrste. Spektroskopieno razis-kavanje kaže na njej žareči plin vodik. Toda že tekom deset dni ji je svetloba vpadla na šesto vrsto, žal, da sedanje neugodno vreme nadaljno opazovanje zabranjuje. Obe imenovani zvezdi sta nam postali vidni vsled izbruha in vnetja ogromnih množin plina vodika, v kateerm je vse površje zvezde zažarelo. Kaj je povod taki katastrofi, odkod naenkrat tolika množina plinov, se da težko ugibati. Ker so te zvezde tako neznansko daleč od nas oddaljene, se.je katastrofa brezdvomno zgodila že pred več leti, morda stoletij, toda sporočilo nam je “brezžični” svetlobni brzojav prinesel šele sedaj.
*	Raziskavanja bosanskih jam.
Po leti in v jeseni preteklega leta sta dva dunajska raziskovalca izvedla obsežna jamska raziskovanja v okolišu bosanske vzhodne železnice. Raziskovanja so spravila izredno mnogo interesantnega znanstyenega materiala na dan. Preiskala sta mnogo votlin in jam z ozirom na njih geologične posebnosti, na način njih nastanka in na njih obseg, če se nahajajo v njih morda kaka živa bitja ali pa ostanki preteklih dob; vse se je najvestnejše preiskalo, izmerilo in napravili so se kartografični posnetki. Fotografirale so se mogočne votline in krasne tvorbe kapnikov. Rezultat raziskavanja so bile važne prazgodovinske naj-denine. Med drugim so preiskali zelo razrastlo votlino kapnikov, pri čemur so se našli dobro ohranjeni ostanki diluvialnih živalskih vrst. Tudi veliko vodno jamo so odkrili, tudi tn so našli lepe kapnike. Najinteresantnejši rezultat pa sta imeli dve ekspediciji v neko, ne baš veliko votlino, kjer so na nekem stranskem hodniku, na robu prepada našli celo množico človeških kosti. Oblika črepinje je pričala o visoki starosti najdenim Znanstvena preiskava privatnega docenta dr. Rud. Poecha je potrdila, da izvirajo najdenine iz prazgodovinske dobe. — Raziskovalna dela, ki so se vršila sedem mesecev, se bodo tekom prihodnjih mesecev nadaljevala.
*	Amerikanski špekulanti v Jasni Poljani. Pred par dnevi se je vrnil iz Amerike M. O. Kužmin-ski, ki se je tamkaj pogajal o prodaji Tolstojeve posesti Jasnaja Poljana. Kužminski pripoveduje, da so nekateri njegove ideje akceptirali. Tudi v Rusiji znani milijonar Flind je imel kmalu skupaj konzorcij petih kapitalistov, ki je ponudil za Jasno Poljano milijon dolarjev, to je več neko štirikratno realno vrednost posestva, %i je pa v zvezi s to ponudbo stavil pogoj, ob katerem se je ves načrt izjalovil. Rodbina umrlega grofa Tolstoja naj bi razpisala po celem svetu subskripcijo, da bi z nabranim denarjem sezidali v jasni Poljani poslopji za višjo agro-nomično akademijo in za poljedelsko šolo. Tam bi hoteli potem Amerikanei napraviti poljedelske preskuševalne postaje in skladišča za trgovino z vsemi poljedelskimi stroji. Razen 60 desjatin, ki se nahaja v njih sredi grob L. Tolstoja in bi ostale popolnoma nedotaknjene, bi prišla cela posest za te naprave v poštev. Imelo bi to postati gradiozno amerikan-sko podjetje, ki bi mu ime Leva Tolstoja služilo za reklamo. Daši bi stvar ruskemu poljedelstvu veliko koristila, rodbina vendar ui mogla pristati na to subskripcijo n zato je padla originalna ideja amerikanskih špekulantov v vodo.
*	Maročanski avguri. Kako znajo marabuti v Maroku podžigati pogum ustaških rodov, o tem pripoveduje vojak, ki pripada francoski okupacijski armadi v ’Gau-loisu ’ sledeče: Obdan od zbranih vojščakov stoji duhovnik Allaha pred veliko, z vodo napolnjeno posodo. S pritiskom svojih kolen spravi vodo v gibanje. Pri tem izvaja z rokami, ki jih ima razprostrti nad površino vode, magnetie-ne črte. Kadar se nato voda zopet umiri, se vidi na vodni gladini cel dirindaj francoskih vojakov vseh vrst, infanterija, kavalerija in artilerija. Pritisk s kolenoma in igra z magnetičnimi črtami se potem ponovita in o infanteristih, kava-leristih in artileristih ni nič več videti. Izginili so. To prorokovan-je o uničenju sovražnika, ■ ki ga vodni orakel tako nedvoumno napoveduje, seveda pogum vojščakov podžiga. Sredstvo, s katerim marabut doseza zaželjeni namen, obstoja čisto enostavno v tem, da nalepi na dlani majhne, izrezljane slike vojakov, ki potem v zrcalu vodne površine tako čudovi-
' to učinkujejo.
1VANHOE.
Woman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
brozij, služeči menih opata Ajme-
ra
“Seveda, saj poznate rek”, je dejal Vamba:	Normanska žaga
na angleškem hrastu; normanski jarem na angleškem tilniku; normanska žlica v angleški skledi, in Anglija vladana po normanskem običaju. Dokler se Anglija ne re ši teh štirih reči, ne bo nikdar več stara, vesela Angleška”.
“Ti.se obnašaš zelo pametno, de Bracy”, je spregovoril Front de Boeuf, “ko poslušaš čenče nov ca, mejtem ko nam preti pogin. Ali ne uvidevaš, da nam je norec preprečil vsako zvezo z našimi prijatelji zunaj ? Kaj naj pričakujemo druzega kot napad?” “Torej na utrdbe”, je zaklical de Rraey. “Ali si me že kedaj videl resnega, kedar me je čakal boj?. Pokliči templarja! Ako se bo le na pol tako hrabro boril za svoje življenje kot za svoj red; — ako ti pošlješ svoje vazale na zidovje; — bom tudi jaz storil svoje — tedaj bodo ti saksonski izobčenci ravno tako lahko zasedli oblake na nebu kot zidovje tor-■quilstonskega gradu. Ako se pa hočeš pogajati z banditi, tedaj se pa posluži tega častitljivega saksonskega franklina, ki gleda poželjivo v vinsko čašo? — Tukaj Saksonec!” in obrnil se je proti Atelstanu. “Izperi si grlo in po vej, kaj hočeš storiti za svojo svo bodo”.
“To, kar lahko zvrši mož”, je odgovoril Atelstan, “kar ni proti moški časti. — Izpustite mene in moje tovariše na svobodo, pa vam izplačam tisoč mark.”
“Ali nam zagotoviš, da se bo umaknil oni izvržek človeštva, ki kali božji in kraljevski mir in kroži okoli gradu?” je vprašal Front de Boeuf.
“Kolikor je v moji moči”, je odgovoril Atelstan, “bom to zvr šil. “Upam, da mi bo pomagal tudi oče Cedrik. ”
“Po tem soglašamo,” je rekel Front de Boeuf. “Tebi in tvojim tovarišem bomo dali svobodo proti izplačilu tisoč mark. Saksonec! Odkupnina je majhna in zahvališ se nam lahko, ker smo zmerni. Toda, čuj — ta pogodba se ne razteza na Žida Izaka.”
“Pa tudi ne na njegovo hčer”, je pripomnil templar, ki se jim je pridružil.
“Nobeden njiju ni tovariš tega Saksonca.”
“Ne bi bil vredenjmenovati se kristjana, ako bi spadal k mojemu spremstvu,” je rekel Atelstan. “Z neverniki napravite, kar vas je volja.”
“Ta odkupnina ne kupi svobodo gospici Roveni”, je pričel de Bracy s svoje strani.
“Pa tudi ne norcu”, je povda-ril Front de Boeuf, “ki spreminja šalo v resnico, katerega hočem kaznovati za svarilo”.
“Gospica Rovena”, je rekel Atelstan, “je z menoj zaročena nevesta. Divji konji naj me raztrgajo, ako privolim v ločitev od nje. Suženj Vamba je pa danes očetu Cedriku rešil življenje. — In rajše dam svoje življenje, pre-dno se njemu skrivi le las na njegovi glavi.”
“Tvoja nevesta! Gospica Rovena nevesta vazala?” je rekel de Bracy. “Saksonec tebi se sanja, da se je vrnilo tvojih sedem kraljestev. Verjemi mi, da anjuški princi ne oddajo svojih varovank ljudem takega rodu kot si ti.” “Ponosni Norman!” je zaklical Atelstan, “prihajam iz čistejšega rodu, kot beraški Francoz, ki si služi kruh s tem, da prodaja kri tatov, ki se zbirajo okoli njegovega beraškega praporja. Moji predniki so bili kralji — močni v vojni in modri v zborovanju, ki so vsaki dan v svojih dvoranah pogostili več stotin, kot ti šteješ posameznih pristašev. Njih imena so opevali pevci, njih zakone so hranili Vittenagemoti; njih kosti so pokopali med svetniki, nad nji liovimi grobovi so zgradili ponosna grobišča.”
“Saksonec ti je dobro vrnil je pripomnil Front de Boeuf, ki se je veselil de Bracyjevega poraza.
“Tako dobro kot zamore zadeti jetnik”, je navidezno mirno odgovoril de Bracy. “Kdor ima zvezane roke, naj svobodno govori — Ali tvoj jezik ti ne bo pomagal, da boš osvobodil gospico Ro-veno.”
V tem trenotku je javil stražar, da želi neki menih vstopiti v grad “Ali je pravi menih?” je vprašal Front de Boeuf — “ali slepar? Preiščite ga. — Fantje, ako se bodo zopet norčevali iz vas, vam dam iztakniti oči in na njih mesto položiti žareče oglje.” “Vaša jeza naj zadene mene, je rekel stražar, “ako ni pravi duhovnik. Vaš oproda Jokelin ga pozna in prisega, da je brat Am-
Naj vstopi. Najbrž prinaša sporočilo svojega gospodarja. Sam vrag je dal počitnice duhovnikom, da potujejo po deželi. Odpeljite jetnika. Saksonec prevda-ri o. tem, kar si slišal. ’ ’
Zahtevam hrano in stanovanje ki gre vsakemu, ki se pogaja glede odkupnine”, je povdaril Atelstan. “Sploh pa izovem onega, ki si domišlja, da je najboljši med vami, radi napada na osebno svobodo. Tukaj je moja rokavica!” “Na izzivanje jetnika na odgovarjam”, je odgovoril Front de Boeuf. “Tudi ti ne smeš odgovoriti de Bracy. — Klement obesi rokavico tega franklina na jelenovo rogovje; tam naj ostane, da bo nje lastnik svoboden mož. Ako se bo tudi kasneje drznil trditi, da je proti zakonu postal moj jetnik, tedaj bo našel nasprotnika, ki se še nikdar ni umaknil nobenemu izzivanju.”
Ko so odgnali jetnika, je vstopil pater Ambrozij. Bil je razburjen in prestrašen.
“To je pravi pax vobiscum”, je pikro pripomnil Vamba, ko je šel mimo njega.
“Sveta mati”, je dejal menih. “Vendar sem zopet v krščanskih rokah in na varnem.”
“Na varnem si,” je odgovoril de Bracy. “Kar se pa tiče krščanstva, je pa tu vrli Front de Boeuf, ki sovraži vsakega Žida. Tu je zopet Brian pl. Bois - Guilbert, katerega poklic je vbijati Sara-cence. Ako niso to znamenje dobrega krščanstva, tedaj ne vem, s kakšnimi dokazi naj pridem.” “Vi ste prijatelji in zavezniki našega častitljevega očeta v Bo gu, opata Ajmerja pl. Yorvaulxa” je rekel menih, ne da bi se brigal za odgovor. “Vaša viteška bese da in krščanska usmiljenost vam nalagata, da mu pomagate. Kako že pravi sv. Anton v svoji razpra vi Civitate Dei —”
“Kako pravi vrag”, je šege vmes Front de Boeuf. “Povej kaj hočeš. Mi nimamo časa, da bi po slušali izreke iz spisov svetnikov. ’ ’
“Sancta Marija!” je zaklical Ambrozij. “Kako srditi so posvet njaki! — Pogumni vitezi! Umora željni lopovi, ki se ne bojijo Boga in ne spoštujejo bule sv. stolice, Se quis, suadente Diabolo —’ “Menih”., je pričel templar, to vemo ali bi morali vedeti. Povej jasno in določno, ako je opat vjet in kdo ga je v jel”.
V rokah ljudi je, ki služijo Belialu, okužujejo šume in grešijo zoper sv. pismo. “Ne položite svojih rok na maziljene in storite nič žalega preroku.”
Novo delo za naše meče!” je rekel Front de Boeuf. “Opat Aj mer potrebuje naše pomoči in ne more nam priskočiti na pomoč Ali ima človek od teh duhovnikov kaj, kedar jih potrebuje? — Go vori, kaj vendar hoče tvoj go spod?”
‘Ko so mu s silo odvzeli prtljago in sto mark v zlatu, zahtevajo (še poleg visoko odkupnino. Prihitite mu na pomoč z denarjem ali pa z mečem”.
“Zli duh naj obsede opata”, je dejal Front de Boeuf. “Gotovo se je danes zjutraj napil. Kedaj je tvoj .gospod čul, da je normanski plemič odprl denarno mošnjo, da bi pomagal duhovniku, ki ima desetkrat težjo? — Kako naj mu priskočimo z orožjem na pomoč, ko nas oblega desetkrat večja sila, katere naskok pričakujemo vsaki trenotek?”
“Jaz bi vam že povedal, ali te grozote in vaša nestrpnost mešajo mojo pamet”, je odgovoril menih. “Da tako je -— zbirajo se zunaj in gradijo nasip proti gradu.” “Na utrdbe”, je zaklical de Bracy. “Opazujte delo teh lopovov”. Stopil je na majhen balkon in zaklical: Sv. Denis! Menih poroča resnico. •— Prihajajo pod zaščito in njih strelci se bližajo gradu.”
Zdaj je tudi Front de Boeuf pogledal, kaj se vrši zunaj. Naglo je zatrobil v rog in poslal svoje vazale na utrdbe.
“De Bracy — poglej vzhodne utrdbe, tam je zidovje najbolj nizko. — Plemeniti Bois - Guilbert, tebe je tvoj poklic izuril v obrambi in napadu. Varuj zapadno stran! — Sam bom pa opazoval s tega stolpa gibanje sovražnika. — Prijatelji, nikar ne obračajte pozornosti le na eno mesto. Danes moramo biti povsod, vzpodbujati jih moramo k srčnosti tam, kjer je napad najhuši. Naše število je majhno, ali našo srčnost lahko to nadomesti, ker se imamo boriti le z malopridnimi hlapci.”
“Ali, plemeniti vitez”, je zaklical menih. “Kaj res noče nihče poslušati med vami poslanice našega očeta v Bogu, opata Ajmerja? Prosim vas plemeniti gospod Renigadl, poslušajte me!” “Blebetaj svoje prošnje nebu! je dejal divji Norman. “Na zemlji nimamo časa, da bi jih poslu-
šali. — Halo, Anzelm pripravi vrelo olje in smolo, da oparimo po glavah te predrzne izdajice. — Pazite, da strelcem ne bo primanjkovalo pšic. — Razvite moj prapor z bikovo glavo. — Psi, bodo že videli s kom imajo opraviti.
“Plemeniti gospod”, je pričel zopet menih. “Poslušajte”— “Proč z blebetačem”, je zakričal Front de Boeuf. “Zaprite ga v kapelico. Tam lahko blebeče molitve, dokler ne bo boj odločen. Za svetnike v Torquilstonu bo nekaj novega, ko bodo culi molitve. — Taka čast jih še ni doletela, od kar so jih izklesali iz kamna”.
“Ne kolni svetnikov”, se je vmešal de Bracy. “Danes bomo še potrebovali njih pomoč.”
‘Ne pričakujem pomoči od njih”, je odgovoril Front de Boeuf. “K večjem bi nam pomagali, ako bi jih lopovom pometali na glave. Med njimi je sirovo izklesan svetnik Krištof, ki bi vbil kar vso stotnijo.”
Templar je med tem opazoval sovražnika. Posvetil mu je več pa-znosti kot sirovi Front de Boeuf in njegov lahkomiselni tovariš.
‘Pri moji redovniški prisegi”, je dejal napol glasno. “Bližajo se bolj v redu, kot bi kdo mislil o njih. Glejte, kako spretno izrabijo vsako skrivišče, drevo ali grm in se ne izpostavljajo našim strelcem. Ne vidim prapora, pa vendar stavim, da jih vodi pravi vitez, ki je izurjen v bojevanju.” “Vidim ga!” je rekel de Bra-cy. “Vidim pero viteza in blesk njegove oprave — oni veliki mož v črnem oklepu vodi četo — pri Bogu, to je nedelanič, ki je premagal tebe, Front de Boeuf na bojišču v Ashbvju”.
“Dobro, tedaj se lahko maščujem”, je rekel Front de Boeuf. “Ne more biti mnogo prida, ker ni takrat zahteval, kar mu je šlo. — Gotovo bi ga ne našel, kjer vitezi iščejo svojih sovražnikov. Radi tega se radujem, da ga vidim v vrstah teh malopridnežev.” Bližajoči sovražnik je preprečil nadaljni razgovor. Vsak vitez je hitel z malo peščico vazalov na svoje mesto, ki niso zadostovali, da bi zasedli ozidje krog in krog.
večkrat mimo njiju in upiral svoje ognjevite poglede v krasno Židinjo. Kakšen sad je obrodilo to občudovanje, smo pa zvedeli, ko je slučajno prišla v roke temu pohotnežu. —
(Nadaljevanje.)
Osem in dvajseto poglavje.
Poseči moramo nazaj v povesti, da pojasnimo čitatelju marsikaj neumljivega. Mogoče je že sam uganil, da je Rebeka pregovorila svojega očeta, ko se je Ivanhoe zgrudil na tla, da je dal prenesti mladega bojevnika v hišo, v kate ri sta v Ashbyju stanovala slučajno.
Pod drugimi razmerami ne bi bilo treba prigovarjati Izaku, ker je bil dobrega srca. Ali tudi on je bil podvržen predsodkom svojega rodu.
“Sv. Abraham!” je zaklical. “Vrl mladenič je in moje srce krvavi, ko vidim, da njegova kri moči vezan pas. —- Ali vzeti ga v našo hišo? Ali si razmišljala o tem, dekle? — Kristjan je in postava nam prepoveduje jemati v hišo tujce in pagane, ako tega ne zahteva kupčija.”
“Ljubi oče, ne govori tako”, je odgovorila Rebeka. “Seveda ne smemo biti v njih družbi na banketih in slavlju. Ali v nesreči postane pagan brat Žida.”
“Ako bi le vedel, kako je mislil o tem rabi Jakob Ben Tude-la”, je menil Izak. — Vrli mladenič ne sme izkrvaveti. Naroči Selu in Rubenu, da ga odneseta v Ashby.”
“Ne, tako- Položita naj ga v nosilnico. Jaz pa lahko zasedem konjiča ’ ’.
“Ali se hočeš izpostavljati pogledom psov Izmaela in Edoma ?! ji je zašepetal oče v uho in sumljivo gledal viteze in oprode. Rebeka je pa svoj namen zvršila, ne da bi se ozirala na ugovor svoje-očeta. Ko je pa oče opazil, kaj hoče izvršiti, jo je potegnil za rokav in dejal: “Pri bradi Aarona! — Če mladenič umrje? — Ako u-mrje je v našem stanovanju, ali nas ne bodo obtožili, da smo zakrivili njegovo smrt. — Ali nas ne bo ljudstvo raztrgalo na kosce?”
“Ne bo umrl”, je rekla Rebeka mehko, oprostivša se očeta, “ne bo umrl, ako ga ne zapustimo. če bi kaj takega zvršili, smo pa dolžni odgovora Bogu in ljudem.”
“Ne”, je rekel Izak. “Boli me, ko vidim teci njegovo kri. Vsaka kaplja me boli, kot če bi padel zlat bizantinec iz moje mošnje. Znano mi je tudi, da te je Miriam, hči rabija Monassesa iz Bizanca, katere duša je zdaj v paradižu, podučila v zdravniški u-metnosti, da poznaš tajne moči zelišč in marsikatero zdravilo. Radi tega zvrši, kar ti narekuje tvoja duša. Dobfo dekle si, krona, slavospev za me, za mojo hišo, kot za vse izraelsko ljudstvo.
Tzakova bojazen ni bila zaman. Na povratku v Ashby jo je videl Bois - Guilbert s svojimi nečednimi očmi. Templar je nalašč jezdil
— Sramota za današnjo civilizacijo se zrcali v tem, da delavca, njegovo ženo in nedoraslo deco postavijo v dežju na ulico, ako ne more plačati stanarine. Naj divja vihar ali dežuje, delavska družina je v imenu zakona na cesti, ako je ostala le za mesec dni dolžna stanarine.
Ker živimo v dobi kapitalističnega gospodarstva in odločuje dolar, ni zameriti toliko lastniku hiše, ako da sodnijskim potom izprazniti stanovanje, da bi stanovanje oddal zopet drugim najemnikom.
Ako lastnik hiše naznani, da hoče sodnijskim potom izprazniti stanovanje, potem je dolžnost občine, da preskrbi nesrečnim siromakom tudi streho dotlej, da si zopet gospodarsko opomorejo.
Človek rahločutnega srca še psa v snegu ali dežju ne spodi iz hiše.
Velikomestne občine izdajo tisočake za sprejem milionarjev ali modrokrvnih dostojanstvenikov.
Za siromaka, njegovo ženo in deco, ki je vsled raznih nezgod tako siromašel, da ne more plačati stanarine, pa ni v bogatem mestu pod streho prenočišča. Za siromake nimajo kramarski špisarji in občina denarja.
Prepustijo jih njih žalostni oso-di, dokler jih v kakšni šupi ali pod drevesom ne najdejo lakote umirajoče.
Potem nastopijo “dobrodelne” dame, kapitalistični listi prinesejo njih slike in v dolgih člankih pojejo njih dobrotvorstvu slavo.
Današnja človeška družba je res malovredna. To je družba hinavcev, trdosrčnih izžemalcev in oderuhov, ki nima srca za svojega bljižnjika, če je v nesreči.
— Zopet monopol zdravil. Lep uspeh organiziranega delavstva poročajo iz Švice. Organizirani delavci so po hudih bojih dosegli zakonito priznanje zadružnih lekarn, ki so se ustanovile v Ženevi, Schaffhausnu. Neuhausnu, Win-terthuru in drugod. Privatni lastniki lekarn so hoteli zadružne lekarne uničiti s tem, da so bojkotirali dobavšitelje zdravil. S tem sicer niso mogli ubraniti ustanovitve zadružnih lekarn, samo nekoliko težavnejše delo je imelo delavstvo. V curiškem kanton-skem svetu je bila revizija medi-cinalnega zakona iz 1. 1854. Pri tej priliki so hoteli privatni lekarnarji popolnoma preprečiti u-stanovitev zadružnih lekarn. Ali sreče niso imeli, ker je vlada sama sklenila naj se zakon odslej glasi: “Vsako lekarno mora voditi izučen lekarnar. Ako je pa lekarna pod vodstvom kakega o-skrbnika, tedaj jamči lastnik za vsako škodo, ki bi morda nastala iz poslovanja. Na podlagi te določbe se lahko svobodno razvijajo zadružne lekarne. Država ne bo delala ovir. Seveda bodo pa lastniki lekarn še nadalje skrito in javno ovirali njih ustanovitev.
* Prazgodovinski gozd. Močni vetrovi povzročajo ob morski obali dostikrat prav temeljite izpre-membe. To kaže slučaj, ki so ga opazovali na Angleškem. Ob kanalu sv. Jurija v južnozahodnem delu okraja Wales je kraj Freshwater, kjer se je pojavila koncem marca velika plima v zvegi z močnim viharjem. Vsled tega so se veliki skladi peska in blata premaknili in pokazali so se ostanki pragozda, o katerem doslej ni nihče ničesar vedel. Brezdvomno je ta gozd iz prazgodovinske dobe, ker so štori, vkoreninjeni v črnikastem peščencu, čez čevelj visoko pokriti s plastjo šote. Pozneje je ves gozd pokrilo morje, razburkani valovi in silni i|iorski toki so ga pa pokrili s peskom in blatom. Nobeno zročilo ne omenja gozda na tem delu angleške obali, zato sedaj opravičeno trdijo, da je izginil gozd preden se je začela zgodovinska doba človeštva. Sledov človeškega dela niso na-
šli na tem mestu, vendar so dosedanje preiskave dokazale, da so ti skladi iz mlajše kamenite dobe. Čudno je zato, da je les štorov še tako dobro ohranjen. Mestoma se je sicer že začel izpreminjati v premog ter je trd in prožen. Večina debel ima trdo plast peščenca, ki jih je najbrže varoval razpada. V enih izmed peščenčevih plasti, v kateri je tudi mnogo železnega kršca, so našli kost, ki je dolga 4 čevlje, debela 20 cm. in je še zelo dobro ohranjena. Kost izvira najbrže iz kitove lobanje. Slični utopljeni gozdovi so se našli tudi ob severonemški obali.
* Bombe iz zrakoplovov. “Kölnische Volkszeitung” ima iz Tripolisa naslednje poročilo:	Neki
italijanski zrakoplov je hotel o-pazovati levo arabsko krilo. V ta namen je prišel blizu kraja Azi-zič. Ni se pa upal leteti čez kraj sam, ker so domnevali, da je v Azizič turška artilerija. Italijani so metali bombe na šotore Bedui nov, a niso napravili izdatne škode. Usmrtili so z bombami le enega otroka, drugega pa ranili. O tem, ali je dovoljeno metati bombe iz zrakoplovov, ali ne, so mnenja različna. Eno je pa gotovo: da nima namreč ta način vojskovanja nobenega uspeha, ker mora bi ti zrakoplovec v taki višini, da mu je nemogoče dobro meriti. Neum-ljivo je tudi, da bombardirajo šo tore Beduinov, v katerih so čez dan le ženske in otroci brez vsakega orožja. Italijani mislijo, da spravljajo Arabce s svojimi balo ni in aeroplani v velik strah. Ali motijo se. Arabcem niso ti prizori nič več novi in strašni. Ker je bilo tudi največ bombnih atentatov brezuspešnih, se domačini tem le smejo, kakor zbuja splošno veselost tudi streljanje iz bojnih ladij. Kadar ljudje izvedo za prihod zrakoplova, se nabere množica radovednežev, drugega učinka ni.
Gostilne za doječe matere,
Občinski svet mesta Dundee na škotskem je upeljal pred nedavnim časom gostilne za doječe matere. Neko ondotno društvo je že pred dvema letoma upeljalo take gostilne, občinska uprava pa jih je sedaj izpopolnila. V preteklem letu so dobile matere 16.000 obe dov, deloma brezplačno, deloma so plačale po 18 vin, za porcijo Uspehi so zelo veliki. Dočim je preje umrlo 25 odstotkov delavskih otrok v starosti od 1 do 4 let se je zmanjšala umrljivost po u peljavi gostiln, celo na 7 odstotkov. Slično uredbo za doječe matere je ustanovilo tudi mesto Hope, ki je pa mesto gostiln u peljalo izkaznice, s katerimi se dobi obed v različnih gostilnah Občina potem pokupi te izkaznice.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 .		K. 50
$20.50 		
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 500
$204.50 		
$1000.20 . . .		K. 5000
S temi cenami vsi stroški.
so vračunjeni
PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR.
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago. 111.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena največjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
POZOR!
POZOR!
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BRIVNICO. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON, O.

J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v foto^rafično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno vre j eno
GOSTILNO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago.
42T N ort h 2nd St.
BARBETON. O.
VSA TISKARSKA DELA
izvršuje točno v vseh jezikih
Jugoslovanska zadružna Tiskarna
naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY
1830 So. Centre Ave., Chicago, IH.
Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno.
Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje.
Naše cene so zmerne.
B5SS3EE3S3B
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
2201/2 Grove St.
MILWAUKEE, WIS.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko zalog® svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina. Naročila pod 27 ali 28 galonov se ne sprejmejo.
Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino s posodo stane 35e galon.
Vozne troske plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANIOH,
R. R. F.. Box 124, FRESNO, California.
Ta ženska ura.je prevlečena s 14 karatnim zlatom (gold filled) z dvema pokrovama. Velikost O. Jamči se za dvajset let. Kolesev je najboljše vrste (Elgin Waltham). Gena je sedaj varno za malo Časa $12.50.
POZOR!
ROJAKI!
Ta prstan je iz 14 karat. zlata in stane	. $6.00
Medaljon k verižici
je 'Udi la 14 karat, zlata ln stane *5.90 Jednak prevlečen z zlatem........»2.56
Nekaj za članice S N. P. J. Krasno izdelat! broška ali naprsna iirla — priponka za uro na orsih. Zlata od spredaj — jamčena za 20 let. Stane le $2.15. Ako se naroči Sest ali več stane $2.00 poštnine prosto.
Ta ura je prevlečena s 4 karat, zlatom (gold filled) z dvema pokrovoma size 16 jamči -e za 25 let. Kolesovje j najboljše vrste (Elgin, Waltham. Springfield). Ima IB kamnov Oema senaj je samo............... 118.50
Za oblla naročila se priporočam spoštovanjem
JOHN STONICH,
2622 Homan Av., Chicago 111.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, I1L
Na j več ja slovanska tvornica za EA-STAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od I poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar se je ustanovila.
% NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
f Y t t f f
T
f
v
Narodna Tiskarna
2/46-50 Blue Island Ave., Chicago, lil
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ,eškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
<9
♦3
♦3
♦u
♦J
À
«
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Rranenje in splošni banini podi.	Posojila na žemljiši» in drage
56. cesta in St. Clair Ave,	Huron Road in Prospect Av*.
Superior Ave. in Addisoa Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajamo ¡m, brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorekih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Gun dry, preds. Harley B. Gibbs, poi preds. H. W. King, podpre*.» J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, lllinol