Š Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Uvodnik SPREMNA BESEDA UREDNICE Juhuhu, poletje je tu! Za večino najboljbrezskrben in najtežje pričakovan čas v letu. Verjamem, da po muhasti pomladi, od katere se poslavljamo, še toliko bolj. Že odštevate delovne dneve, ki vas še ločijo od dopusta in v mislih poslušate, kako šumi morje in pojejo škržati? Pustite domišljiji prosto pot, tako ga boste lažje in hitreje dočakali. Otroci se medtem vključite v kakšnega od poletnih programov, ki jih predstavljamo na straneh 6 in 7. Počitnice bodo tako še bolj zabavne, na prijeten način tudi poučne, pa še morje bo hitreje tu. In če ste morda med tistimi, ki poletja ne bodo preživeli ob morju, nič zato. Slovenija ponuja nešteto priložnosti za čudovite izlete, zanimiva odkritja in prijetna doživetja. Tudi potočkov, rek in jezer, ki nas bodo osvežili, ko bo najbolj vroče, ne manjka. Raziskujte in presenečeni boste, koliko lepega se skriva pred domačim pragom. Odpravite se na kakšno od družabnih srečanj, na katere vabijo plakati ob cesti. Toliko jih je, da se bo težko odločiti, katerega izbrati. Kjerkoli že boste, četudi doma, se brez slabe vesti prepustite brezskrbnosti. Dopust, pa naj bo lenoben ali aktiven, je edinstvena priložnost, da spočijemo telo in duha in se brez hitenja povežemo s tistimi, ki so nam najbližje. Ko nimamo nepotrebnih skrbi in nas obkrožajo ljudje in stvari, ki jih imamo radi, je lepo povsod, včasih še najbolj na domačem vrtu. Čas za počitek si bomo vzeli tudi v uredništvu glasila. Veseli bomo, če nam boste poslali kakšen poletni vtis ali pozdrav. Počivajte in uživajte v dolgih dneh in kratkih nočeh, pa nasvidenje do septembra! PETELIN Narisala Lara; skupina Veverice, enota Sapramiška Odgovorna urednica Mateja Brus IHMMMEfl Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid................................................3 Odbojkariada........................................................................................4 Počitniške dejavnosti.......................................................................6, 7 Čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2012..............................................8 Dom svetega Vida..............................................................................10 Festival na Gaju..................................................................................13 Kotiček za najmlajše.........................................................................14 Novice o zanimivih dogodkih v Šentvidu........................................15 Napovednik dogodkov poletje 2012................................................16 Odgovorna urednica: Mateja Brus Uredništvo: Igor Povše Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik Igor Povše Številka 2. leto izdajanja III. Naklada: 5500 izvodov Tisk: Mako R d.o.o. Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Na naslovnici: Odbojkariada (Foto: Špela Bokal) Dom svetega Vida (Arhiv: Župnija Šentvid) Svet CS Šentvida DELO SVETA ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID Spet je pred nami nova številka glasila, polna zanimivih prispevkov o dogodkih preteklega trimesečja. Tudi v četrtni skupnosti smo zelo delavni, a ker je vse preveč stvari odvisnih od drugih, se tokrat žal ne moremo pohvaliti z veliko konkretnimi rezultati. Izjema je prav gotovo asfaltirana ploščad pred gasilskim domom v Stanežičah, kjer smo s pomočjo razumevanja najožjega vodstva Mestne občine Ljubljana, dosegli, da se je uredila ne samo končna postaja mestnega avtobusa št. 15, temveč tudi celotna površina v lasti mestne občine, tako da bo tam mogoče parkiranje in začetek pohoda na Šentviški hrib ali pa morda tudi poti v mesto. Manjka le še pika na »i« - to je zaris parkirnih mest in postavitev ustrezne prometne signalizacije. Ureditev platoja pred gasilskim domom Stanežiče; foto: Albert Zore 24. marca smo se vključili v vseslovensko akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. V akcijo se je vključilo veliko število naših društev, našteli smo 360 prostovoljcev, če pa prištejemo še šole in vrtce (1859) pa impresivnih 2.200 udeležencev. Zbranih je bilo 180 m3 odpadkov. Udeležence smo ob zaključku prireditve na rugby igrišču Oval v Guncljah pogostili z golažem, čajem in vinom ob pomoči kar nekaj donatorjev. Več si boste lahko prebrali v članku v nadaljevanju. Čistilna akcija; foto: Blaž Gregorin Tisti, ki nam sledite na spletni strani, ste verjetno opazili, da so začele na igrišču vrtca Miš Maš v Guncljah odvijati igralne urice za zunanje obiskovalce. Povedati je treba, da ima za realizacijo projekta, ki je menda prvi in za enkrat edini v Ljubljani (ko imajo tudi občani dostop do igrišča vrtca), največje zasluge ravnateljica Vrtca Šentvid. Igralne urice bodo potekale vsak torek in soboto vse do konca junija, ko gre večina že na dopuste, upamo pa, da bomo lahko dosegli, da se jeseni nadaljujejo. Arhiv: Vrtec Šentvid Projekt ureditve parkiranja na Prušnikovi cesti se le počasi premika naprej. Izdelan je bil projekt, ki smo ga tudi uskladili, tako da je sprejemljiv za vse udeležene strani, zatika pa se pri sredstvih. Tudi Mestno občino Ljubljana je prizadela recesija in rebalans, ki se pripravlja, predvideva precejšnje znižanje proračunskih sredstev, s tem pa seveda postavlja pod vprašaj financiranje marsikaterega, sicer nujnega, projekta. V prejšnji številki smo sicer najavili Pomladno prireditev četrtne skupnosti, a smo se v posvetu s sodelujočimi odločili, da jo prestavimo na jesen, saj je ta čas poln drugih prireditev in dogodkov. Zedinili smo se, da bo prireditev v začetku oktobra. Seveda smo že začeli s pripravami, a več v naslednji številki ... Spet vas vabimo, da dogajanje v četrtni skupnosti spremljate na naši spletni strani www.cs-sentvid.si. Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid @točka Bralce obveščamo, da na sedežu Četrtne skupnosti Šentvid, na Prušnikovi 106, deluje tako imenovana e-točka, kjer lahko krajani brezplačno dostopate do interneta in »brskate« po spletu. E-točke so dostopne v času poslovanja Službe za lokalno samoupravo. VABLJENI! Služba za lokalno samoupravo Šport v Šentvidu pvUtn(\< MAM Šdlii/tJ _________o mivki m travi zer otro \ f Tfi »PfF lT'f| in drtjzme ODBOJKARiADA, 2. in 3. junij 2012, ŠRC ŠD Šentvid Prvi junijski vikend so mladi odbojkarji in odbojkarice uživali na peščenih in travnatih igriščih v Šentvidu v Ljubljani, kjer se je odvijala prva slovenska Odbojkariada. Festival odbojke na mivki in travi, ki je potekal v organizaciji športne agencije ProminaSport in Ženskega odbojkarskega kluba Šentvid, je gostil ŠRC ŠD Šentvid, dogodek pa je privabil skoraj tristo otrok, njihove prijatelje in starše, rekreativce, ljubitelje odbojke ter obiskovalce iz Ljubljane in širše okolice. Foto: Spela Bokal Športni navdušenci so v soboto lahko spremljali zanimive obračune v kategoriji starejših deklic in kadetinj, v nedeljo pa so na svoj račun prišle še najmlajše odbojkarice, ki so se med sebojpomerile v kategorijah male in mini odbojke. Napete boje na osmih igriščih je spremljal bogat glasbeno-animacijski program, otroci in obiskovalci pa so svojo srečo lahko preizkusili še na srečelovu in zavrteli kolo sreče. Foto: Spela Bokal Nadobudne igralke so v soboto in nedeljo obiskali tudi odbojkarji ljubljanskega ACH Volleyja, Gregor Ropret, Jan Klobučar, Alen Šket in Matej Vidič, ki so podelili številne avtograme, v nedeljo pa so najmlajše odbojkarice presenetili še državni reprezentantki v odbojki na mivki, Martina Jakob in Mihela Istenič, ki sta z najboljšimi mini m l1 11 tri odbojkaricami odigrali promocijsko tekmo, ter večkratni državni prvak v odbojki na mivki, Rok Satler. Foto: Spela Bokal V kategoriji kadetinj (letnik rojstva 1995 in mlajše) sta bili najboljši Zala Klara Kranjc in Tinkara Jeršan, pri deklicah (letnik 1997 in mlajše) so bile najuspešnejše Tjaša Vlečič, Nika Novak in Nina Malešič. Pri mali odbojki, kjer je bilo prijavljenih kar 28 ekip, so slavile Eva Pogačar, Neža Ladinik in Patricija P. Černe, v kategoriji mini odbojke (letnik 2001 in mlajše) pa so si zmago priigrale Nina Zdešar, Tia Kralj in Katarina Bulc. Organizatorji, ki so se razveselili izjemno dobrega odziva udeležencev ter številnih pohval staršev in obiskovalcev, že razmišljajo o jesenski Odbojkariadi in si hkrati želijo, da bi prireditev, ki so jo podprli tudi ŠD Šentvid, Četrtna skupnost Šentvid ter številna podjetja, postala tradicionalna. Foto: Karmen Jakob CELOSTNA UREDITEV PLATOJA PRED GASILSKIM DOMOM V STANEŽIČAH V ZAČETKU APRILA 2012 V začetku leta 2012 je vaščane Stanežič in Dvora kar malce presenetila uvedba proge mestnega prometa številka 15, Stanežiče-Zgornje Pirniče. Vse se je dogajalo tako hitro, da novici o novi progi niti nismo verjeli, dokler avtobus ni začel voziti. Priprave na otvoritev novega gasilskega doma 22. 7. 1978 Foto: Albert Zore Obračališče proge je bilo postavljeno v Stanežiče na makadamski plato pred gasilskim domom, na plato, ki so ga v soglasju s takratno Krajevno skupnostjo Stanežiče - Medno in Občino Ljubljana Šiška uredili gasilci PGD Stanežiče-Dvor ob gradnji novega doma leta 1978. Zanj so tudi primerno skrbeli, saj so ga uporabljali kot vaški prostor za prireditve, gasilske vaje in kot parkirišče za obiskovalce. Priprave na asfaltiranje platoja 10. 4. 2012 Foto: Albert Zore Z uvedbo avtobusa se je izpostavilo vprašanje celostne ureditve in vzdrževanja platoja. Celostna ureditev naj bi zajela asfaltiranje obračališča v obsegu, primernem tudi za izvedbo raznih prireditev, postavitev postaje mestnega prometa, ureditev ekološkega otoka za odpadke s petimi zbiralniki, zaščito otroškega igrišča z ograjo in vpis otroškega igrišča v mestno evidenco vzdrževanja. Ob velikem prizadevanju Četrtne skupnosti Šentvid je Mestna občina Ljubljana konec meseca marca pristopila k ureditvi in danes lahko rečemo, da smo zadovoljni z narejenim. Tudi zato ker se je poleg asfaltiranja platoja izvršilo tudi nekatere popravke voznih površin, ki sicer ne bi zdržale povečanega avtobusnega prometa. V juniju pričakujemo, da se bo zarisalo še talne oznake voznih površin, avtobusno postajo, parkirna mesta za gasilce, parkirna mesta za obiskovalce in/ali uporabnike avtobusa mestnega prometa. Postavitev ograje ob otroškem igrišču 14. 4. 2012 Foto: Albert Zore Na koncu bi se radi zahvalili Mestni občini Ljubljana in Četrtni skupnosti Šentvid za posluh in ureditev platoja pred gasilskim domom v Stanežičah, tako kot smo si želeli že ob otvoritvi doma leta 1978. Za izvedbo in komunikativnost pri urejanju detajlov si pohvalo zaslužijo tudi mestne službe in izvajalci. Leto 2012 si bomo vaščani gotovo zapomnili po uvedbi proge mestnega prometa št. 15, ureditvi platoja in ureditvi statusa otroškega igrišča na tem platoju. Albert Zore Načrt ureditve platoja pred gasilskim domom IGRALNE URICE NA IGRIŠČU V GUNCLJAH OBVESTILO ZA DRUŽINE S PREDŠOLSKIMI OTROKI - IGRALNE URICE NA IGRIŠČU MIŠMAŠA V GUNCLJAH Vrtec Šentvid vabi vse družine s predšolskimi otroki na IGRALNE URICE, ki bodo na igrišču enote Mišmaš, na Kosijevi 1 v Guncljah. Tu bodo dvakrat tedensko otroci lahko skupajs starši uživali na raznovrstnih igralih in v peskovniku ali se pridružili animatorki pri gibalno-rajalnih igrah. KDAJ? Vsak torek od 17.00 do 19.00 in vsako soboto od 9.00 do 12.00 ure, od 15. maja do sredine julija. Opomba: v primeru dežja bo igrišče zaprto. Arhiv: vrtec Šentvid ORATORIJ Otroke vabimo na poletni oratorij, ki ga mladi pripravljajo od 26. 6. do 29. 6. na temo »Grem jaz«. Številne delavnice, športne aktivnosti in izlet bodo popestrili prve počitniške dni. Potrebna je prijava preko prijavnice, ki jo dobite ob izhodih iz šentviške cerkve ali v župnišču. Arhiv: Župnija Šentvid POLETNA JEZIKOVNA ŠOLA Med letošnjimi poletnimi počitnicami v Zavodu sv. Stanislava pripravljamo že dvanajsto Poletno jezikovno šolo za osnovnošolce in srednješolce. - Poletna šola za osnovnošolce (7.-14. julij): namenjena osnovnošolcem, ki končajo 6., 7., 8. ali 9. razred. Cena 299 € (v ceni program, material in polni penzion). - Poletna jezikovna šola za srednješolce (13.-18. avgust): namenjena srednješolcem vseh letnikov in vseh smeri. Cena 169 € (program, material in malica), oz. 249 € (vse prej našteto plus polni penzion). Vse ostale informacije (program, namen, rok prijave ...) so podrobno opisane na naši spletni strani (http://www.stanislav.si/pjs/index.htm). Arhiv: Zavod svetega Stanislav KOSARKARSKI TABOR V LJUBLJANI TUDI ZA DEKLETA Ženski košarkarski klub Šentvid bo v sodelovanju z ŽKD Ježica v času od 23. do 27. junija 2012 organiziral 3. Košarkarski tabor za dekleta LJUBLJANA 2012. Tabor bo potekal v dvorani Gimnazije Bežigrad, namenjen pa je dekletom letnika rojstva od 1994 do 2002. Lani se je tabora udeležilo 53 košarkaric v starosti od 6 do 16 let. Petdnevni program bo vseboval 15-urno vadbo, med katero se bodo marljive udeleženke tabora naučile marsikaterega elementa košarkarske igre, ki ga bodo lahko uporabile že na jesenskih tekmah. Vodja tabora bo Bojan Hladnik, strokovni odbor tabora pa sestavljata še Bojan Jovič in Špela Kraševec. Drugi tabor je presegel vsa pričakovanja, upamo pa, da bo letošnji še množičnejši. So pa kapacitete vseeno omejene, zato le pohitite s prijavami. Kako se prijaviti? - preko elektronske pošte: - preko telefona: hladnik.bojan@telemach.net 041 / 709 - 460 Cena ostaja enaka kot lani, to je 50 evrov, v kar je všteto: košarkarski dres in hlačke (s priimkom in želeno številko), športna plastenka za napitke in strokovno vodstvo. Prijave se sprejema do 20. 6. 2012. POLETNA RUGBY SOLA ZA OTROKE Rugby klub Ljubljana organizira »Poletno rugby šolo« za otroke, ki bo potekala od 2. 7. do 12. 8. 2012. Rugby šola bo potekala 6 tednov pod vodstvom avstralskega trenerja Cara Henriquesa ter članov slovenske rugby reprezentance. Prijavi se! Rugby je trenutno najhitreje razvijajoč šport na svetu in je po množičnosti takoj za nogometom. Skozi šesttedenski program bomo skupaj s šolanimi trenerji spoznavali osnove rugbyja, krepili ekipni duh, ekipne in individualne veščine, delali na fizični pripravljenosti, imeli možnost komunikacije s trenerji v angleškem jeziku ter sklepali nova prijateljstva. Na koncu bomo naše znanje predstavili na pravi rugby tekmi ter vsem udeležencem podelili diplome. Treningi bodo potekali na rugby igrišču v Štepanjskem naselju in sicer trikrat tedensko (na željo udeležencev lahko tudi večkrat) v dopoldanskem času in bodo trajali slabi dve uri. 9 RUGBY % ,, KLUB LJUBLJANA Rugby šola bo organizirana za vse otroke od 12 do 16 let ne glede na fizične predispozicije otroka. Poletna rugby šola se bo pričela 2.7.2012 ob 17.00, kjer bodo otroci v družbi staršev spoznali ekipo trenerjev in se tudi sami spoznali z rugbyjem. Cena šest tedenske rugby šole znaša 25 EUR. V poletno rugby šolo se lahko prijavite tukaj! Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na: info@mgbyljubljana.si Birokrat Sodobne poslovno-informacijske rešitve KDO PRAVI, DA JE TEŽKO VODITI PODJETJE? Program BIROKRAT POSLOVANJE Bil namesto, BIROKRAT ZA MICROSOFT WINDOWS DDV ni vključen skupina ^ÇT ANDEQÔEN sodobne poslovno-informacijske rešitve e. info@birokrat.si t.1 5 300 200 www.birokrat.si Birokrat d.o.o. | Dunajska 191 | 1000 Ljubljana ■KOŠARKARSKA ŠOLA' Bokalova ulica 14, 1210 Lj Tel.: 01/51S 50 57; 040/209 340 Splet: www.sd-sentvid.si E-pošta: kosarka@sd-sentvid.si VABILO K VPISU V SOLO KOŠARKE Košorkarska šoke ŠD Šentvid-Ljubljana sabi l svoje vršite dečke in deklice, de ve šato arlDanžejK oa Ošsnloaih ia a ajseru enSa LoohnOarsba jo1e erraKa dura ^sv^su0 keuaoK. Ob šamem treniranju košarkarskih veščin je v ospredju druženje in spoznavanje vrstnikov z noanljnKi, eašDtm uDšu. arobsamueddejeknaaanSoK jaje oatetetts^ koj aeuj jotim, m žn peenrjo osneve js mužmiunu StoOttžvaa igtu. Otroštvo je enUrbje življenja, v katerem se na najboljši način povezujejo družabni, vzgojni in športni cilji. Skozi atraktivno igro, kot: i košat— e^smu v^^m fsr|bližati šport kot način življenja. „e oooo bb vaš OstO zvasinil stoj erosO čas. sb ob tem učil in užival. Pomaosti čeitmo prt scvaji oVKska v zsslo, obgoro-do osebnost, ki bo pripravljena na vse izzive, ki jih prinaša življenje. e voisn v senu j-oa-erev: i „šiva it U žtjs nos žila o are Vsote roje as ssak in VOOs . i ^vnk Ua 2a nabira m vsb feate in dekleta rojene 2001 in 2002. - „OižiOtž tie" vokimo vas kurso d OsOO-k rkjejj LsOL ir mlajst. A^pe/stOi moi) ^e^mi počitnicami: - „Počitniška košasča" vabimo vs- mlkde koisiiarje/rice, da se trm enCm vije ta jateKesrojih SteeingiSi ki boV e sotečali pod ssk-sm ekosem eeriV SrejLSJ'eo. Proosnm so bo odvijal v avgustu od ponedeljka, 13. 8., do nedelje, 19. 8. 2012! - „Košarkarski tabor Savudrija" je namenjen vsem mladim ea|JžriiK-J'emSricam, ki ddI ija aktidd a i ilid ii stiti počitnice in preživeti teden dni morskih dogodivščin. Več glede tkOora sžjšbte nn kletni strani http://kosarka.sd-sentvid.si. Arhiv: ŠD Šentvid ... IGRAJ KOŠARKO TUDI TI ... Za vse informacije lahko pokličete vodjo košarkarske šole Marka Markoviča na tel.: 040 172 560 ali pišete na elektronski naslov: marko.markovic@sd-sentvid.si. Športni pozdrav! Vodja košarkarske šole ŠD Šentvid-Ljubljana Marko Markovic Aktivnosti v Šentvidu ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO 2012 Pa nam je uspelo! Uspešno smo zaključili čistilno akcijo. Zadovoljni smo z odzivom krajanov, saj so se akcije udeležili v velikem številu in tako ponovno dokazali, da nam ni vseeno za naše okolje. Foto: Blaž Gregorin V petek, 23. 3. 2012, so v akciji sodelovale vse šole in vrtci v Četrtni skupnosti Šentvid. Posamezniki ter društva in organizacije, ki delujejo na območju ČS Šentvid, pa so se nam pridružili v soboto. Ocenjujemo, da nas je v četrtni skupnosti Šentvid čistilo okrog 2.200. Skupaj smo zbrali kar 180 m3 odpadkov. Foto: Albert Zore Pobirali smo komunalne in kosovne odpadke. Gradbene in nevarne odpadke smo popisali in podatke posredovali inšpektoratu. Nelegalno odložene odpadke lahko prijavite tudi sami na Inšpektorat MU MOL, Proletarska 1, Ljubljana ali na telefon 01 306 16 00 ter na e-mail bogomira.skvarca@ljubljana.si ali primoz.rihtar@ljubljana.si. Foto: Goran Djuratovič Četrtna skupnost Šentvid je po uspešno zaključeni akciji povabila vse udeležence na malico. Na Rugby igrišču v Guncljah je udeležence pogostila z bogračem in vinom oz. čajem. Foto: Goran Djuratovič Foto: Blaž Gregorin Hvala vsem, ki ste se nam pridružili. Vsak od nas je prispeval pomemben del k čistejšemu okolju, v katerem živimo. Ines Eberl RUMENA ali MODRA Za prazno in čisto (ne blatno) embalažo (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke ...). Priporoča se, da se votlo embalažo stisne(nanjo stopi), da bo v vrečo možno spraviti več odpadkov. V te vrečo ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi podobni, pokvarjeni izdelki. ZELENA Samo za embalažno steklo! (steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarci vloženih živil ter druga steklena embalaža). V to vrečo ne sodijo ravno steklo, ogledala, laboratorijska oprema, svetila in steklo iz umetnih mas (pleksi) in podobni materiali. RDEČA Samo za baterije, kartuše, tonerje, mobilne telefone, embalažo barv in lakov, embalažo olj, embalažo škropiv in čistil, zdravila, neonske in halogenske sijalke, vžigalnike in podobno. g ^^ PIJAČA (kuhano vino| HRANA (bograč) ČRNA: Za mešane komunalne odpadke torej, vse ostale odpadke, ki jih ni mogoče zbrati ločeno oz. so preveč umazani (tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo, plenice...). AMBROZIJA, rastlina številnih alergenov Rod Ambrosia sestavlja približno 40 vrst, najboljrazširjena je pelinolistna ambrozija. Ambrosia artemisifolia (pelinolistna ambrozija) se je iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki razširila v zmerna območja Evrope ter dele Azije in Avstralije, kjer je eden glavnih povzročiteljev alergij na cvetni prah. Mnenje je, da so kmetijski pridelki, kontaminirani s semeni pelinolistne ambrozije, ki so bili uvoženi iz ZDA in Kanade, predstavljali glavno pot, po kateri je pelinolistna ambrozija prišla v Evropo. Močna zapleveljenost z ambrozijo je v Srednji Evropi (Madžarska, Francija, Italija in Hrvaška), od 90. let prejšnjega stoletja se stalno povečuje. O številnih majhnih žariščih poročajo iz Belgije, Češke republike, Avstrije, Slovenije, Nemčije, Švice in drugih evropskih držav. Ambrozija proizvaja velike količine lahkega cvetnega prahu, ki ga raznaša veter in povzroča alergije tudi več kot 200 km od svojega rastišča. povzročitev ŠKoDE: Cvetni prah ambrozije je zelo alergen, spada med najpogostejše povzročitelje senenega nahoda, alergičnega rinitisa. Alergija na ambrozijo pogosto povzroča hude simptome, podobne astmi. V cvetnem prahu ambrozije je bilo najdenih najmanj šest skupin alergenov. Obstajajo tudi dokazi o veliki navzkrižni reaktivnosti med alergeni ambrozije in alergeni navadnega pelina (Artemisia vulgaris). Škodo povzroča tudi v kmetijstvu, saj se z nekmetijskih površin seli na njive z različnimi posevki kot so poljščine (koruza, krompir, sladkorna in krmna pesa), krmne rastline ter žita, vrtnine, trajni nasadi. NAHAJALIŠČA: Ambrozija uspeva na zemljiščih s posegi v prostor (deponije, izkopi, gradbišča), kjer druge rastline ne uspevajo, brežinah cest, železnic, vodotokov, kmetijskih zemljiščih, vključno z vrtovi, urbanih površinah (zelenice, parki rekreacijske površine). nekajplodov lahko raznesejo ptice ali taljenje snega, lahko pa tudi vodni tokovi, saj plodovi plavajo na vodi. Prenašajo se lahko z mešanico semen za ptiče, sončničnimi semeni, premeščanjem strojev/opreme, prenos s prstjo/gramozom, kompostom. Pelinolistna ambrozija (Ambrosia Artemisiifolia) Vir: Navodila za zatiranje in preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije (FURS) OPIS: V kolikor so tla peščena, revnejša s hranili, ambrozija zraste do 50 cm visoko. V kolikor so tla bogata s hranili in vodo ter ima rastlina dovolj prostora, zraste do 2 m visoko. Listi so sestavljeni in nazobčani kot pri praproti, dolgi so 4-10 cm. Steblo starejših rastlin je rdečkasto in dlakavo, pri tleh debelo 2-4 cm. Rastlina cveti od konca julija do novembra (prva slana), naredi olesenel rdečerjav plod. Ambrozijo pogosto zamenjujemo z rastlinami iz rodu pelinov. Zelo podobna je rastlina artimisia vulgaris (navadni pelin). Pazljivi moramo biti na liste ambrozije, ki so nazobčani kot praprot, med korenom lista in steblom se nahaja žensko socvetje. RAzMNOžEVANJE: Pri razširjanju ambrozije s semeni je poznanih več načinov. Nekateri od njih so naravni, pri večini pa gre za človeško pomoč. Večji del plodov pade na tla blizu ali pod matično rastlino, Navadni pelin (artimisia vulgaris) in zlata rozga (solidago gigantea) Vir: Bečan, Stanežiče ODSTRANJEVANJE: Na podlagi rezultatov raziskave učinkovitosti herbicidov, ki jih v Sloveniji uporabljamo za zatiranje plevelov, je mogoče ugotoviti, da imamo v Sloveniji dovolj učinkovitih herbicidov, s katerimi preprečujemo širjenje te plevelne vrste. Uporabo herbicidov urejajo nacionalni, regionalni in lokalni predpisi. Ambrozijo lahko odstranjujemo mehansko (puljenje, košnja, oranje ...). Rastlino je potrebno sistematično puliti pred cvetenjem, saj s tem preprečimo širjenje cvetnega prahu. Izpuljene rastline je potrebno shraniti tako, da niso v stiku z zemljo, kar prepreči ponovno rast. Rastline lahko damo v plastične vrečke, ki jih nato oddamo skupaj z ustreznimi odpadki ali pa jih sežgemo. Občutljive osebe ne smejo sodelovati pri puljenju. Za zaščito pred draženjem je treba uporabiti rokavice in oblačila, ki pokrijejo celotno telo. Če puljenje poteka med sezono cvetenja, je treba uporabiti tudi masko in očala za zaščito pred cvetnim prahom. Cvetoče rastline je bolje uničevati popoldan, saj se cvetni prah v glavnem sprošča zjutraj. Košnjo uporabljamo na območjih, kjer je prepovedana raba herbicidov ali pa ta ni mogoče iz različnih drugih vzrokov. Tla ali mlade rastline prekrijemo z mulčenjem (senom, odkosom trav, zastirko iz lubja ...). To prepreči, da bi semena plevela kalila. Namesto mulča lahko uporabimo prekrivala iz (črne) plastike, s čimer zmanjšamo svetlobo na površini tal ter dvignemo temperaturo do te mere, da uničimo mlade rastlinice in preprečimo kalitev semen. Velika gostota prosto rastočih ali sejanih pokrovnih rastlin lahko znatno zmanjša rast ambrozije in s tem tvorjenje kaljivih semen. Ambrozijo lahko uničujemo tudi z ožiganjem s plamenom. INFORMACIJE: Oddelek MOL je o ambroziji izdal zgibanko. Za odstranjevanje ambrozije je zakonsko odgovoren vsak lastnik zemljišča, na katerem se rastlina pojavi (Uradni list RS, št. 63/2010 z dne 3. 8. 2010). Fitosanitarni inšpektor izda odločba za odstranitev ambrozije lastniku zemljišča in ta jo je dolžan v določenem roku odstraniti. Za zemljišča v Ljubljani sta odgovorna dva oddelka. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) skrbi za vsa kategorizirana zemljišča, na katerih izvajajo letno vzdrževanje (delovna enota za urejanje zelenih površin). Oddelek za ravnanje z nepremičninami (ORN) ima v upravljanju zemljišča, na katerih se bo v določenem obdobju gradilo. Več o ambroziji in tujerodnih invazivnih vrstah rastlin si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Fitosanitarna uprava RS http:// www.furs.si/svn/zvr/invrastline.asp. Za vprašanja o ambroziji, razlago glede predpisanih zahtev in fitosanitarnih razmer se lahko obrnete na Sektor za zdravstveno varstvo rastlin na Fitosanitarni upravi RS (tel. 05 915 29 30). Vse prebivalce Četrtne skupnosti Šentvid naprošamo, da zaradi boljše evidence javijo nahajališče ambrozije tudi na sedež četrtne skupnosti (tel. 01 512 46 07). Andreja Bečan (Vir: Fitosanitarna uprava RS, g. Igor Petek, svetovalec direktorja - Snaga d.o.o. Ljubljana) DOM SVETEGA VIDA - HISA PRIPOVEDI Leta 1836 je takratni šentviški župnik Blaž Potočnik s pomočjo župljanov v Šentvidu ustanovil prvo zasebno šolo, imenovano tudi »nedeljska šola«, ker se je pouk odvijal le ob nedeljah. Ker pa so se leta 1848 začele pojavljati tendence po uvedbi javne »ljudske šole« in ker je postala kaplanija kot enorazrednica premajhna, je takratna občinska oblast začela razmišljati o gradnji nove šole. Zato so se v začetku 1866 zbrali zemljiški posestniki iz Šentvida in se obvezali, da bodo gradnjo prevzeli v lastni režiji. Arhiv: Župnija Šentvid Župnija Šentvid je uradno prevzela gradnjo šole. Vloga župnika Potočnika je bila pri izgradnji nenadomestljiva. Vodil je gradbeni odbor, prispeval pa je tudi denar za odkup zemljišča. Gradnja se je 9. maja istega leta tudi začela. Načrt je po predlogu Potočnika izdelal Matevž Tomec, glavni zidarski mojster je bil iz Vikrč, za vsa ostala obrtniška dela pa so poskrbeli domači obrtniki. Šolo so že konec istega leta dogradili. Stala je na najlepšem delu pred cerkvijo, kjer je bilo kasneje tudi znano javno zbirališče. 10. maja 1868 je bilo poslopje blagoslovljeno, dan kasneje pa se je že začel odvijati pouk. Učenci so prihajali iz Šentvida, Podgore, Poljan, Vižmarij, Broda, Guncelj, Dvora, Stanežič, Medna, Trate, Pržana, Kamne Gorice, Zapuž, Dravelj, Dolnic, Glinc, Podutika, Toškega Čela, Zg. Šiške in Kosez. Prvo leto jih je bilo vpisanih 187. Pouk je potekal po dve uri dopoldne in po dve popoldne, v slovenskem jeziku. Arhiv: Župnija Šentvid Poleg velike učilnice je imela stavba tudi večje stanovanje za učitelja z družino in manjše za cerkovnika. Pouk je v stavbi potekal vse do leta 1911, ko so zaradi prostorske stiske (skoraj 500 otrok) zgradili novo šolsko poslopje (OŠ Franca Rozmana Staneta). Vseskozi se je v stavbi odvijala tudi raznovrstna dopolnilna izobraževalna dejavnost (kulturne prireditve, vaje, predavanja, tečaji ročnih del, pouk kmetijstva). Od leta 1882 je v stavbi dobila svoje prostore Obrtniška šola, ki je bila namenjena rokodelcem iz Šentvida, ne glede na starost. Med obema vojnama so gostoljubje stavbe koristili predvsem kulturniki s svojimi vajami in tečajniki različnih dejavnosti. Tudi obe stanovanji sta bili vseskozi zasedeni s takrat službujočimi cerkovniki, organisti in učitelji. V večjega na levi strani se je 1927 vselil organist in skladatelj Franc Bricelj, ki je z družino (žena in pet otrok) tam živel in ustvarjal vse do leta 1979. V istem stanovanju je v naslednjih letih vse do porušitve živela njegova hči Marinka Bricelj, ki je tudi opravljala vlogo organistke in cerkovnice. Arhiv: Župnija Šentvid V manjšem desnem stanovanju je od leta 1930 bival cerkovnik Franc Menart, ki je ostal v njem skupaj z družino (žena in pet otrok) vse do leta 1954. Od takrat dalje je imel v istih prostorih svojo krojaško delavnico njegov sin Franci, ki pa je tudi opravljal cerkovniško službo. V prostorih je ostal do leta 1973. V zgornjem nadstropju so ob veliki dvorani po prvi svetovni vojni pa vse do izgradnje novega župnišča bivali župniki in kaplani. Tu je bila tudi uradna župnijska pisarna. Velika učilnica se je takoj po drugi svetovni vojni v letih 1945-46 spet uporabljala kot osnovna šola. Zatem jo je takratna oblast namenila za različne mladinske shode. V 60. in 70. letih je bila v njej šiviljska delavnica podjetja MODA z deset zaposlenimi. Arhiv: Župnija Šentvid Omeniti velja še, da je spodnje prostore v 80. letih kupila Ljubljanska banka, kjer je imela 20 let svojo podružnico. Župnija Šentvid je te prostore ob selitvi banke v sosednjo stavbo odkupila nazajin jih do rušenja uporabljala za svoje pastoralne namene. V novo zgrajenem Vidovem domu potekajo naslednje dejavnosti: verouk, srečanja mladinskih in odraslih skupin, vaje pevskih zborov, sestanki Društva Blaž Potočnikove čitalnice, predavanja, delavnice, oratoriji in še mnogo drugih aktivnosti. V veliki učilnici so se v zadnjih letih odvijale tudi dramske vaje Teatra šentviškega. Brane Kopač Šport v Šentvidu V ŠENTVIDU SE IGRA DOBRA KOŠARKA! Po šentviških igriščih, dvoranah ter okoliških šolah se košarkarji in košarkarice ŠD Šentvid vsakodnevno podijo za žogo ter se učijo košarkarskih veščin. Nekateri garajo za uresničitev svojih sanj, nekaterim je dovolj aktivno preživljanje prostega časa in druženje z vrstniki, prav vsi pa na tak način pridno širijo svoja znanja ter pridobivajo različne izkušnje. Arhiv: ŠD Šentvid Na spisek svojih doživetij je letos marsikdo lahko dodal tudi prve mednarodne tekme. Že drugo leto zapored smo se v velikonočnem času namreč odpravili na tradicionalni Easter Euro Basket turnir v Prago, ki je za nekaj dni združil mlade košarkarje in košarkarice vseh starosti in nacionalnosti. Letalski hangar, razdeljen na košarkarska Šentvidčanki Ema Lapajne in Manca Zupančič sta bili izbrani v najboljšo peterko turnirja, Patricija Šturm pa je bila proglašena za najbolj borbeno igralko. V mali dvorani ŠRC Stožice pa je potekal zaključni turnir Nove lige za mlajše pionirje. Pred številčno publiko so si naši košarkarji s srčno borbo priigrali tretje mesto. Košarkarska šola ŠD Šentvid ne predstavlja samo košarke. Pomeni nam zabavo, druženje ob različnih prireditvah in piknikih, stiskanje pesti drug za drugega, ustvarjanje novih prijateljstev, predvsem pa ukvarjanje z nečim, kar imamo vsi tako radi. Arhiv: ŠD Šentvid Arhiv: ŠD Šentvid igrišča, je bil za nas prizorišče velikega ekipnega uspeha, kajti vse tri ekipe, ki so sodelovale na turnirju, so posegle po odličjih. Zlata so se veselili naši najmlajši (rojeni leta 2001), drugo mesto je osvojil letnik 1999, bron pa so si priborili košarkarji, rojeni leta 2000. V Pragi je nastopilo preko 100 klubov v najrazličnejših kategorijah, Šentvid pa je bil skupno gledano najboljši. Poleg sodelovanja na turnirju v Pragi in tekmovanja v državnem prvenstvu smo letos igrali tudi v Lumpi ligi, ki jo je organiziral ŽKK Triglav Kranj, in Novi ligi. Obe ligi sta služili predpripravi na kasnejše državno prvenstvo. Mlajše pionirke U12 so v Lumpi ligi pometle s konkurenco in zasluženo osvojile prvo mesto. VA rnt TOČKE SISKA 1. Adriatic Slovenica, poslovna enota Ljubljana Celovška cesta 182 2. Cvetličarna Klivija Milana Majcna 17 3. M Hotel Derčeva 4 4. UNICEF Slovenija Pavšičeva 1 5. CSD Šiška Celovška 150 6. Policija Šiška Podutiška 88 7. Lekarna Sanofarm Celovška 142 9. Linija L (Tržnica Koseze) Vodnikova 187 10. ČMC Šiška Tugomerjeva 2 11. Patrick Sport Celovška 34 J 12. Knjižnica Šiška Trg Komandanta Staneta 8 13. Avtotehna Vis d.o.o. Celovška c. 228 ŠENTVID 14. Knjižnica Šentvid Prušnikova 106 15. Frizerski salon Anamarija Selanov trg 3 16. Vitalka, center dobrega počutja Prušnikova 106 17. Kava bar DAMA Ulica bratov Babnik 10 18. Baby center Šiška Celovška 268 19. IANA&BOBOLI Mercator Center Šiška Cesta Ljubljanske brigade Pli KAJ so Varne točke? Varne točke so različni javni prostori, kjer se nahajajo ljudje, ki so prostovoljno pripravljeni pomagati otrokom v stiski. Z otrokom se pogovorijo, mu svetujejo in pomagajo pri reševanju problema. KAKO lahko Varne točke pomagajo otrokom? Otroci se v Varne točke najpogosteje zatečejo, če so žrtve nasilja med vrstniki, pa tudi, če imajo težave v družinskem okolju, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, obliž na rano, ne morejo priti domov, so pozabili ključe in želijo priti v stik s starši ali pa potrebujejo zgoljpozornost in prijazen pogovor. »Pozivam torej vse otroke in mladostnike, da o svojih težavah spregovorijo in se kadarkoli zatečejo v Varne točke, kjer se bomo zavzeli zanje«, mlade poziva Boštjan Gorenc Pižama, podpornik projekta, ter poudarja pomen nenehnega informiranja otrok, da so Varne točke namenjene prav njim. AJI MESTNA OBČINA LJUBLJANA VABI UPo KOJENCE NA BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ I (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA O M RET1 J A) ERIJAVITE SE LAHKO NA SEDEJU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID - tel. št. 512 46 07, T12 411 2N, aliV SLUJBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. PRISRČNO VABLJENI! Ljubljana uvaja brezplačno brezžično omrežje Wi-Fi Mestna občina Ljubljana je 26. aprila 2012 s Telekomom Slovenije in NIL-om podpisala pogodbo o javno zasebnem partnerstvu za projekt izgradnje in uvedbe brezžičnega omrežja Wi-Fi na območju Mestne občine Ljubljana, s katerim bomo dobili v uporabo novo brezžično široko-pasovno omrežje za dostop do interneta. Dostop do svetovnega spleta bo za vse prebivalce in obiskovalce Ljubljane brezplačen eno uro na dan, spletni dostop do storitev MOL pa bo brezplačen ves čas. Foto: Dunja Wedam Prve brezžične dostopne točke v centru mesta bodo začele delovati že letošnjo jesen. Do pomladi 2014 pa bo na območju MOL postavljenih okoli 1500 brezžičnih točk. VABLJENI NA pREDSTAVITEV pROJEKTA v sredo, 27. junija 2012, ob 17. uri v ljudskem domu v šentvidu Cvetličarna Gardenia Celovška 117 FESTIVAL Na GAJu Devetnajstega maja je šolski sklad Osnovne šole Vižmarje Brod že četrtič organiziral Festival na gaju, športno-kulturno-zabavno prireditev za učence, starše in vse, ki se želijo poveseliti, zabavati in dobro imeti. Arhiv: OŠ Vižmarje Brod Tekmovanja v teku, nogometu, odbojki, košarki in badmintonu so se prepletala z igrami brez meja, koncerti glasbenih skupin, nastopi učencev šole, gledališkimi predstavami, delavnicami za staro in mlado, razstavami ter izobraževalnimi dogodki. Najmlajši so se lahko igrali v vrtcu s kopico igral, ostali pa so imeli na voljo skakalne gradove, tobogane in podobno. Gasilci so poskrbeli za zabavne igre in vodno osvežitev, ki je bila ob sončnem in toplem dnevu kot naročena. Arhiv: OŠ Vižmarje Brod Poskrbljeno je bilo tudi za dobro počutje vseh; sladkorna pena in sladoledi za najmlajše, kavarnica za počitek in osvežitev po vseh aktivnostih ter hrana z žara in hladna pijača za vse so le še pripomogli k enotnemu mnenju, da je to prireditev, ki se je vsi veselijo. Za uspešen zaključek dneva so zvečer najprej poskrbele vzhajajoče glasbene zvezde na velikem odru, proti koncu večera pa še prenos finala Lige prvakov na velikem platnu. Vsi skupaj že z nestrpnostjo čakamo prihodnje leto, ko bo na vrsti že peti Festival na gaju. Arhiv: OŠ Vižmarje Brod Arhiv: OŠ Vižmarje Brod HSiSS^pSrai Arhiv: OŠ Vižmarje Brod Stran za najmlajše kotiček za najmlajše Veselo v poletje v kotičku za najmlajše Marjeta Bilban Spoštovani najmlajši! Tu so zadnji šolski dnevi. Misli so že usmerjene v počitniške dni. Pred vami je nekaj nalog za vas in vaše starše. Kako bo mornarček prišel do barčice, da bo lahko odplul na počitnice? Popelji ga po labirintu do jadrnice. Uganke zate in za starše. Vprašaj jih, če jim bo uspelo najti rešitev. NIMA PLJUČ, PA VENDAR ZRAK ZAJAME, KO MORSKO POT POD TREBUH VZAME. (JADRNICA) SLADKA JE V REKI, SLANA V MORJU, PRITEČE IZ PIPE, ODVEČ JE V ŠKORNJU. (VODA) OBLAKE PREGANJA SEM TER TJA, KROŠNJAM TIHO ŠEPETA. (VETER) Ob dobri plovbi na počitnice pa še lepa pesem o čolničku. Napisala jo je Mira Voglar. Notni zapis najdete v pesmarici Majhna sem bila (avtorici M. Voglar in M. Nograšek). ČOLNIČEK Moj čolniček iz papirja v daljna morja si želi. Dva komarja sta mornarja, kapitana pa še ni. Veter, ženi moj čolniček, čisto rahlo vanj pihljaj. Morje čuvaj moj čolniček, da bo prišel cel nazaj. Ne pozabite na nas, vidimo se jeseni. Do takrat pa vesele počitnice in lep skok v naslednje šolsko leto. DAN sTARŠEv V marcu so mladi iz Teatra šentviškega v sodelovanju z otroškim pevskim zborom pod vodstvom Marinke Cergol priredili okroglo mizo na temo »Kar hočejo otroci vedeti od staršev«. Režisersko taktirko je tokrat v rokah držala Tonja Robida. Sodelovalo je pet staršev, ki so pridno odgovarjali na običajna, pa tudi malo bolj iskriva vprašanja. Okroglo mizo sta vodila Jan in Manca, ob koncu pa so otroci starše obdarili s papirnatimi rožami. Starševski dan, Arhiv: Teater šentviški poročilo o 1. kresu na zelenici športno-rekreacijskega centra šd šentvid- LJUBLJANA Športno društvo Šentvid-Ljubljana in Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana Šentvid sta skupaj organizirali 1. KRES na zelenici športno-rekreacijskega centra ŠD Šentvid-Ljubljana 30. aprila 2012. ŠPORTNO DRUŠTVO ŠENTVID LJUBLJANA,e je to njihov uraden naziv, pustimo, sicerje pravopisno gledano prav ŠD Ljubljana Šentvid) Bokalova ulica 14, 1210 LJUBLJANA ŠENTVID Telefon 01/518-50-57 e-mail: sdsentyid@siol.net ID številka SI40680703 www.sd-sentvid.si Transakcijski račun 03106-1000601948 K 20.45 prižgali. Popoldanska ploha ni prestrašilaobiskovalcev, ki soob toplih plamenih in zvokih ansambla Viža,ki je sačel z nast^^tcm malo po 18.00, uživali v prijetnem vremenu brez vetra. Redarji in reševalno osebje iz družbe Pacient nisoimeli dela. K ressvenja se jfs upeležilo okoli 1000 ljudi, ki so bili navdušen i nad p njetmm do^dkom m povedal^ d a takiine priveditve sv potrebujejo. Že\ja vseo je, da bi KRES na tem mestu postal tradicija. Zapeljujemo se vsem, ki so pomagali pri izvedbi kresovanja. čestitka in nekaj misli ob bližajočem državnem prazniku 25. junija Z osamosvojitvijo je Slovenija dosegla stoletne želje Slovencev in s tem dosegla enega izmed vrhuncev svojega razvoja. Dosežena je bila svoboda naroda, civilne družbe in posameznika, saj smo uveljavili človekove pravice in svoboščine. Po svoje je šlo za trojno osvoboditev. Slovenija je v času osamosvajanja imela prave ljudi na pravem mestu, ki so sprejemali pogumne odločitve in pri tem tudi veliko tvegali. Slovenija je bila ob pomembnih odločitvah vedno enotna, zato menimo, da bo tudi ob sedanji gospodarski krizi stopila skupaj in se poenotila v dobro za Slovenijo. Vsem krajanom Četrtne skupnosti Šentvid iskreno čestitamo ob dnevu državnosti, 25. juniju. Svet Četrtne skupnosti Šentvid Zapisal Jože Sever Praznovanje ob dnevu državnosti v Šentvidu Foto: Jože Sever Napovednik - Kaj dogaja MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid ŠENTVIŠKI DNEVI 2012 TURNIR MEŠANIH EKIP V ODBOJKI Četrtek 21.6.2012 ob 19. uri; Športna dvoran a Gimnazije Šentvid °atočnikova Čitalnica IGRA MAČEK MURI IN NASTOP FOLKLORNE SKUPINE OŠ ŠENTVID Ponedeljek 18.06.2012 Ob 17.30. uri LJUDSKI DOM Osnovna šola Šenvid AKADEMIJA POZDRAV DOMOVINI NePelja 24.6.P012 OŽ 20.4V uri Tratica zocirlkvuo v Šentiidu Društvo Blaž Potočnikova Čitalnica KONCERT POD ZVEZDNIM NEBOM Torek 19.6.2012 ob 20. uri Svetel Atr'j Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava Glasbena šola Zavoda sv. Stanislava POČITNIŠKE DEJAVNOSTI PROSLAVA DNEVA DRŽAVNOSTI Sreda 20.6.2012 ob 17. uri Ljudski dom Osnovna Šola Šentvid POLETNA JEZIKOVNA ŠOLA ZAOSNOVNOŠOLCE Od 7. do 14. julija 2012 Zavod sv. Stanislava http://www.stanislav.si/stanislav/pjs/os.htm GOZDNI TEK Sreda 20.6.2012 ob 17. uri Pod hribom Društvo Blaž Potočnikova Čitalnica POLETNA JEZIKOVNA ŠOLA ZA SREDNJEŠOLCE Od 13. do 18. avgusta 2012 Zaaed s. Strniš I šp http:/tpwvw.stanislav.si/stanislav/pjs/os.htm GORSKO KOLESARJENJE SreLa 2L6.201t cb17.15ori Pod hribom Društvo Blaž Potočnibovn Čitalnica POČITNIŠKA KOŠARKA Od 1I. do18. avgusta 8012 Športno društvo Šentvid RITEM NA PARKETU Sreda 20.6.2012 ob 17.15 uri Telovadnica OŠ FRS Osnovna šola Franca Rozmana Staneta. KOŠARKAŠKI TABOR SAVUDRIJA Od 20. do 26. avgusta 2012 Športno društvo Šentvid http://kosarka.sd-sentvid.si/ Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si