NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 29. 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 83 Izvršujemo vsakovrstne tiskovine OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO Commercial Printing of All Kinds ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO Novi grobovi Pokojna Terezija Žele Kot smo že poročali, je v nedeljo nagloma preminila v bolnišnici Mrs. Terezija Žele, rojena Levstik, soproga poznanega pogrebnika Joseph Žele. Podlegla je kamnom v mehurju. Rojena je bila 16. oktobra 1884 leta v fari sv. Gregor pri Velikih Laščah na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1904. Stara je bila 63 let. Bila je članica sledečih društev: Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, St. Clair Grove št. 98 WC, Car-niola Hive št. 493 TM, št. 14 HBZ in podružnice št. 41 SŽZ. Pokojnica zapušča žalujočega soproga Josipa, sinova Louisa in Josepha, dve hčeri: Mrs. Josephine Hirter in Mrs. Justine Girod, osem vnukov in brata Johna Levstik, v stari domovini pa sestro Frances in mnogo sorodnikov. Sinova Henry in August sta umrla pred leti, kot tudi Ferdinand, sin Mr. Želeta iz prvega zakona^ ki se je ponesrečil kot letalec v ameriški armadi v prvi svetovni vojni. Truplo pokojnice bo ležalo v torek in sredo na mrtvaškem odru v Želetovem pogrebnem zavodu na 452 E. 152 St. v četrtek pa na 6502 St. Clair Ave., odkoder se bo vršil pogreb v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida ob 10. uri in nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče. Želja pokojnice je bila, da bi ji prijateljice in znanci ne poklanjali cvetja, temveč, da bi ^esto cvetja rajše poklonili svoje darove v dobrodelne namene. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! Pogreb Frank Salmiča Pogreb pokojnega Franka Salmiča se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 uri iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. DomaČe vesti Zaroka Zaročila sta se Jean Jakse iz 1251 E. 173 St., hči Mr. in Mrs. Frank Petrovčič iz E. 162 St., in John Tomšič, sin Mr. in Mrs. Tomšič iz 805 Rudyard Rd. Bilo srečno! Poroka Poročila sta se 12. aprila Mr. Joseph Skrabec iz 1205 E. 176 St. in Miss Pauline Kobal, hčerka Mr. in Mrs. Max Kobal, 23126 Lakeland Blvd. Čestitamo! . Iz bolnišnice Mrs. Mary Adamitch se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 716 E. 157 St. Zahvaljuje se najlepše vsem prijateljicam za obiske, darila in cvetlice ter vo-Sčilne kartice, ter se priporoča 2a obiske.na domu. Želimo ji skorajšnje okrevanje! ^lad. pev. zbor SDD Odbor Mlad. pev. zbora SDD Waterloo Rd. se lepo zahva vsem sedanjim in bivšim Odbornikom, ki so se v tako le-J'^m številu poslovili od pokoj-tajnice Jennie Sever. Obe-J^®m prosi odbor vse starše ma- Združ. narodi začeli reševati zapleteno vprašanje Palestine Na prvi izvanredni seji je bil I ustanovljen poseben odbor NEW YORK, 28. aprila—Skupščina Združenih narodov je na izvanredni seji sprejela sklep, da se ustanovi poseben odbor 14 držav, ki bo razmotrival o kontroverzne-mu problemu, ki je nastal v zvezi z zahtevo Arabcev, da se Palestini takoj da neodvisnost. Pri otvoritvi seje je bil izvo-* --- lih pevcev in pevk, da jih poš- ^jejo prav gotovo v sredo večer 7:30 v SDD na Waterloo Rd., •odkoder se bodo skupno podali ^ želetov pogrebni zavod, da za-P^jcjo v slovo pokojni Mrs. Te-^Gziji žele. Ijen za predsednika izvanredne seje bivši brazilski zunanji minister dr. Oswaldo Aranha. Dobil je 45 glasov. Malo pred otvoritvijo izvanredne seje je dr. Abba Silver kot predstavnik agencije udov izjavil, da se agencija ne bo udeležila seje, dokler delegati 55 držav ne pristanejo, da se agencijo prizna za soudeležnico, ki nima pravice glasovanja. Že pred tem je organizacija Združenih narodov rezervirala 20 sedežev za predstavnike Judov, ki bi pa pri-sostovali le kot opazovalci. Nasprotno pa so predstavniki judovskega odbora za nacionalno osvoboditev poslali svoje opazovalce. Slednja organizacija trdi, da ima ona pravico, da zastopa Jude. Brez posebnih formalnosti so delegati takoj začeli ustanavljati poseben odbor in voliti posamezne uradnike. Stališča prizadetili strank Stališča prizadetih strank so označena kot sledi: Anglija, ki ima mandat Lige narodov nad Palestino, je pripravljena sprejeti vsak sklep organizacije Združenih narodov, toda bo vztrajala, da svetovna organizacija skrbi za izvršitev vseh svojih priporočil. Arabska liga, ki predstavlja pet arabskih držav, članic organizacije Združenih narodov, je izjavila, da bo odločno zagovarjala svoje stališče, da se preneha mandat Anglije nad Palestino in da se Palestino proglasi za neodvisno državo. Judovska agencija, ki je uradni predstavnik Judov, po pogojih, ki so bili označeni, ko je mandat nad Palestino dobila Anglija, je zahtevala od Zedinje-nih držav, da podprejo zahtevo za ustanovitev nacionalnega doma, Judov v Palestini. Judovska organizacija se opira na Zedinjene države Dr. Abba Hillel Silver, predsednik ameriške sekcije judov ske agencije, ki je iz Clevelahda, je izjavil: "Zedinjene drža,ve so vedno s simpatijo gledale na težnje Judov v Palestini. Judovski narod ceni to zanimanje Zedinjenih držav. Pri organizaciji Združenih narodov se judovski narod obrača na Zedinjene države, prepričan, da bodo prevzele aktivno vlogo, da se zagotovi hitro in sprejemljivo rešitev tega vprašanja v soglasju s stališčem predsednika Trumana." Dr. Silver je bolj natančno pojasnil stališče Judovske agencije. Zahteval je polno sodelovanje agencije pri prinašanju sklepov in istotako strogo stališče nasproti angleškim nelegalnim provizijam v "belem papirju" od leta 1939. Nadalje je Dr. Silver zahteval, da se omogoči zastopstvo vsem prizadetim strankam v predlagani preiskovalni komisiji, ali pa, da se vse prizadete stranke iz te komisije izobči. Predlagal je tudi, da komisija obišče Palestino. sko upravo v Palestini in rekel, da je to glavni vzrok sedanjih nemirov v Sveti deželi. Izrazil je prepričanje, da bi se vsi nemiri končali v teku 24 ur, če bi Anglija dovolila Judom vhod v Palestino brez vsakih restrikcij. Bidault naznanil prelom z De Gaullom PARIZ, 28 .aprila — Stranka republikanskega ljudskega gibanja, katere načelnik je zunanji minister Georges Bidault, je danes tik pred povratkom zunanjega ministra s konference v Moskvi podala v javnost izjavo, s katero je bil prvič uradno naznanjen prelom med stranko in generalom de Gaulleom. Izjava stranke, ki zastopa progresivne katoličane, obtožuje de Gaullea, da stremi po organiziranju totalitarnega režima v Franciji. iSlavzlic temu pa se stranka bo pridružila levičarskim strankam (komunistom in socialistom) v militantni opoziciji proti de Gaulleu. BOJKOT NAPOVEDAN ČASOPISU, KI PODPIRA WALLACA VALLEY CITY, N. D. 28. aprila. —Trgovski krogi tega mesta so napovedali bojkot Don C. Matchan-u, mlademu lastniku in uredniku lokalnega lista "Valley City Times-Record", ker se je izjavil za zunanjo politiko Henry A. Wallace. Obtožili so ga, da podpira "komunizem" in, mu zagrozili z odtegnitvijo vseh oglasov, ako lista ne proda komu, ki bo "sprejemljiv" zanje. Matchan je danes izjavil, da je potom poziva na čita-telje da izrazijo svoje mnenje, odkril, da ogromna večina v razmerju 4 napram 1 podpira njegovo stališče, da pa se z ozirom na to, da se je oglaševalni bojkot proti časopisu že začel izvajati, še ni odločil, kaj bo storil. "Prisiljen utegnem biti, da list prodam/' je rekel Matchan, "ampak pisal ne bom nikoli ničesar, kar je v nasprotju z mojim prepričanjem." "Državljanski odbor", katerega so formirali tr-govsk; krogi, ga je obtožil, da objavlja "hujskajoče članke, ki so v neskladnosti z najboljšimi interesi javnosti."^ V odboru so firme, ki zastopajo največje oglaševalce v mestu. Marshall kritiziva stalisče Sovjetske na konferenci POMIKANJA SOVJETSKIH ČET V AVSTRIJI DUNAJ, 27. aprila — Iz avstrijskih virov prihaja poročilo, da bodo prišli iz Madžarske v sovjetsko okupacijsko cono Avstrije 60,000 vojakov na spo-mladne vežbe. VES JAVNI PREVOZ V AKRONU USTAVLJEN AKRON, 28. aprila. — Danes se je tukaj ustavil ves javni prevoz, ko je odšlo na stavko 142 mehanikov pri Akron Transportation Co., nakar so vozniki avtobusov odklonili iti preko piketne linije. Mehaniki so člani AFL, voznik! pa pripadajo uniji CIO. Burke je popularen Poizkusno glasovanje, katerega je izvršil te dni "Cleveland Press," je pokazalo ,da je 77 odstotkov prebivalcev Clevelanda prepričanih, da župan Thomas A. Burke izborno vrši svoj posel. Iz tega bi se dalo sklepati, da republikanci ne morejo upati, da bodo v jeseni prevzeli mestno hišo, tudi če bi imeli kakega močnega kandidata, katerega pa nimajo in ga očividno tudi ne bodo našli. Zaroka Na Velikonočno nedeljo sta se zaročila Miss Marion Kapel, hčerka obče poznane družine Mr. in Mrs. John Kapel iz 709 E. 155 St., in Mr. Star^ley Slej-ko, ,sin iz poznane družine Mr. in Mrs. Frank Slejko, 16208 Arcade Ave. Mr. Slejko je znani godbenik ter je bil do pred nedavnim Član znane Ray Anthony godbe, ki je v vojnem času zabavala vojake na Pacifiku. Bil j6 eden izmed maloštevilnega moštva, ki je bilo rešeno, ko je bil rušilec Franklin torpedi-ran na morju leta 1944 in je pri tem večina njih našlo smrt v valovih. Bilo srečno! Napadalec prijet Policija je snoči aretirala nekega 30-letnega moškega, katerega je neka 35-letna ženska z vzhodne strani mesta identifici rala kot človeka, ki jo je prošli torek kriminalno napadel v neki hotelski sobi blizu E. 55 St. in Dr. Silver je ožigosal britan- Euclid Ave. Metle v roke! Včeraj se je v Clevelandu otvoril "čistilni teden," ki ima Diti posvečen delu za pospravljanje, urejevanje in čiščenje ulic in domov. Kampanjo je formalno o tvorila skupina mladih ljudi na Public Square, ki je "demonstrirala" z metlami, krtačami, čopiči in podobnim orodjem, kot pobuda vsem prebivalcem, da zavihajo rokave in gredo na delo. Vlada obtožena, da je slepo orodje telefonske družbe Rožnata poročila, da bo stavka vsak čas izravnana, so se izkazala preuranjena WASHINGTON, 28. aprila ~ Ernest Weaver, predsednik Zveze delavcev komunikacijske opreme, ki so na stavki v vseh obratih Western Electric Co. ši-rom dežele, je danes proti delavskemu oddelku zvezne vlade naperil obtožbo, da je slepo orodje v rokah korporacije American Telegragh & Telephone Co., in zahteval, da se delavski department umakne iz pogajanja z Western Electric Co. Takoj za petami te obtožbe je delavski tajnik Schwellenbach poklical zastopnike zveze telefonskih delavcev na posvetovanje, katerega so se udeležili Joseph T. Beirne, John J. Moran in John L. Crull. Ta konferenca se je sestala po odgodenju pogajanj, o katerih se uradno javlja, da so bila zelo burna. Ko so zastopniki obeh spornih strank odhajali s seje, je n^ki uradnik Bell telefonskega sistema rekel: "Nahajamo še natančno tam, kjer smo bili pred desetimi dnevi." Pravijo, da ni denarja za učitelje Prošli mesec je clevelandski šolski odbor naznanil, da se bo učiteljske plače plače v javnih šolah povišalo, čim bo na razpolago denar. Učiteljska unija je upala, da se to skoro zgodi, kajti z obljubami ne morejo plačati za potrebščine, katerih cene stalno naraščajo. Šolski odbor je torej pozvala, da svojo obljubo izpolni do srede prihodnjega tedna, toda člani odbora so včeraj izjavili, da so "brez moči," ker denarja še vedno ni, in da ga očividno ne bo, dokler zakonodaja v Columbusu ne odobri izdatne podpore za lokalno šolstvo iz državne blagajne. Rokoborba Nocoj se bo zopet vršil zani miv vspored rokoborbe v Centralni orožarni. Popularen rokoborec francoskega rodu Maurice Tillet se bo pomeril z Wee Wil lie Davis iz Hollywooda. Tillet je močne postave in ima trden prijem, njegov nasprotnik Davis stoji pa šest čevljev in šest inčev ter tehta 160 funtov. Sedaj bo v tretjič nastopil v Clevelandu in obeta se posetnikom mnogo zabave. POLJSKA ZAHTEVA UKINITEV "POLJSKE ARMADE" V ANGLIJI LONDON, 27. aprila — Moskovski radio je naznanil, da je Poljska poslala Angliji noto, s katero zahteva, da Anglija takoj določi datum za ukinitev poljskih oboroženih sil, ki se nahajajo pod angleško komando. Angleški zunanji urad ni podal nobenih komentarjev v zvezi s to zahtevo poljske vlade. Računa se, da se še vedno nahaja v Angliji kakšnih 100,000 poljskih vojakov, ki so pod direktno' komando angleških vojnih oblasti. ZGUBILA JE NOS, TODA POLICIJA GA JE NAŠLA! LOS ANGELES, 28. aprila— Esther Yvonne Brooks, 15 let stara deklica, potrpežljivo čaka, kaj bo z njenim nosom. Nos je v polnem pomenu besede—izgubila. To se je zgodilo ob priliki neke avtne nesreče, v kateri ji je nos bil odbit, kot da je iz stekla. Nekaj časa se je mislilo, da ga ne bo mogoče več najti. No, pa sta dva šerifa po dveh urah iskanja izgubljen nos vendar našla. Štiri ure pozneje ji je dr. G. J. S. Rambo, plastični kirurg, prišil nos na lice in sedaj Esther potrpežljivo čaka, da se zopet malo bolj čvrsto zaraste. Pravi, da mu je Stalin povedal, da bo sporazum glede Nemčije in Avstrije dosežen, kadar se bodo ljudje naveličali prerekati WASHINGTON, 28. aprila—Državni tajnik George C. Marshall je nocoj v radio govoru izjavil, da mu je sovjetski premier Stalin v privatnem pogovoru rekel, da bo sporazum glede mirovnih pogodb za Nemčijo in Avstrijo dosežen, "kadar se bodo ljudje izčrpali v prerekanju." Marshall je dejal, da se nikakor ne strinja s sovjetskim glavarjem, in da ni mogoče čakati na kompromis, "do katerega bi prišlo vsled izčrpanosti." , "Medtem ko se zdravniki po-t----—-- svetujejo, se stanje bolnika yarliiSniVr* no slabša," je rekel Marshall' AclUUMllLc glede centralne Evrope. Marchall je v svojem 4,000 besed obsega jočem poročilu, kij -- so ga oddajala vsa tri velika ra-1 RIM, 27. aprila — Fašisti in dijska omrežja v deželi, prvič "jih simpatičarji so danes ob poročal o svojem sestanku s P^liki druge obletnice usmrče-Stalinom v Kremlju, ki je trajal uja Benita Mussolinija priredili uro in pol. za Mussolinija Obtožuje Sovjetsko zvezo zavijanja dejstev Državni tajnik je obtožil Sovjetsko zvezo, da. zavija dejstva glede sporazumov, ki so bili doseženi v Potsdamu in Jalti ter dejal, da je ruska delegacija na konferenci v Moskvi nadomestila "razum in sporazumnost s propagandnimi pozivi k strasti in predsodkom." Marshallov govor je bil bolj mračen in manj spravljiv v tonu kot pa je bilo poročilo, katerega je podal prošlega oktobra bivši državni tajnik James F. Byrnes, ko je po vrnitvi iz Moskve priporočal "odločno, ampak potrpežljivo stališče" napram Rusiji. Marshall se je izjavil proti politiki potrpežljivosti in zagovarjal skoro brezkompromisno odločnost. "Mi ne smemo delati kompromisov glede velikih načel samo zato, da bi se dosegel sporazum," je rekel Marshall, potem pa dostavil, da so "kritične razlike med zapadom in vzhodom sedaj jasno začrtane," in da so "točni nazori vseh vlad sedaj jasno razumljivi." Državni tajnik je izrazil na-do, da bo, sodeč po Stalinovih besedah, sovjetska delegacija na bodočih konferencah pokazala "več volje za sodelovanje", potem pa pristavil, da čas hitro teče, in da so v Evropi že "očitne sile, ki ustvarjajo razkroj." tajne sestanke v svrho počastitve njegovega spomina. Istočasno so se v več cerkvah vršile maše. Druga obletnica smrti Benita Mussolinija pade na 28. aprila, toda maše so bile prirejene v nedeljo 27. aprila, ker se je verjelo, da se jih bo večje število oseb udeležilo, kot pa če bi se vršile v ponedeljek. Rimska policija je izjavila, da je zaprla 11 oseb, ki so za časa službe božje peli izven cerkve fašistično himno in ponavljali fašistična gesla. MADŽARSKA ZAPROSILA ZA ČLANSTVO PRI ZN LONDON, 28. aprila—Istvan Bede, predstavnik madžarske vlade v Londonu, je danes izjavil, da je Madžarska vložila prošnjo za vstop v organizacijo Združenih narodov. Bede je izjavil, da se njegova vlada nadeja, da bo mirovna pogodba z Madžarsko ratificirana v pravem času, tako da bi se o njeni prošnji moglo razmotrivati na seji organizacije, ki se bo vršila v septembru. PREDSEDNIK MEHIKE OBIŠČE WASHINGTON WASHINGTON, 28. aprila — V teku so velike priprave za sprejem mehikanskega predsednika Miguela Alemana, ki bo jutri dospel semkaj in s tem vrnil obisk predsednika Trumana, ki je prošli mesec obiskal Mehiko. Sodi se, da bo Alemana v Wash-ingtonu dočakala množica, bro-ječa 200,000 do 250,000 oseb. Tekom obiska utegne biti dosežen sporazum za veliko posojilo za obnovo mehikanskega gospodarstva. Alemanu je bil dan na razpolago za potovanje semkaj Trumanov privatni aero-plan. VOJNA NEVESTA BI DALA SVOJE OKO 2A VRNITE V, V DOMOVINO RICHMOND, Cal., 28. aprila —Mrs. Phyllis May Wood, vojna nevesta iz Avstralije, je danes ponudila svoje desno oko tistemu, ki ji omogoči, da se vrne nazaj v Avstralijo. Mrs. Wood pravi, da ni imela, odkar je prišla v Zedinjene države, ničesar drugega kot sitnosti in težave. Izjavila je, da je tako razočarana, da se želi vrniti nazaj v Avstralijo, kjer da lahko dobi drugo službo. Svojega moža je Mrs. Wood srečala leta 1942, ko je pred ameriškimi vojaki, ki so se nahajali v Avstraliji, nastopala k6t plesalka. Ko je mož bil odpuščen zaradi slabega zdravja iz armade, ni mogel v Zedin jenih državah dobiti primernega dela, da bi vzdrževal svojo družino, ženo in tri leta starega sina. "Mož je hotel prodati svoje oko, toda tega nisem mogla dovoliti. Saj je že do sedaj dosti trpel," je rekla Mrs. Wood. ■ South Norwalk, Conn. — Tukaj je umrl Andrej šter, star 76 let, doma iz Cerklja, Gorenjsko, član Samostojnega društva v New Yorku. Trikrat mu je spodletelo Neki 31-letni tat je razbil okno Burke Furniture Co., na 5510 Superior Ave. toda se je moral vrniti, kajti notranja vrata so bila skrbno zaklenjena. Odšel je in ob tej priliki zbudil psa, ki je začel lajati, nakar je neka žena poklicala policijo. Ko so policaji že krožili okrog, je tat splezal v notranjost Norwood Cafe na 6406 in se znašel v umivalnici, ki pa je bila tako polna raznih zabojev, da se je moral vrniti. Odšel je. Ravno, ko je gledal za neko boljšo priliko, je padel v roke dveh patrol-manov, ki sta ga spravila v prostore, kjer ne bo imel nobenih neprilik. SHIAN 2 ENAKOPRAVNOST u ENAKOPRAVNOST n Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE ' CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311 12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); Tot One Year—(Za celo leto) ——- Tor Half Year—(Za pol leta) ——- for 3 IMonths—(Za 3 mesece) - -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)-- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve); For One Year—(Za celo leto)----- For Half Year—(Za pol leta) - -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SANS PRED NOVIMI NALOGAMI Še nekoliko tednov in v Clevelandu se bo vršila zgodovinska konvencija SANS-a. Tekom teh tednov bi se morali posvetiti vsestranskim diskuzijam glede bodočih nalog te naše slovenske organizacije, ki je nas, ameriške Slovence, združila v vzorni enotnosti, kot nas nobena organizacija pred tem ni mogla. Lahko rečemo, da je SANS postal v teku zadnjih let simbol naše skupnosti, zveza vseh naših progresivnih društev in organizacij, brez ozira na njih posamezne naloge, ideološko ali pa celo politično orijentacijo. Ta enotnost je bila zgrajena v teku vojne, ko se je vodila borba za dosego zmage nad skupnim sovražnikom, ojačena pa je bila tudi, ko se je v prvih dnevih po končanju vojne takoj priskočilo na pomoč našim bratom v rojstni domovini. Skozi vsa ta leta je SANS izvršil ogromno delo tako na političnem, kot tudi na relifnem in kulturnem polju. Vprašanje, dali nam je SANS tudi v bodoče potreben, ne bi morali sploh zastavljati. Že na podlagi preteklega dela je njegov daljni obstoj povezan z našo daljno usodo. Ce je komu v korist razpustitev SANS-a potem je to prav gotovo tistim, katerim je enotnost ameriških Slover\cev trn v peti. Naj poudarimo, da ni nič preveč pretirano opozoriti na reakcionarno delovanje tistih tukajšnjih zakrknjenih in fanatičnih zagovornikov domobrancev, Krekov in slovenskih izdajalcev, ki bi prenehanje SANS-a pozdravili kot svojo največjo zmago. Ameriški Slovenci imamo poseben interes, da ne samo ohranimo SANS, ampak, da ga še bolj jačamo, da ga z novimi nalogami izpopolnimo tako, da bo odgovarjal novim razmeram, pred katerimi se ne nahajamo samo kot ameriški Slovenci, temveč tudi kot Slovenci, ki še vedno imamo krvne in narodnostne zveze z našo rojstno grudo. Mislimo, da bi poglavitno vprašanje, ki se ga bo postavilo na prihodnji konvenciji SANS-a, moralo biti: njegov program za bodoče delo. Od konvencije, ki se je vršila v letu 1944 se je mnogo tega spremenilo. Vojna je končala in SANS, ki je deloval pod takratnimi razmerami in soglasno s takratnimi potrebami prilagal svoj delež za dosego skupne zmage, se danes nahaja pred dokaj spremenjenim položajem in mora prilagoditi svoj program v duhu današnjih potreb. Te potrebe so vsestranske. Njihov značaj ni samo kulturna povezanost z našo rojstno domovino, ampak je tudi v tesni zvezi z našim delom na kulturnem, prosvetnem, političnem in socijalnem polju tu. Ni nobenega dvoma, da se bodo kulturne zveze z našimi brati v rojstni domovini še bolj ojačile v prihodnjosti. Prvič je v teku dolgih stoletij v Sloveniji resnično ljudska oblast prevzela skrb za ljudstvo, za navadnega delovnega človeka. V današnji Sloveniji niso izročene ljudstvu samo materijalne dobrin je; izročene so mu tudi kulturne dobrin je, na katere je še do pred kratkim, zaradi nepravičenih socijalnih razmer, bila upravičena le tako imenovana "višja kasta." Navaden človek je bil pač smatran za neko nižje bitje, za nekaj kar ima dolžnost, da gara in trpi, da bo pokoren in da molči. Toda sedaj, ko se je socijalni red spremenil v korist delovnega človeka je obenem zanimanje za kulturne ustvaritve tako silno poraslo, da je to kulturno delo postalo tesno povezano z ljudstvom in ni več sploh mogoče zamisliti kako bi narod mogel brez tega dela obstati. Tu je samo eden primer, kjer je že dovolj obsežno polje bodočega dela SANS-a: da nas seznani s kulturnimi ustvaritvami naših bratov, da te kulturne ustvaritve prenese sem, da jih izroči potom številnih pevskih, dramskih in kulturno-pro-svetnih ustanov našim ameriškim Slovencem. Ko se bodo v tem pogledu razmere še bolj izboljšale se odpirajo naravnost ogromne možnosti za ta del SANS-ovega programa. Seveda ni mogoče govoriti o vseh nalogah, pred katerimi se SANS nahaja. Toda želimo opozoriti že sedaj na to, kajti SANS-ova konvencija se bliža in še vedno je precej malo javnih diskuzij glede ostalega dela. Z naše strani verujemo, da bi SANS moral predstavljati vse napredno orijentirane prosvetne, kulturne in politične organizacije ameriških Slovencev, da bi moral vršiti vlogo zveze vseh teh organizacij in predstavljati centralno telo, potom katerega bi se ameriški Slovenci nahajali v stalni dotiki z rfa-šo rojstno domovino. Prav .gotovo pa je, da SANS-ov program ne sme biti nikakor preveč omejen. Mi se nahajamo v težki dobi ko se posamezne narodnostne skupine poskuša Proces proti vojnemu zločincu Hessu 29. aprila 1947 Jugoslovanske priče o mučenju Slovanov v Oswieczimu Varšava. (Tanjug). — Na razpravi zoper vojnega zločinca Hessa so bile zaslišane jugoslovanske priče. Najprej je bila zaslišana Novka Vuksanovič, ki je bila kot udeleženka narodnoosvobodilnega gibanja pripeljana v taborišče Oswieczym junija 1944. Med drugimi strahotami je povedala tudi tole. Neke noči ob 1. uri smo slišali iz 27. bloka nečloveške krike, ki jih je bilo slišati kilometre daleč. Zbirali so ženske za kremaitorij. ženske v našem bloku niso ostale ravnodušne. Vse smo bile solidarne in smo izja Tam sem imel priložnost, je izjavil dr. Cunder, videti? kaj se dogaja v Oswieczymu, kajti od tu so nam dovažali na pol mrtve ljudi. Nalagali so jih v vagone . Po 160 ljudi je bilo v enem vagonu, kjer je bilo prostora samo za 40 oseb. Vagon je bil plombiram in z zastrtimi okni. Ko so vagon odprli, je bilo izmed 160 ljudi najmanj 40 mrtvih. Pri seciranju seni ugotovil, da gre za davljenje. Vse žrtve so bile strašno shujšane. Večina ljudi je umirala zaradi nagle tuberkuloze. Prav tako sem seciral ženske, ki so prihajale iz Oswieczyma. Ženske so bile sterilizirane. Stare so bile do 20 let, toda v kratkem času po sterilizaciji so ostarele. Po številki, ki je bila tetovirana na telesu, je bilo videti, da so prihajale iz Oswieczyma. Nobena številka ni bila pod 200,000. Sterilizacijo so vršili z roentgenom. Trupla so bila v slabem perilu, neoprana in bosa. Nato je dr. Cunder navedel podatke, da so nabirali ljudi za krematorij največ med slovanskimi narodi, med pripadniki Sovjetske zveze, Poljske, Jugoslavije in Češkoslovaške, Na vprašanje sodnika, ali je bilo taborišče v Sachsenhausenu uničevalno aH samo prehodno taborišče, je priča izjavi, da so bila vsa nemška taborišča — taborišča za uničevanje, zlasti za uničevanje slovanskih narodov. Skupina Slovencev je zgradila taborišče Liebe-rose ob Odri v strašnih okolnostih. Ljudi so gonilo na delo premražene, kr v.le, da ne bomo dovolile, da pretepene. Malo jih je bi nas kot zivali odpeljali v kre- preJiVelo to trpljenje. Dr Cun matonj, ampak da bomo juriša-le na puške, čeprav nas pobijejo. To noč so ves 10. in 11. blok odpeljali v krematorij. Nam so drugega dne zagrozili, da bomo tudi me končale v krematoriju, ako se bo kaj takega še kdaj ponovilo. 29. novembra 1944 smo bile, ko smo stale v zboru, priče'strašnega prizora, ko so SS-ovci peljali v krematorij 8000 otrok od dveh do petih let. Slovenski zdravnik priča Nato je bil zaslišan kot priča Milan Cunder, ki je seciral trupla v taborišču Sachsenhausen. Dr. Cunder je izjavil, da je bil aretiran kot zdravnik pri delu na terenu v Sloveniji. Iz Slovenije je bila odpeljana množica ljudi v taborišče Dachau in Oswieczym. Dospel je v taborišče Sachsenhausen novembra I. 1943. der je opravil JO do 20 seciranj dnevno od novembra 1943 do aprila 1945. O tem je moral pisati raporte, ki so bili predloženi taboriščnemu poveljniku. Toda vsi raporti so bili uničeni. Če je napisal, da je nastopila smrt zaradi lakote, je nemški zdravnik zahteval, da se to zbriše in napiše "zaradi splošne izčrpanosti." Izpoved Slovenke Nato je bila zaslišana Marija Ličan, Slovenka, ki je bila aretirana kot "politični krivec". V Oswieczym je bila pripeljana 11. decembra 1943. Izjavila je, da je bilo tedaj pripeljanih v taborišče 57 zdravih in močnih Slovenk, da so pa pri življenju ostale samo 3. Ob prihodu v taborišče so bile, kot vse ostale žrtve, slečene, ostrižene; razen tega so jim vse vzeli, kar so imele pri sebi. Hitlerjevski zločinci so jim odvzeli zlato, odpirali usta, da so prešteli, koliko zlatih zob imajo ter vs'e to zapisali. Dobile so številke, nato pa so jih odpeljali v hladen prostor, kjer so čakale brez hrane ure in ure, dokler ji hniso odvedli v blok. Zaradi lakote in mraza so mnoge zbolele že v prvih 14 dneh; Priča je s temperaturo 40 stopinj tri dni čakala na sprejem v bolnišnico. V tem času so prihajali SS-ovci, pretepali in na vse mogoče načine poniževali bolnice. Končno so jih dali v bolnišnico po 4 v eno posteljo. Po 14 dneh je tehtala priča 32 kg. Čim ni imela več temperature, je morala znova na delo. Tega dne je prišel v njihov blok zločinec Hess, ki je z nekim nemškim zdravnikom zbiral ženske, sposobne za delo, ostale pa določil za krematorij. Nadzornica Rupeth jih je pretepala in gonila na delo. . -------- V začetku 1945 je bilo okoli Ženske so bile v najhujši zimi, 50,000 žensk peš odgnanih v ta-gole in bose. Evakuirane so bile' borišče Rawensbruck. Vse Slo-iz Oswieczyma zaradi prodira- j venke so se držale skupaj in nja Rdeče armade. skušale zvedeti, kaj nameravajo z njimi, ženske, ki niso mogle hoditi, so med potjo pobijali, druge so pa umirale zaradi onemoglosti in lakote, tako da so ostale že po 10 km hodile preko trupel. Od 50,000 žensk je pri- šlo v Rawensbruck samo 12,000. Priča je nato povedala, da so SS-ovci ženske "politične krivce", od katerih so hoteli kaj zvedeti, žgali in mučili na vse mogoče načine. UREDNIKOVA POSTA Poziv "Progresivnim Slovenkam" Cleveland, Ohio. — V četrtek dne 1. maja se bo vršilo nekaj posebnega na seji "Progresivnih Slovenk". Zato bomo imeli to našo sejo v sqbi št. 1 v novem poslopju. Naš mladinski krožek, kateremu načeluje Marion Adams s pomočjo Nade in Alme Žagar-jeve, je pripravil lep program v počast matere, kar obeta obilo veselja. Torej ne pozabite, članice, na to sejo. Pridite vse, da pokažemo naši mladini, da se v resnici zanimamo za njih delo. Na veselo svidenje ob 8. uri 1. maja! Josie Zakrajšek, ta j. podvreči ustrahovanju, da bi se tako lažje doseglo odrejene politične cilje, ki niso v interesu narodom Jugoslavije, toda istočasno niso niti v interesu ameriškemu narodu. Danes se v svetu vodi borba za mir. To borbo za mir bi morali tudi ameriški Slovenci podpreti in sicer kot močna, organizirana skupina. Udejstvovanje v tej borbi,za mir pa nam bo mnogo olajšano s tem, da se bodoče naloge SANS-a ne omejujejo. Potom našega skupnega delovanja znotraj SANSa lahko ohranimo našo enotnost na takšni višini, da jo nobena sila reakcije ne bo mogla poraziti. Lahko ob tej priliki poudarimo, da posamezne organizacije ameriških Slovencev, naj bo to na kateremkoli polju, ne morejo doseči tiste uspehe, ki jih lahko dosežejo v tesnem sodelovanju s SANS-om. Njih vloga s tem nikakor ne postaja podrejena temveč še bolj važna. Bolj kot kdaj poprej potrebujemo danes geslo: Eden za vse, vsi za enega! Ce se bomo po temu geslu ravnali, nam se obeta dolgo življenje. Nasprotno pa, če bodo le kakšni neznatni in nepotrebni predsodki postavljeni nad naše skupne interese, bomo kaj kmalu utonili v pasivno životarenje dokler končno popolnoma ne utonemo v brezpomembnost. Zato še enkrat opozarjamo vse naše ameriške Slovence o ogromnem pomenu, ki ga ima prihodnja konvencija SANS-a. Iz raznih krajev naše nove domovine bodo v Cleveland prišli številni delegati, ki bodo ustvariH program za bodoče naloge SANS-a. O temu programu pa je treba že sedaj spregovoriti; posamezniki in društva bi se v teku tega kratkega razdobja, ki nas deli do konvencije, morali s polno zavestjo udeležiti diskuzij o bodočih nalogah SANS-a. Bivša Clevelandčana pišeta iz Žužemberka Mr. Andrej Hočevar, ki stanuje na Stanley Ave., Maple Heights, O. je dobil pismo iz Žužemberka od svojih znancev, bivših Clevelandčanov, Joe in Jennie Košiček, v katerem je opisano poleg ostalih novic iz nove Jugoslavije tudi delo na obnovi. Pismo se glasi: "Draga mi Andrey in Jennie: "Po dolgih 17 letih vama piševa par vrstic. Morava vam pisati, kako je bilo hudo med vojsko, žužemberk je bil 22 krat bombardiran, torej si lahko mislite kako je bilo. Italijani, Nemci, belogardisti nazadnje pa še domobranci so rekli, da se borijo za vero. Dokler ni cerkev bila razbita so šli vsako jutro k sv. obhajilu, ponoti pa so nedolžne ljudi klali; takšne seveda, ki so delali za osvobodilno fronto. Samo v Žužemberku so jih poklali 32. Pa če bi jih vsaj kar ustrelili, toda trpinčili so jih, da je groza: živim so jim rezali oči, moškim so rezali spolovila, prste s kleščami trgali, ženam so prsa rezali in jih drugače trpinčili, da se ne do popisati. Nas so imeli zapisanih 53 pa so morali prej bežati in niso imeli časa, da bi nas poklali. "Ko ne bilo domačih izdajalcev, bi ne bilo toliko žrtev in ne toliko razvalin kot jih je danes. Seveda krivi so Mussolini, Dol-fe, Rozman in Rupnik. Eni so že dobili, kar so zaslužili, druge, ki se še skrivajo, pa čaka tisto, kar so zaslužili. Gorje če bi Rupnik in Rožman bila zmagala. "Danes smo lahko ponosni na našega maršala Tita. Partizan se je boril lačen in raztrgan za ljudstvo; domobranci pa so pobijali lastne brate. Ne smemo niti misliti kaj so vse delali. Hvalili so se, da bodo partizanu, če ga ujamejo, spustili cel rafal v njega; kar groza nas je bilo, ko smo takšne reči slišali. Reči si pa ni upal nihče nič, ker so nas že itak imeli na piki. Včasih smo v kakšni jami čepeli in se nismo upali ven kar po 3 dni. Ko je prihajalo do spopadov so se vršile hude borbe med in za hišami. To so Vse delali domači izdajalci, borci za "vero", kot so se sami nazivali. Toda za kakšno vero so se borili? Ali je Kristus rekel: Ubij? Ali ni vendar rekel ljubite se med seboj? Cerkve obnavljamo "Cerkve, ki so bile poškodovane za časa vojne, že obnavljamo. Država daje posojilo, da se popravijo. "Tudi tovarne obnavljamo, tako da bo v enih petih letih šlo vse delat v tovarne. Za našo mladino se kaj dobrega obeta. "Kako se pa kaj vi imate? Ali mislite priti sem in si pogle- dat te razvaline? Pirča Karol in Liza sta bila hudo revna, vse jim je bilo požgano in ob denar so. Sedaj pa sta končno dobila par paketov in se oblekla. Midva sva tudi dobila pakete od dveh prijateljev in se za silo oblekla. Najbolj vesela sva bila kave in sladkorja, ker od kar je vojna pričela tega nismo mogli tu dobiti. Upamo, da bo kmalu vse boljše in da bodo prihodnje letine bolj rodovitne. Ze dve leti smo imeii hudo sušo tako, da smo prav malo pridelali. Posebno Za živino je slabo. "Karol in Liza mislita nazaj priti. Seveda ona dva sta tudi veliko prestala. Kako je kaj Pe-telinič, ali je zdrav? Pozdravita ga. "Zadnjič, ko se niti nadejali nismo, smo dobili paket. Jaz sem jokala, tako me je ganilo prav v srce. Ko sva pila kavo sva rekla: Bog jim daj zdravje in moliva zanje. Zdaj je Marija Pomagaj v Ljubljani v škofijski cerkvi in kadar greva po opravkih v Ljubljano, greva tudi v cerkev in prosiva Marijo, da podari našim dobrotnikom obilo zdravlja. "Bodite pozdravljeni vsi skupaj! "Joe in Jennie". Razne zanimivosti Usoda vdove Vdovstvo žene je ustvarilo skoraj pri vseh narodih na svetu šege in navade,, ki so bolj ali manj pomenljive. V tako imenovani "eddi", zbirki pesmi sta-roislandske književnosti, je stopila vdova na gorečo skladovnico drv. Pa tudi pri Starih Indijancih, pri Trakih in Skitih so se vdove sežigale. S tem dejanjem izraža vdova svojo globoko žalost nad izgubo sVbjega moža. V Novi Kaledoniji, največjem francoskem otoku v Južnem morju vzhodno od Avstralije, se namaže jo vdove po vsem telesu s sajami, Indijanke ob Koloradu pa s smolo in to smolo nosijo toliko časa, da jim sama odpade. Druge Indijanke se v znak žalosti precej hudo ranijo. Naj-milejša oblika je še žalovanje s posebno žalno obleko, ki je v Evropi povsod v navadi. Vdove posebnega južno-ameriškega indijanskega plemena se obrijejo po glavi in pokrijejo plešo s kačjo kožo. Druge morajo vedno nositi s seboj kos svojega ranj-kega moža, navadno kako njegovo kost. Najbolj čislana je bila v Stari Kitajski vdova, ki je ostala čednostna in zvesta svojemu možu. Po .petdesetem letu so ji postavki spominsko ploščo iz črnega kamna. V Od kdaj imamo ure? Vsega današnjega kulturnega življenja si brez izuma ure sploh ne moremo predstavljati. In vendar je točno merjenje časa v zgodovini človeštva šele zelo mlada pridobitev. Asirci, ki so bili mojstri v zvezdoslovju, so bili menda prvi, ki so izumili nekaj uri podobnega, namreč delitev dneva v oddelke. Uporabljali so vo^ne ure, velike va-Ijaste posode, iz katerih je iztekala skozi majhno luknjico voda. Posodo je bilo treba napolniti šestkrat na dan. Take ure so bile v starem veku v rabi skozi več stoletij. Od Asircev so prihajale k drugim narodom, dokler niso izumili v Egiptu sončne ure. Za časa Karla Velikega, torej v osmem stoletju, se je pojavila peščena ura. Minilo pa je še nekaj stoletij, preden so izdelali prve vzorce, kolikor toliko podobne našim uram. V Švici se je začela industrija ur z letom 1680, približno ob istem času je izumil Anglež Hooke prve žepne ure na vzmet. Strugar Anton Ketterer je izumil, švarcvaldske ure s kukavico. Nekaj o bradi Estetska vrednost brade se je v raznih dobah različno presojala. Kot znak svobode in moškega dostojanstva se je brada vedno cenila pri kulturnih narodih vzhoda. Zato so se morali sužnji briti. Asirci, Babilon-ci, Perzijci in Hebrejci so si pustili lase in brado rasti. Moha-medanci prisegajo še dandanes pri Mohamedovi bradi. Egipčani so bili golobradi. Tertulijan je izdal najstrožje ukaze, naj nihče ne izpreminja tega, kar je ustvaril bog, in naj nihče ne odstranjuje svoje brade. Grki in Rimljani so nosili precej pristriženo brado, prvi do dobe Aleksandra Velikega (četrto stoletje pred Kr.), drugi pa do drugega stoletja. Aleksander je zauka-zal, da se morajo vsi vojaki briti. Šele v srednjem veku se je brada zopet upoštevala. — Francoski kralj Ludvik VII. (1137-^1180) je nosil začetkoma brado. Nenadoma se je dal obriti. Ko ga je videla žena Ele-onora obritega, ga je javno zasmehovala, kar je kralja tako ujezilo, da se je dal ločiti. To pa je imelo velike zgodovinske posledice. Ločena Eleonora se je poročila s Henrikom Plantage-nekom, angleškim kraljem in zahtevala od prvega moža svojo doto t. j. severo-zahodno Francijo. Ludvik seveda ni hotel ustreči tej njeni zahtevi, med Anglijo in Francijo je zaradi tega nastala vojna, ki je trajala malone sto let. In to vse zaradi — brade. * Psovka veleuma •Vsak, kdor koli je obiskal srednjo šolo, pozna najznamenitejšega grškega filozofa, Platona. Malokdo pa ve, da se p pisal ta veleum Aristokles in da je bil Platon le psovka, vzdevek. Platon pomeni v grščini širino. Mi bi mu pravili debeluh, trebuhač, vampač. S Platonom ga je namreč zmerjal njegov učitelj telovadbe Ariston, ker je trebuh onemogočal vsako učenčevo napredovanje v tej stroki-Svet je odlikoval Platona z najlepšimi priimki: Veleučeni, Veliki, Sveti, Božanski. V vseh teh vzdevkih se zrcali velikanski pomen tega velikega moža. Vsi ti priimki so odzveneli, pozaib-Ijeni so, le psovka je ostala. Toda beseda Platon je prenehala biti psovka, postala je častno ime veleuma. v Nenavadna knjižnica Pred kratkim je umrl Nizozemec Willem Hoem v Loydnu-Imel je nenavadno knjižnico. Vse svoje življenje je zbiral samo literarne posebnosti. Tako je v njegovi lasti najstarejša-knjiga križank na svetu iz leta 1595, nadalje knjiga iz 1. 1636, ki obravnava, da je bil Adam svetnik. V zbirki je tudi balada, tiskana na osmih straneh, toda ne s tiskarskim črnilom, pač s krvjo. Na spis v dvaintridese-t;h zvezkih, ki se bavi z zobovjem, je bil Hoem prav posebno ponosen. Edinstvena je prva slikanica na svetu, ki jo je spisa' Kitajec Hiang-Ci, izdana je bi' la leta 247 pred Kr. v založbi "Pri krehajočem žerjavu" v Pei" pingu. Je to lesena knjiga, slikana na roko. V njej so popisane zgodbe in budalosti kitajskih bratov Hung-Susa in Hi-Huan-ga. Duluth, Minn. — V bolnišnic' St. TMary čaka operacije Frt! Sušnik iz Chisholma. — Po osmih tednih zdravljenja v i^^ bolnišnici se je John Pregi*^ vrnil domov na Gilbert in enako tudi John Grahek z ElyJ^" — V isti bolnišnici se nahaja Mrs. Shwaygar iz Tovvei'ja* 29. aprila 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Slovenski ameriški narodni svet 3424 W. 26th Street, Chicago 23, 111. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se Je vršila 2. in 3. sept. 1944 v Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, odborniki In člani širšega odbora: ČASTNI ČLANI: Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MiUord, N. J. Častna podpredsednica: MARIE PKISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. Častni član: DR. F. J. Kem. 6233 St. Clalr Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUnVE: Predsednik: parna gor kota, termostat. Prostor za 2 dodatni sob' na 3. nadstropju. Zidana garaža za 3 avte—nova vrata, ki se odpro zgoraj; podstrešje, vse udobnosti. Lota 52x110, nizki davki. Oglejte si in se prepričajte če ni vredna $16,000, ki se jo zahteva. Se lahko takoj vselite. $10,000 $10,000 HIŠA ZA 2 DRUŽINI od E. 156 St.; 4 sobe vsako stano* vanje; vse nanovo dekorirano; 1 fornez; eno stanovanje je prazno, v drugem se nahaja lastnik; oba stanovanja sta lahko kmalu na raz* polago. Pokličite FA 2745 za dogovor. Obrestuj oče posestvo " sobe, kopalnica spodaj; 4 sobe, kopalnica zgoraj; opremljeno; stoker; mesečni dohodek $180. Izpod $11,000. LA 4853 FARMA NAPRODAJ na Dock Rd., prva farma na desni strani od Route 20. Hiša s 8 sobami: lep studenec in 5 akrov zemlje. K« vidite, pokličite KE 0034. Posluga Iz tovarne do vas—Prihranite -- na vsemu pohištvu. Tudi nano^ tapetiramo in popravimo pohištvo-Damo $25 popusta za staro P"?, štvo. Mordus Furniture, 7020 * ' Clair Ave. ^