Razgofori z iiaami naroCnihi Vprašanja in odgovori Nakup posestva, ki je v solastnini treh oseb. J. K. Neko posestvo je v solastnini dveh sester in brata. Brat ima baje sestri »v kleščah«, da ne morejo svojih. tretjin prodati in so baje prisiljene odstopiti jih njemu za mal denar. — Sestri lahko svobodno prodata svoji tretjini Vam (seve, ako.nista prevzeli s posebno pogodbo obveze, prodati Jdh bratu, kar pa ni verjetno). Ako sestri/ odnosno Vi kot kupec ne bi hoteli blvati in gošpodariti z bratom In ako delitev v naravi ni mogoča ali vsaj ne brez znatnega zmanjšanja vrednosti, ali ako se z bratom ne boste mogli glede delitve sporazumeti, boste pač morali zahtevati tako zvano civilno delitev. Ako brat ne bo pristal na prostovoljno dražbo, boste morali pač ta način razdružitve doseči sodnim potom, in sicer v nepravdnem postopku. Po pravomočnosti zadevne odredbe se bo v s e posestvo prodalo na dražbi, izkupiček pa razdelil med solastnike. — Razdružitvi se more solastnik upirati le z ugovorom, da je čas za prodajo potom sodnih dražb neugoden. — Za Vas bi bilo priporočljiveje, da sestri dosežeta razdružitev in sodno dražbo in potem Vi nastopite kot kupec vsega posestva. Tako bi ai Vi prihranili plačilo prenosnih taks ob prvem nakupu dveh tretjin. Odprava vrinjeiiega brata iz hiše. Isti. V hišo, ki je v solastnini dveh 3ester in mlajšega brata, je slednji vrinil proti volji sester starejšega brata. Sestri bi se ga radi iznebili, zlasti, ker jih strahuje in grdo nastopa. — Sestri lahko zahtevata odstranitev starejšega brata iz hiše, ako se je res vselil proti njuni volji. Ako ne bo šei zlepega, naj ga najprej tožita na odstranitev in po pravomofinosti sodbe izvršilnim potom dosežeta njegovo odstranitev. Pokojnina. občinskih tajnikov. Joaip R. Bili ste občinski tajnik od leta J905 do 1910 in po končani vojni do komasacije občin. Vprašate, ali Vam pritiče pokojnina in kako bi jo mogli doseči. — Predvsem bi morali ugotoviti. kaj je določala glede pravice do pokojnine službena pogodba, ki ste jo sklenili svoj Łas z obCtno, odnosno eventualna službena pragmatika. Ako ni bilo določeno da je z Vašo službo zvezana pravica do pokojnine ali da to pravico doaežete, kadar Vam poteče predpisani poskusni čas ali zaCasna služ- ba, tedaj ste bili podvrženi pokojninskemu zai* varovanji>*m sicer od 1. januarja 1909 naprej (*' prekinitvi^T od leta 1910 do končane vojne, kdl niste bili v službi). Predpostavljamo, da ste lzvrševali pretežno duševno delo, to je pisarnifiko službo. Bila je dolžnost Vaše službodajalke-občti ne, da Vas prijavi v zavarovanje Pokojninskeran zavodu za -nameščence in plačuje zavarovaln« prispevke, odnosno se z Vami dogovori glede tega plačevanja. Ako je službodajalka to svoja dolžnost opiistila, je dolžna v primeru, ako ste že nesposobni za opravljanje svoje službe, to je, č« bi Vam bila — ako bi bili v redu zavarovani — renta (pokojnina) takoj priznana tn izplačevana, vplačati kritno glavnico; ako pa zavarovani primer še ne bi bil nastopO, pa bi morala plačatl premijsko rezervo. Višino pokojnine, odnosno kritne glavnice ali premijake rezerve bi Vam izračunal Pokonjinski zavod za nameščence v Ljubljani, ako mu sporočite viSino plače, ki ste jo sprejemali posamezna leta in eventualnih službenih prejemkov v naravi od 1. januarja 1924 naprej. V dosego plačila pa bi morali — ako ne boste mogli stvari zlepega virediti — nastopiti sodno (tožbeno) pot zoper službodajalko-občino. Ako dobite ubožnn spričevalo, lahko prosite, da se Vas oprosti plačila taks in da se Vam v primeru potrebe postavi brezplačno odvetnik kot zastopnik revnih. Spor zaradi meje nj'v; oranje v loku in v raviil črti. J. K. Pokojni oče je posedoval več njiv, ki so se 50 let orale vedno v loku. Po očetovi smrti je nekaj njiv pripadlo sinu, nekaj hčeram. Sin orje sedaj v ravni črti, češ, da mapa tako kaže; hCerke bi zaradi tega zgubile precej zemlje. Siti je postavil po svojem in brez vednosti hčera nekaj mejnikov, ki so se pa izgubili. — Hčerke-laatnice njiv naj predlagajo določitev meje v nespornem postopku. Tam naj navajajo vse to, kar ste Vi v svojem pismu, in če bodo to tudi dokazale, ni dvoma, da bo sodišče mejo določilo tako, kot se je njive hasnovalo, oziroma oralo 50 let. Odvetnilc ni potreben in bi ga moral v vsakem primeru plačati tisti, ki bi si ga najel. Inženirja prav nič ne potrebujete, geomctra pa tudi n« nujno. Povabil ga bo sodnik po svoji uvideTOOsti. Stroške postopka (sodne komisije, geometra, eventualnih pričnin) txpe stranke po merf ¦vojih meja. Sprejem v orožnižko službo. Naročnik. Zantniajo Vas pogoji za sprejean y navedeoo alužbo. So sjedeči: 1. da ste jugoslovanaki drzavljan; 2. da ste odslužUi rok T stabiem kadru v glavnib vrstah orožja, vojsfce ali momarice; 3. da ste telesno in duševno zdravi ki najmanj 164 cm visoki; 4. da ate samski ali vdovec brez otrok all sodnijsko ločen od žene brez otrok; 5. da ste neoporečneg-a vedenja in neomadeževane ntinulosti; 6. da niste starejši od 30 let; 7. da ste zmožnl čitanja in pisanja; 8. da se pismeno otovežete ostatl pri orožništvu najmanj tri leta in shižiti tam, kamor Vas bodo odredili; 9. da Vam državna služba, ako ste bill v njej, ni prestala pred ivsrtopom v orožništvo po točkah 1., 2., 7., 9. ali 10. člena 104. zakona o uradnikih. — Prošnjo lahko oddaste najbližji arožnlškl postajl ia kadar koli; za sprejem v orožniško službo se namreč ne razpiaujejo natečaji, marveč se orožnlStvo dopoLnjuje iz dobrovoljcev. Prednost imajo podčastniki stalnega kadra. Prijava prodaje vina. Marija P. roj. A. Dvema osebama ste dali par litrov vina >za zahvalo<. Nekdo Vas je pa lažno avadil, da ste prodali 13 veder vina. — Ko boste zaslišani, povejte vse po pravici, kako je bilo m navedite potrebne dokaze. Vedite pa, da je bUa Vaša dolžnost, tudl ako ste le par litrov vina. dali za zahvalo, izročiti dotičnima asebama kontrolni liat. Banovinske trošarine sicer od podarjeneg^a vina ni treiba plačati, pač pa skoro gotovo občinako. Morda Vas z ozdrom. na Vašo starost in ako je bil to prvi tak primer, ne bodo kaznovali, ako Vas pa bodo, pa se pravočasno pritožite ali pa prosite za milostno odjnjstitev kazni. — Ako bi Vas hoteli kaznovatl zaradi prodaje 13 veder vina, Vam morajo seve to dejanje najprej dakazati; lažna ovadba še ne zadošča. — Ako Vas kličeta na odgovor dve oblasti, povejte to obema, da ne bo zaradi istega dejanja teklo dvojno postopanje. Samorodna trta In finančna kontrola. M. K. Vjprašujete, all je samorodna trta pod finančno kontrolo, ker Vas je nekdo ovadil, da ste dali nekaj vina te trte ireikl tretjl osebi m Vam groze b kaznijo. — Vsako spravijanje vina samorodnih trt v promet je kaznivo po zakonu o vinu. Tudi iako ste tako vino daii staremu dobrotniku za drva, je to spravljanje v protnet. — Ree ni predpisano, da bi moraH prl oddajd Smamice prevzenmiiku datl kontrotai Iist in g& finančne kontrole niti ne sprejemajo, to pa le tz razlogu, kor jo spravljanje šmaimlce v promet prepavedano po zakonu o viniu. Atoo p& žmarnioo kljub temu spravtte v promet, Vas poieg kazni po zakonu o vinu zadene še doižnoat plačati banovinsko in Občtnsko trošarlno ter kot trošarinsko kazec še enkratno banovtnefeo in dvojno občipsko troSartno. Prosite, naj Vam kazen odptist« zaradi neznanja zakonskih predpisov (ikar pa nikakor nd kazen izMjučujoč razlog!). Obbutt zabranjoje defe> kovačo-samouku. I. I. Ste kovač-samouk, knate malo kovcičnioo ln Id radi včasih delali tudi za draga, da bl et tako odaiiižfli vprežno živino, kl si Jo morate najemati za abdelavo svojega. nialega poseatm. Ot>last Vam pa prepoveduje vsako deto, čeprav bi Vi bfli piipr&vljeni plačevati davek od 7A<lnžka, odnoeno dobodkov. Vprašate, aii imamo kak zakon, ki urejuje dek> ofortiiikav-eamoukoiv. — Za sebe, odnaano svoje gospodarstvo tahko svobodno opravljate kovaška dela, za druge osebe pa ne, razen zastonj. Ako bi hoteti izvrševati kovaška dela tudi za drug« proti odmeni (odsluženju živine in podobno), bi morall imeti zadevno oblastno dovolitev. Slednje pa ne morete dobiti, ker ste samouk in Varn torej manjka predpisana udna doba, poonočniškt in mojstrsfci mpit. — Ako bi delali proti odmemi za druge, Vas sme oblast kaznovati, ni pa upravičena prepovedatl Vam delo za sebe. Nezakonska mati. Ste mati in vamhinja otroika, čigar nezakonski oče je hlapec, ki je sedem let služil pri nSki posestndci, s katero je imel — da prepredi izvršbo, odnoano rubež plače — dogovor, da xnu ne bo dajaJLa plače v denarju, marveč vse potrebno v naravi in pozneje enkrat prevžitek. Ko je posestnica posestvo izpodla netei sorodinici, slednja ni hotela.nezakanskega očeta vzeti na prevžitek in bi mu morala plačati 6000 din odpravnine. D^ te terjatve ste Vi kot varuhinja zarubili v plačilo dolžne alimentacije. Tretjedolžnica (omenjena sorodnica-prevzemiiica) se o zarubljeni terjatvi ni izjavila, ko ste jo pa na plaftiio te terjatve tožiiii, si je najela odvetnika in ugovarja, da ona nezakonskemu oCetu ničesar ne dolguje, marveč, da mu je 6000 din dolžna plačati posestnica-izročiteljica. — Izid pravde je odvisen od dokaza, aU je prevzeannica prevzela obvezo, plačati nezakonskemu očetu 6000 din. Ako se Vam tega ne bo poerečilo dokazati, bo -liožbeni zahtevek zavrnjen. Stroškav nasprotnega odvetnilka, odnosno pravde ne bo treba plačati Vam, marveč bodo nak>ženi v plačilo Vašemu nedoletnemu otroku, ker ste tožili v njegovem inne v svojem im«pu. — Ako ste prl izvršilnem sodižču predlagali, ob vložitvl izvrSilnega predloga, naj sodišče tialožl zavezančeveinu dolžniiku (prevzemnici), na{j se o 2arubljeni terjatvi izjavi, tedaj je imenovana prevzemnica odgovorna Vam, odnosno zahtevajofti stranki, to je Vašemiu otroku, za škodo, ki iwu Jo je prizadejaJa s tem, da se ni izjavila. — čdnj bi se izkazalo, da ima nezakonski oče te*jatev le zoper btvšo posestnico, vložite nov izvršilnl predlog- ta zarubite to terjatev napram slednjl — Ako iA na.sprotni odvetniik zarubfl terjatev VaSega otroka (v plačflo svojih stroakov iz izgubijene pravde), ugovarjajte nedopustnost izvrSbe, čeS, da gv za alimentacljsko terjatev.