St. 43(1733) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 28. oktobra 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Tanjši dinar za večji izvoz in boljše delo Ob 20-odstotni devalvaciji dinarja Zvezni izvršni svet je 21. oktobra sprejel sklep o 20-odstotni devalva-CIJ' dinarja. Sprememba tečaja dinarja je eden iz svežnja ukrepov, ki Srno i'h sprejeli ali pa jih pripravljajo. da bi zagotovili ugodnejše razmere za povečanje proizvodnje in 'zvoza, za racionalnejše gospodarjenje, izboljšanje plačilne in devizne 1 ance naše države ter njene zunanje likvidnosti. Tisti del gospodarstva, ki izvaža, [n tisti, ki namerava začeti izvažati, *e *e dolgo zahteval trajno in bolj očno drsenje tečaja dinarja, torej Po i ti ko tako imenovanega realnega e aja. p0 podatkih medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je bil ob tričetrtletnem obračunu 'zvozni plan dolenjskega gospodarja na konvertibilno območje uresničen z dobrimi 56 odst., letni načrt oza (razen redkih izjem) torej ne izpolnjen. Eden Qd razlogov za H h60 'Z'd ie dosedanja klavrna oohodkovna privlačnost izvoza. svot,eValVaC'ia *e v gospodarskem povsem običajno sredstvo za pravo slabega vpliva rasti doma-čP7r^0n Pa izvoz- Precenjen dinar in se ie tf!' zasluzki 50 povzročali, da doma i-1 'ZVaŽati sPlačal° prodajati tui ,Pa CBl° uvažat':, saj je bil namrif ! prekalien v ognju med- ši kot i konkurence, pogosto cenej-s' kot slabsi domači. izvol°neni*a 'n nieno pretežno v (nreiri aravnano 9°spodarstvo sta že ‘Preldolgo terjala hitrejše prilagaja- ' , aja dinarja do enajstih zahodno oh i^n^rcp to, dinarju >o °b ze drsečem tečaju naenkrat dvzeli petino vrednosti. Seveda je vprašanje, ali je sedanji tečaj dinarja stvaren ali ne. To je treba izmeriti a cilju, ki ga hočemo doseči, torej toi c^°ZU' bo izvoz v Jugoslaviji Dm un' kolikršne9a si želimo in Potrebujemo, bo zadovoljil družbe- aovP°n m omo9°C'1 vrnitev dol- dosenPeValVaCjja b° V tem primeru dosegla j osnovnj cj|. Ppa)mo Povojne 3 ■ d0t,li'h namenov sedme ne lu9°slovanske devalvacije maih° Prehitro zvodenile pre- mimo n °.d'očnost in različne koristi ^naših skupnih. M. BAUER NEVV YORK J^2Z V KRŠKEM KaLre‘aVskem domu Edvarda novemtf V em bo v torek. 2. Marih ^ -0*5 ur' gostoval značiff pel1 Quartet’ eden vori - Predstavnikov new- vorii 6 Jazza Glasbenike od Marilyn Crispell, ki igra Kou V skuP'n* Pa so še Peter £inT(bWS)uBiUy Bang K'10' a* m John Betsch (bobni). To reHif2 Z6l° redkih tovrstnih pri-liuhLeV|-V Posavju, zato pravi za™ j ,* lazza gotovo ne bodo mudih priložnosti, da pri-izvrstnim glasbenikom. s|uhnejo NOVO VODSTVO ZSMS - Na prvi sejiRK ZSMS takoj po zaključku 11. kongresa ZSMS 24. oktobra v Novem mestu je bilo izvoljeno novo vodstvo slovenske mladinske organizacije. Novi predsednik RK ZSMS Andrej Brvar (na sliki) seje zahvalil za delo staremu vodstvu'in izrazil upanje, da bo v naslednjih letih moč narediti še kakšen korak naprej v delu ZSMS. (Foto: J. Pavlin) Brežiški praznik Danes bo v Brežicah praznično. Zbori občinske skupščine in organi družbenopolitičnih organizacij se bodo ob 11. uri zbrali v slavnostni dvorani Posavskega muzeja in počastili 28. oktober, praznik brežiške občine. Na ta dan 1941 je bila ustanovljena brežiška četa in začelo se je nasilno preseljevanje prebivalstva v taborišča širom po Evropi. Spomin na ta usodni čas povezujejo občani z razvojnimi dosežki in načrti za jutrišnji dan, za lepšo prihodnost mladih narodov. Praznik je tudi dan, ko se občinska skupščina z oktobrskimi nagradami in priznanji oddolži zaslužnim posameznikom, delovnim kolektivom, društvom in skupnostim za njihov prispevek k napredku in vsebinskemu bogatenju življenja. Danes bo skupščina podelila tri nagrade in tri priznanja. Delegati in gostje bodo po slovesnosti v muzeju ob 12.30 prisostvovali zasaditvi 88 dreves v spominskem parku tovariša Tita. Ob 14.30 se bodo zbra(i pred prenovljeno osnovno šolo v Globokem, kjer bodo s kulturno prireditvijo počastili tudi stoletnico šolstva v tem kraju. ZA DAN REPUBLIKE ZBIRKA NOB? Bivši predsednik kostanjeviške organizacije Zveze borcev, zdaj že pokojni Jože Kuplenik, si je največ prizadeval, da bi v Kostanjevici uredili zbirko o NOB gorjanskega področja. Pri zamudnem in Zahtevnem delu so pomagali Franc Košak in drugi, pri iskanju gradiva pa si je na moč prizadeval tudi pokojni Franc Dragan. Kostanjeviški borci upajo, da bo do 29. novembra zbirka že nared, postavili pa naj bi jo v osnovni šoli Jožeta Gorjupa. Pred mladino je odločen boj V se ie v Novem mestu zaključil 11. kongres slovenske mladine - Obračun štiriletnega dela in usmeritve za naprej - Andrej Brvar novi predsednik RK ZSMS GOVORIL FRANC ŠETINC -Predsednik republiške konference SZDL je govoril na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, ko so 22. oktobra odprli Center za usmerjeno izobraževanje v Šmihelu. V soboto in nedeljo, 23. in 24. oktobra, je bil v Novem mestu 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bil iz varčevalnih razlogov skrajšan za en dan. V dolenjski prestolnici se je na največjem delovnem zboru slovenske mladine po štirih letih zbralo 445 delegatov iz Slovenije pa tudi precej gostov. Za celotno delo kongresa (obe plenarni zasedanji in delo v petih komisijah) vendarle lahko rečemo, da je bil temeljit in kritičen obračun dela mladinske organizacije v zadnjih štirih letih, zaključek skoraj leto dni trajajočih in dobro pripravljenih predkongresnih razprav ter ponovna opozoritev na vse probleme, ki v sedanjem trenutku žulijo mlado generacijo. Bil je skratka prerez štiriletnega delovanja mladinske organizacije in aktualnega družbenopolitičnega ter gospodarskega ■ trenutka, v katerem se je položaj mlade generacije bistyeno poslabšal. Tudi na jasne usmeritve in zadolžitve za prihodnost ne gre pozabiti. Skozi vse razprave se je kot rdeča nit vlekla odločenost mladih, daje uresničevanje dolgoročnega programa sta- bilizacije njihova prednostna naloga ter da bodo svoje potrebe in interese reševali in usklajevali po samoupravni poti. Na prvi seji republiške konference ZSMS, takoj po zaklju- *■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■! ■ ■ čku kongresa, je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo mladinske organizacije. Novi predsednik RK ZSMS ie Andrej Brvar, podpredsednica Saša Dragoš, sekretar pa Bojan Žlender. Več na 7. strani. «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ UREDNIŠTVO V GOSTEH Odkar je Dolenjski list organiziral uredništvo v gosteh NA BLANCI (v sevniški občini) je minilo že več kot sedem let. V tem času se je v tem kraju in okolici zgodilo marsikaj novega, krajevna skupnost je dobila prvo tovarno itd., zato prirejamo tam novo srečanje, ki BO V TOREK, 2. NOVEMBRA, OB 18. URI V GOSTILNI MARIJE RADEJ. VABLJENI! Častno nositi Kidričevi ^ ~~———-— ------------------------------- osrednji slovesnosti za novomeški občinski praznik je Zdenka Kidrič, častni govornik pa je bil Franc Šetinc popoldne so v prireditev za novomeški slavn * Praznik 29. oktober postno odprli novo šolsko vaniISCe - usmerjenega izobražene V m*helu, nakar je bilo v serif - P0s*°Pju slavnostno za-yt>d f6 °*JČ‘nske skupščine in Oro! CV družbenopolitičnih dan n,z.ac‘i- Slovesnostim so ta p Pnsostvtmli Franc Šetinc, renTed,lik republiške konfe-Č|J SZDL; Zdenka Kidrič, C0|a'ca sveta federacije; Darja konf Predsednica republiške Wnerence ZSMS' nekateri Prvni! °^an’ ‘n narodni heroji, in 0rc*; delegati pobratenih 11 VSednjih občin ter delegati (^°ngresa ZSMS. Arai ’ center usmerjenega izo-■^^nja, ki je veljal 440 milijonov novo šolsko središče odprla — Podeljene nagrade dinarjev irj v katerem se že izobražuje 1750 dijakov ter še 120 rednih in izrednih študentov Višje strojne šole, je gradil SGP Pionir. Celotno sodobno poslopje, ki ima 53 oddelkov in vrsto drugih prostorov, je bilo zgrajeno pretežno s sredstvi delovnih organizacij in s samoprispevkom občanov. K celotni vsoti 440 milijonov je 49 milijonov prispevala republiška izobraževalna skupnost--vse ostalo pa je bilo zbrano iz domačih virov. Ko je ob otvoritvi tega najpomembnejšega izobraževalnega objekta v vsem povojnem času govoril Franc Šetinc, ki je orisal lik Borisa Kidriča, po katerem je šolsko središče dobilo ime, je tudi poudaril; „Za vse, ki se bodo tu izobraževali, učitelje in učence, je pomembno vedeti, kako je Boris Kidrič cenil učenje.” Objekt je odprla soproga pokojnega revolucionarja Zdenka Kidrič, nato pa je v imenu delavcev šole in učencev prevzel ključe Maks Starc, ki je ob tej priložnosti slovesno obljubil, da si bodo vsi prizadevali častno nositi ime Borisa Kidriča. Gostje so si nato v novih knjižničnih prostorih centra ogledali razstavo o Borisu Kidriču, nato pa prisostvovali slavnostnemu zasedanju občinske skupščine. Po svečanem nagovoru predsednika Uroša Dularja so podelili letošnje nagrade Novega mesta, ki so jih prejeli Franc Bambič, mag. Miloš Kovačič, Dušan Lavrič in Franc Medle. Trdinovo nagrado je letos prejel prof. Janez Zafred, plaketo Novega mesta pa Šentjernejski oktet. Na tem zasedanju so hkrati sprejeli sklep o poimenovanju novega šolskega središča po Borisu Kidriču. n n Spet bodo mnoge roke skrbno in z ljubeznijo rahljale prst na grobovih, nasule novega peska, izpulile trdoživi plevel, vsadile sveže rože, napolnile vaze s cvetjem, prižgale tisočere drobne plamenčke sveč, da bodo pokopališča v naši domovini čudno praznična, kot bi ne bila kraji smrti, ampak življenja. Tudi na mnogih samotnih krajih, po dolinah, v gozdovih in po hribih, kjer stojijo neme priče polpreteklih časov, ko je slovensko ljudstvo krvavelo in plačevalo za svobodno domovino težak in krvavi davek premnogih življe.nj, bodo zadišale rože in zagorele sveče; in tudi tu bo smrt prežeta z življenjem. Čez nekaj dni bo dan mrtvih, dan, ko se življenje zazre v svojo temno plat, v izničenje, pa vendar tudi dan, ko se iz te teme odbliskuje svetloba življenja, saj smrti ni, dokler gore v srcih živih svečke spomina na tiste, ki so odšli in katerih dejanja kot semena rnriio v ki n si v naših rini ( Fntn- M M rt r koli J 5 < S Izročilo herojevi £ 41 let od junaške smrti J * Milana Majcna in Jančija * s Mevži ja - Praznik ! s Šentjanža J ^ Jutri bo minilo 41 let od' ! ^ junaške poslednje borbe Milana J ^ Majcna in Jančija Mevžlja v Mur- $ ^ nicah pri Šentjanžu. V spomin * \ na junaška partizana vrsto let J J slavi šentjanška krajevna skup- * 5 nost svoj praznik. ^ Nedeljska proslava je bila var- * J čevalnim razmeram primerno * ^ skromna, zato pa nič manj do- £ J stojanstvena. Kratkemu pregledu t ^ dela in nalog krajevne skupnosti J % je bila namenjena jutranja seja ^ J organov krajevne skupnosti in * ^ družbenopolitičnih organizacij. £ t Kot običajno se je tokrat ob 11. 0 J uri zbrala lepa množica krajanov J ^ pred spomenikom obema hero- / ^ jema sredi Šentjanža. % * £ S MALO MIRU - Pod takti te ^ znane popevke so članice J šentjanške ritmične ^ prav na dan OZN s plesom^ £ izrazile željo po resničnem J ^ miru. (Foto: A. Železnik) £ i t ? V kulturnem sporedu je so- J % deloval mešani pevski zbor Lisce J J iz Sevnice in številni učenci do- # ^ mače celodnevne osnovne šole, J imenovane po Milanu Majcnu. ^ ^ Slavnosti sta prisostvovala mati J S in brat heroja Jančija Mevžlja. ^ N Slavnostni govornik je bil sekre-J> ^ tar občinske konference SZDL v J •i Sevnici Drago Lupšina. Krajev- ^ J nemu prazniku so posvetili člani £ S šolskega novinarskega krožka 1. ^ ^ številko letošnjega letnika svo- J ^ jega glasila Prvi koraki. ^ s a. ž. r ŠALIJEVA ZBIRKA BO KMALU IZŠLA Pesniška zbirka Severina Šalija z naslovom „Pesnik in zelenice” bo kot posebna izdaja trebanjske ,,Samorastniške besede” kmalu prišla na svetlo. Knjižica bo obogatena z reprodukcijami grafik Vladimira Lamuta. Izdajatelji želijo s to publikacijo počastiti Šalijevo 70-letnico in se oddolžiti spominu na slikarja Vladimira Lamuta ob 20-letnici njegove smrti. ZA NOV PROGRAM NA SUHORJU V okviru prizadevanj za prestrukturiranje metliškega gospodarstva predvidevajo, da bo novomeška IMV v okviru svojega nadaljnjega razvoja na Suhoiju začela proizvajati homokinetične zglobe, To bi bila največja naložba v metliški občini v tem srednjeročnem obdobju. Za to bi bilo potrebno povečati sedanjo proizvodno dvorano, spodbudno pa je, da imajo na Suhorju že kakih 70 odstotkov potrebne opreme za izdelavo homoldnetičnih zglobov. —JL inj—uijurj, V drugi polovici tedna bo pretežno jasno vreme, zjutraj in deloma dopoldne pa se bo zadrževala po kotlinah in nižinah megla ali nizka oblačnost. Ljubljansko pismo Plačilo za to, da prideš, ne da delaš? Kako do spodbudne delitve osebnih dohodkov Analize pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov kažejo, da so v nekaterih organizacijah združenega dela uvedli poseben dodatek za pridnost in vestnost pri delu, na primer za redno prihajanje v službo, za pravočasno opravljeno delo in podobno. Ti dodatki so različni, glede na naziv in kvalifikacijo tistega, ki naj bi jih prejemal. Vodilni delavec na primer lahko prejme trikrat večji dodatek kot nekvalificirani delavec. Sistem takšnega nagrajevanja izhaja iz logike, da prejemajo ljudje plačo pač zato, ker so zaposleni, za delovno disciplino in za marljivost pri delu pa da zaslužijo še posebno nagrado. Ce bomo tako razmišljali še naprej, bo morda moč dobiti nagrado tudi za lepo vedenje na delovnem mestu. Nič čudnega, če je tak sistem nagrajevanja naletel na ostre kritike. Dejstvo, da je moč dobiti plačo tudi za neredno delo ali nedelo in da je zaposlitev eno, delo pa drugo, namreč resno ogTOŽa vodilno načelo naše družbe: nagrajevanje po rezultatih dela. Toda logika tistih, ki so uvedli dodatke, je zelo preprosta: z njimi so dosegli večjo produktivnost in organiziranost, torej se jim je izplačalo. Potemtakem so dodatki za vestnost nujno zlo, s katerim se moramo hočeš nočeš sprijazniti. Opozarjajo nas, da se nekateri naši kolektivi zaradi razpuščenosti posameznikov in nemoči okolice, da bi vzpostavila normalne odnose, otepajo z osnovnimi problemi, ki bi jih v produktivni tovarni niti ne smeli poznati. Tudi minulo delo merijo v organizacijah združenega dela še vedno po vseh mogočih kriterijih. Ponekod sodijo, da bi morali z merjenjem minulega dela posameznikov ostarelim delavcem, ki zaradi izčrpanosti ne morejo več toliko napraviti kot v mladosti, izraziti priznanje in nekoliko izboljšati njihovo življenjsko raven. Odtod prepričanje, da je delovni staž najprikladnejši kriterij za določanje višine tega dodatka na osebni dohodek. Drugi spet sodijo, da je v smislu nagrajevanja po rezultatih dela višina osebnega dohodka edino merilo prispevka posameznika k razvoju kolektiva, torej tudi njegovega deleža v minulem delu. Na prvi pogled je to, drugo načelo videti res bolj pravično in bolj socialistično razumljivo, če bi uveljavljali povsod enake kriterije za vrednotenje dela. Vendar vsi dobro vemo, da se celo v okviru iste organizacije združenega dela kriteriji za nagrajevanje rezultatov dela med seboj zelo razlikujejo, zato je takšno utemeljevanje pravice do materialne udeležbe na račun rezultatov minulega dela prav tako lahko nepravično. Tretji pa pravijo, da je sicer najbolj pravično upoštevati delovno dobo, vendar samo delovno dobo v tisti organizaciji združenega dela, kjer delavec dela :la pi i. O to razlaganje ekonomsko nelogično, ga je mogoče razumeti, ker želijo s tem v organizacijah združenega dela preprečiti prekomerno fluktuacijo zaposlenih. Vendar fluktuacije ni mogoče preprečiti z nikakršnimi prisilnimi ukrepi, saj izkušnje kažejo, da iz organizacij združenega dela, kjer je samoupravljanje razvito, kjer so medsebojni odnosi urejeni, kjer dobro gospodarijo, ljudje ne bežijo, nasprotno, ljudje vanje prihajajo! Kakorkoli že: ekonomsko upravičena delitev je tako pomembna spodbuda za naraščanje proizvodnosti dela, da bi se morali čimprej dogovoriti, kako jo izboljšati, hkrati pa iz nje iztrebiti vse usedline starega. VINKO BLATNIK zdaj, medtem bi dela pred tem ne mogli upoštevati. Čeprav je SPOSOJENO TRNJE — Ne vlada pomanjkanje! Pri nas „ima svega i svačega' . (Iz Ježa) — Važno je, da je družba zdrava, pa četudi so bogataši gnili. (Iz Ježa) — Frazirati danes, v teh razmerah, je politična diverzaci-ja. (Iz Politike) ODREŠILNI RADIJSKI VALOVI V preteklosti na podgorjanskem področju sploh ni bila nobena redkost, če je kmetu, ki ni mogel hitro dobiti pomoči živinozdravnika, poginilo tele ali pa je bil kmet ob celo gnezdo pujskov. Veterinarska služba se je v krški občini bolje organizirala, tako da so zdaj taki primeri silno redki. A vendar kmetje, ki nimajo blizu telefona, kar težko pričakujejo tri radijske postaje. Eno naj bi dobili na Oštrcu, drugo v Črneči vasi in tretjo v Vodenicah. Zanesljivo bodo bolje povezani ne le z živinozdravnikom, marveč tudi zdravnikom in gasilci, v dveh vaseh, saj je kostanjeviška krajevna skupnost primaknila pomoč kmetom v višini 2 starih miljonov, to pa je po milijon dinarjev za postajo. SPET NEGA BOLNIKA V Mozlju pri Kočevju se bo 30. oktobra začel tečaj o negi bolnika na domu. Organizira ga vaški odbor RK, vodila pa ga bo višja medicinska sestra Stanka Žagar. V krajevni skupnosti „lvan Omerza" Livold, kamor sodi tudi Mozelj, sta bila že dva taka tečaja, in sicer v Dolgi vasi in Livoldu. Uspešno ju je končalo 38 žena in deklet, starih od 14 do 40 let. Tak tečaj je zelo koristen, sa se na njem naučimo negovati bolnika, se pravi tudi svoje najbližje. S pridobljenim znanjem lahko pomagamo ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Izkušnje zadnje vojne so pokazale, da je to znanje zelo koristno, saj so v takih primerih bolnišnice v glavnem nedosegljive. IRENA GORNIK Jutranjka: zaslužene nagrade Osnovne organizacije ZK se morajo izjasniti o pismu — Marljivi kolektiv še vedno vodilna tovarna otroške konfekcije v državi - Idejno usposabljanje Kolektiv Industrije otroške konfekcije Jutranjka iz Sevnice si nikakor ni zaslužil zapletov, kakršni so se porodili ob dvajsetletnici minulo poletje. Skromno časopisno poročilo seveda ne zmore v celoti zaobseči več kot peturne partijske razprave o . tem, ki je bila 20. oktobra. Skupni sestanek komunistov te tovarne in komiteja občinske konference ZK v Sevnici je bil sklical sekretar komi-terja Lado Močivnik. Pogovora so se udeležili številni gostje: Emil Štern, izvršni sekretar v predsedstvu CK ZKS; Franja Šprogar, ravno tako s CK ZKS (članice CK jetudi delavka te tovarne Pavla Fon), generalni direktor SDK Slovenije Andrej Le-vičnik. Milutin Muženič, namestnik republiškega pravobranilca samoupravljanja; Božena Ostrovršnik, sekretarka medobčinskega sveta ZK za Posavje; Dušan Dornik, družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje; Stane Kunej, direktor podružnice SDK, oba iz Krškega, in Jana Videnič, sekretarka komiteja ZK občinske konference ZK iz Brežic. Dnevni red je napovedoval obravnavo nalog po 3. seji obeh CK in delo osnovnih organizacij ZK v Jutranjki. Vse osnovne organizacije ZK v Jutranjki (sevniške) sb že to poletje zahtevala tak sestanek. Za kaj gre? Ob dvajsetletnici tega marljivega kolektiva so to poletje 35 LET BIOTEHNIŠKE FAKULTETE V dvorani skupščine SR Slovenije je bila v petek, 22. oktobra, proslava v počastitev 35-let-nice ljubljanske biotehniške fakultete. Proslave so se udeležili delavci fakultete, študentje, di-polomanti in predstavniki drugih visokošolskih organizacij in univerze ter številni gostje. Uvodni nagovor je imel predsednik fakultetnega sveta Niko Rihar iz Novega mesta, o fakulteti, njenem deležu v izobraževanju in raziskovanju ter o nalogah, ki jo čakajo, sta govorila predsednik IS skupščine SRS Dušan Šinigoj in dekan fakultete Srdjan Bavdek. med drugim razdelili 23 jubilantom po dva stara milijona jubilejne nagrade, vsak delavec je prejel še po 4.600 novih dinarjev, glavni direktor Karel Vehovar pa kolekcijo zlatnikov s podobo predsednika Tita. Ostanimo pi teh nagradah. Vsekakor so bile izplačane iz povsem legalnih sredstev, saj bi Jutranjka po veljavnem družbenem dogovoru lahko izplačala še več. Seveda pa v pravilniku takrat niso imeli določila, da bi vsak delavec lahko prejel tudi še enak znesek 4.600 dinarjev. Ta pravilnik sedaj po samoupravni poti dopolnjujejo. Kljub vsemu ni šlo za bajne, dvestomilijonske nagrade, kot so se • Generalni direktor SDK Slovenije Andrej Levičnik se je čudil, zakaj delavcem v Jutranjki ni bila posredovana njegova informacija o poslovanju te tovarne. V tovarni odgovaijajo, da je šlo zgolj za osebni pismi med obema glavnima direktorjema. Sedaj bodo objavili tudi to. SDK opozarja na ustavitev trenda rasti zadnja tri leta in celo nazadovanje. Sicer pa: kdo nima dandanes težav! Jutranjka je letos povečala donedavni neznatni izvoz na dobrih 21 milijonov dinarjev ali do konca avgusta z indeksom 219 ob le polmilijonskem uvozu. vztrajno širile govorice. Očitno tudi ni bilo prekinitve dela v tozdu Baby, saj je direktorica oziroma pomočnica zadevo pojasnila v času običajne kavice kot že toliko stvari. Zakaj je zatem glavni direktor Karel Vehovar napisal dokaj žolčno pismo nekaterim naslovom predvsem izven občine in vsem delavcem? Sam direktor Vehovar, ki ni član ZK, na ta partijski sestanek ni bil povabljen. Občinska konferenca ZK je to pisanje obsodila (na sprva nesklepčni seji), zato jc bil ta sklep potrjen na predzadnji seji. Ne da bi kakorkoli opravičevali to pisanje, pa je očitno, Ne dajo se potisniti na rob Člani Društva paraplegikov dolenjske regije so najbolj prizadeti z uvedbo bencinskih bonov — Posebno priznanje so izrekli tovarni zdravil Krka za vso pomoč V nedeljo, 24. oktobra, je bil v novomeškem Domu JLA občni zbor Društva paraplegikov dolenjske regije, ki združuje 59 članov iz občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Sevnica, Krško jn Brežice. Mnogi niti na sejo niso mogli, ker nimajo bencina. Zanje je gibanje med ljudmi življenjsko vprašanje. Kot je v delovnem poročilu navedel predsednik Jože Radej, deluje društvo šele tri leta. V tem času pa je razvilo tako bogato dejavnost na celi vrsti področij, da bi bilo lahko za zgled prenekaterim društvom, v katerih delajo zdravi ljudje. V 7 občinah je v društvo včlanjenih 59 težkih bolnikov, med katerimi jih je 53 na invalidskem vozičku, polovica članov pa je mlajših od 40 let. Redno je zaposlenih samo 7 članov, med ostalimi pa so velike socialne razlike. Člani živijo po različnih krajih, v različno urejenem okolju, mnogi tudi z avtom v težko dostopnih krajih, v arhitektonsko neprilagojenih stanovanjih, v slabem zdravstvenem stanju. Ker pomeni vsaka stopnica za paraplegika nepremostljivo oviro, ki je sam nikakor ni zmožen premagati, so člani, med katerimi jih ima precej lastna vozila, odvisni od bencina. Medtem ko so v ostalih občinah paraplegikom kot težkim invalidom z razumevanjem dali za oktober bone za 50 litrov goriva, so Novomeščani in Sevničani doslej za tako ugodnost prikrajšani. Tako nerazumevanje pa. gotovo paraplegika ne hrabri, ampak narobe. V nasprotju s tem so na občnem zboru javno in slovesno izročili pri- Iz zadnjega Pavlihe ZISTERAPIJA akim če težko dihate, bomo pa uvedli ostre ome|Itve dlhan|a! znanje tovarni zdravil Krka za vsestransko pomoč in razumevanje. Posebej so na zboru naglasili, da so prikrajšani tudi za kulturne dobrine. Le-to so; jim dostopne samo z organiziranimi ogledi, ker pa kulturne in izobraževalne skupnosti niso dale društvu planiranih prispevkov, ta dejavnost ne more prav zaživeti. Bogato je v društvu razvita socialna dejavnost, usmerjena v preventivno delo ter odkrivanje kriznih stanj, v katerih se paraplegiki često znajdejo bodisi v socialnem ali psihičnem smislu. Opravili so 83 obiskov pri članih v bolnišnici ali pri oddaljenih na domovih, jim pomagali pri nabavi ortopedskega pripomočka, pri pridobitvi stanovanj itd. Pomembna je tudi zdravstvena in rekreativna dejavnost. Za leto 1983 okvirno sprejeti delovni načrt paraplegiki prilagajajo stabilizaciji. Programov ne širijo, imajo varčevalni program, ki zahteva odpoved vsem dragim dejavnostim. Več skrbi in sredstev pa bodo posvečali socialnemu in zdravstvenemu programu. R. B. ŽUŽEMBERK: ODSLEJ NOVOMEŠKO MESO V Žužemberku je oskrba z mesom, predvsem z govedino, zadnje čase zelo slaba. Zadruga je doslej pogodbeno sodelovala s kočevsko klavnico, ji vozila odkupljeno živino in od tam dobivala meso. Odkar pa ima ta delovna organizacija v Kočevju veliko izgubo, ne more več opravljati odkupa in ne voziti mesa v Žužemberk. V Žužemberški zadrugi so zaradi takih razmer prekinili s tradicijo in se glede oskrbe mesa naslonili na domačo, novomeško zadrugo. Ob združitvi je bilo dogovorjeno, da partnerstvo med Žužemberkom in Kočevjem glede mesne oskrbe ostane, zlasti še zato, ker so obljubljali sovlaganje v hleve. Ker iz vsega tega ni nič, bo preusmeritev na Novo,mesto boljša. (la je od pomladi sem šlo za vrsto zadev, ki so dvigale temperaturo. Naporni sestanek (ob številnih gostih in vodilnih so se delavci pravzaprav malo oglašali), je vsekakor prinesel na plan mnogo stvari, ki so mučile to ali ono stran, čeprav strani ne sme biti. Zapišimo še tista dva sklepa, naj v bodoče medsebojna izmenjava informacij poteka bolj sproščeno. Predvsem maloštevilni koitiunisti te tovarne v tekočih 14 dneh nimajo lahke naloge, v tem času se morajo izreči o pismu svojega generalnega direktorja. Same zaključke pa mora oblikovati komite s predstavniki Jutranjke, o čemer bomo še poročali. ALFRED ŽELEZNIK URŠNA SELA: SREČANJE STAREJŠIH V soboto, 23. oktobra, popoldne je organizacija Rdečega križa na Uršnih selih pripravila srečanje starostnikov. Sobotno popoldne je minilo kot kratka in prijetna ura, kar je zasluga pridnih aktivistk Marije, Štefke, Elke in Zdenke, ki je pripravila tudi kulturni program v izvedbi šolarjev. Za dobro voljo je skrbel Rauhov Lado s svojo harmoniko. Še 82-letna Finko-va mama je lahkotno zaplesala. Večina uršenskih starostnikov ima za seboj težko'življenje, še vedno pa jih preveva optimizem, kajti današnji dan je mnogo lepši" in varnejši, kot je bil zanje včerajšnji. J. S. DIREKTORJI O PREVOZIH Poročali smo že o zapletih pri uvedbi nove delavske avtobusne proge v primoško krajevno skupnost in okoliške kraje. Noben od ponujenih samoupravnih sporazumov za prevoze v sevniški občini namreč ni prinesel ustrezne rešitve. Za včeraj je občinski sindikalni svet sklical vse direktorje delovnih organizacij in tozdov, da bi pomagali najti za večino sprejemljivo rešitev. Sklicatelj je predložil v premislek tudi premik delovnega časa, da bi morebiti kaj privarčevali tudi pri tem. ODOBRILI PODRAŽITEV Slovenska komisija za oceno investicij je minuli teden med drugimi ugodno rešila vprašanje podražitev pri gradnji tovarne Inplet pri Dolnjem Brezovem. Tovarno elastičnih pletenin gradijo sevniški Lisca in Jutranjka pa metliški Komet. Sovlagateljice naj bi se naposled rešile uvozne odvisnosti teh surovin. Nova tovarna, ki raste na manj razvitem območju KS Blanca, je zaradi podražitev gradbenih in obrtniških del dražja za 16,1 odstotka. Investitorju so naložili, da ponovno prouči energetiko tovarne. Pri nadaljnji nabavi opreme naj bi opustili nekatere manj pomembne stvari. Šeškov nagrajenec Stane Otoničar je ** uspešno delo v krajevni skupnosti dobil letošnjo Seškovo nagrado__________ „Občani so že v let® 1973 1974 začeli spoznavati, da je krajevna skupnost njihov® in da v njenem okviru lahko uspešno rešujejo vse tiste zadeve,, ki jih tarejo. Tako so ljuf prispevali po 1.500 do 2.001) din, kar je bilo takrat zelo vet ko, za urejanje cest, pločnikoVi dvorišč in drugega v svoj«" okolišu," je povedal Stane 0t^: ničar, ki je za 10-letnico uspe*; nega dela v krajevni skupnost' prejel letos najvišje kočevsko občinsko priznanje - „Šeškovo nagrado". Vseh teh 10 let so občani * rednimi in izrednimi samo- i prispevki zbirali denar za p°' sodobitev magistralne ceste, ® gradnjo telovadnice in bazena, za pokopališče, dom ostarelih občanov, zdravstveni dom *fl druge zadeve. Pred 10 leti je bilo asfaltiranih slaba tretjina od 30 km mestnih cest in ulic, danes pa jih je že preko 90 odst. „Vse to smo zmogli, ker nam je uspelo, da smo k reševanj® zadev občanov pritegnili tudi delovne organizacije, kjer naši občani delajo. Prvi samoupravni sporazum z delovnimi organizacijami je podpisala v naši občini prav naša KS, in sicer ® izgradnjo pločnika od mesta do Itasa, Trikona, Kovinarja, Inko pa in šole. Podobno smo sodelovali in urejali skupne zadeve vseh 10 let. V zadnjem obdobju je zaradi varčevanja, stabilizacije in pomanjkanja denarja skupne zadeve nekoliko težje reševat) Zato bo treba nekatere nove gradnje odložiti za kasneje, uspeti pa nam mora zagotovitev denarja za redno vzdrževanje vseh objektov." V Kočevju zdaj razpravljajo o reorganizaciji KS in po enem izmed predlogov naj bi namesto ene KS imeli v bodoče 3 manjše. .Strinjam se s tem, da bi 1 ustanovitvijo treh manjših KS samoupravo še bolj približali občanom. Zamisel je dobra, vse p4 je odvisno od tega, če so ljudje pripravljeni tudi delati. Bodoč- ^ nost bo kmalu pokazala, če se bomo odločili prav," meni Stane Otoničar, prvoborec, dobitnik mnogih visokih odlikovanj ib priznanj, rezervni podpolkovnik in človek^ pod vodstvom katerega je k£ Kočevje doživela največji razcvet. JOŽE PRIMC Prvič „Kaj veš o prometu?” Na osnovni šoli ..Dragotin Kette" v Šmihelu pri Novem mestu je bilo 22. oktobra prvo srečanje pionirjev šol s prilagojenim programom dolenjske regije. Pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka in ob sodelovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Novo mesto ter AMD se je srečanja udeležilo 36 mladih iz osnovnih šol Mirna, Sevnica, Krško, Črnomelj in Novo mesto. Pionirji so tekmovali v dveh skupinah, pomerili pa so se v teoretičnem znanju, spretnostni vožnji po poligonu in ocenjevalni vožnji. V višji skupini so bili najboljši pionirji o. š. ..Dragotin Kette", malo pa so zaostajali pionirji o. š. Ana Gale iz Sevnice in o. š. Mirna (oddelek s prilagojenim programom). Med posamezniki v. višji skupini so bili najboljši: Andrej Hrovat (o. š. Dragotin Kette), 2. Peter Sikošek (o. š. Mihajlo Rostohar, Krško), 3. Zdravko Kaplan (o. š. Dragotin Kette). V nižji skupini, kjer so' nastopali pionirji 5. in 6. razreda, pa so si najboljša mesta razdelili: 1. o. š. Dragotin Kette, 2. o. š. Mirna, 3. o. š. Mihajlo Rostohar. Krško. Med posamezniki so največ prometnega znanja pokazali: Toni Retel (o. š. Dragotin Kette), I ranci Vojnovič (o. š. Mirna) in Tomaž Legan (o. š. Dragotin Kette). Najboljše ekipe so prejele za nagrado kolo in semafor- sko signalizacijo, darilo sveta J! ojai ilic* preventivo in vzgojo, ter plakete, sta jih najboljšim pod. Ficko, predsednik SPV, in Mil Jakopin v imenu pokrovitelja Krke-Srečanje je potekalo v okvif® letošnje akcije NNNP 82; bilo J* prvo te vrste v Sloveniji in bo posl® postalo tradicionalno. J. PAVLIČ CISTERNE ŠLE ZA MED Odkar je pri nas zavladala kriza za bencin, so v Trebnjem nastopili pravi časi za prodajo cistern za kurilno olje. Medtem ko sta prej dve cisterni dve leti ležali n° dvorišču Dolenjkine blagovnice v Trebnjem, so jih zdaI prodali čez noč, prodali Pa bi jih tudi deset, če bi jih imeli. Ob vsem tem se ni treba čuditi, zakaj so bile »a trebanjski bencinski črpalk1 take vrste. ZADNJA DELA NA NAPRAVAH - Te dni on egi opravljajo zadnja dela pri montaži novih prav v obratu Mlaka kočevske Govedoreje. Kot so nam povedali v tozdu kočevskega ZKGP, bodo a ončana pred koncem tega meseca, ko bodo mdovl *“ev naselili krave. Na sliki: sodobni molzni stroji. (Foto: J. Simčič) KOLESARSKI IZPITI — Na osnovni šoli Zbora odposlancev v-Kočevju posvečajo prometni vzgoji precejšnjo pozornost in pri tem ne pozabijo na podružnične šole. Tako so pripravili kolesarske izpite na šoli v Podpreski. Na sliki: otroci, opremljeni s kolesi in znanjem. (Foto: F. Brus) DO DNEVA MRTVIH NARED? - Na brežiškem pokopališču mrzlično dokončujejo mrliško vežico s poslopjem za pogrebne svečanosti, kiju je projektiral Franc Filipčič, dipl. inž. arh. pri Regionu v Brežicah. Del sredstev za vežico so občani zbrali s samoprispevkom. (Foto: J. Teppey) NOVA KUHINJA - Pri impoljškem domu počitka — v njem so (lepo negovani) varovanci .tudi s širšega dolenjskega območja — poleg nove ku-ninje gradi sevniški Beton še jedilnico. Ustanova naj bi se preoblikovala v zdravstveno organizacijo, kamor s svojimi uslugami tudi sodi. (Foto; ^ A. Železnik) ne upoštevajo ODLOKA Zaradi škode po divjadi je v Suhi krajini vedno prisotna nejevolja med ljudmi. Upali so> da bo škoda pravičneje ocenjena po novem odloku, kjer piše, da mora biti pri cenitvi obvezno navzoč kmetijski strokovnjak. Niti v enern primeru pa doslej” še niso poklicali tega zraven, Kadar so lovci cenili škodo. Na nedavnih sestankih s metovalci, ki so razpravljali pogodbah za jesensko se-ev pšenice, so aktivisti prav t° dobili „na krožnik.” Za polovico več škod kot lani Triglav, Dolenjska območna skupnost v Novem mestu, ugotavlja v prvi polovici leta izreden porast gradbenih in strojelomnih škod, zlasti v novomeški in trebanjski občini ■ 0000000000000000000000000000000000000000 ■ 19. oktobra so na skupnem zasedanju vseh konferenc delegatov z območja novomeške občine v Zavarovalnici Triglav, Dolenjski območni skupnosti, obravnavali osnutke za spremembe in dopolnitve zavarovalnih podlag v prihodnjem letu ter polletno poslovno poročilo in devetmesečne rezultate. niso plačale ali pa so jih poravnavale delno in z veliko zamudo. S težavami pa se v zavarovalnici Sejmišča Sodeč po številu fnhlt ’ S° bili naprodaj, je bil ■ m sejem le srednje živahen. Kupci so lahko izbirali med 367 Prašiči, starimi do 3 mesece, starejših živali pa so rejci pripeljali 12. castmlca je menjalo 194 pujskov (po ISO dm 1 kg žive teže) in 9 prašičev P° 85 din 1 kg žive teže). . EMSTO - Dopisnik poro- a’ ie bilo drugače v ponedeljek i J1 iTPvo r’!e šk e m sejmu. Po njegovem 1 promet izfedno živahen, večje Povpraševanje je povzročilo, da so e. °.l poskočile cene pujskov, otetnlčno pa so se kupčije obračale Driru»r i i 12 tednov starih so rejci P ipeljali 306 pujskov, prašičev pa ie n oHnT°daj 21' SkuPaj je bilo b lo ."‘K 239 Živali; za pujske je J odšteti 2-500 do 3.600, dinarjev P* °d 3 TO° do 4 70° Vsekakor ne kaže na ugodno poslovno leto ugotovitev, da je bilo letos sicer za 39 odst. več premij kot ta čas lani, kajti istočasno so škode vseh vrst narasle za 54 odstotkov. Posebej je treba opozoriti na veliko škodnih primerov v industriji, kjer je pretežno zastopan Pionir, medtem ko je pri avtomobilskem zavarovanju med delovnimi organizacijami po izplačani škodi Avto Kočevje na prvem mestu. Pospešena rast odškodnin je bila zabeležena že lani, letos pa se to še nadaljuje. Med občinami glede izplačanih škod izstopata zlasti Novo mesto in Trebnje, saj je pri prvi ugotovljena 66-odstotna rast, pri drugi pa celo nad 72-odstotna- Značilne za letos obravnavane škodne primere celotnega dolenjskega območja so še strojelomne odškodnine, medtem ko so se v kmetijski rizični skupnosti povečale zlasti škode v civilnih zavarovanjih in pri zavarovanju živali. Družbeni sektor letos pri poravnavi premij vse češče uporablja menice kot plačilno sredstvo, plačevanje premij nasploh pa je postalo bolj neredno. Vse več je tudi zahtevkov po obročnem odplačevanju, medtem ko so nekatere večje delovne organizacije v takih finančnih težavah, da niti zavarovalnih premij še srečujejo tudi pri nalaganju prostih zavarovalnih sredstev, kjer naletijo na raznovrstne ovire, od bančnega limita do neurejene dokumentacije in prepičlih sredstev za lastno udeležbo pri možnih posojilojemalcih v občinah. Sicer pa so bila vsa doslej naložena prosta sredstva posojena v skladu z občinskimi plani in z reso-lucijskimi dokumenti, in sicer po vnaprej dogovorjenem ključu po občinah. R. B. Kmetijski nasveti Novembra sejati pšenico? Staranj6 okt°ber in vprašanje je, kaj je mogoče še storiti, žami' IZ ja Pfavi, da je v novembru več ali manj že vse Tve/no: ker v tem mesecu setev pšenice ni več priporočljiva, razm V6 v.e**ko> odvisno pa je od vremenskih, zlasti toplotnih polovf ^ ^etos koledarski čas setve, ki je pri nas v prvi prj lcivoktobra, preveč moker in ker so načrti s pšenico veliki, y roc.ajo tudi poznejšo setev, vendar pod določenimi pogoji, inten H^bgodnejšem času setve je treba posejati pri zelo pribii?-IVn sortah okoli 600 kalivih zrn na kvadratni meter ali vsak ZH|T kS semena na hektar, da bo sklop najboljši. Za 15 k asnien' teden je treba količino semena zvečati za 10 do na v vsakem primeru pa je treba sejati 3 do 4 cm globoko in •nten medvrstno razdaljo (10 do 20 cm). Pri srednje g0stojIV1''^ sortah, ki jih naši kmetje sejejo -največ, da pravo maniJc0 do kalivih zrn na kvadratni meter oz. ustrezno Ozi semena na hektar. pričak^03 Pšenica bo za zimo najbolje pripravljena, če bo P°sam mraz *n sne8 v ta^i razv°jn* stopnji, da bodo bjj ezne rastline imele 4 do 5 listov, ne več ne manj, sicer bi A]j jpS*Vek manj odporen proti mrazu ali pa izpostavljen plesni, more ob setv* v tem času še zanesljivo mogoče doseči, ne n'hče’ saj je odvisno, kako topel bo november. naše k institut, ki nam je v zvezi s tem poslal priporočilo za metovalce, je optimističen. Priporoča seveda gostejšo inje ob koncu zime. __________razmerah, ob preobilici dežja, sta še uP* r /O ljubljanska banka TEMELJNA DOLENJSKA BANKA LJUBLJANSKA BANKA NOVO MESTO OB PRAZNIKU OBČINE NOVO MESTO IN 31. OKTOBRU-SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA OBČANOM IN VARČEVALCEM ČESTITAMO ’ mm * te- J tik . * .s/ ' \R PAPIR DREVO OSTANE Z BANČNIM SERVISOM NAŠE BANKE SE PRIPOROČAMO V POSLOVNIH ENOTAH IN EKSPOZITURAH NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE JNdUSTRIjA GRADBENEGA materiala gradnja ŽALEC SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK po sistemu TEHNIČNE PREDNOSTI Trosiojni montažni dimnik „,iemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja šamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem pfte-seku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje - notranja šamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. Široko področje uporabe SCHIEDEL-YU-dlmnlld se uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5 KW pa do 10.000 KW. Dimniki 0 13,5, 0 18 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več prtldjučld v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. lt*ntnd tajn dilit** luti mmM dimnik .h OWolni nor.ujr tervoio TPI20 deb po ditin Ivomki k«M4 U prikljvrek kodi iftA D-TP 120 UL Ir A t popo*«..«- pr««|i ko ; I Industrija Gradbenega materiala »GRADNJA« ŽALEC latkova VAS Telefon: (063) 701-003, 701-009, 701-011. 722-027, 722-078; - direktor, komercialni sektor, tehnični sektor in splošni sektor ŽALEC Telefon: (063) 710-740, 710-741. 710-773, 710-719; - računovodski sektor Telex: 33 533 YU SIGRAD TOZD PROIZVODNJA NAPRAV ZRAČNE IN PROCESNE TEHNIKE RIBNICA, Opekarska 8 Delavski svet TOZD Ribnica ponovno razpisuje prosta dela in naloge za 4-letni mandat DIREKTORJA TOZDA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, določene s statutom TOZD: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralno politične vrline Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi z oznako „Za razpisno komisijo TOZD Ribnica" na naslov: SLOVENIJALES-ZIČNICA, Gerbičeva 101, 61111 LJUBLJANA, p. p. 12.' Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 696/43-82 Komisija za delovna razmerja TOZD SIGMAT Brestanica objavlja prosta dela in naloge: KONSTRUKTER 1. PROJEKTANT (1 delavec) Pogoj: visoka izobrazba (dipl. ing. strojni) in 3 leta delovnih izkušenj s področja konstruiranja ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje enakih ali podobnih del; - poskusno delo 90 dni. Dela in naloge so za nedoločen čas. Prijave s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15. dneh po objavi na naslov: NOVOLES TOZD SIGMAT BRESTANICA, 68280 Brestanica. Kandidate, bomo o izbiri pismeno obvestili v 30. dneh po preteku roka za prijavo. 718/43-82 ZKGP - KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO HLEVA V MAHOVNIKU (delavnica Iglič) Javna dražba bo na kraju samem dne 17. 11. 1982 ob 7. uri. Izklicna cena je 303.531 din, zemljišče 2794 m2 187.772 din. Dražbe se lahko udeležijo kupci, ki pred pričetkom vplačajo 10 % kavcije od izklicne cene. Kavcija se všteje v kupnino, če ponudnik uspe, v nasprotnem primeru se vrne. Kupec mora plačati najmanj 30 % izlicitirane cene za hišo in celotno odškodnino za zemljišče v 30 dneh po javni dražbi oziroma ob sklenitvi pogodbe. Ostanek največ 70 % kupnine od izlicitirane cene s 5-odst. obresti mora kupec plačati najkasneje v treh letih. Kupec plača stroške cenitve in prodaje, stroške izmere zemljišča, davek od prometa nepremičnin, sodne ter druge takse v zvezi s prodajo in prepisom. Za nepremičnino je poleg kupnine še regresni zahtevek za povrnitev vloženih sredstev, ki jih je vložil najemnik in v izklicni ceni niso upoštevana. Zahtevki bodo sporočeni na javni dražbi. Interesenti dobijo dodatna pojasnila pri delovni skupnosti skupnih služb ZKGP Kočevje — pravno-premoženjski službi v Kočevju, Kolodvorska št. 25, ali po telefonu št 851-611. \ HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA SLOVIN »BIZELJSKO—BREŽICE", Pišece Zbor delegatov n. sub. o. razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa nilno-kreditne službe vodje Hra- Pogoji: - srednja kmetijska ali ekonomska šola in 3 leta 'delovnih izkušenj v hranilništvi ali pospeševalni službi ali - poklicna kmetijska šola in 5 let delovnih izkušenj v hranilništvu ali pospeševalni službi Kandidati naj svoje vloge z ustreznimi dokazili pošljejo v roku 8 dni po objavi Razpisni komisiji Hranilno-kreditne službe Slovin „BIZELJSKO-BREŽICE", Brežice, Cesta prvih borcev 5. Na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 258. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 26. 10. 1982 sprejel SKLEP o razgrnitvi zazidalnega načrta Šentjernej—sejmišče I. Osnutek zazidalnega načrta Šentjernej sejmišče II., ki ga je izdelal Zavod za družbeno planiranje Novo mesto pod št. Z—1 /81 v mesecu oktobru 1982 (v nadaljnjem besedilu: osnutek zazidalnega načrta), bo javno razgrnjen v času od 28. 10. 1982 do 28. 11. 1982. Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, komiteja za urbanizem Novo mesto, Ljubljanska cesta 2/1, in v prostorih osnovne šole narodnega heroja Martina Kotarja Šentjernej v Šentjerneju. II. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne organizacije, interesne skupnosti in ostali zainteresirani k osnutku zazidalnega načrta pripombe, mnenja in predloge v knjigi pripomb na mestih razgrnitve ali pismeno neposredno na komite za urbanizem SOb .Movo mesto. Številka: 351-04/82 Datum: 26. 10. 1982 PREDSEDNIK IS Franci Borsan, I. r. 695/43-82 Brivsko-frizersko podjetje Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge — individualnega poslovodnega organa Pogoji: — poklicna šola frizerske smeri — 5 let delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja in vodenja Kandidati morajo poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi. JUGOTANIN SEVNICA 68290 SEVNICA, Hermanova 1 Vse lastnike motornih žag na območju občine Sevnica, ki se zanimajo za pogodbeno delo (razžagovanje hlodovine z ročno motorno žago in kalanje hlodovine), vabimo, da se do 10. 11. 1982 zglasijo v komercialnem sektorju DO JUGOTANIN. 692/43-82 pisma in odmevi 9/w ti/rttimiJ&KJ' tujiv ' ODRASLIH NI BILO NA AKCIJO 16. oktobra smo učenci 7. in 8. razredov izvedli večjo očiščevalno akcijo. Urejali smo pokopališče, k sodelovanju -pa smo povabili tudi krajane in starejše mladince. Odraslih ni bilo blizu, pohvaliti pa moramo štiri mladince in učitelje. Z njihovo pomočjo smo odstranili več Kubičnih metrov odpadkov in zemlje, uredili dostop do smetišča ter pokosili travo zunaj obzidja. ALENKA LUŽAR OS Mirna peč SO IZLETI RES POTREBNI ZA NAGRADO ZBIRALCEM? Razveselil me je v Dolenjskem hstu objavljeni podatek, da smo slovenski šolarji svetovni prvaki v zbiranju starega papirja. Učenci iz nase sole smo ponosni, ker smo tudi 1 pripomogli k temu uspehu. V zbiralni akciji smo zbra-čfca papirja, 10 odst. izkupi- Ju v* Sm° namen‘*i Rdečemu kri-sestavku sem tudi prebrala, da 7 Prizadevne šole nagrajene izleti. Menim, da v stabilizacijskih jJrih ne bi smeli hoditi na drage varčn- Z avtobusi- Če varčujemo, ali vj1?0! Z Vsem' vPrašanje je tudi, vično w "agrade razdeljene pra-tniH - ?orda se podeželski šolarji Se b°^ kot v mestill> do grad pa ne pridejo zato, ker je po h manj papirja. F DARINKA MAKSE OŠ Mirna peč LIČKANJE koruze db£enmedmrin, posPravljaj° pri- Podnevi • glm tudl koruzo, domov. Zvečer ji,h ™zij° Okrog vehkeca ko v.aV1J° hckanJe-staro in mi § ?pa koruze se zbere sosedie Pn, , ^'dej0 tudi bližnji Pri (jeiu ° . H0 P°zno v noč. pojejo Cr, J Salij°’ kakšno za-gosnodinS 1)0 J .Prinese mošta, zličkana nri^ te ,aL ko Je koruza znckana, pripravi dobro večerjo. ANDREJA ANŽLOVAR, .novin. krožek OS Veliki Gaber ČISTILI SMO OKOLICO trJk’ n?enc! naše fole smo v če-šole e } ■ okt°bra, čistili okolico metali J bo-!no Pazili> da ne bomo dkov natkn °V “ drUgih °dpa' 1NGRID RAHNE, 1. razred OŠ Veliki Gaber iz KRMELJA znm>anrule--’u smo 22 Oktobra pra-doeodk aje,Vni praznik v sP°ntin na S V2 le-ta ,943- ko so Nemci meh k°Z VaSke straže in ‘zseliii smo mi ™elia v Sevnico. Šolarji niknm p* proslavo pred spome-učenri' izrednih skupnostih so različni!!*'^ 'tud' akcijo zbiranja ne stral O padkov> aktivne so zelenika v v m Vst’’ k' skrbe za spome- eleaa oh Jll in HinIcah’ L^enci so Miskdn Ia,Zred0V krmeljske šole pa soravn,, Vla Pomoo sošolcu pri spravilu poljskih pridelkov. JOŽICA ERMAN Krmelj KROS imelf šnlltbreZi'Ške osnovne šole smo Teren ni km v znamenju krosa, rezultati bd ^Jbop, zato so bili Najbohši kot bi lahko bili. in značke W preiel' Pn?nanja SAMO PETELINC Brežice 50 PEVK V DOMU Novem°mU ,za neence' Majde Šilc v dekliško 5(3 deklet prepeva v največ h J,cvskem zboru. Pojemo 0 mater,“In6"/ peSmi pa tudi pesmi imamn i l domovini. Pevske vaje tedenska ^ P° glasovih, enkrat se bomo Sa skupne vaje. Udeležile šentvišk v'lnih prireditev in tudi mviskega tabora pevskih zborov. IVICA ANDERLIČ IZ artiške Ml Š0LE ^ateia^Rn°p'sniki Sabina Kukoviča, novinarski^OVldi'n pvai(l Rožman iz °snovni rJja krožka na artiški s° učenci P°r°bajo o tem, kako Vmarjj i'PrideUm» kar so mladi no-razgov0rov l'stdl Zf pisanje poročil, 01 nižjih ra 'zvedbo ankete. Učen-nabirat :azredov pa so odšli v gozd Rogovje „ Red kostanj. . Učenec °bčine ,.,e,J®. kot delegat brežiške ske kontv, republiške problem-pi°nir ;nrcncc »Kako naj varčuje ®0sPodarr* pflspeva k stabilizaciji H so m ,?a v Kamniku. Zabeleži-?ddaje J lavno snemanje radijske j® bilo v" °iLCert iz na-š'b krajev", ki ruskem prosvetnem domu. Jože Tramte Množica krajanov, nekdanjih soborcev in prijateljev je 20. oktobra spremila na zadnjo pot na ločen-sko pokopališče Jožeta Tramteta, 61-letnega upokojenca z Mestnih njiv. Kako je kdo spoštovan, priljubljen in cenjen med občani, se je tokrat ponovno potrdilo: sklonjene zastave in prijateljske besede slovesa so veljale skromnemu človeku, nekoč hlapčku in garaču iz Ruhne vasi, borcu Gorjanskega bataljona iz 1942 in slavne Tomšičeve brigade, v kateri je v hudih bojih za svobodo postal težak invalid, ž delom na rajonskem odboru v Podgradu je nadaljeval revolucionarno pot do osvoboditve pa se potlej vključil v delo v novomeških podjetjih do upokojitve. Z ženo Marijo sta vzgojila tri sinove v zavedne, delu in skupnosti zapisane može, ki nadaljujejo očetovo pot. Vseskozi zdrav (lani smo poročali, da pokojni Jože 17 let ni bil pri zdravniku), vedno dobre volje in delaven, je pokojnik najraje zahajal v dolenjske gozdove, si poiskal uteho v obdelovanju nekaj desetin trt blizu Tolstega vrha in v ribištvu. Nikoli ni ničesar potožil, zavoljo osebne skromnosti in nevsiljivosti pa so ga imeli vsi in povsod radi. Še na dan smrti je bil v gozdu, nato pa mu je nenadoma odpovedalo srce. „Kot da so jesenske sape prezgodaj utrgale njegov list z drevesa življenja," so povedali prijatelji ob preranem grobu dragega tovariša, ki sc ga bodo s spoštovanjem vedno spominjali vsi, ki so ga poznali in cenili kot borca, soobčana in zares priljubljenega krajana. T. G. Silva Kmet Pred kratkim smo se v Ribnici za vedno poslovili od upokojene učiteljice Silve Kmet, ki seje spominjajo vsi starejši Ribničani. V Ribnico je prišla z znano učiteljsko družino Kmet s Cola pri Ajdovščini, kjer je bila tudi rojena. To je bila napredna učiteljska družina. Oče je bil v Ribnici nadučitelj, poučevala pa je tudi njena mati, medtem ko so otroci še študirali. Takoj po prihodu v Ribnico seje Silva vključila tako kot njen brat in dve sestri v takratno telovadno društvo Sokol, kjer se je razvila v nadarjeno telovadko. Po dokončanem učiteljišču v Ljubljani je poučevala v raznih krajih na Dolenjskem. Še vedno je bila navdušena za telesno kulturo, zato je odšla študirat v Beograd na visoko šolo za telesno kulturo. 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, predvsem v OF. Leta 1942 je bila v Ribnici aretirana in odpeljana v Kočevje, od tam pa v internacijo v Gonars, Visco in Treviso, od koder sfe je leta 1943 izčrpana vrnila v Ribnico. Tu se je zdravila in opomogla ter nadaljevala delo v OF. Postala je sekretarka okrožnega odbora AEŽ Ribnica in kasneje notranjsko-ribniškega okrožja. Bila je tudi članica okrožnega komiteja KPS Novo mesto ter članica komiteja KPS za Slovensko Primorje. Po osvoboditvi je odšla v višjo partijsko šolo v Beograd. Nato je študirala še na filozofski fakulteti in diplomirala kot psihologinja. Delala je na raznih odgovornih mestih vse do upokojitve leta 1972. Tudi v pokoju ni mirovala, dokler je bila zdrava. Za svoje zasluge je bila odlikovana z več visokimi odličji. Starejši Ribničani smo ji za vse hvaležni in nam bo trajen zgled. ANDREJ ARKO JOHANOV Jožefa Erbežnik K zadnjemu počitku smo položili partizansko mamo Jožefo Erbežnik iz Gorenjega Polja. Na dan smrti je praznovala 96. rojstni dan. Med najbolj močnimi črtami značaja Erbežnikove mame je bila gotovo globoka povezanost z zemljo. Tej zemlji je bila zvesta tudi v težkih časih vojn. Na kmetiji, kjer sta z možem živela zadnjih 70 let, je prelila mnogo znoja. Med prvo svetovno vojno, ko je njen mož moral na fronto, je skrb za 9 otrok ostala na njenih ramenih. V teh časih se je kalila v odrekanju inNfrdem delu. Otroke je vzgajala v poštenosti in ljubezni do rodne zemlje, zato v prelomnem trenutku ni bilo vprašanja, kam se postaviti. Že takoj v začetku vojne se je Erbežnikova družina postavila na okope OF. Prenekateri hlebec kruha se je spekel v hiši za partizane, ponoči, ko so prihajali z ranjenci, so jim bila vrata vedno odprta. Koliko so za partizanski boj pomenile takšne domačije in takšne partizanske mame! Erbežnikovo je doletel hud udarec, ko sta v roški ofenzivi padla dva njena sinova partizana, a udarec je ni strl. Življenjska vedrina je bila značilna za najstarejšo krajanko Gorenjega Polja. J udi na stara leta se je živo zanimala za vse, kar se je dogajalo. T. V. Da ne bo pomote! O padlih 81 Sokolih nič, štiri strani pa o čarovniški pravdi V Dolenjskem listu št. 41 z dne 14. oktobra letos je bil. na 19. strani obljavljen uokvirjen sestavek pod naslovom ..Zakai^ nočejo slišati za uredniški odbor . Iz besedila se da razbrati, da s knjigo ..Ribnica skozi stoletja" nekaj ni v redu in da so nastale razne nejasnosti. To je res. V knjigi ..Ribnica skozi stoletja" je v redakcijskem odboru navedenih 12 imen članov, v uvodniku „Knjigi na pot" pa piše, da je te člane imenovala občinska skupščina v začetku leta 1979. Znano mi je, da je občinska skupščina Ribnica 2. februarja 1979 sprejela sklep o imenovanju odbora za pripravo praznovanj ob 900-letnici Ribnice. Ta odbor se je na svoji prvi seji sestal 13. junija 1979, to je šele po treh mesecih. Na tej seji so bila imenovana delovna telesa tega odbora, katerih naloga je bila priprava programov dela za posamezna področja. Tako je bilo imenovanih 11 delovnih teles oz. komisij. Tudi jaz sem dobil od tega odbora odločbo št. 62 4--79-01 z dne 20. 6. 1979, da sem bil imenovan v ,,VII. komisijo za publikacije", v kateri je bilo poleg predsednika prof. Janeza Debeljaka še 6 članov. V tej odločbi je bilo tudi navodilo, da so predsedniki komisij dolžni izdelati program in ga uskladiti na seji komisije najkasneje do konca oktobra 1979. Ker nisem prejel od komisije vse od prejema odločbe do 30. januarja 1982 nobenega vabila za kako sejo niti kakega drugega sporočila, sem jim z dopisom sporočil, jla stopam iz komisije. Izstop sem -primerno razložil. Tudi na sporočilo o izstopu nisem dobil odgovora. Mene torej ne prizadeva uvodoma omenjeni sestavek v Dolenjskem listu. Pripomnil bi še svoje mišljenje o zaključku uvodnika ,.Knjigi na pot". Tam piše „Na prvem mestu je vsekakor prispevek Ribniške doline v NOB in revoluciji, saj nas k temu veže moralni dolg do več kot 600 padlih v času od 1941—45." Da, veliko žrtev'je bilo. Iz ribniškega telovadnega društva Sokol je padlo, pomrlo v taboriščih ali jih je pobila črna roka kar 81 članov in članic, pa to društvo ni dobilo v knjigi prostora za opis svojega dela in vloge v Ribniški dolini. Kar na štirih straneh pa je opisan sodni proces in zažiganje na grmadi zadnje čarovnice Marije Češarek. ANDREJ ARKO Kočevje Na srečanju so se pobratili Pobratenje med semiškim krožkom AMD Bela krajina in sekcijo s Studenca je izhodišče za tesnejše sodelovanje med krajevnima skupnostma — Srečanje 27. novembra ZAKAJ BREZ ZASTAVE? Ko so pokopali Jožefo Erbežnik iz Gorenjega Polja, nista znane krajanske in partizanske mame na njeni zadnji poti spremljala ne borčevski prapor ne državna zastava. Pogreb je bil sicer res cerkven, na izrecno željo pokojnice, vendar to ne more biti razlog, da se na tak način zanika delež, ki ga je pokojna Erbežnikova imela v vojnih letih. Danes je precej pogrebov mešanih in mislim, da se s tem ne ustvarja nikakršen klerikalizem. Starih ljudi ni mogoče na silo notranje spremeniti. Resnica je, da je Erbežnikova mama živela časti vredno in da je dala za našo svobodo vse, kar je zahteval tisti čas. Bila je tudi vojni invalid. Mnenja sem, naj tistega, ki je bil borec ali pripadnik te ali one organizacije, spremlja zastava. Tistemu, kar simbolizira naša zastava, j.- bila Erbežnikova mama vdana. T. V. Soteska . Avto-moto društvo Bela krajina praznuje letos 35-letnico ustanovitve. Društvo je sestavljeno iz štirih krožkov t Črnomelj, Metlika, Semič in Vinica), skupaj pa šteje nad 1.000 članov. Semiški krožek premore 110 članov, v počastitev oritenjene obletnice pa je krožek 9. oktobra v lovski koči na Smuku pripravil srečanje in se ob tej priložnosti pobratil z avto-moto sekcijo s Studenca pri Sevnici. KAKO JE Z ZASTAVAMI? Družbeno-politične organizacije novomeške krajevne skupno--sti Mestne njive so poslale občanom okrožnico z navodili o izobešanju zastav, da bi bile te reči za mladinski kongres ih občinski praznik 29. oktobra, kot se spodobi. Med drugim v navodilih ugotavljajo, da „obča-ni pri izobešanju zastav (slovenske zastave) zamenjujejo z zastavo SRH. Zastava se obesi na začetku droga z belim poljem, ne z rdečim.’ Sestavljalci okrožnice, ki poučujejo občane, bi se lahko prej natančneje poučili, kako je z jugoslovanskimi zastavami. ,,Okoli obrnjena slovenska zastava" je videti kot srbska oziroma črnogorska, medtem ko je hrvat-ska zastava rdeče-belo-plava. Dokaj zanesljivo vodilo pri izobešanju zastav je tole, da mora biti zastava obrnjena tako, da je zvezda obrnjena z enim krakom navzgor. J. SAJE Novo mesto Preden so se zbrali na Smuku, so Semičani goste povabili na ogled Iskrine tovarne in muzejske zbirke o preteklosti kraja in okolice. Na prizorišču srečanja je Tone Malenšek, predsednik semiškega krožka, gostom na kratko orisal delovanje krožka, prizadevanje članov za varnost v cestnem prometu ter tesno sodelovanje krožka s šolo. Zatem sta T. Malenšek in Kristijan Janc, predsednik sekcije s Studenca, podpisala listino o pobratenju. Gostje so domačinom izročili spominsko darilo in jih za 27. november povabili na Studenec, kjer jim bodo predstavili delovanje svoje sekcije, ki obstaj šele od maja letos. Srečanja sta se udeležila tudi Franci Novak, predsednik AMZ Slovenije, in Alojz Gabrovec, predsednik AMD Bela krajina, ki sta pobratenima krožku in sekciji zaželela plodno sodelovanje, F. Novak pa je podčrtal nujnost ustanavljanja .tovrstnih krožkov in sekcij po krajevnih skupnostih in tovarnah, saj bo le tako možno poskrbeti za celovito varnost v celotnem prometu. Udeležence srečanja je pozdravil tudi Janko Bukovec, predsednik KS Semič. Ker je predsednik studenške sekcije hkrati tudi predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti, je na srečanju na Smuku prišlo do pobude, naj bi se pobratili tudi krajevni skupnosti. JOŽE HUTAR SPOSOJENO TRNJE — Da smo dežela z najbolj odprtimi mejami, lahko potrdijo tisti, ki ilegalno nosijo devize čez mejo-. (Iz Slobodne Dalmacije) Spimo na bencinu? Pogosteje pregledovati, če v hišah ni bencina Na kočevskih bencinskih črpalkah so prodali v dneh, ko so prodajali, po 15 litrov bencina, toliko tega goriva, kot bi ga v običajnih okoliščinah do konca leta. Občani Kočevja se zdaj boje. da živijo in spijo tako rekoč na „sodih bencina". Prav bi bilo, da bi odgovorni tovariši oz. inšpektorji preiskali vse predvsem stanovanjske -- zgradbe, in sicer od kleti preko stanovanj (tudi kopalnice in balkone) do podstrešij oz. teras, in odstranili bencin, ki bi bil tam spravljen. Take preglede bi bilo treba večkrat ponoviti, seveda tudi že v pregledanih stavbah. V Kočevju je namreč več visokih blokov, stolpičev in stolpnic. Če bi zaradi bencina izbruhnil požar v kleti, bi se hitro razširil in odrezal umik vsem stanovalcem iz (višjih) nadstropij. Če je bencin po kleteh, potem do takega požara lahko , pride, saj se prav po kleteh zbira mladina, ki tam tudi kadi; da potepuhov, ki zahajajo v nezaklenjene kleti v mrzlih dneh prenočevat, niti ne omenjamo. S. K. Kočevje Mar res denar k manj razvitim? Praksa na Uršnih selih kaže drugo podobo — Krajani se čutijo zapostavljene SEMIŠKI ŠOLARJI PIŠEJO O . . . Na kratko povzemamo vsebino treh prispevkov semiških šolarjev. Milka POČ piše, da so se učenci 6. in 7. razreda na začetku oktobra odpravili na izlet v Volčji potok na Gorenjskem, kjer so si ogledali arboretum. Videli so veliko rastlin, pritegnili so jih primerki dreves iz vseh koncev sveta, urejenost parka pa jim je dala mnogo zamisli, kako naj uredijo šolski vrt. Na isti dan, to je 15. oktobra, pa so imeli semiški šolarji delovno akcijo in kulturno prireditev. Učenci 7. razreda so štiri ure kopali temelje na mrliško vežico. Vesna Begič poroča, da so številni, nevajeni lopat in drugega orodja, dobili žuije. Učenci od 4. do 8. razreda pa so si ogledali slovenski film, ki ga je V. Duletič posnel po Jurčičevem ..Desetem bratu". Olga PLUT piše, da je tiste, ki so že prebrali roman, film razočaral. Res, da smo priče velikih težav v gospodarstvu, pa vendar krajanom Uršnih sel ne gre v račun, da so na vseh področjih zadnji. Sprejeli so plan za obdobje 1981 1985, v katerem so začrtali prednostne naloge. Med njimi gradnjo vodovoda, ki pa se je začela z dveletno zamudo, dela pa so se začela na območju krajevne skupnosti Dol. Toplice. Vsa organizacija del in izkop sta bremenila uršensko krajevno skupnost. V zadnjem času se odnosi popravljajo in v Dol. Toplicah obljubljajo, da bodo prispevali k poravnavi spora. Ta gradnja gre sploh čudna, pota! Celotna dela na glavnem vodu (miniranje, montaža del, material) finančno bremenijo našo krajevno skupnost. Tudi z izkopi, ki so bili v lastni režiji in so pri njih pomagali vojaki iz Novega mesta, niso bili majhni stroški. Omeniti pa velja še prostovoljno delo krajanov in delo krajanov po pogodbah. Vodstvo KS razmišlja o povišanju denarnih prispevkov pogodbenih zavezancev, kljub dejstvu, da je bilo letos narejenega še enkrat več, kot smo predvideli, vendar je to edinole zasluga krajevne skupnosti. Z novomeško ..Komunalo” kot izvajalcem del je sklenjena pogodba o financiranju odcepa vodovoda Uršna sela-Ljuben v letu 1983. Postavljamo pa vprašanje, koliko bodo drugo leto zdajšnji dogovori RADIOAMATERJI VNNNP Tudi letos so člani radiokluba Iskra iz Semiča sodelovali v akciji NNNP, ki je trajala od 15. do 17. oktobra. V tem času je radioklub postavil v Semiču, Osojniku, Rožnem dolu, Črmošnjicah in v Kotu nad Semičem radijske postaje, s pomočjo katerih so člani kluba obveščali štabe, kaj se dogaja na terenu. Radioamaterizem se je tako pokazal kot koristna dejavnost. O. 0. ANCELJ NAJBOLJŠI STRELEC Občinska strelska zveza Novo mesto je v nedeljo v počastitev praznika občine Novo mesto, pripravila na strelišču v Bršijinu tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Ekipno so zmagali Novomeščani (Ancclj, Zupančič, Malnar, Gradišar) 651 točk, pred ekipo Trebnjega (Žurga, Cugelj, Hribar. Gracelj) 622 točk in ekipo Velike Kladuše (Latič, Martinovič, Mustedenagič, Latič) 570 točk. Najboljši strelec je bil član ekipe Novega mesta Ancclj. veljali in ali ne bo ostalo pri obljubah, in sicer podpisanih, toda neuresničenih sporazumih, kar se nam je že dogajalo. Uršenčane boli tudi to, da je iz plana komunalne skupnosti črtana gradnja vodovoda na Laze, vasice na obrobju novomeške občine, ki se postavlja le s partizansko preteklostjo, javno razsvetljavo, makadamsko cesto in s spoznanjem, da verjetno v tem desetletju vodovoda še ne bo. Pereča je tudi cesta Škrjanče -Uršna sela. Ta cesta je sicer v srednjeročnem planu: letos bo asfaltirana do Ruperč vrha, spet pa je vprašljiv asfalt skozi Laze. Le kdaj bo ta cesta dobila pravo, ime? To namreč ni lokalna cesta, saj povezuje dve sosednji občini. Svet krajevne skupnosti Uršna sela je že začel akcijo za asfaltiranje vasi Laze. Ustanovljen je gradbeni odbor, ki je sprejel ponudbo Cestnega podjetja, Presenečenja ne bo! Vaja civilne zaščite uspela Na območju KS Majda Šilc v Novem mestu je v nedeljo. 24. oktobra, potekala ogledna vaja CZ. Sodelovalo je okoli 400 krajanov, pripradnikov CZ in NZ iz te KS, dalje iz IMV, ISKRINE TOZD ELA in iz VVZ na Ragov-ski, pripadniki poklicne gasilske enote iz Novega mesta ter speci-ializirane enote sanitetne službe ZD Novo mesto. V vasi so sodelovali tudi člani organizacij ZRVS in RK iz KS Majda Šilc. Dobro usposobljene ekipe naštetih so po naletu sovražnih letal posredovale v ruševinah in na pof “ Ra ožariščih na Zagrebški ulici, na Sagovem, na Gr; jrabnu in na zasturpljenem območju v Ulici Majde Sile. Vsega je bilo v KS 8 takšnih, seveda namišljenih žarišč. Videti je bilo moč najsodobnejše načine reševanja ogroženih iz stavb, gašenje požarov, evakuacijo, učinkovit nastop sanitetne službe in delovanje specialne ekipe za radiobiolosko-kemično zaščito. Prikazan je bil tudi potek reševanja v večji prometni nesreči, ker poteka akcija NNNP v KS Majda Šilc pod naslovom prometne in protipožarne samozaščite. Osnovne organizacije SZDL namreč opravljajo skupaj s CZ vrsto trajnih opravil v protipožarni in prometno-varnostni dejavnosti. Nedeljska vaja je pokazala izredno usposobljenost vseh sodelujočih in dokazala, da smo pripravljeni za vsako presenečenje. Vse uskladitve v zvezi z vajo so bile opravljene v okviru skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto. cš vendar se bo verjetno končalo pri denarju. Na Uršnih selih pa imamo še druge težave. Več let ugotavljamo slabo električno napeljavo. Prošnje in zahteve Elektru za postavitev nove transformatorske postaje niso nič zalegle. Ko smo pred kratkim z organi krajevne skupnosti in z delegacijami razpravljali o spremembah samoupravnih sporazumov o temeljih planov občinskih interesnih skupnosti do leta 1985, smo sicer dali pripombe. Kaj Uršna sela kot nerazvita krajevna skupnost sploh pomenijo v novomeški občini in zakaj zapostavljanje ter celo nasprotovanje akcijam, ki jih začno krajani sami? Ne moremo mimo tega, da so krajani Uršnih sel člani celotne družbe, da iz svojih dohodkov dajejo za skupen razvoj, vendar sami niso deležni njegovih pridobitev. MAJDA GRIL ZOPRVANJE SKUPNEMU CILJU Poročali smo že, da šentjanški krajevni skupnosti kljub naporom ni uspelo od tamkajšnjega župnišča pridobiti nujno potrebno zemljišče za avtobusno postajališče. Žal je tako, čeprav je krajevna skupnost že 6. maja letos pristala na vse pogoje ljubljanske nadškofije. Seveda niso mogli pristati na strožje-zahteve, zato krajevna skupnost tudi ni mogla popraviti pogodbe. Župnik pa jo je vrnil brez komentarja. Ko so 4. oktobra zato pripravili ustno obravnavo o ugotovitvi splošnega interesa, je župnik predčasno odšel, pred tem pa spet postavljal pogoje. Ključarji, ki so na sestanku ostali, sami niso imeli pravice odločati. Občinska skupščina bo morala zato razpravljati o razlastitvi. DENAR PA JE LEŽAL Ce bo na dan mrtvih morda mokro in se boste spet jezili na blato proti boštanjskemu pokopališču, bo to verjetno zadnjič. V delu je namreč posodabljanje te ceste. Zakaj že ni asfaltirana? Tudi na zboru občanov 24. oktobra je bilo nekaj pričkanja, zakaj tako. Vsekakor si lahko precej krivde pripiše na račun kar odbor za asfaltiranje nekaterih cest v Boštanju. Nič ne pomagajo gorke, češ da so se znašli drugi. Predsednik krajevne konference SZDL Janez Levstik je nedvoumno povedal, da jim je denar ležal že od leta 1.981. Tako so ti dinarji izgubljali vrednost. V teku je zbiralna akcija denarja od vseh lastnikov grobov, ki pa spet ne more iti še za druge ceste. Ob izlivu Krke v Savo, kjer se Gorjanci spuste do magistrale Ljubljana - Zagreb, leži vas Čatež, središče istoimenske krajevne skupnosti z naselji Prilipe, Dvorce, Čerina, Dobeno, Žejno, Sobenja vas, ter zaselkom Mali Cirnik in Mladine. Čatežu odmerja življenjski utrip cesta, živahna prometna vez med vzhodom in zahodom, ob kateri je zrasel eden največjih in najlepših motelov v Sloveniji. Cesta je približala gostom tudi termalno zdravilišče Ča-teške Toplice, ki se je v zadnjih letih razvilo v veliko in privlačno središče zdravstvenega in rekreativnega turizma. Prav zaradi bencinskih zagat, ki redčijo avtomobile na cestah, sta ti dve turistični postojanki najbolj na udaru saj v svojih blagajnah močno občutita posledice zastajajočega prometnega utripa. Čatež so te dni obiskali novinarji Marjan Bauer, Bojan Budja in Jožica Teppey. To je njihovo poročilo. V krajevni skupnosti Čatež živi tisoč ljudi. Od tega je zaposlenih 370. Število prebivalstva se je v povojnih desetletjih precej osulo in vedno manj je takih, ki se preživljajo samo s kmetijstvom. Spreminja se predvsem podoba Čateža, ne pa tudi življenje hribovskih vasi. Do njih napredek komajda zaide. Zato krajani zahtevajo več posluha za vključevanje v razvojne načrte spominskega parka ŽumSerak — Gorjanci. Za domačine pomeni to edino možnost, da bi se kraji v tem pozabljenem svetu vsaj nekoliko približali razviteljšim sosedom na ravnini. S 5 4 4 Uredništvo v gosteh: Čatež Blaginja ob poti med vzhodom in zahodom 4 *4 „V novem petletnem obdobju načrtujemo najprej sanacijo vodovodov,“ je v prikazu komunalnega razvoja KS povedal predsednik sveta Anton Petrič. Voda je vir življenja, vendar na Čatežu večkrat presahne, zato so stalno zaskrbljeni. Vasi v hribovskem kraškem svetu pa so v dolgih in sušnih obdobjih prav tako večkrat brez nje, saj takrat vsi izviri presahnejo. ,,Še letos bomo sanirali črpališče na Prilipah,“ je nadaljeval Petrič in dodal, da zelo težko čakajo na povezavo Sobenje vasi z Globočicami, da bi lahko vpeljali krožno avtobusno progo in približali Brežice tem gorjanskim vasem. Cesta na Dobeno in v zaselek Mladine je prav tako na vrsti letos. DENARJA KOMAJ ZA LUČ PREDVSEM PROSTOVOLJNO DELO Prebivalci KS Čatež so večinoma vse, kar imajo, ustvarili s prostovoljnim delom, s prispevki v denarju in s pomočjo delovnih organizacij na svojem območju. Za seboj imajo naporna leta. Po obnovi opustelih, propadajočih domov so se ob vrnitvi iz izgnanstva najprej lotili komunalnih akcij, od izgradnje cest do napeljave elektrike in vodovodov. Do leta 1948 so napravili cesto Žejno Sobenja vas in cesto na Dobeno, v letih 1954-55 so elektrificirali vasi in se nato spravili na vodovode. Prvega so zgradili 1958, ko so postavljali naselje za brigadirje ceste bratstva in enotnosti v Prilipah. Čez dve leti je prišel na vrsto vodovod na Čatežu in leta 1965 v Sobenji vasi in na Žejnem. V Dvorce so napeljali pitno vodo 1969 in na Cerino in Dobeno 1970. Vaščani Čateža so si 1965 sami uredili kanalizacijo, razširili vodovod in posodobili cesto skozi vas. 1975 so podaljšali asfalt do Prilip in 1980 do Čerine. Tako nekako je predstavil Čatež predsednik skupščine KS Franc Mohor. Anton Baškovič ga je dopolnil z naštevanjem potreb in neuresničenih načrtov KS, pri čemer je menil, da je sedanje proračunsko financiranje KS velika cokla za njihov razvoj. Denar, ki ga zdaj dobijo, zadošča komaj za javno razsvetljavo. Samo zagretosti krajanov se imajo zahvaliti, da izpeljejo marsikatero akcijo od vinskega do krajevnega praznika. Ža zunanjo podobo Čateža si že leta prizadeva turistično društvo. Predsednik Franc Jamnik pogreša sodelovanje drugih vasi, vendar meni, da je s pridružitvijo Dvorc že napravljen korak naprej. Kmečkega turizma v tem predelu ni, morda se bo razvil z gospodarsko poživitvijo žumbersko— gorjanskega območja. pripomnil, da je lovcev vedno več, divjadi pa manj. Čateški lovci gojijo zajce in jerebice. Največ dohodka dobijo za odstrel jelenov, največ škode pa jim povzročajo divji prašiči. Toda jelenov zmanjkuje in tako ne morejo več kriti škode, zato bi radi dosegli solidarnostno poravnavanje vsaj na območju Posavja. Franc Jamnik je danes predsednik čateškega turističnega društva, katerega korenine segajo daleč v preteklost. „Resda nam do danes navzlic bogati preteklosti še ni uspelo v celoti opraviti poslanstva, kot ga od takega društva pričakujemo, kajti ljudje še zmeraj s preveč nezaupanja gledajo na naše delo. Prav zato smo letos okrepili sodelovanje s svetom krajevne skupnosti. Toda brez dela le nismo. Organiziramo vsakoletne akcije za olepšavo stanovanj in hiš, radi pa bi tudi oživili prireditve s prikazom starodavnih običajev. Veliko bi nam k temu pripomogla izvedba zamisli o vinski cesti.” DVE MILIJARDI ZA SLEPO VRTINO KOLIKOR BENCINA TOLIKO GOSTOV? Med d ruš tli so krajani pohvalili DPM in Rdeči križ ter gasilce na Čerini in v Sobenji vasi. Gasilsko društvo Čerina je letos slavilo 50-letni-co. V imenu gasilcev je govoril Jože Koren. Društvo tvori 30 članov, vse sami častniki in podčastniki. Nov gasilski dom so predali namenu leta 1972. V njem je 4.000 ur prostovoljnega dela, veliko opravljenih voženj, darovan les itd. Gasilci imajo tudi moderno črpalko, tako da večjih želja v njihovih vrstah pravzaprav ni. Čatež slovi tudi po številni lovski družini, po jelenih in divjih prašičih v tamkajšnjih revirjih. Predsednik Franc Klemenčič je tokrat z obžalovanjem Kritičnih besed je bil Ludvik Hren, predstavnik Petrolovega motela na Čatežu. Hudo aktualna je njegova izjava. „Ko smo odprli vrata gostom, smo imeli na voljo 40 sedežev, in če je soditi po prvih odmevih na ukrepe ZIS o zmanjšanju porabe goriva, bi tudi poslej zadostovale taks’-ne zmogljivosti. Kajti naši gostje so skoraj v celoti popotniki z magistralne ceste, njihovo število pa je zaradi pomanjkanja bencina iz dneva v dan manjše.” Sicer pa je po besedah Ludvika Hrena motel že leta 1970 pričel dobivati novo podobo, ko so ga razširili na 120 pokritih in 80 prostih sedežev, dve leti kasneje pa je s prenovitvijo dobil sedanjo podobo. V motelu je danes zaposlenih 120 ljudi,' od tega okoli ena tretjina iz čateške krajevne skupnosti. „Poleg najnovejših težav nas že nekaj časa tare problem oskrbe in dogajalo se je, da gostom včasih nismo mogli postreči. Vse kaže, da smo pred dejstvom, ko bomo morali nekaj korenito spremeniti. Kajti močno dvomim, da se bomo v takih razmerah še lahko kdaj približali devetim starim milijonom letnega prihodka.” Vlado Deržič je predstavil čateške Terme, ki bodo letos imele 160.000 prenočitev in 210 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Deržič je povedal, da bo ta 300-članski kolektiv v prihodnje posvetil več pozornosti iskanju termalne vode, ki je v takem kolektivu gibalo razvoja. Iskanje vode pa je kaj draga zadeva, ena vrtina stane dve stari milijardi in velika možnost je, da bo vrtina slepa. Terme so dodobra izkoristile prednost tople vode. Ne uporabljajo je samo v zdraviliškem turizmu, topla voda je^udi „surovina” njihovih toplotnih črpalk, ki ogrevajo objekte. Toplotno ogrevanje Term je na ta način do 8-krat cenejše, najmanjši izkoristek pa je vsaj triinpol-kraten. Če vemo, kolikšna postavka je v stroških hotelskih podjetij ravno ogrevanje, je zanimanje Term za nove vrelce tople vode toliko bolj razumljivo. Deržič pa se je seveda tudi potožil. Delavci Čateških Toplic ne morejo razumeti, kako turistični objekt, ki ima 531 ležišč, ne more dobiti normalne telefonske povezave s svetom. Še dobrb, da imajo svoj teleks, sicer poslovanje sploh ne bi bilo mogoče. Gledano z očmi domačinov in topli-ških gostov, je veliko pripomb tudi na obratovalni čas trgovine. Trgovina s takim zaledjem strank se ne more odpirati in zapirati, kot je po volji trgovcem, da o založenosti v teh ne preveč rožnatih časih niti ne govorimo. Slaba je tudi prometna povezanost Čateških toplic, predvsem z zagrebškim območjem, kajti 90 odstotkov gostov toplic je iz Zagreba ali njegove okolice. hektarih rastlinjakov 10 milijofl0( cvetnih enot, kar pomeni 50 naflijP«0 dinaijev celotnega prihodka. Fj0!1 ima tudi kooperante v Makedoniji Sloveniji. Vključno z njimi vzgoji 5 milijonov cvetnih enot na leto. Jugoslaviji ni večjega gojitelja in trgOv' ca z rezanim cvetjem. Baškovč J* povedal da se kljub zaostrenim jem gospodarjenja ne morejo pritože; vati nad kupčijo in zaslužkom-prihodnje se bodo razen s cvetje1” ukvarjali tudi z gojenjem zelenja^: Zanimivo je, da so z njo pred 20 le” tudi (ne najbolj slavno) začeli, je Ča Sicer pa je Čatež ena redkih krajec nih skupnosti, ki je že januarja sp ref la dokaj obsežen in temeljit delov«1 program v letošnjem letu. Predsed««® krajevne konference SZDL Mart”1 Preskar je zagotovil tudi, da ni ostal0 le pri besedah in popisanem papirjuj pač pa je ta program sestavni njihovega vsakdanjika. „Prav zaradi doslednega izpolnje'3' nja zastavljenih nalog je življenjska raven naših krajanov letos še stopnk0 više. Oživili smo delo vaških odborov izvedli temeljite razprave med vaščai” o prostorskem in srednjeročnem pl}' nu, okrepili smo sodelovanje z deleg*! .cijami, društvi, ni pa izostal tujjj program .domačih’ stabilizacijsl” ukrepov.” PRAZNIK VSAKOKRAT DRUGOD Deržič se je dotaknil tudi razvoja celotne krajevne skupnosti. Povedal je, da je del območja nedvomno bolj zaostal kot je na primer vsakomur znano Kozjansko. Prav zato so sklenili, da bodo praznik krajevne skupnosti vsako leto praznovali v drugem kraju. Ob tej priložnosti bi kraj proslave dobil komunalni objekt ali kakšno drugo pridobitev. V doglednem času bo treba kaj več storiti tudi za uresničitev ideje o „vinski cesti". Roman Baškovč je govoril v imenu delavcev tozda Flora, ki vzgoji na 5 KMETJE BREZ ŠKARIJ IN PLATNA Čeprav pogled na strukturo dat*: škega prebivalstva kaže, da krajev«* skupnost premore nekaj kmečke#* življa, si Franc Zevnik, eden redk® tamkajšnjih „čistih” kmetov, ne del* nobenih utvar. ,,Pred vojno je bilo tod velik0 kmetovalcev, vendar so se kasne$ naše vrste razredčile. Pa čeprav sflf kmetje iz leta v leto dobivali ve°j družbene podpore, tudi kreditov itfji Da nas je v Čatežu le nekaj pravi? j kmetov, je krivo to, da smo še dai^j brez platna in Škarij. Naša beseda«® zaleže skorajda nič. Sam sem koop; rant s kmetijsko zadrugo Agraria, k* ' teri oddajamo mleko, in že na prim^; odkupnih cen se vidi vzrok naše# nezadovoljstva. Blizu naših krajev f meja s SR Hrvatsko, kjer kmeti® prodajajo mleko po neprimerno ugo°' nejših cenah od naših. Da ne govori«1 o cenah mesa, saj Hrvatje, denim0’; plačajo kmetu kilogram teleta po 1& : din(!). Razumljivo potem, da se v| Agrarii upravičeno boje za svojo pfrj hodnost. Skrb za kmete se kaže tudi *j sodelovanju s kmetijskimi pospeševal', ci. Te le redkokdaj videvamo, pa še(0 le takrat, ko je potrebno podpis«11 j kakšno pogodbo.” Anton Petrič Bogdan Vegelj Anton Baškovč Franc Zevnik Ludvik Hren Martin Preskar Franc Klemenčič Roman Baškovč m Tone Agre/ Leopold Merhai Jože Koren Andrej Horvatič Jože Budič Franc Jamnik Vlado Deržič Franc Mohor DOLENJSKI UST J Št. 43 (1733) 28. oktobra 19S KI Ate • W27W.«J0 zapisali tudi v naše tijo kot svoje, temveč M POROČIL — Dosedanja predsednica republiške konference ZSMS Darja Colarič in podpredsednik ojan Fink v delovnem predsedstvu. JT Un 1* 6 o a £ Pravljanja, komisiji za orga- * n zlrj*nost ZSMS, komisiji za * že- razb° vzgoje in izobra- * ■ yanja ter komisiji za razvoj je neaktivnost ZSMS v teh okoljih, pa tudi krizne razmere v družbi, ki pritiskajo na SOGLASNI „ZA“ ZA USMERITVE - Delegati so odločno podprli kongresne usmeritve za delo v prihodnosti. * ★ ★ * ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * I ★ * * ★ ★ * ★ ★ * * ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ * * ★ * * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * * * ★ ★ * * * * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * * * * ★ ★ ★ ★ ★ i * * * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ i ★ ★ * * ★ * ★ * ★ * ★ ★ * ★ ★ * * * * ★ * * ★ ★ J ★ * * ★ $ $ ★ ★ ★ ★ * $ 5 * * ★ i * i $ i »Veliko je že, da smo spoznali resničnost” V nedeljo se je v Novem mestu končal 11. kongres slovenske mladine. Kdor je pričakoval, da bo že sam kongres nekakšna prelomnica za vse, kar sedaj žuli mlado generacijo, se je nekoliko uštel. Toda v dveh dneh dela, predvsem pa v vseh petih kongresnih komisijah, so mladi s toliko zrelosti, resnosti in kritičnosti govorili o pomanjkljivostih v svojem delu, o naši gospo-darski krizi, ki bistveno poslabšuje še posebno položaj mlade generacije, ter tudi o n‘dogah, da je dokaj upravičeno pričakovanje, da se na kongresnih dokumentih in zaključkih ne bo spet nabral prah. ■.Dolgo časa je trajalo, da smo v mladinski organizaciji spoznali, da ni tako, kot se nam je zdelo, da je. Še dalj' casa bo poteklo, da bomo to spremenili. Toda veliko je že, da smo spoznali resničnost, da smo to kulture, prostega časa in telesne kulture) je, da so izhajale iz neposrednih okolij; da so delegati kritično, včasih tudi polemično obravnavali tako rekoč vsa področja življenja in dela mladih. Nadaljnja značilnost večine razprav je odločenost mladih, da vztrajajo v boju za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, da bodo svoje potrebe in interese reševali in usklajevali po samoupravni poti ter da je njihova prednostna naloga uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V vrsti razprav so mladi kot poseben problem podčrtali način sprejemanja zadnjih ukrepov. Administrativen način ukrepanja deluje negativno v dveh smereh. Najprej v smislu demobilizacije ljudi za vse, sicer nujne ukrepe in procese varčevanja, kajti ljudje tako spreiete ukrepe ne obču-kot kongresne dokumente," je med drugim v uvodnem govo- Ink??iUclar‘'a Predsednica republiške konference ZSMS Parja Colarič. Z odločnimi oesedami je tako zaključila ro organizirano predkongresno razpravo, v kateri so adi opozorili na vrsto težav Pn reformi izobraževanja, stanovanjskem vprašanju, štipen-•ranju, politiki zaposlovanja, pa tudi o današnji gospodarski Problematiki doma in v svetu, P3 ' a delovanje in slabosti i nske organizacije v štirih m po 10. kongresu, kar v arsičem seveda že nakazuje v prihodnosti. Morda MS še ni tista prava množi-. a Organizacija, vendar se je nično okrepila njena fron-u °?.> _ predvsem zaradi e javljanja vseh specifičnih, rp^°Sto nasprotujočih si inte-ov in mnenj, krepitve dela jih°Sn°Vn*'1 življenjskih okol- kriticnost in POLEMIČNOST nrZ”ačiln°st vseh 210. raz-sin V P61**1 kongresnih komi-Jan (komisiji za družbeno-ra 0n°mski razvoj, komisiji za političnega sistema samo- nekaj, kar jim je bilo vsiljeno od zgoraj. In drugič, ker je to dokaj nevaren proces zaobi-denja samoupravnega, odprtega in demokratičnega sprejemanja pomembnih družbenih odločitev, kar predstavlja nevarnost za razvoj samoupravnih odnosov v celoti. ZSMS mora svojo dejavnost organizirati tako, da se na najširši socialistični osnovi izražajo in uveljavljajo vsi specifični in raznovrstni interesi mlade generacije ne glede na svetovno nazorske razlike, družbeni položaj mladega človeka. ZSMS mora postati prostor, kjer se bodo srečevali in usklajevali različni interesi mladih ljudi. Boj za takšno ZSMS ne bo ne kratek ne enostaven, saj to ni le organizacijsko vprašanje. Za fron-tnost mladinske organizacije ni dovolj, da frontno sestavimo forume, potrebno je predvsem drugače, bolje delati. NEENAKOPRAVEN POLOŽAJ Mladi so s svojo organizacijo vred še vedno v specifično neenakopravnem položaju, ki se kaže na vseh področjih v združenem delu in v urejanju ter reševanju potreb in interesov mladih ljudi. Razlog za to mlade ljudi. Posebej ostro so delegati reagirali na razmere v zaposlovanju in reševanju stanovanjskih problemov mladih. Čeprav ima ZSMS izdelana konkretna in jasna stališča o zaposlovanju, je ostrina akcije vseh subjektivnih sil na tem področju otopela. Na vseh ravneh odgovorni ljudje nenehno ponavljajo, kako je treba upokojiti upokojence, kako je dreba omejiti pogodbeno in nadurno delo in podobno, a povsem konkretni podatki kažejo, da se na teh področjih nič ne premakne. Kljub številnim težavam, ki se pojavljajo v zdajšnjem zaostrenem ekonomskem položaju pri zaposlovanju mlade generacije, je bilo v razpravi tudi nekaj mnenj o tem, v katere panoge bi lahko že sedaj usmerili del iskalcev zaposlitve. Ne gre se čuditi, da je precej delegatov govorilo o kmetijstvu, o tem, -da je bodočnost ravno v kmetijstvu oz. v drugačnem odnosu do kmečkega dela. Posebej pereče vprašanje predvsem za tiste, ki ustvarjajo družino, je kronično pomanjkanje stanovanj. Delegati so opozorili, da se zavedajo, da je stanovanjska gradnja draga, da novih stanovanj ni mogoče ustvariti iz nič. A odpraviti bi morali vsaj pomanjkljivosti in nepravilnosti pri gospodarjenju z zdajšnjim fondom stanovanj, pa tudi na bistveno zmanjševanje gradnje družbenih stanovanj ni moč pristajati. V komisiji za razvoj našega političnega sistema sč je razprava usmerila predvsem na delo mladinske organizacije v združenem delu in krajevnih skupnostih, kjer so delegati izpostavljali problem financiranja, mobilizacije za krepitev stabilizacijskih prizadevanj, vzgojne vloge osnovnih organizacij, sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, poudarjena pa je bila tudi vloga ZSMS v podružblja-nju mednarodnih odnosov. Oblikovalo se je mnenje, da spremembe v ekonomskem sistemu niso možne brez ustreznih sprememb v političnem sistemu, seveda ne osnovnih, temveč sprememb v delovanju institucij in mehanizmov socialističnega samoupravljanja. To seveda ni možno brez konkretizacije osebne in kolektivne odgovornosti znotraj družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, za kar pa je predpogoj demokratizacija kadrovske politike, omejevanje moči ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * 445 DELEGATOV - Na največjem zboru slovenske mladine je sodelovalo 445 delegatov iz vseh občinskih konferenc ZSMS. kadrovskih koordinacij" in odločanja v ozkih, zaprtih krogih. ZOPER BIROKRATSKE SPONE Pri razpravi o sredstvih javnega obveščanja so se mladi zavzeli, da bi jih bilo treba osvoboditi spon birokratskega dirigiranja in diktiranja ter krepiti vse institucije širšega družbenega vpliva nanje. Sa- MLADI OPOZARJAJO - V razpravah so se delegati lotili vseh vprašanj in problemov, ki danes pestijo mlado generacijo. mo tako bo mogoče okrepiti velikokrat omajano zaupanje v sredstva javnega obveščanja. Precej pa so mladi govorili tudi o procesu podružbljanja splošne ljudske obrambe in ■ 0000000000000000000000000000000000000000 ■ i I I I Iz resolucije 11. kongresa ZSMS O naših usmeritvah in ciljih govorimo z jasno zavestjo o vseh ovirah, ki so pred nami. Ne delamo si iluzij, da jih bo mogoče doseči brez boja. — ZSMS napoveduje boj brezposelnosti. Kako? Osnovne organizacije ZSMS v združenem delu morajo vplivati in odločati o temeljih plana ozdov, o planih zaposlovanja, štipendiranja, o kadrovskih vprašanjih. - Priti do stanovanja ni lahko. ZSMS se mora v ozdih boriti za ustreznejše pogoje za posojilojemalce, za prednostno obravnavo mladih družin, da delovna doba ni prevladujoče merilo za pridobitev stanovanja itd. - Nujno je treba izboljšati in revolucionirati pouk, z uvajanjem novih metod dela, z individualizacijo dela, z uveljavljanjem drugačnih odnosov med učencem in učiteljem itd. — ZSMS bo organizirala mlade kmetovalce v aktivih mladih zadružnikov, širila prostor za reševanje problemov mladih kmetovalcev. — Dosledno je treba uveljaviti dohodkovne odnose in svobodno menjavo dela. Specifične probleme mladih je treba obravnavati na zborih združenega dela, zborih krajevnih skupnosti, v skupščinah interesnih skupnosti. - Perspektiva naše organizacije je v njeni samostojnosti, množičnosti in v tem, da postane fronta vseh delov mlade generacije. - Osnovne organizacije ZSMS in celotna ZSMS se mora osvoboditi različnih skrbnikov". — Da bodo mladi lahko spreminjali družbene razmere in odnose, morajo nenehno izpolnjevati svoje teoretsko, politično in mariesistično znanje. družbene samozaščite ter o mednarodnih odnosih. Ko so delegati v komisiji za organiziranost ZSMS govorili o množičnosti in frontnosti ZSMS, so opozorili, da so organiziranje in metode dela v ZSMS še vedno pod dejanskimi potrebami, kar vpliva tudi na njeno vlogo v družbi. Osnova za dobro delo celotne mladinske organizacije mora biti v osnovni organizaciji. Cilj ZSMS bo možno dosegati samo s tako organizacijo, ki bo povezovala najširše množice mladih ljudi. Vzpostaviti je treba žive stike z interesi širokih množic mladih. Zelo pomembno je, kako je organizirana, kako deluje in koliko mladih zares vključuje mladinska organizacija, da bo lahko pomagala odpravljati vzroke, ki so nas pripeljali v hudo zapletene gospodarske razmere. V komisiji za preobrazbo vzgoje in izobraževanja so opozorili, da predvidene spremembe zakona o usmerjenem izobraževanju ne smejo zmanjšati vloge učenca in študenta. Pri obravnavi družbenoekonomskega položaja učencev in študentov je treba kar najtesneje povezati štipendiranje s kadrovskim načrtovanjem. Gradnjo študentskih domov moramo prilagoditi mreži šol. Proces vzgoje in izobraževanja mora biti organiziran tako, da je učenec subjekt, da mu je omogočena samouprava. In pojavil se je predlog, naj ZSMS poskrbi, da bo njen vpliv navzoč povsod, kjer razrešujejo probleme vzgoje in izobraževanja, kjer se snujejo načrti zaposlovanja in novih povezav med šolo in združenim delom. Raznolikost tematike, o ka- teri so govorili mladi v komisiji za kulturo, telesno kulturo, prosti čas in interesne dejavnosti, je razumljiva, saj obsega široko pahljačo dejavnosti mladine od šolskih interesnih dejavnosti, preko specializiranih organizacij in društev do disco klubov. Raz-pravljalci so dali vedeti, da mladi delujejo na vseh področjih, vendar za to marsikdaj ne zvemo, ali pa je njihovo delo prikazano preveč parcialno, kot da mladi gasilec ali tabornik ni mladinec, član ZSMS. Oblikovanje in organizirano preživljanje prostega časa je v tesni povezavi z družbenoekonomskimi odnosi v družbi, zato prihaja pri uresničevanju interesov v konkretnih okoljih do mnogih težav in različnih pogledov. Še ve dno ZSMS ne omogoča mno žicam mladih, da svoje specifi čne interese zadovoljuje s sa moorganizirano aktivnostjo Razprave so opozarjale na za prtost ZSMS pa tudi družbe nih organizacij in društev do različnih interesov mladih, zlasti na področju kulture. Prav tako pa so opozorili, da mora ZSMS vztrajati, da zaostreni pogoji gospodarjenja ne smejo vplivati na dejavnost družbenih organizacij in društev. Sprejeta je bila tudi pobuda, naj bi v osnovnih organizacijah sprožili razpravo o umestnosti organiziranja kongresa vsake štiri leta, saj bi se z dobro pripravljenimi problemskimi konferencami in razpravami veliko lažje, hitreje in ne nazadnje ceneje odzivali na aktualne stvari, težave in probleme. Povzetek pripravila: ZDENKA LINDIC- DRAGAŠ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ] 733} 28. oktobra 1982 00LEHJSKI LIST SPOMINI NA VLADIMIRJA LAMUTA V INTERNACIJI 1942-1943 11. marca letos je minilo 20 let od smrti akad. slikarja Vladimirja Lamuta, dne 1. marca 40 let od začetka njegovega službovanja na novomeški gimnaziji in tudi 40 let, odkar ga je italijanski okupator aretiral ter poslal 20. julija 1942 v italijanska koncentracijska taborišča. Zato je prav, da se spomnimo Lamutovega življenja in dela v teh razmerah ter se dotaknemo novomeškega šolstva pod italijansko okupacijo pa popravimo nekaj napak, ki so se že vrinile 'v literaturo. To je tem bolj potrebno, ker živi le še slaba polovica tedanjih internirancev, spomini pa so po toliko letih bledi in nezanesljivi. Čeprav sva bila z Lamutom skoraj novomeška soseda, sem ga pobliže spoznal šele med internacijo in po osvoboditvi. Bil je tih, ni silil v ospredje, prej redkobeseden kot zgovoren, če nisi zadel njegove Ahilove pete. Na glavi je sil vedno značilno črno baretko, hodil naglo kot njegova dobrosrčna drobna mati. Kadar se je razgovoril, je postal živahen in se občasno zasmejal kot njegov oče. Čeprav je bil iz učiteljske nacionalno zavedne družine, se najbrž ne bi bil vključil v pedagoško delo, ko bi bil lahko živel kot svobodni umetnik. Lamuta so, po njegovi izjavi pedagoškemu svetovalcu in novomeškemu gimnazijskemu sošolcu Ivanu Plantanu iz Vavte vasi, Italijani prvič zgrabili spomladi 1942 med vasema Sela in Hruševec, ko je iskal slikarske motive ob tem delu Krke. Odgnali so ga v Stražo in ga po preiskavi spustili, ker so pri njem našli le slikarski material. Drugič pa ga je aretirala italijanska vojaška oblast v Novem mestu 1. julija 1942. Ta dan je namreč vojaštvo pod vodstvom oficirjev v zgodnjih jutranjih urah aretiralo vse dosegljive novomeške gimnazijske in meščanskošolske profesorje, predmetne učitelje ter osnovnošolske učitelje do 50. leta starosti, pa tudi vse gimnazijske in meščanskošolske dijake, stare 17 let. Ta aretacija je bila torej 1. julija ,1942, ne pa 1. junija 1942, kot je zapisal pok. prof. Milan Dodič. Aretirane prosvetne delavce je vojaška oblast strpala v sobo novomeškega okrožnega sodišča nad desnim stranskim vhodom, dijake so priprli posebej. Od gimnazijskih profesorjev so se ta dan znašli tu: Hugo Bajuk, Oskar Frankič, Stanko Hafner, Janko Jarc, Vladimir Lamut, Viktor Leskovic, Boris Merhar, Franc Štancer, Rajko Šubic, dr. Alojzij Turk in Franjo Veselko. Naslednji dan sta bila spuščena Viktor Leskovic kot gimnazijski tajnik in dr. Turk, ker je bil prekoračil 49. leto (roj. 6. 6. 1893). Ker pa dr. Turk še ni bil star 50 let, so ga 17. julija ponovno vrnili v zapor. Zdi se mi, da je bil 2. julija spuščen tudi Bojan Kraigher. Med aretiranimi ni bilo tistih profesorjev, ki so že bili v. zaporih (Viktor Fabian, Alojzij Gerbec, Jože Maček), in tistih, ki so se aretaciji ognili (dr. Pavle Gustinčič, dr. Franc Sijanec, Feliks Vernik), pa tudi kasneje niso bili priprti in ne internirani. Iz novomeške meščanske šole so bili: Ivan Andoljšek, Just Hvala, Tone Trdan in Tomo Žargaj, ravnatelj; iz osnovne šole pa učitelji Mirko Ljubič, Drago Kavčič in Dušan Kavšek. Z aretacijami je hotel okupator načrtno izločiti prosvetne delavce in dijake še pred veliko italijansko ofenzivo, trajajočo od 16. 7. do 14. 11. 1942, ki je avgusta temeljito, pa vendar neuspešno prečesala tudi Rog, zato je aretiral tudi okoliško in belokranjsko učiteljstvo. Tako so prišli 4. julija iz zapora v Straži štirje učitelji (Janez Grašič, Ivan Plantan, Lojze Primožič, Jože Uran), iz Brusnic Martin Marinč, iz Kostanjevice Jože Jankovič in Stane Gajšek, Vladimirja Berceta z Mirne in Belokranjce pa smo našli v taborišču Monigo. OBISK GENERALA CERUTTIJA Novomeških dijakov so priprli 59, vendar jih je prišlo v Monigo 14 šele 28. avgusta 1942, iz meščanske šole sta bila internirana dva dijaka. V novomeški sobi smo bili kot žveplenke v škatlici. Ležali smo na tleh na ’ slamaricah in uživali vse ..dobrote" zapora z julijsko popoldansko vročino vred. Od treh slikarjev (Hvala, Šubic) se je takoj lotil dela le Lamut. Z okna jetnišnice je namreč izdelal dve grafiki starega dela Novega mesta s Kapitljem v ozadju. Nekaj primerkov je poklonil tovarišem, vendar se ne spominjam več, katerim. Zdolgočaseni smo zavidali Merharju, Štancerju in Veselku, ker so hodili popoldne v spremstvu karabinjerjev na gimnazijo, kjer so maturirale štiri dijakinje, v jetniš-nici pa je maturiralo 10 priprtih dijakov. Čeprav je vsakdo slutil, kaj ga čaka, nas je negotovost več ali manj vznemirjala. To pa sc je končalo z nenavadnim obiskom. Nekaj dni pred odhodom se je namreč pojavil 8 ti v sobah. Dolgo smo čakali, pa nič posebnega doživeli, tudi se potem razmere niso spremenile. Zaradi hrane smo naslednji dan po naročilu taboriščne organizacije štrajkali, da skoro nihče ni šel po kavo. Posledice: nekaj so jih poslali na Rab. Februarja 1943 so obiskali taborišče zastopniki mednarodnega Rdečega križa, a smo jih lahko samo od daleč gledali, ko so hodili po dvorišču. Le matere z otroki so z rokami dopovedovale, da smo lačni. Potem seve ni bilo bolje. TUDI LEPI SPOMINI Nekako od avgusta 1942 smo doživljali Novomeščani ob večerih pred spanjem tudi lepe trenutke. V isti sobi je pod menoj ležal dr. Alojzij Turk, moj desni sosed pa je bil* vse do 21. marca 1943 Lamut. Pri Turku so se shajali vsak večer vsi novomeški profesorji, posedli po pogradih in pripovedovali novice s fronte in od doma pa debatirali. Celo La m ut je vedno z zanimanjem poslušal te pogovore in se včasih oglasil. Posebno po prihodu prof. Jarca (28. avgusta 1942), Rajka Šubica in Toma Zargaja je bilo živahno, ker so prinesli novice od doma, Janko Jarc pa je tudi sicer pridno prebiral italijanske časopise in je dobro pozna! položaj na frontah. Ubogi, za vse dobri vodja (kapo) sobe Martin Marinč nas je po deveti uri komaj spravil spat. Turka so kot najstarejšega mlajši profesorji zelo spoštovali. Vsak mu je prinesel malenkost, ko je dobil paket. Tako lepega odnosa mlajših tovarišev do starejšega skoraj nisem videl. Lepi so bili tudi dnevi, ko so prišli paketi. Nismo bili veseli samo priboljškov k pičli hrani, ampak je vsakdo pričakoval tudi skrito pošto. Iznajdljive ženske so namreč zapekle lističe v prepečenec in drugo pecivo, jih dale v prežganje ipd. Kljub temeljiti preiskavi paketov pred izročitvijo so listke le redko našli. Dobre novice so se neverjetno naglo širile po taborišču, interniranci pa so se veselili vsaj nekaj ur. LAMUT VEDNO Z RISALNO MAPO V ROKAH Lamut je bil v sobi le tedaj, kadar ga je mučil želodčni čir, kadar je moral čakati na zbor ali je končeval kak izdelek. Ob bolečinah je hodil redko po hrano h kotlu na dvorišču. Včasih sem mu jo prinesel jaz, še večkrat pa Marinč, ki je moral biti kot kapo sobe navzoč pri delitvi hrane, da posamezniki niso jemali po dveh porcij na račun drugih. Sicer je take in druge nepravilnosti taborišča organizacija kaznovala z batinami po zadnjici, a lakota je bila le močnejša od moralne norme. Ker bi bil moral Lamut uživati dietično hrano, seveda ni veliko jedel, zato sem ga večkrat priganjal, naj vsaj malo poje. Kadar se je dobro počutil. pa je vzel baretko in risalno mapo ter molče zginil. Brez obojega si ne morem predstaviti Lamuta v Monigu. Krožil je po dvorišču, opazoval in v kakem kotičku deial. Nagajivci so ga včasih dražili, češ da se preveč suka okoli ženskega taborišča. Daleč od tega! Sicer sem res videl precej skic in risb otrok ter mater, a tudi dosti drugih motivov: stražne stolpe, pogreb, razvpitega Sultana, markantne in izčrpane internirance, jaslice idr. Okoli božiča 1942 je namreč Lamut narisal jaslice s pastirji partizani in jih dal novomeškim dijakom. Portretiral je malo. več portretov Novomeščanov pa je izdelal Rajko Šubic. Lamut je delal večinoma s tušem, redkeje v gvaš- tehniki, ker ni imel drugega materiala. Govorili so, da je izdelal neko grafiko za najbolj priljubljenega repartnega oficirja, da bi prišel do materiala. Videl je nisem, pa tudi omenil mi ni tega. zato dejstva ne morem potrditi. O svojem delu je malo govoril, nekoč pa mi je vendarle dejal, da ga ..ljubljanski klan" zapostavlja. Menda 12. decembra 1942 sem sc zaradi neinformiranosti zelo vznemiril. Po večerji ždiva z I-amutom na pogradu in strmiva v strop. V sobo nervozno prikoraka kapo Marinč in kriči: ..Andoljšek, domov, domov!" Obrne se in odide. Lamut me pogleda. pa nič ne reče. Tisti hip mi šine v glavo sum, da me kličejo na sodišče. Vedel sem namreč, da so Alojzij Gerbec, Jože Maček in Danica Gregorič, ki je poučevala na novomeški meščanski šoli ter bila tu poleg pok. Marije Dernovšek in Danice Bizjak gonilna sila OF, zaprti na ljubljanskem sodišču. Nisem pa vedel, da so jih 14. julija 1942 že internirali. Zlasti z Gerbcem in Mačkom sem se namreč precej družil, ker smo hodili h kosilu v hotel Metropol, kjer so jedli tudi italijanski oficirji. Ti pa so nas dobro poznali, ker smo se Upirali pozdravljanju po rimsko. Kmalu se Marinč vrne in spet kriči: „Pomota, Andoljšek ostane, Merhar pa gre domov!” Odleglo mi je. Lamut se obrne, široko nasmeje in pravi: ,,Fant. še se boš pokoril, še!” Boris Merhar je res odšel. Zaradi levičarske usmerjenosti smo ga pomilovali, misleč da gre na sodišče. Na srečo pa je odšel domov, poučeval dalje na novomeški gimnaziji, bil med partizansko zasedbo od 5. do 21. oktobra 1943 njen ravnatelj, kasneje so ga internirali Nemci. l ik pred novim letom 1943 (29. 12. 1942? ) smo se spet vznemirili. Domov je namreč odšlo pet novomeških profesorjev (Bajuk, Frankič, Hafner, Šubic. dr. Turk), me.ščan- skošolski ravnatelj Žargaj in ?? « dijakov. Sicer smo jim privoščil,1 kasneje smo hudo pogrešali » prijetne večere ob Turkovem ppl du. Ker so bili pozneje prvi štirje: m domobrancih, je jasno, po kak® intervenciji so odšli. Dne 21. marca 1943 so nas p mestili v Gonars, kjer je Mo si« slabše, pa tudi nekaj dobrega. BolJP kot v Monigu je bilo to, da jel”; taborišče ograjeno z bodečo žico' na gosto posejanimi stražnimi stolp1 ter je bilo videti okoliško pokrajin0’ ob lepem vremenu pa celo Sve goro in Palmanovo. V moškem laW' rišču je bila zasilna ambulanta italijanskim zdravnikom, v ženstojj. slabe pol ure oddaljenem, Pa<,a primitivna zobna ambulanta. 5i pa so bile tu le lesene Bari dvorišče steptano in v slabem ® menu blatno. Stranišča so bila zun' in pokrita le s streho, v0 .rij umivanje, pranje idr. na dvori«• hrana še slabša, disciplina pa 9S Po prihodu so nas razmestili ? barakah, kakor je pač naneslo, nas razbili. Prišel sem v ba/akd. so bili skopali interniranci rov inP je nekaj ušlo, zato zaradi P0®05^ kontrol posebno ponoči ni % miru. Kasneje sem v drugi baE slučajno našel svojega biy*8 meščanskošolskega dijaka in sV? izbila kot soseda na istem pograda do mojega odhoda. Bilje dober’, in sva se zelo razumela. Bolh je ” tudi tu veliko, stenic in ifši neko1' manj, pač pa so mučile tiste, k1 ^ ležali v pritličju, velike podgan«>. so stikale žh paketi in mnoge m nirance tudi obgrizle. DOŽIVLJALI VSE MOGOČE Apeli so bili tudi tu pogostni,^ so nas preštevali in nam brali le* Prav zloben je bil poročnik, *■ j mu vsi -dejali lemenatar, ker je . baje bogoslovec. Skoraj ni bil W biča, s katerim je užgal za vsa, malenkost ne glede na to, kam P8^ Tu je bilo vse bolj čutiti naspr^J” med pristaši NOB in nasprotij Taboriščna organizacija je dobro delovala, Vendar ni i ntof» ti. La . preprečiti vseh nepravilnosti- -..-m so namreč pri delitvi paketov, ki idstav)l lastniku paketa nogo, da se je vse bili po preiskavi odprti, podsta istniku paketa nogo, da seje vse, na raztresla, in v hipu je ni bilo ve. Videl sem tudi tale prizor: K011., dent kroži po dvorišču, sc ustav’ in prisluškuje. V hipu se zažene n8 nekaj internirancev in ga tako l1 jo, da ga stražarji komaj rC% Zaradi varnosti so ga potem p°s menda v žensko taborišče. Posamezni interniranci, ki so dalj časa po ječali in drugih tabor ščih, so bili nervozni in živo? bolni, nekateri pa tudi posurov“ kar ni čudno. \ Po zaslugi taboriščne organiza$j in posameznikov je bil tu izredJ* dober pevski zbor. ki nam je p0^ sto prepeval zlasti slovenske nanf ne ter umetne pesmi. Nekega dne? je bil na koncertu tudi vodja tabo( šča z drugimi oficirji. Ob večerih smo po naročilu org-nizacije predavali v sobah. Nek^ sem govoril o Prešernu, katejff. Poezije sem imel seboj, Grcgorči? in Gradniku. Tako pazljivih p° šalcev celo v šoli nisem imel. j, Z novomeškimi in drugimi zn8?1 smo se srečevali le na sprehodih ’ dvorišču. Tudi Lamuta sem vide*, redkeje. Vem pa, daje tudi tu dejj čeprav .je tukajšnje razmere j”, prenašal. Koliko je občeval s sli*' jem Nikom Pirnatom, ne vem. ,, Menda 11. aprila 1943 je bil?* m-1 taborišču veliko vznemirjenje večjim transportom so odšli dol trije novomeški profesorji Veselko, Štancer), pok. udi',., Dušan Kavšek in nekaj okoliš*1 ^ Janez Grašič, Lojze Primožič Jože Uran, za druge ne vem Domov se je vrnila tudi ve;.i dijakov. Janko Jare, Franček VcL, ko in Franc Štancer so odšli kasf J k partizanom. Vsekakor bi bilo y ba dijake posebej obdelati. - nife torej zredčila in smo to ostali f čutili. Zato je bil vsakdo vesel. >j smo se srečevali: Lamut. Man8,! Plantan in Trdan, ker smo ** I osamelosti vse bolj iskali. 5. julija 1943 je odšel iz tabori^ manjši transport, s katerim sva 0“ ^ tudi pok. Anton Trdan in jaz' p Ljubljano smo prišli naslednji da8^ iz vojašnice ob koncu Sloniš*0 ulice šele 7. julija. ..j Ko sem se v Gonarsu poslale moj dobri študent (menda Brent “L ni mogel skriti prizadetosti, Marinč je imel solzne oči, pa Lamutu in Plantanu je bilo tepj Vsi trije so se namreč vrnili šel6’ avgusta 1943. • „ Lamuta sem srečal No' ve"! mestu šele po osvoboditvi. Ne ■. . koliko svojih del mu je uspelo prl sti po osebni preiskavi v Goi8 3, skozi žico. Ko pa bi bil vsa, b' > bilo za pošteno razstavo. Trpki spomini, a vredni Lan"1.. Kolikor kljub skrbnemu brskanj8 jj spominu in dokumentih ter lit®r3(0 ri ni kaj do dlake natančnega, sim še živeče tovariše, da me 18 ali drugače obvestijo. IVAN ANDOU^ 1 Plantanovo pismo avtorju 3*’ 1982 si 2 225 let novomeške gimnaVj Novo mesto 1971, 197 (o®’ Dodič, n. d.) 3 Dodič, n. d., 198 4 Isti, n. d., 201 5 Dolenjski list 1962^ št. 15 6 Podatek je sporočila Lam®’ a, sestra Darinka prof. K. BaC* ta pa meni. Hvala obema’ TRPKI SPOMINI, VREDNI LAMUTA v sobi general, menda Guido Oerut-ti, s spremstvom. Pleteničil je, da smo zaščitenci in pojdemo pač v Italijo, kjer nam ne bo hudega. Nato se je zanimal za člane organizacije G1LL. Počasi seje dvignilo pet rok. Med njimi sta jih dvignila oba slikarja, NF PA SKVFDA LAMUT. S pok. prof. Trdanom sva se le spogledala, ker je bil med njimi tudi najin ravnatelj Žargaj. Kot druge je namreč tudi naju poklical v urad civilni okrajni glavar dr. Otton Griselli in naju na vse načine brezuspešno snubil za vstop v GILL. No, to sva seveda plačala z daljšim ..prevzgaja-njem” v internaciji. Od vseh Novomeščanov sva se namreč ,s Trdanom vrnila šele 7. julija 1943, Vlado Lamut pa slab mesec za nama, tj. 3. avgusta 1943. LAMUT JI TORI J OD VSF.H NOVOMEŠKIH PROSVETNIH DELAVCEV NAJDALJ PREBIL V ITALIJANSKI INTERNACIJI. Milan Dodič je pravilno zapisal dan Lamutove vrnitve (3 avgusta 1943), v nekrologu Lamuta pa, da se je vrnil iz Gonarsa po kapitulaciji Italije (po 8. septembru 1943) in ostal do osvoboditve v Ljubljani. Sodno overovljeni dokument Okrajnega sodišča v Novem mestu iz 1. 1951. pa dokazuje, da se je Lamut res ^rnil iz internacije 3. avgusta 1943. Poučeval pa je šele od osvoboditve dalje. Dne 20. julija 1942, po tretji uri zjutraj, so zarožljali ključi v vratih in sem v polsnu slišal ukaz: ,,Pripravite se, gremo!" Kmalu smo se znašli v pritlični avli, kjer so nas vojaki vklenili po dva za eno roko v verige. Vklenili so me prav z Lamutom. Pet jih je ostalo doma. Pok. Just Hvala se je zmazal tudi s starostjo, učitelj Drago Kavčič z vdanostjo vsem vladajočim, ostali so prišli le dober mesec kasneje za nami. Okoli četrte zjutraj se je že tiho pomikalo peš proti novomeški železniški postaji ok. 66 ljudi. Beg je bil nemogoč, ker smo bili tudi vzdolžno povezani, na obeh straneh pa zastraženi z oboroženimi vojaki. Krka še dremlje, vsa zavita v meglo. Lamut občasno zamrmra, ker težko nosi kovček, natlačen s slikarskim materialom. Brž smo na postaji, kjer nas rešijo verig, strpajo v živinske vagone brez sedežev in nas brez hrupa vzame noč. Lokomotiva hitro požira progo vse do Ljubljane, kjer jo samo zamenjajo, in že drvimo do Postojne. Tu nas spuščajo močno zastražene po majhnih skupinah na stranišče in vlak kmalu divja dalje. Menda že okoli I I. ure se znajdemo v Trevisu. lam se hitro zbere več ljudi, ki kričijo: „Fuj, uporniki, komunisti!” Grozijo s pestmi, pljujejo in kažejo, naj nas obesijo. Hup šega nas reši vojaštvo, ki nas hitro strpa v kamione in odpelje v Monigo. Tu 'je velika vojašnica za več tisoč ljudi, pravokotne oblike, obda- na z visokim opečnim zidom živo rdeče barve, ki ob sončni pripeki bode v oči. Izza zida so vidne le posamezne krošnje dreves. V te posebno slabovidni pogosto hodijo buljit, da bi se spočile oči. Dvorišče, obdano s stavbami, je razdeljeno z bodečo žico v moško in žensko taborišče, kjer so ženske in matere z otroki. Družinski člani in najožji sorodniki se smejo pogovarjati občasno le z dovoljenjem oficirjev, pa samo za kratek Čas. IZDAJALI CELO LIST IZZA ŽICE Interniranci so nas ogledovali in le z rokami pozdravtjali. V taborišču je bilo ok. 6000 internirancev in skoraj neprestan vrvež, ker jc število interniranih nihalo. Odhajali so posamezniki in skupine na sodišča in za talce pa tudi večji transporti v druga taborišča (Padova, Rennicci, Gonars, Rab) ter prihajali novinci. Taborišče je bilo razdeljeno po stavbah v oddelke (reparte), ti v stopnišča (file), ob katerih so bile na obeh straneh odprte sobe z lesenimi nadstropnimi pogradi. Vsak reparto, fila in kamera (soba) je imel tudi slovenskega vodjo, ki je znal italijanščino, da so posredovali internirancem ukaze in prenašali želje internirancev vodstvu. Interniranci so po svoji organizaciji izbirali priljubljene in zanesljive vodje, če so jih Italijani sprejeli. Taboriščna organizacija je skrbela za tiste internirance, ki niso dobivali paketov, jim dajala, kar so si od ust odtrgova-li sotrpini, opozarjala na konfidente, organizirala pevski zbor in celo štraj-ke, ki so se navadno slabo končali. Tudi novomeški dijaki so bili dobro organizirani in skrivaj pisali celo list Izza Jpce. Takoj po prihodu so nas razmestili, kakor je pač naneslo. Verjetno prav na prošnjo organizacije pa so premestili prosvetne delavce v eno samo filo, kar je bilo zelo dobro zaradi spoznavanja in tudi zavoljo snage. Ker mnogi interniranci niso imeli s seboj perila in smo prali v mrzli vodi, nekateri pa tudi zaradi nemarnosti sploh ne. so se močno razpasle bolhe, stenice in tudi uši. Epidemij sicer ni bilo, pač pa garje, posebno pri otrocih. Za zdravje je bilo slabo poskrbljeno. Le v najnujnejših primerih so pošiljali v bolnišnico v Treviso, če ni prej trpina rešila smrt. Ta pa je bila pri taki hrani in tolikšnem številu vsakdanja. Včasih je ležalo na mizah v posebni sobi tudi po več mrličev. Žensk je umiralo precej manj kot moških. Pogrebi so bili žalostni. Kamion je pobral mrliče v zasilne krste in so zginili. Počastili smo jih s prisotnostjo, pevski zbor pa je pel slovenske žalostinke, dokler tega niso začeli ovirati. SADISTIČNO POČETJE V TABORIŠČU Hrana je bila hudo pičla: zjutraj pri kotlu manjša vojaška posodica (gavetka) tako imenovane kave (topla, rjavkasta tekočina, nekoliko sladkana s saharinom), opoldne večja gavetka nekake zelenjavne juhe z največ desetimi makaroni, zvečer isto s slabo žlico riža in obratno. Za malico smo dobivali hlečbek kruha (kakih 10 dkg) in košček sira (kakih 5 dkg). Le ob nedeljah so dajali nekaj žlic goveje juhe s koščkom govedine. Slovenska internirana zdravnika sta dejala, da je ob tej hrani zdržal organizem brez paketov kake štiri mesece. Slabotnejši, otroci in strastni kadilci, ki so zamenjavali kruh za cigarete, so shirali še prej. Le redkim se je posrečilo kupiti časopise, ki so jih prinašali stražarji. Takoj ob prihodu smo morali zamenjati lire za bone. Lire pa so bile v vedni nevarnosti. Vsak mesec so namreč internirance nagnali na dvorišče, zaklenili sobe in vojaštvo je stikalo za lirami, orožjem, sumljivim orodjem, literaturo. Skrivali smo v slamarice, obleko idr. Sam sem polagoma z nožem izdolbel pokrov krtače za obleko, ki se je dal odtrgati, in tu skrival ..dragocenosti", ki jih niso našli niti pri odhodu iz taborišča, ko so nas vse natančno preiskali. Posebno za bolehne in starejše so bili zoprni pogostni zbori (apeli), kjer so nas preštevali, zmerjali itd. Poseben mojster je bil v tem narednik, ki so ga že pred nami vsi imenovali Sultan. V največji vročini nas je namreč puščal v zboru, dokler se jih ni nekaj onesvestilo. Sultan in neki kapetan sta si posebej privoščila Čabrance, ker je brat kapetanov baje padel v boju s partizani v Reški pokrajini. V največji vročini sta jih postavila v vrsto, jim ukazala teči, onadva pa sta se vozila na kolesih in udrihala po počasnežih z bičem. Pravo sadistično početje! Podobno sem videl neko dopoldne: Mož in žena z otrokom v naročju hodita ob bodeči žici vsak po svoji strani dvorišča. Ker ne smeta govore ti, se le spogledujeta. Nenadoma potegne mož iz žepa prihranjeni hlebček kruha in ga vrže ženi, ko se je bil stražar obrnil. Ker pa je stražar to opazil, preden je žena pobrala hlebček, je odvlekel moža h kolu, ki smo mu rekli križ, in ga privezal tako, daje gledal proti soncu. Menda jeseni 1942 je obiskal taborišče zastopnik Vatikana. Prejšnji dan so dali v hrano neko kemično snov, da so bili naslednji dan posebno podhranjeni zabuhli in nekateri modrikasti v obraz, posameznim so se povečala moda. K sprejemu so smeli priti samo bolje oblečeni, ostali, zlasti izčrpani, so morali osta- Vlado Lamut: Straž ni stolp, 1943 (Monigo), tuš kultura in izobra- ževanje 1 Spet filmsko gledališče § Po spomladanskem poskusu bo novomeško filmsko gledališče že od prihodnjega tedna redno delovalo — Predstave izbranih filmov vsak četrtek v Domu JLA O novomeškem filmskem gledališču smo nekaj malega slišali in pisali že spomladi. Zvrstilo se je tudi nekaj filmov, ki so naleteli na ugoden odmev pri občinstvu, tako bi smeli zapisati, da je poskus gledališkega prikazovanja filmskih del že za nami. Kot pravi filmski režiser Filip Robar—Dorin, na pobudo katerega je v Novem mestu stekla nova dejavnost, bo šlo zdaj zares. V sodelovanju z ZKO je pripravljen spored filmskega gledališča do konca leta, ko i j P K°bar- Dorin: „Upam, da bo filmsko gledališče v Novem mestu poslej redno delalo." bl,Si v dvorani Doma . A’ K)er bodo predstave, J?, er ne bo ponovno odprt Dom kulture, ogledali deset ulmskih stvaritev. Filme “odo predvidoma vrteli ob Četrtkih, m sicer ob 17. uri ■ uri. Za vsako predstavo ° Popravljen filmski gleda-J?i' L v katerem bo moč P eg osnovnih podatkov o Ifp 'n'i Pr?Arat' tudi izvleč-. .'i2 kntik. Vse to naj bi ilo kot oporna točka za kasnejšo razpravo, predvideno po vsaki predstavi. Kasneje nameravajo program gledališča še popestriti in v ta namen povabiti v Novo mesto nekatere filmske kriti- ke, ob prikazovanju jugoslovanskih del pa tudi filmske ustvarjalce. ,,Morda bo za Novo-meščane zanimivo, da je uvedba filmskega gledališča nekakšen odgovor na sko-mercializirani filmski spored," pravi Robar. „Seveda program filmov neznatne kvalitetne vrednosti ni novomeški izvirni greh, pa tudi filmsko gledališče ni nekakšen novomeški izum. V nekaterih , slovenskih mestih delujejo taka gledališča že več let in so, bi dejali, že dobro utečena, z izkušnjami. Nekaj tega bomo vsekakor prevzeli tudi v Novem mestu." Filmi, ki bodo prišli v poštev za gledališki način prikazovanja, bodo dostopni kot vsi drugi, se pravi po normalnih cenah. Večina jih bo iz rednega kinematografskega obtoka, nekaj pa tudi iz kinoteke. Zato gledališče samo po sebi ni nekaj osupljivo novega, nov je le način gledanja in obravnavanja tistih filmskih stvaritev, ki zaslužijo posebno pozornost. V Novem mestu pa bo največ veljalo, da bo to gledališče obogatilo kulturno življenje. • V okviru „ novomeškega filmskega gledališča bodo že prihodnji četrtek (4. novembra) prikazati ameriški film „Božanski dnevi" režiserja Terrencea Malicka. Nato se bodo do konca leta ob četrtkih zvrstili: poljski film „Brez omrtvičenja" (Andrzej Wajda), španski „Kača na prsih" (Carlos Saura), madžarski „Nevamo se je nagibati ven" (Janos Zsombolyai), italijanski „Trije bratje" (Fran-cesco Rossi), ameriški „Pasji vojaki" (Karel Reisz). ameriški „Dandy pravo ameriško dekle” (Jerry Schmatzberg), slovenski „Splav meduze" (Ferdo Godina) ali „Rdeči Boogie", poljski ..Kameleon" (Krzysztof Zanussi) in ameriški film »Plesa-lee na žici" (Robert Young). I. Z. j* Z NASTOPA, KI JE NAVDUŠIL - Na četrtkovi slovesnosti ob otvoritvi glasbene šole Mazana Kozine v Novem mestu sta med drugim nastopila tudi mladinski pihalni orkester in mešani mladinski pevski zbor, ki delujeta na tej šoli. Prvi del prireditve je bil na prostem v Jenkovi ulici - del nastopajočih kaže pričujoči posnetek - drugi del pa v Kozinovi spominski dvorani, odprti v glasbeni šoli. (Foto: I. Zoran) Glasbena šola - Kozinov spomenik Nove prostore novomeške glasbene šole so slovesno odprli frejšnji teden — Velika pridobitev za novomeško kulturno dejavnost je tudi Kozinova dvorana Novomeška glasbena šola je enajst let zatem, ko so jo poimenovali po slovenskem skladatelju in glasbenem pedagogu Maijanu Kozini, le dočakala vselitev v svoje prostore. Njej dodeljene in za njeno dejavnost preurejene prostore v nekdanji gimnazijski stavbi v Jenkovi ulici je minuli četrtek slovesno odprl Jože Suhadolnik. Kozino-vo spominsko dvorano, ki predstavlja posebno pridobitev za glasbeno šolo in novomeško kulturo, pa je istega dne zvečer odprl Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine. Na slavnosti, ki se je začela pred vhodom v glasbeno šolo, so nastopili zbori in orkestri glasbene šole, obiskovalci pa so lahko prvič prisluhnili tudi indonezijskim instrumentom, ki jih je tej šoli podaril generalpolkovnik Stane Potočar. Svojevrstno doživetje je bil večer Kozinovih skladb, ki sta jih v spominski dvorani izvajali ob učencih glasbene šole tudi znana operna solista Zlata Ognja-novičeva in Stane Koritnik. Na hodnikih in v dvorani so na £e je likovni pedagog šam slikar Ob razstavi v Brežicah: zanimiva bi bila skupinska razstava del likovnih pedagogov Oela Marjana Cedilnika kažejo, da bi njihov avtor lahko še marsikaj ustvaril kakih P,(.denjskem. v Beli krajini in Posavju se zvrsti vsako leto na tist Pomembnejših likovnih prireditev, pri čemer mislimo le D0( . e. sl'karske, kiparske in fotografske razstave, ki redno Dodaf^aV 8aJer'jah ‘n drugih znanih razstaviščih. Toda že ta dovolj zgovorno govori o možnostih, ki jih imajo likovniki obm*®?^*vljalci malone v vseh devetih občinah na omenjenem o m °- * P1^ od Kočevja in Ribnice do Brežic, hkrati pa tudi v, Costih, da se s to dejavnostjo seznani kar največ krajanov. Na razstavah, ki so večinoma vsak,?ce’ kar pomeni, da so ^akokrat 2 de|i predstavljeni razli^162^^’’ srečujeino naj- Vrstnei2Sa,ii,iniena in najrazno' so , llko™e stvaritve. Tu ki "ani in. Poznani slikarji in nimii matlj uveljavljeni in med 3™ ‘f začetniki. Ob ie ta čest0 omenjajo, da m te!nJu llk0Vni Peda8°g na tej akad! • on* spet profesor na pedaomiP 'td- Kadar razstavlja So8-,Z domačega kraja, je sikater?olk?paH še večie- Mar’ stavi z ova'ec šele na ražnje šoti*? ‘i3 je Pedagog s sosed-Pori i! aktiven slikar. Zanis-,,; nL° ugotovitev je moč poneH V razstavi, ki so jo ta savsfi °dprli v S^eriji Po- kjer j® , muzeja v Brežicah in stavi i« l* navzoči avtor raz-dilnik " de*’ s^‘kar Marjan Čekovni’ tUd' Predstavljen kot li-°snovn' pedagog na brežiški UStVarjalec0l|o Dosl?.seJe k«1 stavi) • malokrat pred- Pre(JvsPi!,Vnosti- Razstavljal je Vanih ..v okviru tako imeno- nja ni, eviJ.republiškega Združe- sarn0st°vnd1 skupin Slovenije, s zdaj n °ino razstavo pa se je do krežkk tavd *e v Guncljah. Za več or Pr‘reditev je pripravil po >>J 111 grafik, ki bi jih mogli nJu Nade Zoran pojmo- vati kot odsev svetlobe. Kajti Cedilnikovi likovni zapisi, naj bodo ustvarjeni z barvo ali grafiko, so stvaritve posameznih trenutkov, upesnjeni vtisi, od katerih bi bil lahko marsikateri že v naslednjem hipu drugačen. Seveda to ne pomeni, da slikar ustvarja na impresionističen način. Podlaga slehernemu njegovemu delu ima največ skupnega s tako imenovanim realizmom, impresivnost pa dosega slikar z njemu lastno barvno skalo oziroma z mehkimi prehodi svetlobe od temnejšega k svetlejšemu, ko gre za grafike. Ob razstavi, ki bo odprta do 21. novembra, se utrinja še tale misel. Znano je, da se s slikarstvom, grafiko in drugimi likovnimi zvrstmi ustvarjalno ukvaija več likovnih pedagogov na osnovnih šolah. Kot pedagogi, ki vcepljajo likovno znanje učencem, se srečujejo na najrazličnejših sestankih, kot ustvarjalci malokrat, bolj naključno. Vsekakor bi bilo zanimivo prirediti skupinsko razstavo, na kateri bi se likovni pedagogi občinstvu predstavili v novi luči. Morda bo prav ta misel spodbudila koga, da bo začel pripravljati kaj takega. I.Z. Z RAZSTAVE DEL 5. SVOBODNE SLIKARSKE AKADEMIJE KRKE — Akademski slikar Aladin Lane, odličen slovenski akva-relist, udeleženec več slikarskih kolonij, ki so bile na Dolenjskem, je slikal tudi na letošnji svobodni slikarski akademiji Krke in si na razstavi, ki je še na ogled v avli in hodnikih poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni, z zanimanjem ogledal tudi dela svojih ..konkurentov". Na posnetku ga vidimo, kako seje zamislil ob delih novomešKega slikarja Jožeta Kotarja, ki je letos prvič sodeloval na Krkini slikarski akademiji. (Foto: I. Zoran) ogled slike članov npvomeške likovne skupine Vladimira Lamuta. Iz besed Jožeta Suhadolnika povzemamo, da je glasbena šola Marjana Kozine prišla do novih prostorov z združenimi napori občine in združenega dela, zlasti „Krke“. Govornik je poudaril, da postaja šola kot taka trajen spomenik Maijanu Kozini kot novomeškemu rojaku. Sicer bo ustanova poslej še laže * »Halucinacije 3” v samozaložbi Zakaj takega dela ne za-loži mladinska organizacija? Jani Bevk, Rudolf Vlašič, Duška Vraničar in Goran Jarne-vič, mladi literarni ustvarjalci iz Metlike, so izdali pesniški zbornik ..Halucinacije 3“. Nakiadaje 200 izvodov, najbolj pa preseneča, kar je napisano na drugi strani, namreč da gre za samozaložbo. Preseneča zato, ker to in take vrste pesniško delo nebi smelo iziti na lastne stroške avtorjev. Slednji so člani metliške osnovne organizacije ZSMS, ki bi morala nameniti del sredstev tudi za tako dejavnost. Drugače povedano, denar bi moral iti tja, kjer kaj delajo, premikajo, poskušajo. Da prav »halucinator-ji“ mislijo resno, so dokazali, sicer ne bi izdali že treh številk svojega pesniškega dela. Ce je torej tako, njihova organizacija I ne bi smela stati ob strani, sicer j se bo zgodilo, da bo sčasoma ! izgubila vse tiste, ki delajo na I tem ali onem področju. V tem primeru bo lahko delovala le še na sestankih oziroma na papirju. To pa ne bi smel bili cilj nobeni organizaciji. T.G. nadaljevala tradicijo novomeškega in slovenskega glasbenega šolstva. Ta pa ni od včeraj, kot je bilo moč slišati, saj so v Novem mestu že leta 1898 odprli prvo podružnico ljubljanske Glasbene matice. 1. Z. POMOČ ZBIRKI FRANCETA KRALJA Navzlic bolj prazni blagajni krajevne skupnosti sta svet kostanjevi-ške krajevne skupnosti in predsedstvo krajevne konference SZDL sklenila, da dodelita Galeriji Božidarja Jakca sto tisočakov nepovratnih sredstev za ureditev galerije Franceta Kralja. Pri tej akciji sodelujejo še občinska ter republiška kulturna skupnost in 'številni delovni kolektivi v Posavju, pa tudi drugod v republiki. Za zbirko Franceta Kralja malce zamujajo gradbena dela, dobro pa gredo v denar koledarji in reprodukcije, kar pa je tudi zasluga prizadevnih akviziterjev po Sloveniji- Petnajst peres Jutri bo v Trebnjem območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov V Sloveniji potekajo že nekaj mesecev območne prireditve novega cikla srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov. Taka prireditev za Dolenjsko bo jutri popoldne v Trebnjem, in sicer pod okriljem tamkajšnje ZKO. Za trebanjsko srečanje je pripravljenih petnajst avtorjev, ki so se oglasili na razpis odbora za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije. Doma so iz Metlike, Tržiča, Brežic, Višnje gore, Šmarje Sapa, Novega mesta, Šentvida pri Stični, Ribnice, Boštanja in Črnomlja. Po ustaljenem načinu bodo v Trebnjem pripravili najprej pomenek z avtorji o značilnostih njihovih literarnih besedil in sploh spregovorili o posebnostih besednega ustvarjanja. Izbrani avtorji bodo nastopili na literarnem večeru, ki ga Trebanjci pripravljajo v svoji Galeriji likovnih samorastnikov. Jutri bo tudi znano, kateri od udeležencev trebanjskega srečanja se bo udeležil zaključne republiške prireditve, ki bo, kot vse dosedanje, v Gradišču v Slovenskih goricah. POSAVSKI MUZEJ TUDI PRAVNO MEDOBČINSKI Posavski muzej v Brežicah, ustanovljen leta 1949, je od začetka deloval kot pokrajinska ustanova, vendar je ustanoviteljske pravice in dolžnosti zanj prevzela le brežiška občina. Zdaj to razširjajo še na krško in sevniško občino, za kar je pravna osnova novi zakon o naravni in kulturni dediščini. SLIKALI SO NOVO MESTO - Vec udeležencev letošnjega Labodovega slikarskega ekstempora je svoja slikarska stojala z napetimi platni postavilo pred motive v samem Novem mestu. Nekateri so si izbrali Glavni trg — s pregledom nanj od mostu. Pričujoči posnetek je nastal v četrtek, 21. oktobra, okoli 13. ure, komaj en dan pred rokom za oddajo del, na omenjenem kraju. (Foto: I. Zoran) Labod podelil slikarske nagrade Na četrtem slikarskem ekstemporu, ki se je končal s petkovo otvoritvijo razstave v novomeški tovarni oblačil, je sodelovalo 27 likovnikov, od katerih jih je 24 predložilo svoja dela — Kakovostna raven iz leta v leto višja _ V Novem mestu seje končala še ena likovna manifestacija. To je Labodov slikarski ekstempore, ki ga je tovarna oblačil v sodelovanju z likovno skupino Vladimira Lamuta priredila že četrtič. Letošnjo bero so razgrnili 22. oktobra v Labodovi jedilnici. Na razstavi je 24 slik, ustvaijenih v najrazličnejših tehnikah. Vsak od sodelujočih avtoijev je predstavljen z enim delom. Na otvoritvi so povedali, da je od okoli 30 vabljenih slikarjev žigosalo platna ali slikarske papirje 27 ustvarjalcev. Te so tudi šteli za udeležence četrtega ekstempora, ki je potekal od 5. do 22. oktobra. Trije so z oddajo svojih del zamudili, zato ne sodelujejo na razstavi. Kljub temu ugotavljajo, da je odziv spet izpričal zanimanje za ta ekstempore, ki kvalitetno napreduje iz leta v leto. Tudi zato, ker se vanj vključujejo akademski slikarji. Glavni direktor Laboda Milan Bratož je ob podelitvi nagrad za najuspešnejša dela, nastala na četrtem ekstemporu, poudaril, da v kolektivu novomeške tovarne oblačil razmišljajo že o tem, kako bo prihodnje leto, saj nameravajo ekstempore še bolj razviti in ga organizacijsko utrditi. Ne nazadnje zato, ker so se v tej delovni organizaciji odločili, da bo ta slikarska manifestacija njihova stalna oblika podružbljanja kulture in približevanja kulture delavcem. Letos so imeli slikarji na voljo tri teme: »Prosto temo", »Novo mesto" in »Dolino Krke in ljudje ob njej". Razstava kaže, da so jih z ustvarjenimi deli dobro »pokrili". Odzvali so se tudi na dodatno temo »Mladina", razpisano posebej v počastitev 11. kongresa ZSMS v Novem mestu. Naj ob tem navedemo še podatek, da se je vseh dosedanjih Labodovih ekstemporov udeležilo 59 slikarjev. Prvi dve leti je bilo po 25 udeležencev, lani pa le 22. Mnogi med njimi so že kar stalni gostje Laboda. • Na četrtem ekstemporu so na predlog žirije, ki sta jo sestavljala umetnostna zgodovinama Andreja Koblar-Gale in Milček Komelj, podelili nagrade za najboljša dela naslednjim avtorjem: prvo akademski slikarki Vidi Slivniker—Belantič, drugo slikatju Maijanu Mazniku in tretjo akademskemu slikatju Veljku Tomanu. Vsi trije so dobili tudi bronasto skulpturo laboda. Diplome pa so prejeli: Marin Berovič, Jože Kotar, Janko Orač, France Smole, Edo Starc in Toni Vovko. Posebno nagrado za delo na temo »Mladina" je dobil Stane Petrovič. I. Z. DOLENJSKI LIST Krkino posojilo »dodelila” banki dežurn H • porsčB 10 Mila Jakovljevič ni hotela o vračilu posojila nič slišati - zaman — Sodbo potrdilo sodišče - Pot Krke na sodišče ni bila SRS S posojili vemo, da ne gre vselej, kot bi želeli. V mislih imamo želeno vsoto denarja ali kaj podobnega. Na svojski način pa se je pred dnevi opekla Mila Jakovljevič, delavka novomeške tovarne zdravil Krka. S svojo domislico, ki pa zadnje čase ni le njena, je Krki povzročila precej glavobola. Za kaj gre? ODNESEL 10 LITROV VINA Rajko Bele iz Gorenje Straže je 19. oktobra ugotovil, da je nekdo obiskal njegovo zidanico. Vlomilec je vdrl skozi vhodna vrata, ki jih je enostavno snel s tečajev, in iz soda iztočil 10 litrov vina. GOSTE IZZIVAL K PRETEPU -Metliški miličniki so 22. oktobra pridržali do iztreznitve 22-letnega Spličana Ivana Vučiča. Možakar se je v bifeju Bela krajina nespodobno vedel, razgrajal in goste izival k pretepu. Umirili so ga miličniki in ga napotili tudi k sodniku za prekrške. RAZBIJAL KOZARCE - Nemirno je bilo prejšnji teden tudi v črnomaljskem hotelu Lahinja. 32-le-tni domačin Igor Vasič je namreč sklenil popoldansko popivanje zaključiti v Lahinji, vendar natakarji niso bili pripravljeni ustreči njegovim željam. Možakar je razjarjen pričel razbijati kozarce, zato so na pomoč priskočili miličniki. Vasiču so dali še napotnico za obisk sodni-ka za prekrške. KOLOVRATIL MED MIZAMI -Novomeški miličniki so v soboto pridržali 27-letnega Franca Zagorca iz Ždinje vasi, ki je vinjen kolovratil po spodnji kavarni, oviral goste in grozil celo miličnikom. ODNESEL ŠTEVEC - Med 5. in 19. oktobrom je nekdo vlomil v vikend Franca Trlepa iz Biča. Vikend stoji pri Selih Šumberku, tat pa je razbil šipo in odnesel števec z avtomatom. RAZBIJAL KOZARCE .- V prostoru za pridržanje je končal tudi Ivan Jakovljevič, začasni meščan Črnomlja. V tamkajšnji gostilni Miler je yinjen razgrajal in razbijal kozarce, nato pa se kolovratil po cesti. OB VRTALNI STROJ - Med 17. in 22. oktobrom je nekdo vlomil v vikend Ljubljančana Staneta Goloba na Mali Strmici. S kolom je razbil okno in odnesel električni vrtalni stroj ter še nekaj malenkosti. MLADOLETNIKA KRADLA PO AVTIH Prejšnji teden v poznih nočnih urah so laški miličniki prijeli mladoletnika D. K. in M. B. iz okolice Krškega. Fanta sta nekaj pred tem’ vlomila v avtobus celjskega Izletnika, ki je stal na železniški postaji, in odnesla 1.600 din. Kasneje je bilo ugotovljeno, da sta mladoletnika vlomila še v več osebnih avtov. Storilca so delavci postaje milice izročili skrbstvenim organom. Po sklepu samoupravnih organov v Krki je dobila Jakovljevičeva septembra 1979 posojilo v znesku 150.000 din in o tem sklenila pogodbo z Ljubljansko banko. Jakovljevičeva je posojilo prejela in zanj OB 150 LITROV MOŠTA V času med 20. in 22. oktobrom je neznanec vlomil v vinski hram Jožeta Baznika iz Velikega Mraševe-ga. Hram stoji v bližini romskega naselja v Gazicah in po tem lahko sklepamo, kje so miličniki pričeli priskavo. Storilec je vlomil skozi vhodna vrata in iz soda iztočil 150 litrov mošta. Že to pove, da vlomilec verjetno ni bil sam. odplačevala tudi mesečne obroke vse do 31. avgusta predlani, ko ji je prenehalo delovno razmerje. Krka je takrat od nje terjala vračilo posojila, Jakovljevičeva pa seje „spomnila”, da njeno posojilo nima nič opraviti s Krko, saj je pogodbo konec koncev sklenila le z banko, kateri pa bo še vnaprej odplačevala dogovorjene mesečne obroke. Krki ni preostalo drugega, kot da je vso zadevo predala sodišču združenega dela. Novomeško sodišče je na prvi obravnavi razsodilo v prid Krki, vendar je na pritožbo Jakovljevičeve sodišče SRS razveljavilo to sodbo in prvostopenjskemu sodišču predlagalo, da v postopek pritegne še Ljubljansko banko. Natanko tako se je tudi zgodilo, vendar sodba ni utrpela bistvenih sprememb. Jakovljevičeva mora plačati še neodplačani zne- DVOJNA NESREČA PRI MOSTECU 19-letni Erik Blaževič iz Gaberja pri Brežicah se je v petek peljal z osebnim avtom od Dobove proti Brežicam. Vozil je prehitro — obstaja tudi sum, da pod vplivom alkohola - zato je zapeljal čez vozišče in se večkrat prevrnil. Po izjavah očividcev je vozilo kakih 15 metrov letelo po zraku. Šofer in 15-Ietni sopotnik Darko Humek sta se hudo poškodovala. Po nezgodi se je tam zbralo precej radovednežev. Miličnik jih je hotel napotiti naprej in je svoje vozilo pustil na repu kolone. Vanj pa se je kmalu zatem zaletel 27-letni Kranjčič in po nezgodi pobegnil. Miličniki so ga kmalu izsledili na Čatežu, kjer se je skrival. | Žganje je slabo zdravilo j Ali razen tega, da vinjenemu delavcu pokažemo vrata, storimo zanj še kaj? Primer Staneta Gorenčiča iz Dolnjega Kota pri Dvom je samo eden med poplavo tovrstnih razprav z enako vsebino pred novomeškim sodiščem združenega dela. Gre za problem opijanja med delovnim časom, ki se najpogosteje konča, kot je bilo pri Gorenčiču s prenehanjem delovnega razmerja. Pravno je vsa zadeva zaključena, zagotovo tudi brez sleherne sence suma, za razmišljanja pa vendarle ostaja še veliko. Ali delovne organizacije store še kaj razen uvedbe disciplinskega postopka, ko pa je vendarle dokazano, da gre pri večini alkoholikov za bolnike, ki jim je potrebna naša pomoč. Pokazati vrata je pač najlaže. Povrnimo se k Gorenčičevemu primeru. Možakar je zaradi sklepa disciplinske komisije Novoles - tozd TDP Straža o prenehanju delovnega razmerja zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti skušal ,,pravico” najti pred novomeškim sodiščem združenega dela. Toda razprava te dni je nedvoumno pokazala, da so imeli v Novolesu prav. Gorenčič je že predlani neopravičeno štiri dni izostal z dela, za kar mu je bil izrečen pogojni ukrep prenehanja delovnega razmerja, toda tudi med tem časom ni šlo brez zapletov. Priče so povedale, da je bil Gorenčič lanskega maja večkrat vinjen na delovnem mestu, enkrat pa je službo celo svojevoljno zapustil. Maligane na delovnem mestu je potrdil alkotest, sicer pa tudi Gorenčič ne zanika, da je imel pri sebi steklenico žganja, iz katere je kdaj pa kdaj potegnil. Pravi le, da to zaradi tega, ker je bil močno prehlajen in mu bojda žganje v takih primerih najbolj zaleže. Naj bo kakorkoli, senat sodišča je ugotovil, da so v Novolesu ravnali prav, ko so preklicali pogojno kazen in Gorenčiču zaradi očitanih in dokazanih kršitev pokazali vrata. B. BUDJA V KOPALNICI NAŠLI TRUPLO Prejšnji četrtek so v nedograjeni stanovanjski hiši v Brežicah na Cesti prvih borcev našli neznano moško truplo. Kot je pokazala nadaljnja Preiskava, je v kopalnici ležal 24-letni Ivan Dušek iz Cerkelj. Znakov nasilja na truplu ni bilo in je, kot kaže, šlo za samomor. Z MOTORJEM DO SMRTI POVOZIL PEŠAKINJO Minuli četrtek se je po lokalni cesti med Sevnico in Zgornjim Brezovim peljal z motornim kolesom 19-letni Jože Simončič iz Lončarjevega dola. Kakih 500 metrov iz Sevnice je Simončič dohitel pešaki-njo, 75-letno Marijo Perc iz Trnovca 9 pri Sevnici. Ženička je na hrbtu nosila nahrbtnik, v rokah pa še potovalko. Motorist je Pcrčevo zadel in zbil po cesti, ženička pa je hudim poškodbam podlegla že na kraju nezgode. sek posojila nekaj preko 130.000 din z obrestmi, vse na račun Ljubljanske banke. Jakovljevičeva se je tudi tokrat obrnila še na sodišče združenega dela SRS. To pa je bilo tokrat jasno: ,,Pritožba ni utemeljena in se zavrne. Povsem jasno je, da je posojilo dobila v Krki s sklepom njenega samoupravnega organa in da ga je ob prenehanju delovnega razmerja dolžna Krki tudi vrniti. O tem jasno govori tudi samoupravni akt Krke o stanovanjskih posojilih in ga je'ne glede na vsebino posojilne pogodbe, sklenjene z banko, potrebno spoštovati.” B. B. IZ GOSTILNE DO PRVEGA JARKA Prejšnji torek se je nekaj pred polnočjo po lokalni cesti med Smodnikom in Zameškim peljal s traktorjem 50-letni Jože Kuštek iz Lipe. Možakar je odhajal iz gostilne Tratnik proti domu, zaradi vinjenosti pa je kmalu zapeljal v levo na bankino, od koder se je večkrat prekucnil. 33-letni sopotnik Jože Pečarič je iz traktorja še pravočasno odskočil, medtem ko se je Kuštek pri nezgodi huje poškodoval in se . zdravi v brežiški bolnišnici. Traktor je utrpel za 5 tisočakov škode. Vaška pot enaka cesti? Ce ni prometnega znaka, velja desno pravilo — Zapleti, ki kažejo na še enega krivca prometnih ______________ nezgod Začnimo s primerom. Pred časom se je na cesti, ki pelje proti Dolenjskim Toplicam, pripetila huda prometna nesreča. Vsa zadeva je bila navidezno jasna in za preiskovalce povsem rutinska. Nezgodo naj bi povzročil avtomobilist, ki je iz vaške poti nenadoma zavil na glavno cesto. Toda med preiskavo se je zapletlo. Nikjer nobenega znaka, ki bi vozilu iz vaške poti odvzel prednost in povedal, da gre za priključek stranske na glavno cesto. Če tega ni, velja desno pravilo. Je potemtakem nesreče kriv avtomobilist, ki se je nič hudega sluteč peljal v skladu z vsemi prometnimi predpisi proti Dolenjskim Toplicam? Do podobnega absurda lahko vsak čas pride še pri odcepu za Ledečo vas na cesti med Kostanjevico in Šentjernejem ter še kje. Najbolj zanimivo pri vsej zadevi je torej, da primere poina-mo, napak pa ne odstrani^ mo. Novomeško Cestno podjetje, dolžno skrbeti za prometne označbe izven mesta, in Komunala, ki bi mj skrbela za pravilno signalizacijo v Novem mestu, sta vse pogosteje prisotna v mapah sodnih preiskovalcev ali pri delu tožilcev kot posredna krivca prometnih nezgod. Zaradi podobnega spodrsljaja je novomeška Komunala tudi v gospodarskem postopku. Navzlic številnim opozorilom in pismenim zahtevam za označitev preho-' dov čez cesto v bližini osnovnih šol pred pričetkom pouka, se za to niso zmenili-In tako bi v uradni zabeležki ostalo zapisano, da je prometne nezgode kriv otrok, ki je na neoznačenem mestu stekel čez cesto . . . Vse to pa zaradi nekaj kilogramov bele barve ali enega samega prometnega znaka! B. BUDJA NEIZPODBITEN DOKAZ — Multanova, s katero miličniki vse pogosteje hodijo na najprometnejšo dolenjsko cesto, je marsikateremu vozniku trn v peti. Zakaj, dovolj zgovorno kaže naš posnetek. Z vlačilcem zaustavili drzna tatova Uspešna akcija brežiških miličnikov v noči na nedeljo Z vlačilcem sije morala pomagati patrulja brežiških miličnikov v noči na ponedeljek, ko je na Čatežu ustavila osebni avto novomeške registracije. V njem sta namreč sedela 21-letni Muharem Nezirovič in leto starejši Predrag Stanič, ki pa je ob prijetju pobegnil. Že čez kratek čas je bil po zaslugi psov slednikov vnovič v družbi miličnikov. Postopek je pokazal naslednje: Omenjena dva sta v soboto v Zagrebu ukradla osebni avto, se z njim odpeljala do Ljubljane, že pri Mokricah pa zavila prot: Jesenicam, kjer sta skušala vlomiti v trgovino, vendar sta bila pregnana. Pot sta nato z ukradenimi avtomobili nadaljevala do Ljubljane, Celja, Maribora in nato nazaj do Ljubljane, kjer sta vlomila v več trgovin. Njun zadnji podvig pa je bil kraja lade novomeške registracije in vlom v trgovino na Otočcu. — w m ■%%%%%%%%%%%%%%%%***! Svet se m porok varnosti jpo DOLENJSKI Prva seja novoizvoljenega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — Imenovane tudi komisije Če je soditi po prvem sestanku novoizvoljenega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novega mesta, potem predlagatelji takšne sestave niso imeli najbolj srečne roke. Čeprav skromna udeležba prejšnji teden nikakor ni prerok slabemu delu, pa vendarle kaže na odnos posameznikov do nalog, ki jim jih je zaupala družba. Že prva seja v novi sestavi, ki ji. je prvič predsedoval novizvoljeni predsednik sveta Bojan Ficko, je pokazala, da dela ne bo zmanjkalo. Prav zaradi tega je bila ena osrednjih točk dnevnega reda izvolitev komisij, ki bodo v okviru sveta vsaka na svojem področju pomagala reševati naloge, ki jih postavlja vse prej kot razveseljivo stanje na dolenjskih cestah. Komisijo za vzgojo in preventivo v krajevnih skupnostih bo vodil Jože Prosinečki, podobno komisijo v delovnih organizacijah Franc Gole, na čelu komisije za preventivo in vzgojo otrok bo Jože Jazbec, predsednik komisije za propagando in obveščanje pa je Bojan Budja. Z novim zakonom o varnosti cestnega prometa, ki je pričel veljati februarja letos, je tudi vloga svetov UMRL PRI TRČENJU S TOVORNJAKOM V četrtek, nekaj pred poldnevom, je prišlo v Kočevju do hude prometne nesreče. 32-letni Ljubljančan Franc Piškur je namreč peljal tovornjak po Roški cesti proti Salki vasi, vendar je pri hiši številka 25 neprevidno zavil na levo in pri tem zaprl pot 19-letnemu domačinu Janezu Gorniku, ki se je z osebnim avtom pripeljal nasproti. Avtomobilist je silovito trčil v bok tovornjaka, pri nesreči pa je Gornik dobil hude poškodbe in jim takoj tudi podlegel. za preventivo in vzgojo precej razširjena. In če pogledamo samo vlogo, ki naj bi jo svet imel pri ukrepih za izboljšanje varnosti ob današnji prometni zmedi v Novem mestu, potem je jasno, da brez pomoči tistih, ki so najbolj neposredno dolžni zagotoviti varnost (Komunala, Cestno podjetje itd.), ne bo šlo. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je svet že doslej večkrat opozarjal na razne pomanjkljivosti v prometni ureditvi, vendar odziva praviloma ni od nikoder. V SEVNICI JE IZTIRIL VAGON Na železniški postaji v Sevnici je prišlo 18. oktobra nekaj pred 23. uro do iztirjenja električnega potniškega vlaka. Nezgoda je na srečo minila brez poškodb in večje materialne škode, do nje pa je prišlo, ko je vlak peljal proti kurilnici, nenadoma pa se je premaknila kretnica, ki je en vagon poslala na sosednji tir. Vzroke nezgode še raziskujejo. SKOZI SADOVNJAK V JABLANO V nedeljo ponoči ura je kazala 1.50 - se je po Partizanski cesti v Novem mestu peljal z osebnim avtom Drago Zupanc iz Globokega. Pri zdravstvenem domu je vozilo na mokri cesti pričelo zanašati, zapeljalo je skozi vhod v sadovnjak na desni strani ceste in nato trčilo v jablano. Poškodovala sta se voznik in sopotnik Saži Pešec iz Radeč, ki sta pomoč dobila v novomeški bolnišnici. UKRADEL JEKLENKO PLINA Na delovišču vodovoda v Družinski vasi se je v noči na soboto zadrževal tat. Njegov obisk ni bil zaman, odnesel je namreč eno od štirih jeklenk plina, ki so tam počivale brez nadzorstva. S krajo je mariborski IMP oškodoval za 14.000 din. • Prvi odmevi devalvacije soj že tu. V nedeljo, med 14. in 15-^ J uro, je nekdo stopil skozi odprt0 * 0 pritlično okno hiše Anton3 J jj Marolta v Velikem Gabru inJ?t J omare v spalnici odnesel 1.700 J 4 nemških mark. Ce bi vlomil \ £ četrtek, bi njegov plen veljal 2° j 0 odstotkov manj. J A J • Novo meščan Pavle Jude* J 0 je ostal brez nedeljskega kosila-^ J Dan poprej mu je namreč nekdo j 0 vlomil v kokošnjak in odnesel 8 J pernatih dvonožk. Poslej bo tudi* Judež moral v vrsto pred kiosk J varaždinske Koke na novomeški i tržnici. * • Dnevov srbske kuhinje < j £ novomeškem hotelu Kandija se | 0 je udeležil tudi Ljubljančan Du- J 5> šan Trebevšek. Med pokušanjenj * J srbskih kulinaričnih posebnosti j 0 je njegovo sobo obiskal zmikavt ( £ ter odnesel budilko in brivski | ^ ,mr,l Čn ca lactnilr to ni mr,oQ 1 J J mesta in Bršljinčanu Nedeljk01 a Tomnvi^n Pn nriimlfili RrvHfcČ. ® % 0 Tomoviču. Po priimkih sodeč, Je J 0 mladeniča ob zvokih njune d°'( J mače glasbe zajelo koprnenje še I 0 za domačimi običaji. Ker razbi; J £ janje kozarcev in razgrajanje n1« 0 bilo ravno v ritmu taktov, so 33 J 0 uglašenost poskrbeli miličniki-( J * 0 • Tatovi so tudi v bolnišnici- « J Prejšnji teden je iz garderobnih » 0 omaric dveh delavk zmanjkal !eP { t* kupček denarja. Ena je bila ob k j 4.300, druga pa ob 1.320 di' J 0 narjev. Zanesljivo med osumljen; t J ci ni le takih, ki so tisti čas ležali k 0 na operacijski mizi. VLOMIL V AVTO - V nedeljo je nekdo vlomil v osebni avto Ljubija^ čanke Jane Pestovnik. Odnesel f električno baterijo, za nameček r voznici spustil v prtljažnik zavori1" olje. IZ SOBE UKRADEL DENAR Zaenkrat še neznan tat je v času .med 17. in 18. oktobrom obiskal stanovanje Novomeščana Antona Novaka. Zmikavt je v sobi našel 20.000 din gotovine in denar tudi odnesel. Za storilcem poizvedujeio. PRI DELU SE JE POŠKODOVAL Prejšnji četrtek so v novomeško bolnišnico prepeljali 45-letnega Martina Novaka iz Črnuč. Možakar je bil tistega dne v Velikem Lipovcu, kjer je z buldožerjem opravljal razna dela. Ko je hotel iz stroja odmonti-rati kladivo za razbijanje kamnov, mu je to padlo na nogo in ga poškodovalo. V. 10 MED PREHITEVANJEM TRClL V petek ob 14. uri je Mustafa Džogič iz Cazina peljal osebni avto po magistralni cesti proti Zagrebu. Pri Šentjurju je pričel prehitevati neznan tovornjak, takrat pa mu je nasproti prav tako s tovornjakom pripeljal Ljubljančan Ivan Pečnik. Prišlo je do hudega čelnega trčenja, v katerem je tovornjak zaneslo v desno čez bankino na travnik. Pri nezgodi se je poškodoval voznik Džogič; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Pločevina je utrpela za 250.000 din škode. S TRAKTORJEM SE JE PREVRNIL - Do prometne nezgode je prišlo v petek tudi na kolovoznici poti pri naselju Na Tratah v bližini Novega mesta. Alojz Musar iz Veli- DOLENJSKI LIST kega Cerovca se je peljal na nerCfn\ striranem traktorju proti regiona* j cesti Novo mesto Šentjernej. je brez luči, temnilo se je že, zato J verjetno zavozil v jarek ob poti, kj se je traktor z vprežnim voZOjl, prevrnil. Musarju je stisnilo noge ° so ga odpeljali po pomoč v no> meško bolnišnico. S CESTE V JAREK Ljubo«1* Džukič iz okolice Ogulina se Je soboto zjutraj peljal z osebni avtom od Metlike proti N oven1 y mestu. Nekje pri 21. kilometru je ostrem desnem in nepregledne ovinku zapeljal čez levo polov1..0 cestišča v jarek kjer se je v5’z?^ ustavilo. Pri nezgodi se je Dž«K poškodoval in je ostal na zdravljenj v novomeški bolnišnici. Na avtom bilu je za 30.000 din škode. Št. 43 (1733) 28. oktobra 1982 Dolenjski ligaši oddali le točko | « Nadaljevanje rokometnega prvenstva prineslo poln izkupiček — V II—ZRL zmagi Inlesa in Novega mesta — V SR L Kočevke povečale naskok Minula rokometna sobota je bila za dolenjske ligaše doslej daleč najuspešnejša. V vseh konkurencah so oddali samo eno točko (Iskra na gostovanju v Ptuju), najbolj razveseljiva pa je seveda zmaga novomeških dnigoligašic, ki so tako prekinile serijo neuspešnih nastopov. Poglejmo najprej drugoligaška izida: INLES ŠOŠTANJ 28:21 pokazale igro, s katero so v prejšnjih (14:13) Ribniški rokometaši so sezonah stopile med najuspešnejše DRAGOCENI TOČKI — Novomeške rokometašice so tokrat zabeležile izredno dragoceno zmago v tekmi s Koko. Navzlic gostovanju v Šentjerneju so prikazale igro. ki je na trenutke spominjala na tisto v lanski sezoni, ko so Novomeščanke postale eden najuspešnejših rokometnih kolektivov v Sloveniji. ŠPORTNI KOMENTAR Ne le enkratna akcija Komunisti v republiki o dogajanjih in razmerah v športu — Vrsta neurejenih vprašanj Pred časom so se sestali komunisti vseh republiških telesnokulturnih organov in organizacij ter sprejeli statista o nadaljnjem delu, ki So jih-posredovali 15. seji Predsedstva CK ZKS. Le-to le takšne smernice, predvsem pa obsodbe vseh nezakonitosti v športu sprejelo in občinskim organizacijam po-° zahtevo, da komunisti nemudoma prično uresničevati dogovorjeno. Na kratko gre za nasle-■ U komunisti morajo v s‘sih za telesno kulturo, klu-ln društvih, kjer delajo, nemudoma oceniti samoupravno organiziranost, Hkrati pa opredeliti odgovornostt posameznikov za neure-sničevanje in nespoštovanje spre; e tih predpisov in usmeritev. Nadalje je potrebno urediti status vrhunskih športnikov, vprašanje vrednotenja in nagrajevanja za vrhunske dosežke, kot tudi status poklicnih športnikov in njihovega organiziranja v skladu z zakonom o združenem delu. Izrečena je bila ostra obsodba vseh nezakonitosti, podprte pa so bile tudi pobude zvezne konference SZDL in službe družbenega knjigovodstva. To pa ne sme biti le enkratna akcija. Zavzeti se je potrebno za spremembe, predvsem za poenostavitev predpisov o finančnem poslovanju osnovnih telesnokulturnih organizacij. Ne nazadnje je bilo nekaj besed namenjenih tudi kandidatom za opravljanje odgovornih nalog na športnem področju. Predlogi zanje morajo biti usklajeni v ZTKO, postopek pa voden preko SZDL po načelih kadrovske politike v Sloveni- Z e iz tega kratkega povzetka je razvidno, da se športnim aferam resno majejo tla. Da pa bi pometli z njimi, bo seveda dogovore potrebno preseliti tja, kjer se nezakonitosti in afere rojevajo. B. B. po pričakovanju vknjižili novi dve točki. V izredni rokometni predstavi, ki je navdušila blizu 700 ljubiteljev tega športa v dvorani ribniškega športnega centra, so domačini zasluženo zmagali, saj so imeli večji del igre rezultat in pobudo v svojih rokah. Svoj večer je imel tokrat domač-, veteran Mikulin, ki je bil z 12 zadetki nerešljiva uganka za gostujočega vratarja. Inles: Gelze, Lukič, D. Ilc, J. Ilc, 5, Janko 2, Troha, Karpov 3, Mikulin 12, Ambrožič 3, Fajdiga 3, Kljun. Lestvica po 7. kolu: lstraturist 12 (med tednoj je odigral zaostalo srečanje in ga tuui dobil), Inles in Split 11, Moslavina 10, itd. V naslednjem kolu bodo poskušali Ribničani svoj točkovni izkupiček popraviti na gostovanju pri Dubov-cu. NOVO MESTO KOKA 27:21 (14:7) Srečanje 7. kola so morale Novomeščanke zaradi zasedenosti svoje dvorane odigrati v Šentjerneju. V izredno pomembnem srečanju, ki naj bi pomenilo preokret v dosedanji seriji porazov novomeških igralk, so domačinke premogle toliko moči, da so osvojile dragoceni točki. Novomeščanke so vodile od prve do zadnje minute, na trenutke pa so Visok poraz kočevskih nogometašev Odigrano 8. kolo v SNL V nedeljo je bilo odigrano tudi 8. kolo v slovenskih republiških ligah. Kočevci, ki so vse doslej merili na vrh lestvice, so doživeli enega najhujših porazov, medtem ko so ela-novci zabeležili pomembno zmago na Jesenicah. Rezultati 8. kola: Jesenice-Elan 0:1 (0:1), Jadran lama Kočevje 6:1 (3:0), Vozila-Bela krajina 1:0 (0:0), itd. Po teh izidih je lestvica naslednja: 1. Vozila 13 točk, ... 5. Kočevje in Elan 10,10. Bela krajina 5. V naslednjem kolu se srečajo: Kočevje Piran, Bela krajina-Jadran Lama. Elan -Usnjar, itd. V vzhodni skupini so Brežičani v nedeljo izgubili v Kidričevem z Aluminijem z 1:3 in so po osmih odigranih kolih na 6. mestu s 7 točkami. V naslednjem kolu igrajo Brežičani s Steklarjem. v RIKU BRCAJO rali n™ ?em so organizi- dn ™ k? V malem n°gometu, te ReU?alt bS, 0 °digraS0Že L ko,°- e?ultati. Strojna - Rezkalci 0 : 0, SKK 8 • alC0Dmag 2 : 8- S 125 RK 2 m ’ Raroj’ - GT ><> 0:1, oprema Moataza 1 1=5, Komunalna Potoki Prototipna 10 : 0, Loški 5°*°*,, Nas obveščevalec 2:1, jemalka Montaža II 0 : 4. M.G.-č. ZMAGA INLESA, PreH ?°RAZ ITASA finalna. .evi 5:0 8'le odigrane četrt-metni ^nje za jugoslovanski roko-Rotn.J10^. na območju Slovenije, borhi asi .Inlesa so po ogorčeni Aidnv-^gna*‘ drugoligaša Lipo iz 14nn me z 28 : 26 (25 : 25 14 : šele „„SI naziv polfinalista zagotovili s° im^lJ>°valj-5ki,h- Veliko s,n°le Pa klonile Kocevke, ki so v tini.šu Predrta pre? drugoligašinjami iz n-eddvora s 30 : 31(17 : 12). M. G. č. Kros potrdil pričakovanja 281 tekačev na jesenskem občinskem krogu v Novem mestu - Med pionirji Topličani, med mladinci gimnazija V Novem mestu je bil pred dnevi ob organizaciji Zveze telesnokulturnih organizacij jesenski občinski kros osnovnih in srednjih šol, na katerem je nastopilo kar 281 tekačev, od tega 119 deklet. Po pričakovanju so največ zmag pobrali dijaki novomeške gimnazije ter predstavniki OŠ iz Dolenjskih Toplic. Poglejmo rezultate: Mlajše pionirke, letnik 1970: Jožica Lenčič (OS Šentjernej), Maja Avguštin (OS Baza 20), Helena Rajk (OS Brusnice); mlajši pionirji, letnik 1970: Tomaž Božič (OS Grm), Na startu kar 180 tekačev Jože Gorjup iz Kostanjevice pripravilo tradicionalni ulični tek Prehodni pokal domačinom ., počastitev krajevnega praz-j/ a sta ŠŠD Jože Gorjup iz tej iev*ce na Krki in Zveza Kršk"°^ldturnih organizacij dir Popravila že drugi tra-, °R.alni tek po ulicah ,,do-‘^Jsklh Benetk nja, Jaye so presegle vsa pričakovanj Jr nastopilo preko 180 teka-sti k »sc pomerili v kar osemnaj-l0va|CC ova 1nih kategorijah. Sode- Nov< 'ega vrste iz Krškega, Brežic, mesta in grosupeljskega dobilo Vid Š.SD^r Prehodni pokal je Gorjanci iz Kostanjevice. kezujtati: mesto Pionirke 1. 1971 1. $Ek Marjana derstven- 1. 197, Senovo; mlajši pionirji No,,' ' mesto VID BORSE '970 mesto; mlajše pionirke . 1. Ca 'jmesto MIHELA PEN-miaiti Kostanjevica na Krki; 1 Pmnirji 1.1970 1. mesto ROMAN KOZOLE OŠ Senovo; mlajše pionirke 1. 1969 1. mesto EDIJA POVHE O.Š Krško; mlajši pionirji I. 1969 I. mesto JANEZ ŠTRUKELJ OS Dobrepolje; starejše pionirke 1. 1968 _ 1. mesto VLADKA LO- PATIC AK Brežice: starejši pionirji _ I. 1968 I. mest r I ONI ŽULIČ OS Kostanjevici sta Krki; starejše pionirke I. 1967 1. mesto SUZANA VOLČANJŠEK AK Brežice; starejši pionirji 1 1967 I. mesto ROBERJ KOCH AK Brežice: mlajše mladinke I. 1965/66 1. mesto LIDIJA CERNOSA OO ZSM Kostanjevica na Krki; mlajši mladinci). 1965/66 1. mesto JANEZ IM PERL AK Brežice; starejše mladinke 1. 1963/64 I. mesto ZVONKA 1MPERI. AK Brežice; člani 1. mesto POLDE BUČAR Šentjernej; veterani A 1. mesto POLDE ROVAN AK Brežice: veterani B I. mesto JOŽE SUNE Novo mesto. rokometne kolektive v Sloveniji. Novo mesto: Udovič, Sitar 2, Murn. Blažič 3, lličin, Jakše 5, Kramar 2, Godler 4, Mrhar, Mršnik 11, Mikec, Jauševec. Vodijo še naprej igralke Dl Tro-kuta, Novomeščanke pa s petimi točkami delijo predzadnje mesto s Preddvorom, Lokomotivo in Koko. Možnost, da se odlepijo z repa lestvice, imajo Dolenjke že v naslednjem kolu, ko jim prihaja v goste moštvo Zadra. KOČEVKE VEČAJO NASKOK V SRL so rokometašice kočevskega itasa dosegle pričakovano zmago proti Smartnemu kar s 36:20 (16:10), medtem ko so Sentjernej-čanke, ki prav tako merijo na vrh lestvice, osvojile dragoceno točko v derbiju kola v Ptuju (Iskra Drava 19:19). Kočevke z zadnjimi igrami potrjujejo, da so letos zanesljivo najboljša republiška vrsta, ki ji ob takih nastopih mesto v drugoligaški konkurenci ne more uiti. Še verjetno najresnejšega nasprotnika utegnejo imeti v igralkah šentjernejske Iskre, ki so v Ptuju pokazale, da so v dobri formi. Lestvica po 8. kolu je takšna: ltas Kočevje 14 točk, Burja 12, Drava, Iskra in Fužinar 11 itd. V naslednjem kolu je na sporedu derbi obeh dolenjskih ekip, poleg tega pa se obeta zanimivo srečanje še med Burjo in Fužinarjem. Zanesljivo bomo v nedeljo dobiti odgovor na vse dosedanje morebitne nejasnosti. TUDI SEVN1ČANI PRI VRHU Tudi v moški republiški konkurenci sta dolenjski moštvi med tistimi, ki krojijo vrh lestvice. Sevničani so tokrat doma brez težav premagali Prule s 35:28 (17:14), Krčani pa so presenetljivo lahko ugnali Minervo s 27:19 (15:8). Po osmih kolih so Sevničani s samo točko zaostanka za vodilnima Rudarjem in Izolo tretji, Krčani pa z 10 točkami četrti. Takšnega razpleta po odigranih osmih kolih verjetno niso pričakovali niti največji optimisti. Sevničani in Krčani so sedaj med resnimi kandidati celo za naslov jesenskih prvakov. V naslednjem kolu potujejo Sevničani k Minervi, Krčani pa v Veliko Nedeljo. Vsaka točka s teh gostovanj bi jih še bolj približala vrhu. GOLOVEC - KOČEVJE 1:3(9,-14,-12,-7) Kočevke, ki niso odigrale prvega srečanja v letošnjem republiškem odbojkarskem prvenstvu, so tokrat v 2. kolu gostovale v Celju. Po ogorčeni borbi so premagale moštvo Golovca s 3:1 in tako napovedale boj za vrh lestvice. NA KROSU TEKLO STO RIBNIČANOV Pred dnevi je TVD Partizan iz Sodražice pripravil jesenski občinski kros, na katerem je nastopilo preko 100 tekmovalcev, med njimi tudi pripadniki ribniške garnizije. Priznanja najboljšim je podelil predsednik Partizana Ivan Petrič. Rezultati: pionirke, letnik 1971: Jrdan; pionirji: Lavrič; letnik 1970, dekleta: Lovšin; fantje: Adamič; letnik 1969, dekleta: Lesar: fantje: Lovšin; letnik 1968, dekleta: Zavodnik; fantje: Kasalovič; mladinci: Drobnič; vojaki: Džilas, ekipno: VP 1298/20. M G. č. Namesto na vrh k dnu V tretjem kolu II. ZOL že drugi poraz odbojkarjev Pionirja — Napovedi o naslovu le še sanje? Le kdo bi pričakoval, da bodo novomeški odbojkarji po tretjem odigranem kolu v II. zvezni odbojkarski ligi - zahod pri repu prvenstvene razpredelnice z vsega dvema točkama. Po porazu s Karlovcem in uspehu proti Šempetru so Novomešča-ni izgubili z nasprotnikom, ki Roman Rudman (OS Brusnice), Peter Rozman (OŠ Mirna peč); malj-še pionirke, letnik 1969: Marinka Bedek (OŠ Brusnice), Anita Hrovat, Marjeta Turk (obe OŠ Dolenjske Toplice); mlajši pionirji, letnik 1969: Gregor Koprivnik (OŠ Šmihel), Sebastijan Potočar (OŠ Dolenjske Toplice), Bogdan Ravbar (OS Šmihel); starejše pionirke, letnik 1968: Mojca Gazvoda (OŠ Brusnice), Branka Medvešek (OŠ Šmarje-ta), Danica Povše (OŠ Dolenjske Toplice); starejši pionirji, letnik 1968: Boštjan Herič (OŠ Katja Rupena), Slavko Zupančič (OŠ Grm), Metod Avsenik (OŠ Dolenjske toplice); starejše pionirke, letnik 1967: Mojca Ambrožič (SŠTU), Ksenija Radminič, Vera Pečjak (gimnazija); starejši pionirji; letnik 1967: Bojan Bcskorvajni (SŠG), Boštjan Savšek (gimnazija), Jože Mikec (SŠJ'U); mladinke, letnik 1966: Milica Gorenc (SŠTU), Tanja Hrovatič (gimnazija), Miljana Molan (DESŠ); mladinci, letnik 1966: Miro Kočevar, Gorazd Gabrijel (o ha SŠTU). Andrej Zaman (gimnazija); starejše mladinke: Greta Hren, Borja Eržen (obe gimnazija), Ida Pcršclja (kmetijska šola); starejši mladinci: Robert Šikonja (SŠTU). Pejo Simu-novič (SŠG), Boštjan Eržen (gimna zija). V tekmi članov je zmagal Škedelj iz AK Novo mesto, pri veteranih pa Štine iz No^oteksa. V ekipnem seštevku je v obeh pionirskih konkurencah naslov pripadel OŠ Baza 20 iz Dolenjskih Toplic, v mladinski konkurenci pa so prepričljivo zmagali novomeški gimnazijci. KRMELJ: ŽILAVI VETERANI Ob 30-letnici krmeljske Svobode in tamkajšnjem krajevnem prazniku je bil v soboto zanimiv rokometni turnir vseh generacij. Svoje mo č i je namreč merilo kar pet domačih selekcij. Na priložnostni pro- slavi so podelili spominske zastavice in medalje. PO TREH KOLIH NA DNU - Moštvo Salonita, ki ga vidimo na posnetku v lanskem boju za točke s Pionitjem, je po treh kolih vodilno moštvo II. zvezne lige. Lani so pioniijevci s Salonitom zabeležili dve sorazmerno lahki zmagi... . so ga v prijateljskih dvobojih že nekajkrat premagali. NOVI ZAGREB PIONIR 3:1 (6, 6, -14, 12) Tudi v srečanju z Novim Zagrebom so Novomeščani potrdili slabo formo iz prejšnih kol. Ekipa, ki je lani zasluženo merila na prvoligaško druščino, v letošnji drugoligaški sezoni ne prikaže iger, ki bi ji po igralski kakovosti sodile. Odsotnost Primca zagotovo ne more biti opravičilo formi, kije pionirjev-ce tako oddaljila od kandidata za naslov prvaka. V soboto so pionir-jevci le v tretjem setu pokazali pravo podobo, ko so po vodstvu domačinov z 12:7 preobrnili rezultat in izid preokrenili v svoj prid. Pionir: Vernig, Žnidaršič, Prah, Pečar, Škrbe. Černač, Brulec, Kolarič, Babnik. Graberski. Ta, povsem nepričakovan poraz Novomeščanov, je vrsto Pionirja potisnil k dnu prvenstvene razpredelnice, saj imajo fantje trenerja Jankoviča vsega 2 točki, kar je daleč manj od pričakovanega izkupička po treh kolih. Po 3. kolu vodi moštvo Salonita, ki so ga Novomeščani v prejšnji sezoni zlahka premagovali, s 6 točkami, medtem ko so pionirjevoi osmi z vsega eno zmago. V ilustracijo povejmo, da je ekipa Šempetra, ki je prejšnji teden gladko klonila v Novem mestu, tokrat ugnala moštvo Karlovca, ki je bilo v prvem kolu boljše od Novomeščanov s kar 3:0. BREZOVICA - MOKRONOG 3:2 (12, 8, -7, 12, 1) — V drugem kolu republiške odbojkarske lige so Mokronožani po izgubi dveh točk na Bledu tokrat ponovno ostali praznih rok. V Brezovici so po ogorčeni borbi v zadnjih setih izgubili in so tako brez osvojene točke na predzadnjem mestu. Mokronog: Žlajpah, Mezgec, Florjančič, Osornik, Pejovič, Hrovat, Koračin. V naslednjem kolu igrajo Mokronožani prvo srečanje pred domačimi gledalci z Zelezarjem. Poslej na tekmovanja kar v čolnih? Miran Jamnik o navadah in delu ŠD Razlag s Čateža Športna društva po krajevnih skupnostih so povsem vsakdanja stvar. Konec koncev so to večidel edina mesta, kjer mladi lahko puste nekaj svojega prostega časa. Pa vendar se zdi. da catcški primer ni povsem vsakdanji. Zakaj, bo razvidno iz besed Mirana Jamnika, člana tamkajšnjega športnega društva Razlag. „V svojih vrstah iinamo danes 108 mladih, ki se poskušajo v štirih sekcijah. Ježko je reči, v kateri zvrsti smo dosegli največ, toda zdi se, da je kajak-kanu sekcija vendarle nekaj pred nogometom, smučanjem in namiznim tenisom.” Res neverjetno, koliko so mladi Catežani dosegli v teh nekaj letih pri popularizaciji omenjenih športnih zvrsti v svojem kraju. Omenimo naj le, da so sami uredili smučarske terene, da imajo tudi vlečnico, kar vse dobi še večjo vrednost,ob spoznanju o dragocenosti sleherne kapljice avtomobilskega goriva. Letos so sc svetu pokazali tudi žogobrcarji. S svojim sodelovanjem v nogometnem tekmovanju za |iokal maršala l ita so pristavili lonček k tej najbolj mno- žični vsakoletni športni prireditvi. To, da so izpadli že po prvem kolu, pa sploh ni pomembno, da o dosežkih kajakašev in kanuistov ne govorimo. Najbolje jih bo predstavil Miran Jamnik. Dodajmo le, da gre za popolne amaterje, ki jim ni žal vloženih sredstev in časa. „Naša kajak-kanu sekcija je edina v brežiški občini, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da imamo zaradi tega privilegije pri delitvi denarja, čeprav bi si naši tekmovalci morda to zaslužili. S številnimi nastopi na zveznih in mednarodnih tekmah so dokazali, da počasi vstopajo v jugoslovanski vrh. 39. članov te sekcije je, denimo, svojo vrednost potrdilo na nedavnem mednarodnem memorialu Rade Končarja, ko so ekipno zasedli 9. mesto pa tudi posamezniki so se znašli v ospredju tistih, ki so uspešno premagali tokove Save. Treba je reči, da te rezultate dosegamo v ne najbolj idealnih razmerah za vadbo. Upajmo, da bo odslej še bolje, saj smo letos dobili v upravljanje staro kopališko zgradbo, ki jo bomo s prostovoljnim delom preuredili za lastne potrebe in tam imeli tudi skladišče čolnov." Bencinska kriza pa je hudo udarila tudi nje. Prevozi čolnov na številna tekmovanja širom po državi zahtevajo več avtomobilskega goriva, kot ga dajejo boni, in kaj lahko se zgodi, da bo potrebno tudi na tekme kar v čolnih. Še dobro, da so tudi Catežani organizatorji enega tekmovanja, kar v. najslabšcin primeru pomeni, da bodo vsaj enkrat v družbi z najboljšimi jugoslovanskimi kajaka.ši in kanuisti. ..Vsakoletni veslaški maraton, ki ga pripravljamo med Kostanjevico in Čatežem, je našel mesto tudi v zveznem koledarju tekmovanj. Nič čudnega, saj je letos maja sodelovalo na njem preko 70 tekmovalcev kar iz 11 jugoslovanskih klubov." Sklenimo zapis o čateškem športnem društvu še s podatkom, da imajo športniki tudi svojo pisarno, ki je članom na voljo enkrat na teden za urejevanje najrazličnejših vprašanj o tekmovanjih, treningih itd. In prav zaradi takšne organiziranosti in skrbi za svoje člane čateški primer ni povsem vsakdanji. B. BUDJA Miran Jamnik: „Imamo 108 mladih v štirih različnih sekcijah." DOLENJSKI UST 11 foto slišal: Milan Markelj SPUSTITE 2E TISTI ŠKRIPEC! KAJ MISLITE,DA BOM SAM DVIGNIL'TOLE? ! 5 K. Za tune se odštevanje začenja c DOLENJSKI LIST pred 2B leti ) Bodo res zemljo vzeli? Širile so se govorice — Delitev osebnih dohodkov je bila divja — Utrip življenja in razvoja — Sodoben gigant V SELIH—ŠUMBERKU so se pred nedavnim pojavile govorice, da bo z novo ustavo kmetom zemlja odvzeta. Vse kaže, da so tamkajšnji gospodarji govoricam nasedli. Ne moremo mimo tega kar tako, saj jih malo prej navedeno dejstvo kaže v dokaj čudni, da ne bomo rekli celo v malo smešni luči. Socialistična zveza je sklicala prebivalce k razpravi prav v želji, da bi se o novi ustavi pogovarjali, da bi vprašali, kar komu ni jasno, da bi dali tudi svoje predloge in podobno. Ljudje pa so nasedli nekomu, ki je natresel nekaj čisto neodgovorno in morda tudi z zlobnim namenom mednje. DELITEV OSEBNIH dohodkov in čistega dohodka, ki se je do letos marsikje razvijala precej divje, smo zajezili in vpeljali v strugo ekonomičnosti. Tu in tam je prišlo do buije, vendar ni nikjer škodovala, ampak kvečjemu koristila. Danes je vsakomur popolnoma razumljivo, da laliko dobi samo toliko, kolikor je ustvaril, čeprav je bila ta ,,abeceda" spočetka marsikje precej trda. UTRIP NOVEGA življenja in razvoja je v vsakem udarcu stroja v naših tovarnah, v vsaki brazdi in v delu, ki ga na kmetijskih površinah opravijo sodobni stroji. Ta utrip je čutiti tudi v izpremenjenem odnosu do zdravstva in do šolstva. Prav v zadnjem razdobju so se pričele proizvodnja in družbene službe medsebojno prepletati bolj kot doslej. Začeli smo dojemati veliko resnico, da proizvodnja ni mogoča brez šolstva in zdravstva, in hkrati enako resnico, da zdravstvo in šolstvo ne moreta živeti brez podpore proizvodnje. OB SAVI RASTE na Vidmu sodoben gigant papirne industrije. Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj. Vsako leto bo potrebovala deset tisoč kubičnih metrov lesa. Oskrba tega obrata je problematična že sedaj, ko deluje samo en papirni stroj, kaj bo šele takrat, ko bo stekel še drugi. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. oktobra 1962) SVETU OKOLI (Te dni) zborujejo lastniki velikih petrolejskih čistilnic v Budimpešti. Namen zborovanja je dvojen: pokupiti hočejo vse male čistilnice in izvire petroleja, potem pa nastaviti petroleju enotno ceno, in sicer precej višjo od sedanje. Na ta način dobe v roke takorekoč monopol čez petrolej, a na stotine delavcev zgubi kruh. Nobena industrija ni dandanes v Avstriji tako v rokah par neizmernih bogatašev, kakor petrolejska. To so pravcati kralji brez konkurence. Kako raste tem ljudem bogastvo kar črez noč, pokazal je grof Potočki, ki je v eni noči lahkomiselno zaigral celi milijon kron. Koliko znoja delavcev je bilo za to potreba! (Mestno) občinstvo se opominja v zadnjič, da oni, kateri so dolžni najmarinski novčič, globe in pasji davek kakor tudi obresti raznih mestnih zakladov, da isti gotovo v teku 8 dni pri mestni blagajni vplačajo, sicer se bodejo ti zneski s politično eksekucijo izterjali. Iz zdravstvenih in policijskih ozirov se enkrat za vselej prepove perilo sušiti, smeti, gnoj, drva, (Ruski car) je vsprejel odposlanstvo delavcev v baltiški ladjedelnici. Prinesli so mu po lepi slovanski šegi kruha in soli. Car je imenoval delavce brate in jih svaril pred zapeljivci, ki hočejo obstoječi družabni red prevrniti v škodo delavskim slojem, a ki so tudi sovražniki vsake višje oblasti. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1902) Velike morske ribe, ki se selijo po prostranstvih svetovnih morij, so na robu obstoja Rešitev v umetnem gojenju teh velikank — Jadranski rekord KAR SE JANEZEK... Zaskrbljujoči so podatki iz naj--novejše študije, ki jo je objavila svetovna zdravstvena organizacija WHO. Z raziskavo kadilskih navad po svetu so ugotovili, da je med najstniki vse več strastnih kadilcev. In kar je še najbolj presenetljivo, dekleta prav nič ne zaostajajo za sovrstniki, v nekaterih deželah pa je med mladoletnimi kadilci celo večji odstotek deklet kot fantov. RIBJI HOTEL — Pasjim in mačjim hotelom se je nedolgo tega pridružil še prvi ribji hotel na svetu. Odprli so ga v ameriški zvezni državni Connecticut. Lastnik sprejema za goste ribice vseh vrst, oskrba pa je različno ' draga, glede na velikost akvarija. Ni znano, ali osebje nosi plavuti in maske, skoraj gotovo pa so luskinasti gostje deležni večje pozornosti kot domači turisti na Jadranu. TRETJI SPOL — Za biologe je razvrstitev ljudi po spolu, kot jo poznajo matičarji občine Honnefer, silno skrivnostna. Takšno je poročilo o rojstvih v tej občini: „V preteklem koledarskem letu se je v naši občini rodilo 161 otrok, med njimi 82 otrok moškega spola, 79 otrok ženskega spola in 4 nezakonski otroci.” NEVARNA BLAGAJNA -Blagajničarke veleblagovnice v Marsleu nočejo delati na blagajni št. 4, Razlog je nenavaden; vse blagajničarke, ki so delale na tem mestu, so kmalu po zasedbi delovnega mesta zanosile. Poslovodja John Whitehead pravi, da je zamenjal stol, a da blagajničarke vseeno nočejo delati na tej blagajni. Jasno, ženske že vedo, da prejšnje blagajničarke niso zanosile zaradi stola, kot meni dobrodušni poslovodja. ŽALITEV JE ŽALITEV -Italijanki Antonietti Manzo iz Trapanija se je zelo zelo mudilo, da je pozabila na vsakršno obzirnost, ko se je pred njenim fičkom (da, tudi tam še vozijo ti avtomobilski fosili!) počasi sprehajal vaški bik. Nad živaljo je zavpila neko grdo kletev, kar je bilo biku očitno preveč. Divje se je znesel nad avtomobilom. Fičo je šel v odpad, voznica pa v bolnišnico. Stotisočletja se je velika tuna mirno pasla po oceanskih in morskih pašnikih. Razvoj jo je oblikoval v izvrstnega plavalca, ki se lahko požene z 90 kilometri na uro skozi morske gmote, kar ji omogoča silno mišičevje — kar tri četrtine telesne teže odpade na mišice, se pravi meso. Ni je ribe, ki bi lahko ušla tej živi podmornici, hitrost pa jo rešuje tudi pred edinima naravnima sovražnikoma, ki prežita nanjo, pred morskim psom makom in kitom ubijalcem. Če bi ostalo le pri tem, potem za velike jate tun, ki kot neutrudni morski potopotniki popotujejo po morskih prostranstvih Sredozemlja in Atlantika, ne bi bilo nevarnosti. Toda pojavil se je nov lovec, mnogo bolj učinkovit, neizprosen in požrešen, kot sta mako in kit ubijalec — človek. Zgodovina pravi, da so ljudje lovili tuno že tri tisočletja pred našim štetjem. O tem priča sama beseda, ki je feničanskega izvora. Iz feničanske besede than oziroma thon, ki pomeni veliko ribo, je izšla grška in preko nje vse ostale, saj večina evropskih narodov ribo imenuje tun, tuna. Toda tiste davne čase in še dolga tisočletja potem so ljudje lovili tune ob obalah in morskih ožinah, kjer so jim nastavljali mreže in pasti. Takšen ulov ni ogrožal obstoja teh rib. V začetku tega stoletja so se pojavile prve tunolovke, ladje, ki niso vezane na ulov tunovih jat ob obali, marveč so šle lahko za njinii na odprto morje, kjer tečejo selitvene poti te ribje romarice. Na Jadranu, kjer so naši ljudje in italijanski ribiči lovili tune Bogastvo jim raste črez noč Petrolej se bo podražil — Iz zdravstvenih in policijskih ozirov je prepovedano obešati perilo na javnih mestih — Delavci so bratje ruskega carja ■ pomije ter vzove na javnih prostorih puščati,... ■ se bodo prestopki strogo kaznovali. Prosi se pa ■ tudi, da slavno mestno občinstvo javni straži na roko gre ter se vse take nedostatke naznani. ■ (10 kron nagrade!) V noči od 28. ■ do 29. septembra je nekdo v mojem ograjenem vrtu oropal z večih dreves najlepša jabolka in več dreves poškodoval ter eno drevo popolnoma uničil. Kdor ve in mi tatu naznani, dobi " nagrade 10 kron. Antim Mueler, krčmar in posestnik v Rudolfovem. Korak naprej Kdaj avtomobili na vodikov motor? — Odkritje Zamisel je preprosta in zato že dolgo izziva znanstvenike, da bi jo uresničili, vendar pa ostaja slej ko prej samo na papirju. Gre za pridobivanje vodika kot pogonskega goriva iz vode s pomočjo sončne energije. Takšno gorivo bi bilo ekološko neoporečno, saj pri njegovem izgorevanju ne nastajajo škodljivi plini ali druge spojine, ampak voda. Nedvomno pa je zelo pomembno tudi to, da so zaloge vodika praktično neizčrpne, kar nikakor ne velja za sedaj najbolj uporabljana, a žal neobnovljiva vira: nafto in premog. Pred dvema tednoma je svet obletela novica, da je znanstvenikom uspelo odkriti postopek pridobivanja vodika iz vode, ki bi bil komercialno uporaben. Odkritje so objavili raziskovalci univerze Texas A & M. Postopek je sicer že dolgo znan in ve zanj vsak šolar-ček, saj gre za elektrolizo, pri kateri se iz molekule vode ločita molekuli kisika in vodika, vendar pa šolski poskus poteka pri takšnem trošenju energije, da bi bil vodik, tako pridobljen, nekajkrat predrag za ponovno energetsko uporabo. Strokovnjaki so postopek zasnovali tako, da izkoriščajo sončno energijo, za katodo pa so izbrali silicijev kristal, prevlečen s tanko plastjo platine. V laboratorijskih razmerah so tako dosegli 12-do 13-odstotno energetsko učinkovitost, kar je veliko več, kot je bilo doslej mogoče. Takšen odstotek energetskega izkoristka bi bil že uporaben v serijski proizvodnji, denimo avtomobilskih motorjev na vodik. Ali smo stopili v dobo vodika, bomo videli čez nekaj let. na tisočletja preskušen način z mrežami ob obali, se je prva tunolovka pojavila leta 1929. V nekaj naslednjih letih je pet takšnih ribiških ladij doseglo rekordni ulov - 383 ton. Vendar je bil to šele začetek velikih ulovov v Sredozemlju. Največji ulov so imeli leta 1949, ko so ujeli v Sredozemskem morju in na Atlantiku 43.500 velikih tun. Potem pa je ulov hitro upadal. V začetku stoletja so imeli italijanski ribiči sto tunolovk, leta 1950 samo še 30 in lani sta samo še dve tunolovki pobirali ostanke tun po^Sredozemlju. Ulovili sta vsega 500 velikih tun. To je vpijoče znamenje, da je človek pregloboko posegel v naravni red stvari. Tuna izginja iz svetovnih morij, ulov se zmanjšuje, apetit po okusnem mesu pa prav nič. Razlika je le ta, da zdaj dobijo ribiči za eno ulovljeno tuno tudi desetkrat več, kot so dobili pred desetletji. Za ulovljeno tuno — riba lahko doseže 4 metre dolžine in 700 kilogramov teže — dobi ribič od 1.000 do 2.000 dolarjev. Kapitalni primerki pa so tako brez cene, saj gre za lovske trofeje. Omenimo, da so največ-jo tuno v Jadranu ulovili že leta 1885 ribiči iz Bakarca. Namerili so ji 336 kilogramov. V svetovnem merilu je dolgo imel v rokah svetovni rekord znani pisec romanov Zane Grey, ki je ob obali Nove Škotske ujel leta 1924 tuno, težko 355 kilogramov. Šele leta 1979 se je ribičem posrečil ulov 679 kilogramov težke tune. Riba je bila stara 32 let. Znano pa je, da tuna lahko živi tudi do 40 let, zato biologi domnevajo, da plavajo po morjih tune, ki so težke preko tone. Vsekakor ribe in pol. Zaradi ulova se je življenjska doba tune močno skrčila. Ribiči le poredko naletijo na starejše primerke rib, saj že prej končajo življenjsko pot v ribiških mrežah. Nič čudnega ni torej, če so se japonski ribiči domislili, da bi tune gojili podobno, kot gojijo živino nomadi. V mrežo zajemejo jato mladih tun, potem pa jih spremljajo na njihovih poteh, dokler se ne odebelijo. Poskus so opravili že pred več leti, nakar se je izkazalo, da je mogoče tune gojiti tudi v nepremičnih zajetih. Tako so Japonci, ki slovijo kot največji porabniki tuninega mesa, vzgojili 530 velikih tun v 23 gojiščih. Z mrazom nad bolečino Ohlajevanje živcev po operacijah — Okrevanje Bolnikom, ki okrevajo po težjih operativnih posegih, ne bo več treba dajati tabletk in injekcij zoper bolečine, zamenjala jih bo tako imenovana krionalgezija. Pod tem nazivom se skriva nova tehnika preprečevanja bolečin z zamrzovanjem živcev. Novi postopek sta preskusila londonska kirurga Omar Maiwand in Arthur Makey že na 350 pacientih, ki so prestali zahtevne operacije na prsnem košu. Prav po tovrstnih operativnih posegih bolniki čutijo med okrevanjem precejšnje bolečine, ki so posledice stalnega premikanja prsi med dihanjem. Zaradi tega se rane počasneje celijo. Kirurga sta pacientom za 30 sekund zamrznila živce na operiranem predelu. Tako podhlajeni živci so bolnikom prinesli mir za tri do štiri mesece. Bolniki so lahko brez bolečin dihali, kar je imelo ugodne posledice na celotno pooperativno zdravljenje. Krioanalgezijo so doslej uporabljali le pri odpravljanju bolečin pri artritisu in nekaterih vrstah raka. Toda tudi tak način ne pomeni trajnejše rešitve. Lani so japonski gojitelji tun zaman lovili mlade ribe. Ujeli sojih vsega 116. To je bilo premalo za gojišča, pa še veliko premalo za potrebe trga. Od uživanja tunine ne more Japoncev odvrniti niti znanstvena ugotovitev, da se v tunah zaradi dolgega življenja nabere razmeroma več strupenih snovi kot v drugih ribah. Na ameriškem tržišču ne dovoljujejo prodaje starejših tun, ker je v njihovem mesu preveč živega srebra, na Japonskem pa gredo odlično v prodajo tudi takšne ..zastrupljene” ribe. Bolje kaže z ostalimi vrstami tune, kot je rumenorepa, bela in tropska tuna. Lov nanje m bil tako neusmiljen, vendar seje kljub temu njihovo število občutno skrčilo. Še največ upanja, da ta čudovita riba ne bo izginila iz svetovnih morij, dajejo poskusi na univerzi Kinki na Japonskem-Tu že nekaj let poskušajo umetno oplojevati tunine ikre i*1 nato gojiti tune v morskih oborah. Smrtnost mladih ribic je zaenkrat še zelo velika, saj takšna popotnica, kot je tuna, le stežka preživi v zaprtem pr°' štoru, vendar uspehi niso zanemarljivi. Letos je prva tuna pre' živela peto leto ujetništva, ne da bi poginila. Morda bom° nekoč lahko zapisali, da poznamo divje in domače velike tune-Predvsem tunam v korist. m it«! Poseben helikopter polaga pod; morsko prisluškovalo, da bi odkril skrivnostno plovilo v morju pred Muskom. Vojaška Nessy Elektronska ali prava pod' mornica v Baltiku? Ta trenutek ni mogoče n/ gotovega reči o tem, kaj se f skrivalo ali se še skriva v motnih vodah Baltika pred najstro^ čuvanim švedskim pomorskih vojaškim oporiščem na otoku Musku, saj švedskim pom°r' skim silam ni uspelo zbezati1,3 dan skrivnostnega tujega pl°' vila, ki so ga lovili več kot dv* tedna s skoraj vsemi protipod' morniškimi silami, kar jih in)3 kraljevska mornarica. Eno pa J® le prišlo na dan; ko so voja^r strokovnjaki preudarjali, kaJ ogroža nedotakljivost švedskih voda, se je iz njihovih besed razkrilo, kaj vse je novega v vojaški podmorniški tehniki. Velesili poznata danes sodob' ne elektronske male podmorn'" ce, ki jih upravljajo od daleč-/-njimi vohunijo po tujih vodah, uporabljajo pa jih tudi vabo, ki naj spelje nasprotnik na napačno sled. Male, metrske podmornice dajejo sebe takšne glasove, kot da gr za resnično podmornico. Spu ščajo tudi mehurčke in nafh1® madeže. Če je treba, pa s skrijejo na dno. Nekaj takega j morda plavalo v bližini švedske ga oporišča. . , Možno pa je, da se je v bližji Muska zadrževala najnovep podmornica s titanovim tf0 pom. Tovrstne podmornic lahko brez škode prestanejo 5 lovito obmetavanje s podm0 skimi minami. Švedska mornar ca je vrgla nekaj tako moč0 min, da je moije kipelo in se_J tresla obala, vendar ni bilo m najmanjšega znamenja, da mine poškodovale skrivnost plovilo. KOPNO SREDI MORJA SINJSW .IGRA- VRBA (ORANJE PTICA žleza|2?nra{ SLAD- »BPnBiBa ŠABAC IZRAEL LUKA VIJAK IzvrzAi POLE NCVKA Janez Trdina V Črtice in povesti iz n ^jektronski „očka” je za tre-Jjnio otrok bolj priljubljen kot bsti^pravi, ki zares živi. (Foto: Sv°jega prostega časa, odrasli in troci gledajo televizijo poprečno kar šest ur na dan. eveda ima ta navada, ko prese-meje običajnega, posledice človeka. Kaj si lahko misli-‘° o najstniku, ki do svojega j- leta starosti vidi na televiziji I-000 umorov in prežveči v,. 000 televizijskih reklam? ! mogoče, da tovrstna „televi-jska hrana” ne bi vplivala nanj. r Presenetljiva je ugotovitev aziskovalne študije, ki so jo Pravili na michiganski univer-^ • Otrokom do petega leta sta--°sti so zastavili vprašanje, ko- . Ideologija je tema brez resnice. M. JENNIE Umetnina je luč, ki sije v m° lažnih r#»cnir' DVANAJST USTNOSTI resnic. M. JENNIF, Ljudje pa so že tako ustvarjeni; kolikor bolj trapasta in debela je kaka laž, da ji toliko rajši verjamejo, sosebno če je prerokovanjska. Človeka mika izvedeti, kaj bo zanaprej. V tej poželjivosti je lahkoveren kakor otroci. Ali kaj pomaga cediti sline? Ključ, ki nam zapira prihodnje zgodbe, ima Bog v žepu. Težko bo stalo, izmakniti mu ga." Krčmar se ob teh besedah zadovoljno nasmeje in pivci za njim. Eden pravi: ,,Naj bo, kakor že hoče. Meni je vse enako. Mar mi je za to Šembiljo! Kmet vpraša, kakšna bo letina; vse drugo mu služi le za kratek čas, za pomenek, da ne zadremljemo za mizo.” Pogovor se zdaj obrne na vreme, kako stoje žita, sadeži, trta. Pričakovati se more prav obilna žetev in trgatev. To naredi, da se društvo kmalu udobrovolji. Mesto posameznih meric se začno klicati skupni bokali; vnamejo se šale, smejanje in petje. Mene je zanimal edini Berus. Njegove besede so kaj tehtale, razodevale so izvedenega in preskušenega sivolasca, ki pa ni še izgubil vse ognjenosti in svežosti mladih let. Na Dolenjskem sem se nameril na več takih starcev. To veselost so pripisovali znanci in sami dobremu vinu, ki sl ga privoščijo vsak dan kak poliček. Krčmar je prosil Berusa: ,,Oče, ali nam ne bi hoteli moliti dvanajst lastnosti? Meni ste jih že razlagali. Ti možje pa jih morda še niso slišali. Morda se bodo zdele še temu gospodu prijetne. Če kmeta kaj zaničuje, bo v?aj videl, da naše babnice niso taki beti, kakor si jih gospoda mislijo. Bomo vas radi poslušali, vi pa nam boste tudi lahko pripovedovali prav z voljo, ker bo prilika, pohvaliti Katrico, ki jo imate tako radi." Starec, zgovoren od let in vina, se ni mogel dolgo braniti. Omečen dvigne s ponosom svojo kupico in veli gostom: „Preden začnem, morate trčiti z mano na zdavje moje preljube ženice, moje zlate Katrice. Bog jo poživi še dolgo dolgo, sto let, Matuzeljnova letal Naše zdravice je bogme vredna že zaradi svojih dvanajst lastnosti. Ali ima jih še veliko veliko več, eno boljšo od druge. S tem številom medražijo sosedje. Popisoval sem Katrico, povedal zaporedoma, kar mi je prišlo ravno brž na misel, mlinar je nje dobra dela štel in jih seštel dvanajst. Od takrat se me je prijela zabavljica, da molim tako rad dvanajst lastnosti svoje žene. Pa jih molim res rad in bi jih molili radi tudi drugi, če bi imeli kaj pokazati. Kakor vidite, se baham. Ne zamerite, možje, te slabosti, saj se ne baham z nobeno drugo rečjo. Katrice mi je jezik zato tako poln, ker je je polno moje srce. Na plečih nosim precej težko butaro: oseminsedemdeset let. Kadar pa vidim Katrico ali kadar pomislim nanjo, če grem kam od doma kakor danes, se mi začne kar samo smejati, srce mi bije tako veselo, pa mislim, da sem še zmerom mlad. Pravijo: Hvaležnost in ljubezen se kmalu skrhata. Jaz čutim za Katrico oboje, ali skrhala se mi ni še ne hvaležnost ne ljubezen. Imam jo rad in za ljubo danes prav tako kakor takrat, ko sva prišla od poroke domov. Revico tlačijo leta. ima jih že tudi triinsedemdeset, ne more lahko hoditi, najaga ji sapa, predlanskim je šla še večkrat z mano v krčmo in je posrkala prav v slast eno ali dve kupici. Ljudje kvasijo: Urban, ti si mož, modra glava. Prigospodaril si si dve veliki kmetiji, vinogradov, da pridelaš po tri sto veder, pilo, mlin in denarjev, da sam ne veš, koliko jih imaš na posojilih. Res sem si opomogel, Bog je blagoslovil moje žulje in trude. Ali, preljubi moji, njiva se lahko obseje in rodi, če je dobro preorana in pognojena. Mojo njivo mi je udelala Katrica, brez nje bi ostal večen revež in gumpec. Zastavo mojemu premoženju je naredila ona. Vsak bi mi smel pljuniti v gobec, ako bi prilastoval to sebi. Izkusil sem resnico pregovora: Dobra žena, žegen božji. Najprej moram povedati, kakšen sem bil. Moj oče so imeli četrt kmetije, zraven so po malo čevljarili. Živeli smo tako po srednje. Drugih otrok ni bilo, za nas troje se je pridelalo dosti. Če je kaj zmanjkalo, smo prodali mesto enega prasca dva in jedli tisto leto slabejše zabeljeno. Oče ne pravim, da ne bi bili gospodarili dosti pridno, ali držali so se preveč starih navad, ki niso vse dobre; prihraniti si niso mogli ne krajcarja. Mene so naučili, kar so znali, kmetovati in čevljariti. Ravnali so z mano veliko ostreje kakor drugi očetje s svojimi sinovi. Iti nisem smel sam v nobeno društvo, na nobeno veselico. Kadar je bil kje semenj ali shod, so me vzeli s seboj; moral sem ves 1 1 čas sedti pri njih in piti, včasi več kakor sem poželel. Bal sem se jih strašno. Tepli me ravno niso velikokrat, ali kadar so udarili, je kaj izdalo; čutil sem štirinajst dni. Ko so se ujezili, so gledali čudno grdo, prav krvavo, da sem se ves tresel od strahu. Prijazno se niso pomenkovali z nikomer, najmanj z mano. Še če so se smejali, so zarežali tako neznansko, da je človeka kar groza spreletela. Meni niso potrdili nikoli nič, kakor ne v desetem, tudi ne v devetnajstem letu. Druge dolžnosti nisem imel, kakor njih gledati, za njimi hoditi, njih ubogati. Sam nisem smel nič vedeti in misliti, pa nisem niti mogel. Truplo mi je odraslo, duh pa mi je ostal okoren, lesen, speč, otročji. Takih nerod se je takrat nahajalo med kmečkimi fanti dosti več kakor zdaj. Stiskali so nas, da se Bogu usmili. Če človek nikamor ne gre, se ne more nič naučiti in spametovati. Zdaj hoče pišče več vedeti kakor koklja. Otroke mehkužijo in A božajo, nas so gladili s pestjo in palico. Mladini se godi zdaj A predobro, nas so držali pretrdo. Nobeno ne velja nič: v zlati \ skledi je v sredi, ne pa na konceh. Oče so umrli, ko sem imel ravno dvajset let. Zdaj sem si t' oddahnil in zbezljal kakor tele, ki pride prvikrat na plan. Mati A me niso dosti zadržvali. Bili so pohlevna, bolehna ubožica; l privolili so mi skoraj vse, kar sem hotel. Jel sem pohajkovati, % postaviti, pijančevati. Materi sem zapravil marsikatero petico, (r katero so si bili prihranili za stara leta. m PLUG Rešitev prejšnje križanke 1 PRI j TURŠKI SKALI j H Pred slabim desetletjem, ko je sonce z vso močjo 4 ^ pripekalo na revno in osušeno belokranjsko zemljo, mi je v J S Gornjem Suhorju in Metliki pod bogato senco stoletne £ ^ hruške tepke nadvse resno in prepričljivo pripovedoval J ^ Željkov oče to zgodbo. ^ Pred davnimi leti se je nam, Suhorčanom, zgodilo veliko £ % gorje in nesreča. Da se ni zgodila, danes ne bi čutili te suše. £ 5 Kot kuga so pridrveli ljuti Turki k nam, najbrž takrat, ko so 4 J pred šeststo leti oropali in do tal požgali Metliko. Takrat so £ ^ Turki prišli tudi v našo vas. Mladi možje, njih žene in otroci J J so zbežali visoko v goijanske gozdove, ko so zagledali od 4 ^ črnomaljske strani goreti kresove, ki so naznanjali prihod £ J{ krutega sovražnika^ Kar se je dalo, so prej poskrili ali 4 \ zakopali v zemljo. Živino so odgnali s seboj. Tako so Turki ^ našli prazne vasi tostran Gorjancev, le starci so še v velikem 4 J strahu bivali v osamelih hišah, obupani in brez moči. Turški £ ^ poveljnik je zaman iskal darilo za svojega sultana. To so bila 4 j predvsem mlada dekleta, mladi možje in mladeniči, le-ti so £ ^ bili pozneje sužnji in janičarji. ^ ^ Poveljnika je to tako razjezilo, da je dal vas do tal požgati, j S Toda začuda mlina, ki je bil ob robu gozda nad vasjo, se V ^ ogenj ni prijel. Razjaijeni Turki so nato mlin porušili, tri 4 S mlinska kolesa pa razsekali na drobne kose. Da bi potešili J ^ svojo jezo, so na izvir potoka malo nad mlinom zavalili 4 > ogromno skalo, ki je tako tesno zaprla pot izviru, da je J { usahnil, oziroma si je voda našla drugo pot, kot teče še 4 J dandanašnji. S Tu je Željkov oče umolknil. Zdelo se mi je, kot bi 4 J* pogoltnil grenko slino. * Se danes rečejo starejši Suhorčani „pri turški skali“. 4 J Strugo tega potoka so pred vojno (leta 1936) regulirali in v £ N Dol. Suhorju zabetonirali 28 m globok požiralnik, ki ob J ^ nalivih prevzame vso vodo in tako reši Suhorčane poplave, ki 4 S so jih imeli njihovi predniki. ^ Naj omenim še to, daje bil očanec Željko odličen tenorist 4 * in ljudski umetnik. Njegovo pisanico, ki je edinstveno delo, J ^ je prejel tudi tovariš Tito. Zato sem mu pripoved verjel, kot 4 JJ bi poslušal povest o Miklovi Zah na Koroškem. Našim > N naj mlajšim pa naj bodo te vrstice skromen spomin na težke J ^ dni iz davnih turških časov. 4 $ Šu.A. t 1 : ■###/#/##/###/#//###///################/#■ ŽARNI VENEC ALR PRELAZI 30JNI STRUPI PRIPRA VEK VRSTA ŽITA Lažne vrednosti in prazne besede: to so najhujše pošasti 23 smrtnike — V njih dolgo spi m preži poguba. F. NIETZSCHE Kdor hoče drugim koristiti, niora biti najprej sam svoboden. R. ROLLAND ŽIME SIAM Četudi življenje umre, smrt ne sme živeti. K. MARX Televizija je kot alkohol Strokovnjaki govorijo o televizoholikih — Televizijsko zasvojenost ozdravi zmeren in pameten televizijski post Zahteven kirurški poseg presajanja pljuč. Na sliki: zadnji tovrstni poseg pred nekaj tedni. Ni več poslednjega diha Pljuča umrlega dihajo za živega — Najtežja presaditev organa - Sest ur dela za 26 strokovnjakov Gledate vsak dan več kot pet televizijo? Jo prižgete takoj, se začne program? Vam je “an brez televizije kot izgub-len? Ce je tako, potem spada-te v tisto vrsto ljudi, ki jim strokovnjaki pravijo televizoho-“ki. S to besedo označujejo zasvojenost s televizijo, ki je v nekaterih črtah podob na zasvo-t K°St* z marn‘I‘ - alkoholom, tabletami ipd. Brez prižganega ekrana se televizoholike loti nekakšen TV maček, ki je, tako k°t vsi mački, kaj žalostno počutje. O televizoholikih piše v svoji novi knjigi raziskovalka družinskih razmerij Joan Anderson Vilkins, hkrati pa zasvojencem svetuje nekajtedensko zdravlje-nJe- Njene besede zvenijo kaj čudno, saj nismo vajeni razumeti gledanja televizije kot bole-Zen, vendar pa znanstvenica daje z mnogimi podatki svojim besedam tehtnost. Tako v knjigi ugotavlja, da ameriški otroci prežive pred televizorji največ mu bi se prej odrekli: očetu ali televiziji. Kar tretjina otrok se je raje odrekla očetu kot televiziji. Wilkinsova navaja v knjigi še več drugih ugotovitev različnih študij, ki so raziskale vpliv televizije na obnašanje ljudi. Dokazale so povezavo med prekomernim gledanjem televizije in slabim učenjem v šoli, med gledanjem nasilja na ekranu in nasilnim obnašanjem. Vendar pa prava nevarnost televizije ni v tem, kakšno obnašanje posameznikov spodbuja, marveč v tem, kakšno preprečuje. Zasvojeno buljenje v svetleči se ekran zanesljivo zmanjša občevanje med starši in otroki, sposobnost kreativne zabave, ukvarjanja s samim seboj, zmožnost izražanja logičnih misli in smiselnega čutenja. Pri otrocih je zadeva še toliko bolj nevarna, saj jih odreže od resničnosti, resničnost jim postane televizija, ne pa svet in okolje, v katerem zares živijo. Televizija je torej lahko nevarna, če se koristno gledanje sprevrže v zasvojenost. Takrat se je treba ozdraviti. Wilkinsova svetuje televizijski post, ki naj vnese več reda in smiselnosti v vsakodnevno spremljanje televizijskega programa. MiM (Vir: Time) V newyorški bolnišnici Mon-tefiore se je šest ameriških kirurgov, dva specialista za dihala, trije anestezisti in petnajst medicinskih tehnikov spoprijelo z nadvse težavno in zahtevno operacijo. V šestih urah jim je uspelo presaditi pljučno krilo 25-letnemu Scottu Wilsonu, ki se je smrtno zastrupil s herbicidom. Brez tega posega bi bil mladenič mrtev, zdaj pa ima upanje, da bo živel nekaj mesecev več, če ne celo več kot leto dni. Čeprav presajanja organov v sodobni kirurgiji niso več novost, pa je presajanje pljuč še vedno izredno zahteven poseg. Od leta 1963, ko so zdravniki presadili prva pljuča, se je zvrstilo 50 takšnih operacij, bolniki pa so po operaciji živeli le nekaj mesecev. Z odkritjem cyclosporina, ki 'onemogoča zavračanje tujka v telesu, se je življenje operirancev podaljšalo do enega leta. Ta trenutek živita na svetu le dva človeka s tujimi pljuči, oba šele nekaj tednov oziroma nekaj mesecev. Poslednji posegvNew Yorku je pomemben tudi zaradi tega, ker so za presaditev uporabili. pljuča, ki so jih dalj časa umetno hranili. Organ, ki so ga odstranili žrtvi smrtne prometne nesreče, so umetno napihnili in napolnili s hladilno tekočino, ki je pljuča ohladila skoraj do ledišča. Tako so bila še uporabna poldrugo uro po odstranitvi iz umrlega. MiM (Vir: Time) ČETRTKOV INTERVJU 5 Utemeljitve visokih priznanj Franc Bambič, mag. Miloš Kovačič, Dušan Lavrič in Franc Medle so dobitniki letošnjih nagrad Ker so letos med dobitniki nagrade občine Novo mesto, samo 4 dobitniki tega najvišjega občinskega priznanja, navajamo za vse utemeljitev: FRANC BAMBIČ IZ ŠENTJERNEJA, kvalificirani mehanik in vodja strojne delavnice Iskrinega tozda Upori, je zelo aktiven družbenopolitični delavec s širo- -kim področjem dejavnosti, tako v delovni organizaciji, kot v krajevni skupnosti. Zdaj je že drugo mandatno dobo predsednik sveta krajevne skupnosti, posebno uspešen pa je v SZDL. Njegova zasluga je, da je ta organizacija v krajevni skupnosti zaživela, se ustrezno organizirala in postala vozlišče dogajanj v vsem Šentjerneju. MAG. FARMACIJE MILOŠ KOVAČIČ iz tovarne Krka izhaja iz Šentjerneja.Ob nemškem napadu leta 1943 je bil oče ubit, Miloš Kovačič pa kot otrok težko ranjen in je odtlej 70-odstot-ni vojaški invalid. Od leta 1964 je zaposlen v tovarni Krka, kjer je zdaj namestnik predsednika poslovodnega odbora. Več kot 17 let je nadvse uspešno vodil posle komercialne dejavnosti in uvoza ter izvoza. S svojim osebnim zgledom in izrednim smislom za iskanje novih izvoznih tržišč ter preskrbo s surovinami je „Krko“ povezal z Japonsko, ZDA, SSSR in drugimi državami obeh valutnih območij. Poleg zglednega opravljanja poklicnih dolžnosti je družbenopolitično zelo aktiven, saj je član komiteja ZK Kranj, sekretar osnovne organizacije ZK v Krki, predsednik Farmacevtskega združenja Slovenije, podpredsednik Farmacevtskega saveza Jugoslavije, član univerzitetnega sveta itd. Poleg vsega tega je še predsednik izvršilnega odbora Jugoslovanskega smučarskega sklada. DUŠAN LAVRIČ, ekonomist in direktor Iskre „Keko“ v Žužemberku je bil družbenopolitično aktiven še kot mladinec v ribniški občini, leta 1967 je postal član ZK in se po končanem študiju na VLKŠ zaposlil v semiški Iskri. Ves čas je bil aktiven, posebno v sindikatih in v raznih organizacijah. Od leta 1977, ko je prišel v Iskro Žužemberk, je tovarna napredovala. V tem času seje produktivnost povečala za več kot štirikrat, dohodek na zaposlenega nad 10-krat, prej pa je bil kolektiv v izgubi. V vsem obdobju, kar je Dušai Lavrič v Žužemberku, se aktivno vključuje v družbenopolitično življenje kraja. Opravlja funkcije sekretarja sveta ZK v krajevni skupnosti ter predsednika skupščine ZMDA Suha krajina. FRANC MEDLE, upokojenec, zdaj kmet na Selu pri Rate-žu, je od 1942 sodeloval v NOB, po vojni je bil mladinski funkcionar in leta 1954 tudi član CK Zveze mladine Jugoslavije. Bilje delegat na dveh partijskih kongresih, razen tega predsednik KZ Brusnice, kot član KZ Krka pa vsa leta v samoupravnih organih. Sedaj je predsednik nadzornega odbora TZO Novo mesto, predsednik delavske kontrole v zadrugi, član zadružnega sveta in delegat v zboru združenega dela s področja kmetijstva. Tovariš Medle je eden najvidnejših zadružnih kooperantov, saj je samo lani oddal čez 11.000 litrov mleka in nad 6 ton mesa. Visoko priznanje za uspešno 20-letno delovanje in glede na zasluge pri organiziranju srečanj slovenskih oktetov v Šentjerneju je plaketo Novega mesta prejel ŠENTJERNEJSKI OKTET, Trdinovo nagrado za vzgojno-izobraževalno delo pa PROF. JANEZ ZAFRED. S * * \ \ * * * * + * \ I * rm NOVI OBJEKT ODPRLA ZDENKA KIDRIČ Center usmetjenega izobraževanja v Šmihelu, ki je najsodobnejši in največji izobraževalni objekt na širšem dolenjskem območju, je svečano odprla Zdenka Kidrič, članica sveta federacije in soproga Borisa Kidriča, po katerem je nova ustanova dobila ime. (Foto: R. Bačer) Čez tri mesece še delavnice Sicer impozantna nova izobraževalna ustanova v Šmihelu nima telovadnice, delavnice za praktični pouk pa gradijo — Predlog: združevati amortizacijo vseh srednjih šol Mnogi šolniki, starši in učenci, ki so z gosti vred na otvoritveni dan 22. oktobra ogledovali veliko novo stavbo učenosti — center usmetjenega izobraževanja, so lahko ugotavljali, da so pogoji za teoretični del pouka več kot zagotovljeni. Specialne učilnice imajo tudi potrebno opremo. Novo šolsko poslopje, kakršnega ni na širšem dolenjskem območju, je v zadnjih dveh letih zraslo z velikimi težavami in napori ne le prizadevnega gradbenega odbora, ampak tudi združenega dela in občanov sploh. Nad tri četrtine vseli sredstev — računi doslej znašajo 440 milijonov dinarjev je bilo zbranih v delovnih organizacijah in s samoprispevkom občanov. Aprila 1980 je SGP Pionir začel graditi poslopje, načrt je bil potem še spremenjen in glede na razpoložljiva sredstva stabilizacijsko skrčen, cena za kvadratni meter novega poslopja pa je z opremo vred 2,8 milijonov Zadnjič: direktor kooperant IMe glede na formalno plat z vidika moralno-političnega lika komunista ravnanje v Kmetijski zadrugi „Krka" ni bilo v redu — tako je Ocenil komite OK ZK Nedavno tega je komite občinske konference ZK v Novem mestu med drugim razpravljal tudi o zadevi KZ „Krka“, ki je v javnosti povzročila nemalo prahu. Navzoča sta bila tudi pravobranilec samoupravljanja Marijan Potrč ter ing. Miha Krhin, koordinator ZK v zadrugi. čati. Velja moralna obsodba, ki ji bodo sledili ukrepi, pravna plat zadeve pa je stvar sodišča. R. B. Komite je menil, da se v formalno pravno plat zadeve, ki teče pred sodiščem združenega dela, ne bo spuščal, pač pa so kooperacijske posle direktorjeve žene tozda Hmeljnik glede obdelave vinograda, ki je bil sicer v .zadružni pušči“, ocenili kot neustrezno. Tudi pravobranilec samoupravljanja je vztrajal pri sklepu, da gre za pogodbo, po kateri direktor Planinc oz. njegova žena ne moreta imeti statusa kmeta. V razpravi so menili, da ZK v zadrugi ob obravnavi te zadeve ni ustrezno ravnala, saj gre za moralno-politično plat pogodbe in osebe, ki v pogodbah nastopajo. Gre za direktorja, ki je tudi član ZK in zadružni tozd Hmeljnik, ki je sicer v izgubi. Smatrali so, da je ravnanje komunista Planinca nepravilno, ker kot direktor ni znal zagotoviti obdelave vinogradniških površin, kot zasebnik — kmet pa se je na istih površinah izkazal. Komite je naročil komunistom v zadrugi, naj Planinčevo zadevo ponovno obravnavajo zgolj 7. moralno-političnega vidika in ustrezno ukrepajo v smislu kadrovskih zamenjav. V tozdu Hmeljnik je potrebno oceniti tudi uresničevanje sanacijskega programa, organiziranost ter oblikovati stališča glede nadaljnje usode tozda. Ker je imela doslej ta polemika v javnosti že velik odmev, je po mnenju komiteja treba z odgovori in protiodgovori kon- TUDILETOS ŽALNE SVEČANOSTI Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Novo mesto tudi letos za dan mrtvih organizira žalne svečanosti na obeh novomeških pokopališčih, v Ločni in Šmihelu, pa tudi na Cvi-blju pri Žužemberku, medtem ko bodo manjše komemoracije na vseh ostalih''pokopališčih. V Šmihelu bo žalna svečanbst 1. novembra ob 8.30; v Ločni ob 9.30, na Cviblju pa ob 11. uri. DEL MLADIH OB STRANI V novomeški občini je nekaj deset mladih ljudi zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, kjer so najprej deležni dobrega zaslužka, prikrajšani pa so pri izobraževanju, samoupravljanju, pridobitvi stanovanjske pravice in še kje. Ker se čutijo odrinjene, so večinoma nedelavni tudi v mladinski organizaciji in v družbenopolitičnem življenju nasploh. Mnogi med njimi nočejo biti člani sindikata. O tem so spregovorili na nedavni občinski konferenci ZK v Novem mestu in menili, da bi morale družbenopolitične organizacije. predvsem pa mladinska, s temi mladinci več delati. Leta namreč teko, iz mladih postajajo starejši, navade pa ostajajo. ČAKAJO SREDI KRIŽIŠČA - Šolarji iz Mačkovca in naselja Pod Trško goro se vozijo vsak dan z avtobusom k pouku na Otočec. Ker ni niti skromnega postajališča, čakajo otroci točno v križišču treh cest. Da je tako početje nevarno, se oni sami in starši dobro zavedajo. Pa? Doslej je bilo vse razpravljanje zaman. (Foto: R. Bačer) dinarjev. To kaže na smotrno porabo sredstev. Center usmerjenega izobraževanja pa ima kljub vsemu veliko hibo: nima telovadnice, in kot je izjavil predsednik odbora za gradnjo šol v novomeški občini Jože Suhadolnik, bo treba za nekaj časa načrte o gradnji telovadnice opustiti. Pospešeno pa gradijo nujne delavnice za praktični pouk. ki bodo dograjene januarja, tako da se bo drugo šolsko polletje v njih že odvijal pouk. Zunanjo ureditev novega centra z igrišči vred so opravili le v grobem, vsa ostala dela pa so Pogodbe za pšenico tudi še kasneje Do 20. oktobra je setveoi plan izpolnjen le z 58 odst. Kot so poročali 19. oktobra na tiskovni konferenci z novinarji, ki jo je organiziral Izvršni svet novomeške občinske skupščine, je bilo do tega dne na območju novomeške občine sklenjenih 772 pogodb s kmetovalci za kooperacijsko pridelovanje pšenice na 353 hektarih, kar pa znaša le 58 odst. letnega plana. Doslej so plansko obveznost povsem izpolnili le na območju Suhe krajine, kjer je zasejanih s pšenico 54 hektarov zemlje, na vseh drugih območjih pa so bili doslej doseženi naslednji rezultati: Predel Straže bi moral po setvenem planu zasejati 36 hektarov površin, doslej pa je sklenjenih pogodb za 26 hektarov z 81 proizvajalci, kar pomeni 72. odst. plana. V mirno-peškem koncu imajo plan 90 ha, doslej je pogodb za 46 hektarov s 94 kooperanti, kar je 51 odst. plana. Sentjernejski predel ima plan 144 hektarov, izpolnjen je z 62 odst., in sicer s 150 pogodbami za posevke na 90 hektarih. Najslabši rezultat je na območju TZO Škocjan, kjer znaša zadružni plan 120 hektarov površin; doslej je sklenjenih pogodb le za 45 hektarov s 97 kmetovalci, to pa je komaj 37 odst. predvidenih površin. Novomeško območje je sprejelo plan 156 hektarov; doslej je 200 pogodb za setev na 93 hektarih, to pa je 59 odst. plana. Ker so parcele razdrobljene, pride poprečno 1 pogodba na pol hektara zemlje, so pa nekatere pogodbe tudi za kooperacijo na 30 arih; redki so primeri za kooperacijo na več kot enem hektaru površin. Ker setvi nagaja tudi vreme, bodo sklepanje kooperacijskih pogodb z zasebniki nadaljevali po vsem terenu tudi še potem, ko bo pšenica v zemlji. Evidentirajo vse površine, zasejane s pšenico, ugodnosti, ki so jih kasnejši sklenitelji pogodb za kooperacijo zamudili oh setvi, pa bodo deležni kasneje. Bitka za pšenico torej še traja, kajti v novomeški občini porabimo vsak dan 7 ton kruha. R. B. prevzeli na svoja ramena mladi, ki se v novem poslopju izobražujejo. Ker pa bo za dokončanje vseh del. tudi za telovadnico, še treba denarja, v odboru za gradnjo šol predlagajo, naj bi se srednje šole odločile za združevanje sredstev za amortizacijo. Del bi porabili za center, ostalo pa za ureditev razmer na ostalih srednjih šolah, da bi bile verificirane. Zakaj zgledi ne vlečejo? Kako so se v žužember-ški Iskri lotili boja proti alkoholizmu? AKCIJA „PAPIRr V DELOVNIH ORGANIZACIJAH 3., 4. in 5. novembra bo tudi na območju novomeške občine potekala dodatna, izredna zbiralna akcija odpadnega papirja, in sicer v pisarnah, delovnih organizacijah, trgovinah in ostalih obratovalnicah. Ker je uspeh te akcije odvisen zlasti od razumevanja direktorjev in vodilnih ter predsednikov sindikalnih organizacij, velja zlasti njim poziv k sodelovanju. Zbrani papir bodo odvažali, do 2. novembra pa je treba sporočiti v pisarno občinskega odbora RK, kolikšno količino nameravajo oddati. Tako zbrani papir je namenjen zlasti slovenski papirni industriji, ki je v težavah zavoljo surovin. Da v boju za alkoholizmom nismo tako nemočni, kot tarnajo nekateri, dokazuje primer in posnemanja vreden zgled Iskre Keko iz Žužemberka. Znano je, da je bilo pred leti v tem kolektivu veliko težav z disciplino, ki ji je botrovalo čezmerno pitje. Vajeni starih običajev, so delavci zjutraj za zajtrk piti vino in žganje, pa tudi med delovnim časom jih je bilo nekaj deset, ki brez alkohola niso mogli vzdržati. Leta 1979 so z ukrepi, ki so jih v načelu sprejeli na zborih delavcev, v nekaj mesecih to zlo povsem izkoreninili- Kako? Dežurni v tovarni in varnostnih pri vhodu sta vse zaposlene, za katere je socialna služba izdelala spisek, češ da so podvrženi pitju (zanje se r vsakem okolju dobro ve!) pozvala v sejno sobo. Tam so jim enostavno dali pihati balončke - preizkus z alkotestom. Vsakega,, pri katerem je balonček pozelenel, so s kombijem odpeljali domov, mu zaračunali prevoz in vpisali neupravičen izostanek. To po je za prizadetega pomenilo tudi izgubo izplačila stimulacije, ki znaša do 30 odst. mesečnih prejemkov. Poleg tega so v tovarni organizirali strokovna predavanja, omogočili ljudem zdravljenje in jih celo vozili v Ljubljano. Trikrat na mesec si nihče ni privoščil, da bi ga ujeli, kajti to je po pravilniku pomenilo tudi tri neupravičene izostanke in prekinitev delovnega razmerja. lake preizkuse so iti mesece ponavljali v vseh izmenah na preskok in stvar je bila urejena. Zaradi tega disciplinska komisija ni bila prav nič obremenjena, saj je en sam primer prišel v obravnavo pred komisijo, vse drugo je bilo samo po sebi urejeno. In zanimivo: nikogar'ni bilo potrebno izključiti iz delovne organizacije. Mnogi pa so po preteku akcije, ki se občasno še ponavlja, izjavljali: „Hvaležen sem vam jaz in moja dmlina-^BACgR Novomeška kronika PO STARI NAVADI. Dan pred slovenskim mladinskim kongresom so vrtnarji spet pridno sadili cvetje po javnih nasadih, komunalci so čistili ulice, barvali so celo zaščitno lesno ograjo pri gradnji Novoteksove blagovne hiše na Glavnem trgu in podobno. Skratka: mesto je doživljalo v zadnjem hipu olepšave, podobno kot pred leti ob zasedanju konference mest. Marsikdaj zadnji dan ne bi bilo potrebno v naglici narediti, če bi se tega lotevali načrtno in sproti. ZABRUSITI PA ZNAJO! Zgodilo se je, da eden dobitnikov letošnje občinske nagrade Novega mesta sploh ni bil obveščen, naj pride na podelitev, in to zaradi poste. Ko so to ugotovili in na občini dan pred podelitvijo na pošti povprašali, zakaj pošta ni bila dostavljena, dobili odgovor: ..Poštar je bolan. Boste nesli sami? “ Z veliko nejevoljo so na Sela pri Ratežu dostavili telegram. redna pošta pa v to vas večkrat kasni, l judje dobivajo uradne pozive dan ali dva kasneje, kot bi sc morali zglasiti. KAR TOD STOPNIŠČE Nova Mercatorjeva trgovina na Cesti herojev je postala ena najbolj obiskanih v mestu. Očitno pa je, da vse stranke nimajo kulturnih navad. Če pogledaš pod votlo stopnišče, ki vodi na ploščad h trgovini, lahko vidišodpad-ke vseh vrst, od starega čevlja do steklenic. PET KRIČAČKOV V novomeški porodnišnici so pretekli teden z območja mesta rodile: Marija Zupančič iz Ulice Uke Vaštetove 3 Marka; Nada Pavšelj z Ragovske 6 -Metoda; Jožefa Kogelj z Ragovske 10 Alenko; Slavka Fejzič s Partizanske 29 Alena; Jožefa Klanjšček iz Bršljina 8 Urško. LETOS BO BOLJ SKROMNO Na tržnici se zadnje dni pred cin« vom mrtvih pozna, da ob sPl0,lj!e draginji letos ni ne toliko ponudj’ ne toliko kupcev za drage veh*, krizanteme ali cvetne aranžmaje- . ponedeljek je bilo sicer vse to dO" ti, ni pa bilo navala kot prejšnja le* Ena gospa meni, da bi iu° L, predsedniki in člani hišnih s tov nujno postati vohljači- bi po kleteh ugotavljali, če po ozimnici ali po bencinu od delegata! za delegate Brez znanja slabo kaže Pester program družbenopolitičnega usposabljanja v sindikatih v občini — Zanimanja za to še premalo Družbenopolitično usposab-janje, ki ga novomeški občinski sindikalni svet že leta dokaj Uspešno izvaja, je brez dvoma kega pomena, saj aktivno in ustvarjalno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih zahteva yse več znanja. Kljub temu je v ^asu opasti, da takšna oblika izobraževanja ni pretira-uo privlačna za delavce in da se 5nJ° ne odločajo v številu. večjem Za čas 1981 1982 je plan družino političnega usposabljanja v sin-ikatih v novomeški občini obsegal u-urno občinsko politično šolo ustanovljena je bila pred dvema e °tna), seminar za vse člane samoupravnih delavskih kontrol ter seminar za predsednike osnovnih organi-acjJ in konferenc osnovnih organi-sindikata. Tak program je bil m v celoti uresničen. ,e v razpisu za občinsko politič-no so^° je bilo poudarjeno, naj bi pri VSEM ENAKO! Ker je trenutna preskrbljenost z nekaterimi življenjskimi artikli y novomeški občini dokaj slaba, je občinski izvršni svet sklenil sprostiti nekaj občinskih razprav z® boljšo preskrbo z oljem in m°ko, iz republiških rezerv pa u®! bi dobili nekaj sladkorja, niesa in pralnega praška. O pravdnem odnosu do potrošnikov rez privilegijev, o pravični raz-elitvi teh artiklov med vse pa unj bi se ponovno pogovorili na sestanku odbora sindikata delav-v trgovini, ki ga bo sklical občinski sindikalni svet. kadrovanju upoštevali lastne kadrovske potrebe pa dosedanjo politično aktivnost in delovno uspešnost, sposobnost in pripravljenost posameznika za takšno usposabljanje ter za nadaljnje aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Sama šola je bila zastavljena tako, da je omogočala aktivno sodelovanje slušateljev. Ob obravnavi aktualnih družbenopolitičnih tem je bil poudarek na samostojni izdelavi in skupni obravnavi seminarskih nalog o problemih iz okolja, kjer slušatelji žive in delajo. Prijavljenih je bilo 34 kandidatov, a navsezadnje je bilo skoraj več predavateljev in mentorjev kot slušateljev. Ker pa je takšno nabiranje znanja vendarle koristno, bo šola tudi v letošnji sezoni, zanjo pa naj bi zares določili le tiste, ki to želijo. Celo nad pričakovanji je bila udeležba na seminarju za člane samoupravnih delavskih kontrol, kjer so se seznanili z nalogami in metodami dela kontrol, na podobnem sestanku v novembru ali decembru pa bodo člani že izmenjali svoje izkušnje. Uspel je tudi seminar za predsednike osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata, kjer so obravnavali naloge sindikatov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, stališč glede pridobivanja in razporejanja dohodka, zagotavljanju socialne varnosti delavcev ter samo organiziranost in metode delovanja sindikata. V letošnjem letu je program še nekoliko bolj pester. Poleg že omenjene občinske politične šole ostaja kot stalna oblika usposabljanja občasno sklicevanje predsednikov osnovnih organizacij, da zvedo za aktualne probleme in naloge, poleg tega pa bo sindikat skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravil seminar za novoizvoljene delegate družbenopolitične skupnosti in interesnih skupnosti. Z. LINDlC-DRAGAS m TOKRAT LE VAJA — V okivru akcije ,,NNNP — 82”, ki letos poteka pod geslom ,.Protipožarna zaščita, prometna varnost in družbena samozaščita,” so minulo sredo na novomeškem rotovžu za vse zaposlene pripravili razgovor o varstvu pred požarom in delovanju s sredstvi, ki so na voljo na delovnih mestih zaposlenim na rotovžu. Del usposabljanja je bil tudi praktičen prikaz gašenja z gasilnimi aparati. (Foto: J. Pavlin) Veliko krajši razvojni koraki Novomeški sindikalni svet obravnaval osnutke planskih sprememb do 1985 — Počasnejša gospodarska rast — Vsa poraba bistveno manjša — Glavna naloga večji izvoz Počasnejša gospodarska rast in razvoj ter občutno zmanjšanje vseh vrst porabe sta osnovni značilnosti osnutkov sprememb družbenega plana novomeške občine in vseh interesnih skupnosti za čas L981 —1985, ki so sedaj z nekaj zamude le prišli v javno razpravo. Pretekli četrtek jih je obravnaval in podprl tudi občinski sindikalni svet. Katere so najvažnejše spremembe? Močneje je poudarjen izvoz kot pogoj bodočega razvoja, in to predvsem konvertibilni, odstotki povečanja pa zaradi mnogih še neurejenih in nepoznanih pogojev niso zapisani. Gospodarska rast je od prejšnjih 5 odst. znižana na 1,5, kar je glede na letošnjo celo negativno rast seveda bolj realno. To bo povzročilo manjše Odlok: dve muhi na en mah? Obeta se sprememba delovnega časa — To naj bi bila tudi rešitev za „konice" v javnem delavskem prevozu — Bodo avtobusi IMV na voljo tudi drugim delavcem? Sprememba delovnega časa, da bi delo teklo ob dnevni svetlobi, *ler je le mogoče, je eden od neizbežnih varčevalnih ukrepov v ®aših sedanjih energetskih težavah. Tako bo verjetno že z novembrom marsikateri delavec tudi v novomeški občini imel delavnik od °sme do šestnajste ure. Novomeški občinski izvršni. Svet je že pripravil odlok o fPremembi delovnega časa, o katerem zbori občinske skupine odločajo ta teden. Po bJem naj bi imeli delovni čas od s; do 16. ure od 2. novembra aprej zaposleni v upravnih in tzavnih organih, družbenopoli-rcnih organizacijah, interesnih n uPnostih, bankah, zavaroval-t’Cl>. SDK, izobraževalnih insti-st r, v vseh delovnih skupno-te kupnih služb ter v tistih Hteljnih organizacijah, ki im-J° enoizmensko delo; skratka, P°vsod, kjer delovni proces ntogoča takšno spremembo Drez večjih težav. S tem naj bi bil vsaj omiljen, ze ne v celoti rešen problem katV°Z0V na de*° ’n z de^a’ s s ®r',m se v novomeški občini seri Ujemo že leta. začetek anje bencinske suše pa ga je Se,z.a°stril. Marsikdo se je bil asmiLnamreč prisiljen pre' skn v -lavni Prevoz. Ki pa val^ odstotkov večjega na-Zm3 Potn'Kov v konicah ne dar?re' Pa bi ta problem ven-tekf reŠi*i’ Je izvfš"! svet pre-ske' teden na pobudo občin-, sindikata sklical posvet s ter &iki -Gorjancev”, ŽTP Prevrw^'.kl lma edini ureJen buSi z delavcev s svojimi avto- koni. ^aKšne so ugotovitve oz. Okretne rešitve? timau!^0 Je’ da »Gorianci“ jo denarja za nove avtobu- se. Na železnici je rezerv še precej, a ŽTP manjka lokomotiv in vagonov za bistveno povečanje delavskih prevozov ter za ponovno odprtje prog, ki so bile pred kratkim ukinjene. Navsezadnje so predstavniki „Goijancev“ zagotovili, da bodo kos povečanim zahtevam na vseh primestnih linijah ob tako spremenjenem delovnem času, kot ga z odlokom predvideva izvršni svet. To bi namreč pomenilo okrog 2 tisoč manj potnikov zgodaj zjutraj in ob štirinajstih (torej v konicah); tisoč dijakov, ki se vsak dan vozijo z mesečno karto, in tisoč delavcev, ki se vozijo z avtobusi, delajo pa v službah in ustanovah, za katere je predviden drugačen delavnik. Upajmo, da tako tudi bo. V reševanje problema prevozov v občini naj bi se vključil tudi IMV, saj avtobusi, ki jih ima za svoje delavce, niso povsem zasedeni. Problem plače- vanja, ki so ga omenjali, vsekakor ne bi smel biti ovira za prevoz delavcev iz drugih delovnih organizacij. Z. LINDIČ DRAGAŠ zaposlovanje. Namesto 5580 naj bi na novo zaposlili le 3850 delavcev, seveda pa kaže povsod, kjer jim gre bolje, poiskati vse možnosti za nova delovna mesta, sicer bo naglo poraslo število nezaposlenih. Splošno, skupno, osebno in investicijsko porabo bomo morali uskladiti z možnostmi, ki jih daje realna (nizka) gospodarska rast. Tu bodo mnoge težave, padanje doseženega standarda na mnogih področjih, še večje zaostajanje razvoja brez novih, dobrih investicij itd. Skupnosti družbenih dejavnosti zmanjšujejo svoje programe za 363 milijonov predvsem na račun investicij (350 milijonov), verjetno pa bo treba krčiti tudi programe in pravice. Vprašljiva bo izvedba referendumskih programov, zaustavljeni programi razvoja celodnevne šole, vrtce v, V Denar le za vzdrževanje? komunalni skupnosti skoraj nič sredstev za nove gradnje — V naslednjih letih res prioritetne naloge Ko je novomeška komunalna skupnost leta 1977 nasledila občinski komunalni sklad, je težko ujela korak z že ustaljenim urejanjem komunalnih vprašanj, kajti želje in potrebe občanov so bile vedno veliko večje od možnosti. Verjetno prav zato skupščina v skoraj petih letih niti enkrat ni bila sklepčna, razprave pa vedno burne. Pred vsakim sprejetjem letnega programa so bili potrebni tudi mnogi usklajevalni razgovori s krajevnimi skupnostmi in združenim delom. Nove delegate, ko so se prvič sestali na skupščini 19. oktobra, čaka še težje delo, kajti sredstev bo tudi v te namene še manj zaradi sedanjih gospodarskih težav (po r osnutku sprememb srednjeročnega DOSOJENO TRNJE nai"ovei*ih0 je res- Sveženi brine* i ukrepov ZIS nam je $trUc tudi olajšave. Torba s 9ram0v |až“aha je zdai za 200 Hz Politike ekspres) BO ODLOK ODPRAVIL GNEČO? — Sedanje pomanjkanje bencina je le še povfečalo že tako veliko gnečo na avtobusih mestnih in primestnih linij ob „konicah“. Prizor s slike se ob štirinajsti uri ponavlja iz dneva v dan. Občinski odlok o spremembi delovnega časa povsod, kjer je to možno, naj bi vsaj omilil tudi problem prevozov na delo in z dela. Bodo ,,Goijanci“ resnično kos še povečanim zahtevam? (Foto: J. Pavlin) programa tretjino manj do leta 1985). Zato bcfvsako leto potrebno opredeliti zares prioritetne naloge, vsekakor pa bo manj novogradenj na vseh področjih, medtem ko vzdrževanje mora biti zagotovljeno. Za začetek so se delegati srečali z devetmesečno uresničitvijo letošnjega plana komunalne dejavnosti ter s poročilom Komunale o izgradnji vodovodov in kanalizacije v enakem času. Težje gospodarske razmere so vplivale že na sestavo letošnjega plana, saj so bila zagotovljena le sredstva za redno vzdrževanje objektov, za sofinanciranje programov manj razvitih krajevnih skupnosti, za objekte, ki so jih gradile mladinske delovne brigade, ter za nadaljevanje del za izgradnjo pokopališča v Novem mestu, a v manjšem obsegu. Za izvedbo tako zastavljenega .pal*a je bilo predvidenih 103 milijone dinarjev. V devetih mesecih je skupnost zbrala 95 milijonov; 1,2-odstotni prispevek za obnovo in vzdrževanje že v celoti, 1,4- odstotni prispevek za vzajemno programiranje iz čistega dohodka, pa 75-odstotno in do konca leta verjetno ne bo dosežen v predvideni višini. Plan vzdrževanja komunalnih objektov in naprav je bil v devetih mesecih uresničen 70-odstotno (za to je šlo 25 milijonov), plan modernizacije lokalnih cest in komunalnega urejanja okolja pa 63-odstotno. Za pokopališče so porabili 5,7 milijona, nekaj denarja pa tudi za projekte za most v Dragi, v Ragov log, za most preko Krke v Novem mestu ter za avtobusno postajo. Kljub vsemu bo letos skupnost zbrala skoraj 9 milijonov nad planom, ki jih bo porabila za ureditev cest Vinja vas- Podgrad in Škrjanče Ruperč vrh ter za odkup zemljišč za novomeško pokopališče. knjižničarstva itd. Za skupno dogovorjene programe pa naj bi dale del sredstev izvajalske delovne organizacije iz amortizacije. - Močno se zmanjšujejo tudi naložbe v gospodarskih interesnih skupnostih. Programi komunalne skupnosti so manjši za 34 odst. (najbolj je skrčena gradnja cestnega omrežja, pa tudi kanalizacij in vodovodov), stanovanjska gradnja se zmanjšuje od 1609 na 1323 stanovanj. Celo tak program pa je vprašljiv, saj delovne organizacije, ki so planirale tudi po 50 stanovanj, sedaj, ko skupnost zbira naročila za novo sosesko Irča vas-Brod, naročajo le po dve, tri stanovanja. Tudi z osebno porabo slabo kaže. Smo ena redkih občin, ki se v celoti drži dogovora, zato pa so povprečni osebni dohodki že 11 odst. pod republiškimi in za prihodnje leto kaže še slabše, tako da bodo realni osebni dohodki in standard bistveno padli. Zategovanje pasu bo torej prav povsod temeljito, a smo v položaju, ko ne gre drugače, ko razvoj ni več možen na račun jutrišnjega dela in dohodka. Upamo lahko le, da so te spremembe toliko realne, da bodo zadnje do 1985. Z. L.-D. Vrtci bodo delali dlje Napovedana sprememba delovnega časa zahteva drugačen delavnik še v nekaterih dejavnostih. Varstvo otrok v vrtcih je že ena od njih. V vzgojnovarstvenem zavodu Novo mesto, ki vključuje 13 vrtcev, seveda že pred dokončno uvedbo spremembe iščejo rešitve za prilagoditev novim potrebam in zahtevam. „Za druge bo to sprememba začetka in zaključka delavnika, za nas pa dejansko pomeni podaljšanje delovnega časa. Vrtci že sedaj delajo od 5.15 do 15.30, poslej bodo morah od 5.15 do najmanj 16,30, ob dnevih, ko imajo nekatere službe daljši delovni čas, pa celo do 18.30. Za naših 13 enot pomeni to dodatnih 13 delovnih ur,“ pravi upravnica novomeškega Vzgojnovarstvenega zavoda Kristina Plut. Se težje bo za družinske varuhinje, ki že sedaj delajo 9 ur na dan. Čeprav ne bo lahko, ne gre drugače, zato že razmišljamo o najboljših rešitvah, da bodo kos novemu položaju in potrebam. Najtežje bo s kadrom, saj ima že sedaj vsaka vzgojiteljica na skrbi največje možno število otrok. Želijo le, da bi službe, ki enkrat na teden delajo dlje, delale dlje isti dan, da ne bi bilo treba dela vrtca vsak dan podaljševati do pol sedmih zvečer. Da pa bodo imeli v rokah povsem točne podatke, kdaj bo kateri otrok poslej lahko prišel in odšel iz vrtca, bodo še ta teden naredili med starši anketo. Pobuda, vredna razmisleka Nič novih vrtcev do 1985 — Varstvo bi se dalo urediti v stanovanjih v blokih V prihodnjih letih zelo slabo kaže za nove vrtce v novomeški občini. Jasli na Cesti herojev, ki so trenutno v gradnji, so skoraj gotovo poslednja tovrstna investicija do 1985. Zaradi tega bo za širjenje organiziranega družbenega varstva predšolskih otrok treba iskati drugačne rešitve, saj so potrebe v novomeški občini vse večje, ker. imamo dokaj veliko število naraščaja ter velik odstotek zaposlenih žensk. Poleg tega lahko s spremembo delovnega časa povsem upravičeno pričakujemo še dodatni pritisk na vrtce. Sedaj ni malo primerov, da starši z večizmenskim delom rešujejo problem varstva svojih otrok, kar bo poslej v mnogih primerih nemogoče. Razmere, pred katerimi si res ne gre zatiskati oči, so že pripeljale do konkretnih pobud, kako naprej. V tem času je stanovanjska izgradnja pravzaprav edina, kjer ni potrebno posebno preverjanje investicijskih programov. Prav to je rodilo predlog, naj bi. v njenem okviru poiskali vsaj improvizirane in začasne rešitve za vključitev novih otrok v organizirano družbeno varstvo, pri čemer seveda ne bi smeli togo vztrajati na zahtevanih normativih za varstvo. Za kakšen predlog gre? V vsakem novem bloku naj bi eno stanovanje namenili za varstvo otrok. Povsem standardno stanovanje bi se dalo z minimalnimi stroški preurediti v „vrtec“ in npr. v dvosobnem stanovanju bi dve varuški lahko varovali 12 otrok, posebno manjših, kjer so problemi največji. S tem bi mesto varstva tudi približali kraju prebivališča, kar je pri sedanji preskrbi z bencinom seveda zelo pomembno. Tudi v že naseljenih blokih bi bilo to možno, saj je marsikje kakšno prazno stanovanje. In takega vrtca ne bi bilo težko spet preurediti v stanovanje. O predlogu kaže vsekakor temeljito razmisliti, delovne organizacije pa bi tudi morale pokazati razumevanje. Najdlje so šli v JMV, kjer doslej res niso storili veliko za reševanje tega vprašanja. Pobuda, naj bi že dlje. časa prazno trisobno stanovanje v bloku na Žibertovem hribu uredili v vrtec, je res še vedno samo pobuda, a upati je, da ne bo ostalo pri tem in da jim bodo sledili tudi drugje. Z. L.-D. LETOS NAD PRIČAKOVANJEM Čeprav je bil plan letošnjih vlaganj v vodovodne in kanalizacijske sisteme v novomeški občini pozno sprejet in čeprav so izpadla bančna posojila ter investicijska sredstva iz vodarine in kanalščine, bo Komunala letos vendarle dokaj dobro uresničila zastavljeni program, medtem ko se drugo leto obetajo bistveno slabši časi. Tako bo pri vodovodu letos izpadel le vodovod Jedinščica-Regerške košenice, za katerega ostali niso zagotovili potrebne polovice sredstev (gradili ga bodo z enoletno zamudo), kar predstavlja 18 odstotkov letnega plana, pri kanalizaciji pa kanal Sl od Mačkovca do Ločne zaradi pomanjkanja sredstev, kar znaša 15 odst. letnega plana. naenkrat DOBIČEK Marsikdo se v Žužemberku čudi, da je v zadnjih treh letih pri zadružnem gostinskem poslovanju ostalo nad 3 milijone dinarjev dobička, prejšnja leta, ko je bil promet znatno večji, pa so komaj staknili konec s koncem . . . Celo dragih učbenikov ne dobijo Izkušnja usmerjenega izobraževanja govori v prid drugačni šolski mreži V šolskem letu 1984/85 se ne bi smela ponoviti sedanja napaka, da za drugi letnik usmerjenega izobraževanja manjka ali pa celo sploh ni učbenikov za strokovna področja. Poleg tega so učbeniki in delovni zvezki izredno dragi; Ob tem, ko v krški občini ocenjujejo uresničevanja zakona o usmerjenem izobraževanju, izražajo dokaj številne dobre izkušnje, kaže pa, da predpis v praksi prinaša v ospredje tudi vse svoje ,.porodne" slabosti. V Posavju, predvsem pa v Krškem, najbolj moti ..razmetana" šolska mreža, zlasti boleča je razbita elektro usmeritev. Da ni vse tako, kot bi moralo biti, navsezadnje kaže tudi povsem nasprotni ,,tok“ učencev kakor pred uveljavitvijo nove šolske mreže. Iz Posvaja odhaja zdaj v šole v dolenjski in celjski regiji veliko učencev, v nasprotni smeri pa je priliv skorajda presahnil. Zato menijo, da je sedanja šolska mreža le začasna, torej takšna, da nujno terja spremembe, skladne zahtevam združenega dela. „Veiiko dela nas še čaka pri spreminjanju miselnosti o več ali manj vrednih poklicih,41 poudarja predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Niko Žibret Prej ko slej bo treba korenito spremeniti nagrajevanje in razne spodbude za tiste, ki se bodo odločali za deficitarne poklice. lani so bile subvencije, letos pa pomoči še ni. V Sloveniji bi morali bolj poenotiti pripravništvo, nagrajevanje učencev in spodbude mentorjem za delovno prakso in še marsikaj. Združeno delo je že poprej odkrito opozarjalo da proizvodna praksa učencev pomeni dodatno obremenitev za delovne kolektive, zato ..olepševanje" razmer nima nikakršnega smisla. P. PERC Leto pomembnih pridobitev Ob kostanjeviškem prazniku v spomin na talce Moti vse večje razlikovanje Govori papirničar Švalj V časih draginje in pomanjkanja so vedno bolj prizadeti tisti, ki imajo manj pod palcem, oziroma delavci, ki nimajo nikakršnih postranskih virov zaslužka, niti zemlje. Eden takih je Jože Švalj, papirničar iz Krškega. Že 19 let je zapisan napornemu nočnemu, nedeljskemu delu v tovarni Djuro Salaj, kakor pač nanese izmena. „Med delom sem pridobil kvalifikacijo in zdaj sem previjalec, vzdolžni rezalec papirja pri papirnem stroju 2. Mesečno zaslužim okrog 15 tisočakov, žena Olga, ki je v tovarni čistilka, pa prinese domov okrog 8 tisočakov. Smo S-članska družina, in ker si ne moremo privoščiti zalog, moramo vsak dan v trgovino in nemalokrat ostanemo praznih rok. Trgovina ne bi smela prodajati na veliko; nekateri na primer vozijo domov cele vreče sladkorja in moke in še česa. Ne bi smelo biti privilegijev, da nekateri dobijo rneso, kavo in pralni prašek, drugi pa se obrišemo pod nosom Saj mesa ali kave ob treh šolarjih, ki jih je treba obleči in obuti, pa še poskrbeti za druge Jože Švalj: „V 19 letih dela si razen treh otrok in 8 let starega lička nisem prislužil ničesar.44 učbenike in razne pripomočke, dostikrat ne moremo kupiti. Prašek pa vendarle nujno potrebujemo!" Svalj meni, da so polproletarci precej na boljšem. „Ni malo takih, ki se zaposlijo zgolj zaradi socialne varnosti. Moji sodelavci imajo po več hektarjev zemlje, nekateri so se znašli in jo še komu zapisali, tako da dobivajo še otroške dodatke, jaz pa ne dobim niti dinarja. Ko so v tovarni pred časom delili ozimnico, so se najbolj hudovali prav taki, bolj kmetje kot pa delavci. Zaslužkarstvo povzroča vedno večje razlike. Jaz popoldne ne morem doma delati papirja!" P. P. S športnimi prireditvami — nogometom in tekom po ulicah mesta se je pričelo letošnje praznovanje kostanjeviškega krajevnega praznika, nedeljsko tekmovanje v streljanju z zračno puško pa je le še zaokrožilo na videz skromnejšo podobo praznika. Toda čeprav ob samem prazniku niso odpirali kakšnega objekta ali komunalne pridobitve, je na obrazih Kostanjevičanov opaziti, da so še zlasti v tem letu zadovoljni z doseženim. To pa je na sobotni slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL povedal tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Cernoša, ko je opozoril na pomembni pridobitvi: novo zdravstveno postajo z lekarno (v marcu) ter na dograjeno in prenovljeno osnovno šolo (v juliju!). Med pomembnejše delovne zmage za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti spada naposled tudi zaključena • Ob krajevnem prazniku Kostanjevice so dobili priznanje OF z bronastim znakom Marija Hodnik, Franc Gregorčič, Franc Ivšič, Ivan Klemenčič in Ivan Volčjak. Posebna priznanja KS so izročili poslovalnici 13 M—Preksrbe, restavraciji „Pod Goijanci” in Metodu Šoncu. Najvišje priznanje, plaketo mesta Kostanjevica, pa so prejeli Niko Žibret, Sredoje Beše-vič in tozd Industrijska elektronika „Iskra“, IEZE Kostanjevica. komunalna ureditev parcel v usmerjeni gradnji po zazidalnem načrtu, pa fudi položena kanalizacija ob Ljubljanski cesti. Pripravljajo še prenovo dela vodovoda proti Vodenicam in načrt za spojitev samotežne-ga vodovoda z Javorovice. Da bf pospešili razvoj so se odločili za samoprispevek. BREZ KURIVA NE BO NIHČE? Predsedniki ali tajniki svetov krajevnih skupnosti v krški občinf so te dni zelo iskane osebe. Občinski izvršni svet namreč hoče v najkrajšem času ugotoviti, koliko je občanov, ki nimajo nikakršnih kuriv na zalogi za to zimo, da bi lahko še pravočasno pomagal zagotoviti kurivo. V krajevnih skupnostih najbolje poznajo razmere v gospodinjstvih, zato nimajo nikakršnega smisla prizadevanja nekaterih „iznajdljivežev”, ki bi radi prišli na spisek potrebnih pomoči. Že za najnujnejše primere ne bo lahko dobiti dovolj kuriva za znosno zimo, kaj šele, da bi si kdo delal zalogo! Kostanjevičani so se zagnano vključili v akcijo organizirane pridelave pšenice. Tako, kot so z udarniškim delom in prispevki pri številnih akcijah krajani pokazali veliko vnemo, so tudi pri zavzemanju za več doma pridelane hrane dokazali, da je napredek, dosežen z lastnimi močmi, največ vreden. P. P. POVEZANOST TOVARNE IN KRAJA — Za začetno svečano vzdušje na sobotni skupščini ob krajevnem prazniku so poskrbeli pevci Kostanjeviškega okteta s kulturnim programom in učenci osnovne šole Jožeta Goijupa s prisrčno voščilnico, vrhunec prireditve pa je predstavljala podelitev priznanj. Za Iskrin tozd Industrijska elektronika, ki daje kruh več kot 150 delavcem, je plaketo mesta prevzel direktor Peter Luštek. (na sliki: levi) LE PO KILOGRAM MESA Da bi omogočil enakomerno preskrbo in hkrati tudi preprečil odhajanje ljudi po nakupih med delovnim časom, je krški občinski izvršni svet skušal spodrezati peruti pretirani potrošniški mrzlici. Tako zdaj trgovci prodajajo pralne praške v omejenih količinah le popoldne. Potrošnik pa lahko naenkrat kupi le kilogram posamezne vrste mesa. Tak ukrep pozdravljajo vsi s tanjšimi denarnicami, ki so doslej le stežka prišli do teh artiklov. KRŠKE NOVICE GORIVO ZA K MU L Občinski izvršni svet v Krškem skuša zagotoviti gorivo tudi tistim, ki nimajo svojih strojev, imajo pa obdelovalno zemljo. Prednost pri oskrbi z naftnimi derivati pa bodo imeli tisti, ki imajo sklenjene pogodbe o pridelovanju posameznih kultur, torej kooperanti. S temeljitim popi-som vseh porabnikov naftnih derivatov bodo lahko poslej stvarno ocenili in načrtovali porabo goriv. USPEŠNA MODNA REVIJA -Mercator Preskrba je prejšnjo soboto pripravil v hotelu Sremič Je drugo leto zapovrstjo modno revijo. Razveseljivo je, da so mikavne zagrebške manekenke in domačini po- kazali oblačila, ki jih je moč kupiti pri nas, tudi v Preskrbim!) trgovinah. Največji izbor ponujajo v Nakupovalnem centru. Da je vsaj pri tej reviji drugačna praksa kot doslej, namreč, da modelov ni bilo mogoče kupiti v domačih trgovinah, ker so bili pač namenjeni za izvoz! HVALA ZA BONE - Zadnje dni so vsi, ki so bili upravičeni do bonov za gorivo, bolj ah manj potrpežljivo čakali, da so prišli do teh dragocenih papirčkov. Kostanjevičani so se pohvalili, da pri razdeljevanju bonov med več kot 350 krajani ni bilo nergačev. Večina tistih, ki so se zvrstili v dveh dneh, je iz prostorov, kjer so dobili bone, odšla z besedama: „Hvala, na svidenje.” „PL1NSK1* INEARKT K- so zadnjič dobili v Krškem plin v jeklenkah, je bilo za 118 „bomb" skoraj 500 kupcev. Nekateri so čakali v vrsti že od štirih zjutraj in so plin še dobili, tisti pa, ki so prišli le uro pozneje, so ostali praznih rok, ker so plin pobrali iz podjetij z naročilnicami! S1 i DANES OTVORITEV. Staro poslopje osnovne šole v Globokem zdaj dokončno prenovili. Adaptirali so kuhinjo in sanitarije, prekrili streho in polepšali tudi fasado. To jih bo'veljalo okoli 4,5 milijona dinarjev. Krajani so se marca letos odločili za samoprispevek. Plačevali ga bodo pet let. (Foto: J. T.) ZEMLJIŠČA OB SAVI VARNA * PRED POPLAVO Levoobrežni zaščitni nasip med obema mostovoma čez reko Savo v Brežicah je Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta začelo graditi pred šestimi meseci. Včeraj so z otvoritvijo jjrve faze obeležili praznik brežiške občine. Groba zemeljska dela so opravljena že skoraj do novega mostu. Nasip do tam bo končan prihodnje leto. CEDILNIKOVA DELA V ponedeljek, 25. oktobra, so v l*osavskem muzeju v Brežicah odprli novo likovno razstavo. Na njej so prikazana olja in grafike likovnega pedagoga Vlada Cedilnika iz Brežic. S to razstavo s^ je muzej pridružil počastitvi občin' skega praznika. Dan bomo začeli uro pozneje Kurjače v tečaj, ne bomo greli vesolja — Tekme pod reflektorji odpadajo — Varčevanje tudi pri nočni razsvetljavi — Pobuda za poslovni vlak do Ljubljane Varčevanje z energijo je prva zapoved našega vsakdanjega ravnanja doma in na delovnem mestu. Jadikovanje in izsiljevanje izjem ne vodi nikamor. Zato je občinska skupščina v Brežicah na seji 21. oktobra zahtevala, da se povsod pripravijo na poslovanje v zoženih okvirih, čeravno se s tem težko sprijaznijo. Prvi poziv velja hišnim svetom, stanovanjski skupnosti, OZD in vsem občanom, naj ogrevajo stanovanjske, delovne, šolske in druge prostore le do 19 stopinj Celzija, vendar samo med 6. in 21. uro. Delavska univerza je dolžna čimprej organizirati tečaje za kurjače, ker za to delo večinoma niso strokovno usposobljeni. Skupščina nadalje predlaga tistim delovnim kolektivom, ki imajo enoizmensko delo, naj takoj s prvim novembrom pomaknejo začetek delavnika od 6. na 7. uro zjutraj. Trgovine naj bi se poslej ravnale po dnevni svetlobi. Odprte naj bodo med 7. in 18. uro. Priporočilo velja tudi za gostinske organizacije, ki naj se prav tako prilagodijo varčevanju z energijo. Po krajevnih skupnostih, kjer javne razsvetljave še niso zmanj- Oktobrski nagrajenci 82 Letos tri nova imena: Miha Haler, Tončka Lovše in Franc Mohor — Priznanja Veliki Plani, Garniziji Cerklje in MDB Brežiška četa Svečana seja občinske skupščine v Brežicah za njen praznik je vsako leto povezana s slovesnimi trenutki ob proglasitvi oktobrskih nagrajencev in dobitnikov oktobrskih priznanj. Letos podeljuje občinska skupščina tri nagrade in tri priznanja. Nagrajenci so Miha Haler, Antonija Lovše in Franc Mohor. Priznanja bodo dobili občina Velika Plana, Garnizija JLA Cerklje in mladinska delovna brigada Brežiška četa. Mihu Halerju so namenili oktobrsko nagrado uspešno delo pri razvoju amaterske kulturne dejavnosti v KS Artiče, v občini v Posavju in na širšem slovenskem območju. Kulturno delo ga je pritegnilo že kot učiteljiščnika v Celju, ko je vodil prve zbore pevske, tamburaške in folklorno skupino. Povsod, kjer je služboval, je ustanavljal in vodil najdlje „ Ceje le mogel, je utiral pot novim oblikam. novim sekcijam, novim manifestacijam in hkrati razvijal samoupravno uveljavljanje društev in medsebojno povezovanje ter dajal pobude za obogatitev življenja v krajevni skupnosti. Izpeljal je zamisel o srečanjih lovskih pevskih zborov in zamisel o vsakoletni reviji in tekmovanjih pihalnih orkestrov v Artičah. V- svoji krajevni skupnosti je znal uspešno povezati kulturno, politično in samoupravno uveljavljanje občanov. Posvetil ji je ogromno ljubiteljskih ur tudi pozneje, ko je zapustil ravnateljsko mesto na šoli in prevzel odgovorne politične funkcije. Nagrajenka Tončka Lovše je prejela najvišje občinsko priznanje za dolgoletno in uspešno družbenopolitično delo. Bila je borka NOV in se amaterske kulturne skupine, najdlje pa seveda v Artičah, kjer živi. Ceje je s šestnajstimi leti kot mladinka pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Jeseni 1943 je bila delegatka na prvem kongresu AEŽ v Dobrniču. Največ je delala z mladino in ženami in se pri tem posvečala socialnim problemom. To delo je opravljala tudi po osvoboditvi in kot socialna delavka dočakala upokojitev. Ob tem se je ves čas udejstvovala v družbenopolitičnem življenju občine in krajevne skupnosti. Zadnja štiri leta je opravljala dolžnost podpredsednice občinske skupščine v Brežicah. Eranc Mohor s Čateža ob Savi je tretji letošnji nagrajenec. Nagrado mu j»deljujejo za uspešno delo pri razvoju brežiške Agrarie in za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo. Tudi on je bil borec NOV. Kmetijstvu se je zapisal po letu 1958, ko je končal kmetijsko šolo v Mariboru: Najprej je delal kot pospeševalec pri Kmetijski poslovni zvezi v Brežicah, nato kot upravnik kmetijske zadruge v Cerkljah in od 1961 dalje za vrtnarijo brežiške Agrarie na Čatežu. Tu se je z vsemi močmi zavzel za razvoj vrtnarstva v rastlinjakih. Ves čas je prizadevno delal v družbenopolitičnih organizacijah in prevzemal odgovorne funkcije v delovni organizaciji, v občinskih zborih, v republiških telesih in krajevni skupnosti. Veliko dela je vložil tudi v prizadevanja za raziskave termalne vode na Čatežu, saj prav ta danes omogoča zaposlitev številnih občanov v vrtnarstvu in turizmu. šali na polovico, so dolžni to storiti takoj in pri tem upoštevati tudi varnost. Nasvete bodo dobili pri organih za notranje zadeve. Občinska skupščina zahteva zmanjšano nočno osvetlitev lokalov ter ukinitev nočnih tekem in treningov športnih organizacij. Na njihov račun je bil na seji izrečen očitek, ker večernih treningov do takrat niso omejili. Sobotni tekmi so medtem že preložili na 14. in 16. uro, tako da reflektoiji niso več po . nepotrebnem osvetljevali igrišča. Zasebniki bodo pred vplačilom kurilnega olja poslej morali podpisati izjavo, da ga doma nimajo več kot 500 litrov. Nadzor nad prodajo kurilnega olja in plina bodo nadzorovali in-špektoiji. Plina primanjkuje, zato lahko dobi zasebnik le po eno jeklenko na gospodinjstvo in ne po tri ali celo pet. kar se je dogajalo do zdaj. Prednost pri oskrbi s plinom imajo zdravstvene ustanove, vrtci, dom upokojencev, gostinci in obrtni ki, ki potrebujejo plin za svoje obrate. Sindikalnim, društvenim in drugim izletom bo začasne odklenkalo. Povsod naj temeljito razmislijo, čemu vse bi se kazalo odpovedati. Za službena potovanja naj v delovnih organizacijah čimbolj omejijo prevoze z osebnimi avtomobili, uporabo službenih vozil pa do kraja izkoristijo na vsaki vožnji. Izvršni svet je dal celo pobudo za poslovni vlak, ki naj bi posavske občine povezoval z Ljubljano. S podatki o številu dosedanjih potovanj so mu dolžne takoj priskočiti na pomoč delovne in družbenopolitične organizacije, da bo lahko začel usklajevanje v Posavju in dogovore z železnico. J. TEPPEY SMUČARSKI SEJEM Smučarsko društvo Brežice je v sodelovanju z žirovsko Alpino organiziralo smučarski sejem. Trajal je od petka do nedelje. Obisk je bil še kar zadovoljiv, vendar je bilo gledalcev več kot kupcev. Pozna se, da se kupna moč zmanjšuje in da smučarsko opremo izpodrivajo drugi. za življenje pomembnejši predmeti. NOVO V BREŽICAH ŠOLARJI POMAGAJO KMETOM Učenci dobovske osnovne šole že tretjo jesen zapored pomagajo kmetom pri pospravljanju sadja in poljskih pridelkov. Najprej so pobirali slive v Kapelah, potem koruzo pri bratu prvoborcev Gerjevičev, katerih ime nosi njihov prionirski obred. Po potrebi bodo priskočili na pomoč tudi drugim, zlasti ostarelim občanom. Delovnih akcij sc udeležujejo učcnch šestih, sedmih in osmih razredov v skupinah od 20 do 45. KOLEKTIVI MOLČE. Na razpis za oktobrske nagrede sc delovne organizacije v občini ne odzivajo, kot da delavci ne zaslužijo nagrad. „Cas bi že bil, da bi predlagali tudi koga izza stroja ali s krampom v roki,'1 je na zadnji seji skupščine dejal predsednik Mirko Kambič. V občini so zagotovo dobri delavci, inovatorji, organizatorji proizvodnje in drugi, ki zaslužijo kako vidnejše priznanje. MANJ VENCEV NA GROBOVE-VEC DENARJA ZA HUMANE NA' MENE. Tudi v Brežicah seje končno uveljavila večkrat izrečena pobuda, da ne bi razmetavali denarja za vence pokojnikom in da bi cvetju namenjene zneske poklonili raje za nakup najnujnejše opreme ,v zdrav' stvenem centru. Imena delovnih organizacij, skupnosti in posameznih darovalcev bi sproti objavljali v Dolenjskem listu. To priporočil® seveda ni namenjeno ožjim sorodu1' kom. BREŽIŠKE VESTI KUNŠKOVA mama NI SAMA — Usoda, ki je tako hudo prizadela Kunškovo kmetijo v Vranju pri Jevnici (dva sinova sta letos izgubila življenje pod traktorjem), daje mesto človeški solidarnosti. Poleg sosedov so Kunškovi mami minili teden pomagali pobirati bogato sadno letino šolarji sevniške osnovne s°le „Savo Kladnik” (na sliki). Kar član je storiti dolžan Se temeljitejša Jnventura" po osnovnih organizacijah ZK — So zgledi, ki naj vlečejo Na zadnji seji občinske konference ZK v Sevnici niso bili povsem zadovoljni z opravljenimi konferencami osnovnih organizacij. Bolj °t kdaj doslej je pomembnejše od sestankovanja temeljito oceniti •azmere in se hkrati ustrezno odločiti o akciji', ukrepih. Znanje je najboljša naložba Štefan Kamin: Na varčevanje v skupni porabi moramo gledati selektivno — Breme stabilizacije moramo porazdeliti na vse — Prosveta vedno varčna „Na kongresu slovenskih sindikatov sem hotel povedati dvoje: Delavec je sposoben razpravljati o naložbah in razporejanju dohodka. Za vse to namreč niso dovolj samo strokovne analize, pogosto veliko odtehta tudi preprosta zdrava pamet. Strinjam se, da je treba na področju vzgoje in izobraževanja marsikaj razčistiti, toda skupne porabe ne smemo vreči vse v en koš. In tudi tu naj bi imel delavec več besede,” je dejal Štefan Kamin po X. kongresu slovenskih sindikatov, kjer je bil izvoljen za člana republiškega sveta ZSS, sicer pa je ravnatelj osnovne šole Jožeta Slaka—Silva v Trebnjem. Sekretar Lado Močivnik je uvodoma lahko navedel le 13 osnovnih organizacij, ki so dostavile zapisnike, in devet čla-nov konference, ki so poročali 0 opravljenih shodih. Nekateri s° to storili na seji občinske konference, tako da je število lstih, ki so opravili svoje na-'°ge, le večje. Mnoge ugotovitve so tako zanimive, da bomo o njih pripravili še posebne razgovore in zapise. Za marsikoga so zvenele presenetljivo besede Zvoneta Nranjca iz Sevnice, ki ni štedil s ritiko na račun največje Sevnike osnovne organizacije, ki se-sploh ne sestaja. „Samouprave v krajevni skupnosti ni,“ je pribil Kranjc in pristavil, kako je 9 upščini krajevne skupnosti potekel mandat že 7. maja, vse odtlej pa se še ni sestala. In O REFERENDUMU PET MINUT PRED DVANAJSTO? F Sevnici očitno pripravljajo Hov referendum za uvedbo Sa/n°:prispevka. O investicij-em programu referenduma za obdobje 1983 1987 naj bi /udje zvedeli kaj več na zborih 0 canov. Toda če jih bodo P°vsod sklicevali takb kot kra-jVl>° konferenca SZDL Sevnica • po slabo z referendumom, KaWza zbor 22. oktobra ob 19. d J'‘dje* vsaj na Glavnem trgu, ' H vabilo komaj eno uro jd jklicom. Kdor ni bil doma, ® Poč vabilo dobil v roke po že Plavljenem zboru. Takih pa ni tr°h >na^°' ^ar ne bi bilo po-ebno tako pomembno družbeno?° zastavlt‘ bolj odgovor- SEVNIŠKI 'rarr,,0DA LETOS NI BILO nial?luIOn?*ncga pohoda po stopi-ja m , ?tcv MUana Majcna in Janci-D0'v% na njuno 41. obletnico iz ,„ n-ic?a boja letos ni bilo. Mladi v L Vniske občine so poslednja leta do) ?CIT1 številu koračili po tej kar bcn > sPOtoma niso prezrli no- NOB^n0 ta^° skromnega obeležja resda mladinskega vodstva je skem ravn° ta dan bil na mladin-toda ..kongresu v Novem mestu, ua a» je to opravičilo? lavj^ANJE DOMA Sevniška de-koii v “["verza je pripravljena kjer-nja i ?. 'ni pripraviti tečaj krojenim k s!Vanja v sodelovanju z zna-bora ptnin' centrom DOT iz Mari-sv0jj'. * rijpvite se lahko na sedežih no v?, krajevnih uradov ali neposred-to P 'sevniškem Zavodu za prosve-Usni.s ulturo. l iste, ki so spomladi Prido'10 končale začetni tečaj, že s nje vm "porabljajo pridobljeno zna- pripravi je tudi že nadaljeval li vendar, je mesto brez problemov? Vsekakor so hude tudi pomanjkljivosti v krajevni konferenci SZDL občinskega središča. Da ni čas za kazanje na take nepravilnosti? So tudi taki, ki mislijo tako. Kranjc je opozoril še na bližnji referendum, treba se je ustrezno orga- • Na seji občinske konference ZK so govorili tudi o ukrepih pri varčevanju z bencinom. Ljudje z razumevanjem gledajo na napore, da se omeji poraba, a to naj velja za vse, izjem mora biti čim manj. Tudi na tej seji konference, so, žal, nadaljevali staro prakso, da niso takoj oblikovali sklepov. nizirati, da ne bi doživeli še enega poloma. Kot je ugotovila Franja Šprogar iz CK ZSK, je Kranjc ob ostri kritiki pokazal tudi na rešitev: imenovanje delovne skupine, ki naj ugotovi, kako je z vsem, in pripravi rešitev skupaj s prizadetimi. BOMBE NISO IZGINJALE Na zadnji seji občinske konference ZK ni manjkalo kritike na račun zadnjega razdeljevanja plina v jeklenkah v sevniški trgovini z gradbenim materialom. Sli smo po sledi te kritike. Poslovodja zanika, da bi bilo karkoli narobe s prodajo plina. ..Izpuhtelo” naj ne bi kar 60 bomb, temveč so jih pridržali 43 za razne naslove družbenih organizacij po dobavnicah. Ugotavljajo, da odhaja mnogo jeklenk tega zadnje čase iskanega goriva h kupcem - izven občine. Zato pripravljajo izdajo posebnih izkaznic. Menijo, da bo tako več reda. PABERKI tečaj. Torej, kjer bodo zbrali najmanj 18 prijav, se bo začel tečaj za začetnike. Začnejo lahko že prve dni novembra. NA ČRPALKAH Ml RNK JE V sevniški občini so bencinske bone uspešno razdelili na sedežih 10 krajevnih skupnosti in občinski upravi v Sevnici. Bone so dobili šele ob 11. uri ponoči pred razdeljevanjem. Upravnim delavcem je zato noč minila brez spanja. PRIZADET SOIMENJAK Bencinski krizi na rob vse seveda ni šlo gladko. Poročali smo o francozu iz domačih logov Medvedu iz Bošta-nja, ki si je pač sam krojil vrstni red v koloni za bencin. Tokrat poudarjamo, da je bil to Alojz Medved z rdečim Oplom iz novega naselja v Boštanju, in ne njegov redoljubni soimenjak iz Dolenjega Boštanja, kateremu se za pomoto opravičujemo. Kako je treba v krajevni skupnosti delovati, je bila ponovno omenjena osnovna organizacija ZK v Loki pri Zidanem mostu. Tamkajšnji komunisti so se namreč lotili tako vsestranske in. idejno poglobljene analize razmer v svoji krajevni skupnosti, da so že predvideli vse potrebne naloge v luči najnovejših ukrepov v republiki in državi. Tako usposobljeni komunisti so lahko tudi dejansko za korak pred drugimi, skratka avantgarda. To nalagajo vsem tudi sklepi 3. seje republiškega in zveznega centralnega komiteja. Spremeniti bo treba metode dela. Omembe vredni so napori kadrovsko dokaj šibkih, a žilavih osnovnih organizacij na Bučki in Studencu. Te vabijo na svoje sestanke vse komuniste z območja krajevne skupnosti, tudi tiste, ki so sicer zaposleni drugje. A. ŽELEZNIK DOPOLNITVE PROGRAMA? Očitno bo predvideni program novega samoprispevka v javni razpravi doživel nekatere spremembe. V loški krajevni skupnosti npr. bolj kot o cesti Razbor — Okroglice (veliko so že naredili sathi) opozarjajo na problem neoporečnosti vode iz svojega vodovoda. Na Studencu imajo poleg drugih nerešenih vprašanj premajhno pokopališče. Strumni gasilci Tekmovanje industrijskih enot — Zmagi Lisce in Kopitarne Poročali smo že o številnih aktivnostih, ki jih pripravljajo v sevniški občini v mesecu požarne varnosti. V ponedeljek je bila sklicana posebna konferenca o teh vprašanjih pri občinski konferenci SZDL. V sredo, 20. oktobra, je bilo pri taborniškem domu tekmovanje industrijskih gasilskih enot. Razveseljivo je, da so se tekmovanja udeležile tudi tri ženske desetine. Gasilke Lisce iz Sevnice so samo za točko ugnale vrstnice iz Jutranjke, tretje pa so ! bile liščanke iz krmeljskega tozda. Med moškimi desetinami je bila najuspešnejša Kopitarna, pred Stillesom, Lisco in Jutranj-j ko. Moštvo Jutranjke je imelo ! izredno smolo. Na tekmovanju i sc jim je pokvarila sesalna na-prava na brizgalni, zaradi česar j seveda niso mogli potegniti ' vode. Brizgalna jc bila pre- ' izkušena dve uri pred tekmovanjem. Vseeno je bolje, da je odpovedala na tekmovanju kol pa morebiti kasneje, ko bi kje gorelo. Industrijski gasilci so na splošno prikazali solidno znanje, pri preverjanju gasilskih veščin in uporabi brizgaln pa tudi | uslrezno izkušenost. Ravno tako j dobro razpoznavajo različne ga-| silne aparate. £ „Znotraj skupne porabe je resnično veliko režije in stroškov, ki ne prispevajo k zadovoljevanju delavčevih interesov. Toda pri izobraževanju ne smemo pozabiti na to, da je znanje novo ustvarjena vrednost, da je to eden izmed glavnih virov za razvoj gospodarstva. Ne smemo namreč pozabiti, da ponekod v Jugoslaviji že imamo take naprave, za katere nimamo kadrov. Vzgoja in izobraževanje pa v skupnem procesu lahko pripravita mlade ljudi za to, da bodo s temi stroji znali ravnati, ,da si bodo pridobili delovne navade in spoštovanje do dela. Štefan Kamin: Samoupravljanje je pravšnji način'za reševanje vseh težav, kar se je pokazalo tudi v revoluciji. Skratka, vrednote, brez katerih si ne morem zamišljati nadaljnjega razvoja,” poudarja Kamin. Ko je govoril o vzgoji in izobraževanju, je med drugim poudaril, da bi si z varčevanjem pri tem področju porabe porezali korenine razvoja. Če govorimo o pretiranem trošenju, potem moramo na to gledati selektivno. Treba je razkriti konkretne primere, kjer je bilo za te namene potrošenega preveč družbenega denarja. Tako je bilo tu in tam res, da so preveč vlagali v zidove šol, premalo pa v opremo. Tega pa so krivi ljudje, ki delajo na tem področju. Zato bi si morali za preobrazbo šolstva prizadevati-vsi, ne pa da to sloni samo na zavodih za šolstvo, učiteljih in drugih strokovnih delavcih. „Kongres sicer ni odpiral nobenih novih dilem, kako naprej. Pot je začrtana, bojim pa se, da smo bili še premalo konkretni, še premalo polemični. Lahko se nam zgodi, da bomo imeli težave pri uresničevanju sprejetjh usmeritev. Najtežji problem je zdaj prav gotovo, kako zaposliti mladino, ki bo zdaj zdaj zapustila šole. Vprašanje je, če bomo priliv mladih ljudi lahko sproti reševali le z upokojevanjem in podobnim. Hkrati se moramo zavedati, da bo treba breme stabilizacije porazdeliti na vse znotraj naše republike in znotraj SFRJ. To je načelno zelo lepo, konkretno izpeljati bo pa teže. Med ljudmi je namreč opaziti prepričanje, da je za nastale razmere nekdo ŽALNE SVEČANOSTI V TREBANJSKI OBČINI , Organizacije Zveze združenj borcev iz trebanjske občine pripravljajo ob dnevu mrtvih vrsto žalnih svečanosti. Te bodo pri obeležjih NOB in na pokopališčih. Prva žalna svečanost bo že v nedeljo, 31. oktobra, ob 9. uri dopoldne pred spomenikom v Velikem Gabru. V ponedeljek, I. novembra, pa bodo spominske svečanosti ob 8.30 v Šentrupertu, pred spomenikom, ob 9.30 v Mokronogu na pokopališču, ob 10.30 pri spomeniku na Rojah na Mirni in ob 14. uri v Trebnjem v spominskem parku in na pokopališču. odgovoren. In .delamo na tem, da odkrivamo krivce, samo da ti krivci ne bodo mogli pokriti vseh izgub, pa naj jih še tako kaznujemo. In marsikdo tega ne bo razumel. Zato poudarjam, Pred letošnjimi volitvami samoupravnih organov v krajevni skupnosti Veliki Gaber se bodo krajani lahko s ponosom ozrli na vse, kar so v preteklih treh letih naredili. Čeprav je ta krajevna skupnost izrazito kmečka, je bilo namreč samo lani vloženih preko 20 milijonov dinarjev v popravilo cest, gradnjo vodovodov, doma krajevne skupnosti in pošte ter telefonskega omrežja. Vse to je toliko večji dosežek, če vemo, da v krajevni skupnosti prebiva samo okoli 1200 prebivalcev, da mnoge delegacije niso delovale, kot bi morale, prav tako pa ne svet krajevne skupnosti. Večina dela je namreč slonela na predsedniku sveta Petru Podobniku in pa pripravljenosti krajanov za prostovoljno delo ter prispevanje dodatnih sredstev za razvoj. „Že leta 1979 smo izglasovali samoprispevek, katerega denar je bil namenjen za urejanje raznih objektov in naprav pri nas. Reči moram, da smo skoraj vse, kar smo si v načrtih zadali, tudi naredili. Asfaltirali smo okoli 10 kilometrov cest, kar je veljalo 12 milijonov dinarjev, da je potrebno še naprej spodbujati razvoj samoupravnih odnosov, saj pride samoupravljanje in sprejemanje odgovornosti vseh delavcev še najbolj do izraza v težkih časih, kar nam kaže tudi primer naše revolucije. Tudi tam so bile potrebne žrtve in tudi zdaj se nam lahko zgodi, da bomo več delali za enak ali manjši denar. No, tu bodo še najlažje prišli skozi prosvetni delavci, ki so bili vedno stabilizacijsko naravnani.” J. SIMČIČ zgradili smo okoli 2 kilometra vodovoda, zdaj pa nas čaka še obnova pokopališča in zgraditev mrliške vežice. Za ta dela pa nam je zmanjkalo še okoli 10 milijonov dinarjev. Upamo, da bomo te načrte že prihodnje leto uresničili. Računamo namreč, da se bodo krajani tudi pri teh delih tako množično in prizadevno odzvali. Že pri asfaltiranju cest so mnogi prispevali celo po 10 tisoč dinarjev, da ne govorim o sodelovanju pri gradnji ptt omrežja itd. Toda vsi, ki bodo prevzeli delo za nami, bodo morali poskrbeti, da bo še ječ članov samoupravnih teles v krajevni skupnosti dejavno sodelovalo pri uresničevanju politike.” Nekaj kritičnih besed je bilo slišati tudi na račun obiska vseh tistih kulturnih in drugih pri reditev, ki so v krajevni skupnosti bile, a je bil na njih obisk majhen, vsekakor pa ne v skladu s stroški in trudom, ki so ga nastopajoči vložili v prireditve. Vendar ni moč potegniti črte pod sedanje delo povsem brez pohvale. To zasluži krajevna organizacija borcev, sodelovanje v NNNP in podobnih akcijah. DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI — V Velikem Gabru so krajani zgradili poslopje, v katerem imajo zdaj prostore pošta z avtomatsko telefonsko centralo in 160 telefonskimi priključki, krajevni urad, ambulanta, prostor za mlade, krajevno skupnost in dve stanovanji. Objekt, ki je danes vreden skoraj 6 milijonov dinarjev, so krajani zgradili s prostovoljnim delom. Tudi zato je morda postal nekakšno središče kraja. IZ KRAJA V KRAJ BO ZAČEL VELJATI 2E STAR ODLOK? Če se bodo uresničila razmišljanja o premaknitvi delovnega časa na 8. uro dopoldne, potem se lahko zgodi, da bo začel veljati tudi odlok o točenju alkoholnih pijač po 7. uri. Doslej je bilo namreč tako, da je ta odlok veljal samo na papirju, v resnici pa so lahko mnogi ,,tankali” že pred začetkom delovnega časa. MIRENČANI SPET PRED TRE-BANJCI Medtem ko se Trcbanjci pritožujejo čez slabo oskrbo z mesom, se Mirenčani pri tem tiho hihitajo. V mirenski prodajalni Kmetijskega kombinata iz Sevnice je namreč zmeraj na voljo dovolj mesa, pa še kakšnih posebnih doplačil ne zahtevajo mirensko-sevniški mesarji. In k temu je treba dodati le še to, da z oceno stoji tudi trebanjski komite za družbeno planiranje, ki ima nad temi zadevami pregled. NOBENI POSEBNI UKREPI JIH NF. BODO ZAVRLI Naj bo trebanjski izvršni svet še tako ekspedi-tiven, verjetno ne bo uspel pred Martinovim vpeljati vinskih bonov. Seveda se trebanjski vinogradniki tega izredno vesele, saj se bodo na ta način ob do^ri letini krepko okrepčali ob letošnjem pridelku. Pa se racionirano porabo bencina bodo tako lažje prebrodili v naslednjih nekaj mesecih. SO SLUriLI POMEN DOMAČEGA SMUČIŠČA? — Kot bi trebanjski člani smučarskega kluba Trimo že pred tremi tedni slutili, da bodo imeli težave pri prevozih na druga smučišča, so se v izjemno velikem številu odzvali delovni akciji pri urejanju smučišča v Trebnjem. Zdaj jim mora iti na roke še zima z obilnimi i padavinami. Seveda snežnimi! Dosežki bude pogum Za napredek krajevne skupnosti Veliki Gaber je bilo porabljenih več kot 20 milijonov dinarjev — Še načrti TREBANJSKE NOVICE Tri korake naprej, ne nazaj Sredi decembra se bodo črnomaljski občani odločali o nadaljevanju samoprispevka, s katerim bi v petih letih za program javnih del zbrali 80,6 milijona din Konec leta se izteče samoprispevek, ki ga v črnomaljski občini plačujejo od 1978. leta za uresničevanje programa javnih del. Tik pred tem, 12. decembra, pa se bodo volilci na referendumu odločali o novem samoprispevku, oziroma kot poudarjajo v Socialistični zvezi v Črnomlju, o nadaljevanju programa javnih del V črnomaljski občini poteka samoprispevek za program javnih del že od 1967, se pravi se izteka že šestnajsto leto. In tudi zaradi samoprispvka je v tem času občina dosegla precejšnje uspehe in se, med drugim, izko-ila iz i pa ; nerazvitosti. Osnutek programa javnih del predvideva, naj bi se sredstva bodočega samoprispevka zbira-, la tako kot sedaj, se pravi po stopnji 1,5 odst. od osebnih dogodkov, pokojnin, OD obrtnikov in od katastrskega dohodka. Tako bi se v petih letih Odkritje plošče J. M. Žagarju Slovesnost v Vinici V nedeljo so v okviru praznovanja praznika krajevne skupnosti Vinica "in 900-letnice kraja na tamkajšnji , zdravstveni postaji odkrili spominsko ploščo ob 250-letnici rojstva Janeza Mihaela Žagarja, zdravnika, živinozdravnika in medicinskega pisca, ki se je rodil in otroška leta preživel v Damlju pri Vinici. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Mih činski, dr. Bogdan Brecelj, viniška rojaka dr. Oton Berkopec in Evgen Lovšin ter drugi ugledni gosti, je o J. M. Žagarju govoril dr. Drago Mušič, ploščo pa je v imenu Belokranjskega muzejskega društva odkril prof. Janez Kambič. Ob tej priložnosti je Belokranjsko muzejsko društvo izdalo manjšo publikacijo o Žagarju, za katero je tekst napisal dr. Mušič. Slovesnosti se je udeležilo tudi precej vaščanov Damlja, ki_so tudi z nakupom več izvodov Žagarjevega »tvornika pokazali zanimanje za znanega rojaka. zbralo 80,6 milijona dinarjev; od te vsote je predvideno, da bi vrnili za 22,7 milijona dinarjev kreditov, s pomočjo katerih so izvajali večja dela v okviru programov javnih del iz prejšnjih let, za uresničitev novega programa pa bi bilo na voljo 57,9 milijona dinarjev. S tem denarjem je predvideno, da bodo položili zaporni sloj asfalta na 37 km krajevnih poti, posodobili okoli 9 km krajevnih poti in ulic, nadaljevali dela na cesti dobliški ovinek - Stari trg, dokončali vodovod Vinica- Perudina Hrast, prispevali za vodovod za Purgo in Gorenjce ter Griblje, obnovili vodovod za Trato, Mladico in Coklovco, prispevali za napeljavo telefona v krajevnih skupnostih Vinica, Črnomelj in Kani-žarica-Dobliče. Enoglasno so v petek podprli osnutek programa javnih del in razpis referenduma za nadaljevanje samoprispevka tudi zbori občinske skupščine. Predlagali pa so, naj bi s sredstvi, ki so po programu namenjena za dela v krajevni skupnosti, čim bolj gospodarila ta krajevna skupnost, ki naj tudi nadzoruje izvajanje del, ki bodo tako kot vsa prejšnja leta oplemenitena še z delom in prispevki krajanov. Prav tako so v razpravi na skupščini delegati predlagali, naj bi že prej predvideli, kako bodo objekte, zgrajene s samoprispevkom, potem vzdrževali, saj na nujnost tega opozarjajo nekateri dosedanji primeri, med katerimi je še posebej aktualen primer črnomaljske športne dvorane. PRAZNIK KS SEMIČ V počastitev praznika krajevne skupnosti Semič bo danes ob 18. uri v semiškem prosvetnem domu proslava, na kateri bodo med drugim zaslužnim krajanom podelili priznanja Osvobodilne fronte. Pred tem pa bodo v gasilskem domu odprli fotografsko razstavo o XV. SNOUB. V soboto ob 19. uri bo v prosvetnem domu nastopila semiška folklorna skupina. ■liSlPjMll If, OBNOVA PROČELJA — K značilni podobi središča Črnomlja precej prispeva tudi stavba, v kateri ima svoje prostore Ljubljanska bt PREDVIDENIH 1.680 Janka. Te dni obnavljajo pročelje stavbe, ki so jo adaptirali pred štirimi leti, ko so se družbenopolitične organizacije preselile v bivši zdravstveni dom in je vse prostore dobila banka. NOVIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV Nič brez lastnega dela Do konca tega srednjeročnega obdobja, s TONI GASr §pEK* W mi oktobra 1982 DOLENJSKI LIST osebnem standardu smo dosegli skoraj evropsko raven s tem da smo z organiziranostjo, učinkovitostjo in storilnostjo proizvodnje ostajali daleč za to ravnijo. Ker smo pač v glavnem izčrpali vse zunanje možnosti, razen boljšega in odgovornejšega dela in gospodarjenja s sredstvi za proizvodnjo ter skromnejšega obnašanja, je rešitev teh problemov odvisna predvsem od nas samih in lastnih naporov. Potrebno je doseči boljšo organiziranost, boljše izkoriščanje kapacitet, realnejše programe, ločitev dela od nedela, zmanjšanje režije na vseh ravneh itd. Uskladiti bo potrebno velike želje in potrebe na področju skupne porabe z možnostmi, s tem pa omogočiti hitrejšo rast gospodarstva in tako ustvariti možnosti za nadaljnji razvoj. Težave, v katerih se nahajamo, se ne dajo odpraviti čez noč. Zato bomo morali delati več in bolje ob nižji ravni osebnega in družbenega standarda. Prepričan sem, da bomo tudi v tem, kot tudi v težjih in usodnejših trenutkih sposobni in voljni uspešno premagati težave, v katerih se nahajamo. Težke razmere in problemi, s katerimi smo se pogosto srečevali, so bili nam, Dolenjcem in Novomeščanom, vedno pobuda za boljše delo in večje napore. V prepričanju, da bo tudi tokrat tako, vsem občanom in delovnim ljudem ob prazniku iskreno čestitam ter želim obilo uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. UROŠ DULAR, predsednik skupščine občine Novo mesto Skupščina občine, izvršni svet ter vse družbeno politične organizacije čestitajo vsem občanom za praznik! Analiza polletnih rezultatov gospodarjenja kaže, da ne dosegamo zastavljenih ciljev in da rezultati niso najugodnejši 29. oktobra pred 41 leti je bila na Brezovi rebri ustanovljena Novomeška četa, ki je takoj po poimenovanju odšla v napad na nemško zasedbeno ozemlje, da bi skupaj z ostalimi partizanskimi enotami preprečila izseljevanje Slovencev iz njihovih domačij. Datum tega dogodka, ki nas spominja na slavne dni naše revolucije, na mnoga herojstva in številne žrtve, smo si izbrali za svoj občinski praznik. Praznovanje pa nas spominja tudi na skokovit, skoraj neverjeten razvoj po vojni, v katerem smo dosegli raven, na katero Smo lahko upravičeno ponosni. Razvili smo pomembne proizvodne kapacitete, ustvarili zavidljiv socialni položaj, obenem Pa dosegli vidne rezultate pri Žal je letošnjih slovesnosti in razvoju novih družbenih odno- otvoritev manj, kot smo jih bili ov- navajeni v preteklosti, tare pa Letošnje praznovanje občin- nas tudi več resnih težav-skega praznika sovpada s potegom 11. kongresa ZSMS v No-Vefti mestu, ki pomeni za nas VeIiko organizacijsko nalogo in °dgovornost, obenem pa čast in Priznanje H Tudi 0b letošnjem prazniku s|avimo nekatere pomembne UsPehe. Zgradili smo kilometre vodovodov, asfaltirali nekaj tanjših cest, zgradili nova staranja. Pomembna pridobitev s° Center usmerjenega izobraže- gospodarstvo naše občine zaključilo z precejšnjo izgubo, ki pomeni skoraj četrtino vseh izgub v SR Sloveniji. Dosegli nismo izvoznih planov, srečujemo se z resnimi težavami na področju družbenih dejavnosti itd. Zaradi neugodnih gospodarskih gibanj v letu 1981 in v prvi polovici letošnjega leta ter ocene, da ni pričakovati hitrih pozitivnih premikov, smo na skupščini ugotovili, da smo preopti-mistično postavili planske okvire za obdobje 1981—1985, ter zmanjšali te okvire na stopnjo, ki jih že dolgo nismo več vajeni. Čeprav je za del teh pojavov iskati vzroke v dogajanjih svetovnega gospodarstva in ustreznih ekonomskih vplivih ter spremembah pri nas, pa so osnovni vzroki za takšno stanje tu pri nas in jih bo potrebno tudi z lastnimi napori razreševati. H kritičnemu položaju družbe smo, žal, prispevali tudi mi svoj delež. Bili smo'-ne samo veliki izvozniki, ampak tudi veliki uvozniki. Imamo slabo organiziranost, nizko produktivnost in druge slabosti. Tudi vanja Boris Kidrič ter novi prostori Glasbene šole. Odpili bomo tudi nove proizvodne prostore v ISKRI Bršljin, praznovanje pa bomo zaključili z otvoritvijo tovarne steklene volne v Bršljinu. Analiza polletnih rezultatov gospodarjenja kaže, da ne dosegamo zastavljenih ciljev. Gospodarstvo se je soočalo s številnimi problemi na področju oskrbe s surovinami, reprodukcijskimi materiali, energetskimi surovinami, nelikvidnostjo itd. Doseženi finančni rezultati, ki so odraz te problematike, so v primerjavi z dosežki regije in republike Slovenije precej slabši. Polletno gospodarjenje je d°lgih letih priprav bo v bivšem Jnisu" kmalu stekla proizvodnja steklenih vlaken, ki a<>mači in tuji trg vse bolj potrebujeta. Nova lakirnica v novomeški Iskrini tovarni napajalnih napVav sodi med najnovejše pridobitve tega prizadevnega kolektiva. 'f>Oh1oUlmerienega 'z°kraževanja v Novem mestu bo s sodobnimi učilnicami in cki prispeval k hitrejši uveljavitvi usmerjenega izobraževanja. Otvoritvena slovesnost v spominski dvorani v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu. Pri klavirju Mojca Osolnik. Težave mi smo večkrat živeli od nere-alnih rezultatov, slabega dela, konjukture in si ustvarili nekatere iluzije. Na najrazličnejših področjih porabe, pa tudi pri BREŽICE POSTAJAJO TRGOVSKO SREDIŠČE Brežiška občina slavi svoj občinski praznik v spomin na 28. oktober 1941, ko je bila ustanovljena brežiška četa, da bi preprečevala izseljevanje Slovencev. Štela je 18 borcev, ki so bili večinoma domačini. Njen prvi komandir je bil Dušan Kveder Tomaž, komisar pa Rudi Janhuba. Delovala je na območju občine Brežice in delno tudi v občini Šmarje na Kozjanskem. Njen borbeni duh so kalili delavci in mladina. Izvajali so uspešne akcije, dokler niso bili izdani. V borbi z nemškim okupatorjem so štirje borci padli, 11 je bilo ujetih, a trije so se rešili. Ujete partizane so Nemci po zverinskem mučenju v Mariboru ustrelili. Ustvarjalni duh in težnja po novem, boljšem preveva občane občine Brežice še danes, čeprav na drugačen, socialistično samoupraven način. Same Brežice so bile vseskozi bolj trgovsko središče že pred drugo vojno. Tudi širša okolica je bila vezana na to dejavnost. Gradnja manjših industrijskih obratov, ki so kasneje prerasli v večje delovne organizacije, se je pričela šele po vojni. IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO Najvidnejši primer je brežiška tovarna pohištva, ki je danes največja v občini in tudi izvozno usmerjena. Imajo pa že nov projekt razširitve proizvodnih zmogljivosti, ki je pretežno namenjena izvozu. Podoben primer je Agraria, ki je največji proizvajalec rezanega cvetja v Sloveniji in med največjimi v Jugoslaviji. 5 hektarov pokritih površin toplih gred ogreva s termalno vodo. Zelo uspešno pa se dohodkovno povezuje z makedonskim gospodarstvom. ške opekarne in rudnika v Globokem. — Tozd Beti Metlika na Dobovi je nastal po integraciji Pletil-nice. — Agroservis je kot tozd Agro-tehnika-Gruda iz Ljubljane. — Tozd Slovenija ceste Tehnika, ki proizvaja kmetijsko mehanizacijo. — Čateške Toplice so postale tozd delovne organizacije Emona hoteli iz Ljubljane. Sem sodi tudi grad Mokrice in novi hotel Terme, ki je neizpodbiten dokaz pozitivnega sodelovanja. — Kovinarska iz Dobove je postala tozd trebanjskega Trima. — Trgovsko podjetje Posavje se je vključilo kot delovna organizacija v SOZD Emona. Kot uspeh in pridobitev integracije je nova trgovska hiša v Brežicah, ki predstavlja hkrati tudi nadaljevanje trgovske tradicije. TURIZEM PRINAŠA DENARCE Za nastanek in razvoj turizma se imajo zahvaliti določenim komparativnim prednostim, kot je geo položaj, saj leži ob glavnih treh jugoslovanskih prometnih žilah: železnica, cesta in reka Sava, ki naj bi bila tod v prihodnje spet plovna. Velik pomen pripisujejo tudi bližini Zagreba kot močnega gospodarskega centra. OD JESENIC NA GORENJSKEM DO JESENIC NA DOLENJSKEM Pomanjkanje elektrike je botrovalo zamisli o 41-tih elektrarnah na Savi med obema Jesenicama. V brežiški občini bosta 2: ena v Brežicah in ena v Jesenicah na Dolenjskem. Če bo dovolj denarja za uresničitev smelega, a realnega načrta, nam ne preti črna tema. IZPOLNJEVANJE RESOLUCIJSKIH SMERNIC Brežičani so smelo načrtovali investicijske naložbe. Realizacija pa bo le 15 % na družberii proizvod. Podatki iz prejšnjih let kažejo na 40 % realizacije. Zato je letošnje zmanjšanje zelo velik korak k stabilizacijskim prizadevanjem. Letos je bilo le nekaj manjših naložb v izboljšavo tehnologije in opreme. Ob občinskem prazniku bodo 28. oktobra pričeli z gradnjo silosov za žito. To je praktična investicija v kmetijstvo za tekoče potrebe in rezerve. Investicijo omogoča dohodkovno povezovanje osmih kmetijskih organizacij in drugih interesnih skupnosti. V kmetijstvu načrtujejo še izgradnjo hlevov za 2400 glav živine za mesno proizvodnjo z izvozno usmeritvijo. Pri splošni porabi se držijo resolucijskih okvirov. Realizacija prihodkov znaša v prvem polletju 47 %, realizacija odhodkov pa 45%. Tudi letna organizacija ne bo presegla določenih okvirov. V skupni porabi pa so zabeležili presežke, ki jih bodo v celoti usmerili v smislu družbenopolitičnih dogovorov, t. j. za izvozno stimulacijo. Gozdno gospodarstvo zajema s svojimi tozdi tudi širše območje. Delno se ukvarja z izvoznimi posli, imajo rastlinjake za urejanje zelenih površin v naseljih in dajejo velik poudarek hortikulturi. Delovna organizacija Slovin Bizeljsko—Brežice ima svoje prostore v grajskih kleteh in na novi lokaciji pri železniški postaji Brežice. DO sestavljajo tozdi: kooperacija, proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač • Karakteristično sliko brežiškega gospodarstva pa dajejo predvsem tozdi in delovne organizacije, čigar delovne organizacije in sozdi so izven občine. Do tega so pripeljali integracijski procesi v preteklosti. Taki primeri so med drugim: — Tovarna avtomobilskih prikolic IMV, ki je nastal pred 20-timi leti večidel s kadri in prostori Agroservisa. — Salonit Anhovo tozd Opekarna Brežice in Rudnik Globoko je nastal iz bivše breži- Čateškim Toplicam in petro-lovemu motelu na Čatežu gre v glavnem zahvala, de je ta košček slovenske zemlje znan v domovini in tujini. Vse možnosti pa še zdaleč niso izkorišče^ ne. Med drugim se obeta oživljanje turizma ob reki Krki, če bo ta postala ponovno čista. To pa je v dobršni meri odvisno od novomeščanov, ki že dolgo obljubljajo Krki vrniti nekdanje življenje. PRISPEVEK K ENERGETIKI IN SUROVINAM Občina Brežice ima precej bogastva v surovinskih zalogah premoga od Globokega proti Artičam. Lani so opravili 7, letos pa 6 vrtin. Ugotovili so 11 milijonov ton geoloških zalog; čiste zaloge pa znašajo 8 milijonov ton, kar pa je najbolj pozitiven rezultat raziskav. Imajo tudi bogata nahajališča kremenčevih peskov, ki jih predelujejo v opeke. Niso pa še dovolj raziskane termalne vode. Pred 30-timi leti so prenehali vrtati v globini 300 metrov, ker se jim je zlomil sveder. Pričakovana nafta zato ni pritekla. Resno razmišljajo, da se bodo usmerili v odkrivanje nafte, če bo le dovolj denarja. 2E ČETRTIČ PO 5 LET SAMOPRISPEVKOV Pred 18-timi leti so prvič pričeli zbirati sredstva za izboljšanje družbenega standarda. Tako so p .. referendum namenili šolstvu, drugi šolstvu in zdravstvu, tretji in četrti pa je usmerjen za reševanje komunalnih problemov, posodabljanje občinskih cest in za druge potrebe. Tako bodo iz 4. referenduma razdelili zbrana sredstva: za šolstvo 40 %, 31 % za komunalno in cestno ureditev, 22 % za zdravstvo, 4,5 % za kulturo in 2,5 % za otroško varstvo. Do sedaj so realizirali porabo v šolstvu, kulturi in otroškem varstvu. Del sredstev so porabili tudi v šolskem centru usmerjenega izobraževanja. Letos so končali prizidek in adaptacijo starega dela osnovne šole Globoko. Oba dela pa so funkcionalno povezali. Med letom so pričeli z dozidavo v Veliki Dolini. Prvi del programa investicij v zdravstvo so realizirali lani, drugo polovico pa bodo prihodnje leto. Ob koncu referendumskega programa naj bi imeli asfaltirane v glavnem vse občinske ceste, ki jih je v občini za 120 km. Poudariti pa velja, da krajani marsikje pljunejo v roke in 'sežejo v denarnice ter uredijo krajevne ceste. Rešujejo tudi problematiko pitne vode. Posebno slabo je v KS Bizeljsko. Centralno zajetje pa morajo prestaviti na boljšo lokacijo. Občinski organi in družbenopolitične skupnosti se aktivno vključujejo v izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Tudi v reševanje najnovejših so se ustrezno vključili. 21. oktobra so sprejeli lasten občinski varčevalni program s področja vseh energetskih virov. Delovni kolektivi vseh tozdov IMV čestitajo občanom občin Brežice in Novo mesto za praznik in jim želijo še veliko delovnih zmag hotel terme hotel zdraviliški dom bungalovi, športno rekreacijski center, camp hotel grad mokrice 68250 Brežice, ^lefon: (068) 610-10, 610-11, 618-11, telex: 35795 YU TERME NOVO V ČATEŠKIH TOPLICAH Zdravilišče nudi posebno ugodnost sindikalnim organizacijam, da kupijo za svoje a"e SINDIKALNE KARTE ZA KOPANJE v letnem in zimskem času SAMO PO 30 nariev za eno kopanje. CENA JE ZAJAMČENA DO KONCA LETA 1983. N PraP°*tn°^-rekreacijski del Čateških Toplic vabi tudi igralce tenisa in kegljače, da si vočasno rezervirajo športne objekte. Rezervacijo priporočajo tudi za SAVNO. Pri p0prjem razporejanju uporabe je možnost prihranka velika, SAJ JIM PRIZNAVAJO VečUG°DNE ŽELEZNIŠKE IN AVTOBUSNE POVEZAVE lahko pripomorejo še k avtQ?rnu zanimaju za Čateške Toplice (razen ob 12. uri). Iz Čateža, kjer ustavljajo e1jn^Us' 'Z smeri Novo mesto, oziroma Ljubljane, pa vozijo avtobusi na vsako uro in 10 Id strokovni zdravstveni delavci zagotavljajo strokovno pomoč bolnim in tistim, Preq| zdravje ohraniti. Za člane delovnih organizacij opravljajo tudi sistematske pregi ^ kovnim organizacijam priporočajo, da se dogovorijo tudi za preventivne °9fož Izredno koristno pa je 10 — 14-dnevno zdravljenje za tiste delavce, ki delajo na [wn'h delovnih mestih. ^'kol ORGANIZACIJE lahko stacionirajo svoje počitniške avtomobilske st0ritpCe v Čateške Toplice, kjer bodo delavci poleg oddiha deležni tudi zdravstvenih kon*^ P° dogovorjenem programu. Taki aranžmaji se lahko pričnejo že 15. aprila, P9 15. oktobra. Prikolice pa lahko ostanejo tudi preko zime. DELAVCI CATESKIH TOPLIC bodo obiskali delovne organizacije, ustanove in šole, da bi jih direktno seznanili s programom. GOSTJE LAHKO IZBIRAJO med tremi „paketi": 1. bivanje brez zdravstvenih storitev (le-tp samo po želji), 2. bivanje z osnovnimi zdravstvenimi OBČANOM OBČIN GROSUPLJE, NOVO MESTO IN BREŽICE čestitamo ob prazniku njihovih občin in jim želimo obilo zdravja! I 27 €» emona hoteli / ljubljana tozd terme Čatežčatež PRAVOČASNO NAČRTUJTE ZIDNE FASADNE NOTRANJE DEKORATIVNE ZIDNE ODLOGE FASADNIMI ZIDAKI V KOMBINACIJI Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI OBLOGE IN ;MM0T industrija gradbenega materiala Anhovo TOZD OPEKARNA BREŽICE, RUDNIK GLOBOKO PROIZVODNJA: — fasadne opeke — silikatnih fasadnih modularnih blokov — cepljene fasadne opeke — kremenčevih peskov in gline ZAHTEVAJTE INFORMACIJE IN STROKOVNE NASVETE V PRODAJI BREŽICE, Št. tel.: /068 / 61 - 791 S120 Dvoslojni obodni zid z zračno plastjo in toplotno izolacijo. Lahko je tudi brez toplotne izolacije. Zunanji zid je iz silikatnih fasadnih zidakov, neometan, z obdelanimi regami. Notranji zid je iz armiranega betona, silikatnih modularnih blokov ipd. Zidna sloja sta med seboj povezana z nerjavečimi žičnimi sidri, -j-120 -ii-190 (290)J ^ 20 Obodni zid, izdelan kot dvoslojna zidna konstrukcija. Obložm zid je iz neometanih silikatnih fasadnih zidakov; notranji zid p3 iz silikatnih modularnih blokov. Zidna sloja sta med seboj pove-zana z žičnimi sidri iz nerjaveče ga jekla ali bakra. DOLENJSKI UST meljna organizacija združenega dela v delovno organizacijo Industrije za avtomatiko v okviru SOZD ISKRA. Rekli bi: dinamična in pestra zgodovina, ki je vseskozi sledila dinamičnemu razvoju družbe kot celote. ISKRA je bila vedno na čelu samoupravnega dogovarjanja družbenopolitičnega sistema in tudi naš kolektiv je svojo pripadnost ISKRI vseskozi dokazoval z dejanji, na kar smo vsi ponosni. Naši izdelki so danes sestavni del telekomunikacijskih zvez, računalništva, energetike, prometa in procesne industrije ter avtomatizacije industrije nasploh. Kot taki predstavljajo industrijsko panogo z najvišjo stopnjo vgrajenega znanja. Opiranje na lastno domače znanje je od vsega začetka naš dolgoročni cilj, ki ga negujemo z vso skrbjo in nam tudi danes v zoženih pogojih gospodarjenja omogoča uspešno prilagajanje in vključevanje v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. V letošnjem letu bomo izvozili blizu 40% vse proizvodnje, v prihodnjih letih pa naj bi se z načrtovano investicijsko naložbo delež izvoza povzpel na 70 %, naši izdelki so poznani v Italiji, Nemčiji, Švici, Sovjetski zvezi, na Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Afriki .. . Rezultati, na katere smo danes ponosni, seveda niso prišli sami od sebe. Zasluga zanje gre vsem delavcem, ki so v 20-letni zgodovini tovarne ob skromnih tehnoloških možnostih in današnji najsodobnejši tehnologiji vgradili v njen razvoj svojo prihodnost, žulje in del sebe. Naša zavest, da smo dolžniki generacijam, ki so nosila najtežja bremena razvoja, nas obvezuje, da s prizadevnostjo, samodisciplino in enotnostjo vztrajamo na začrtani poti in s premagovanjem težkih trenutkov gospodarskih težav znova in znova dokazujemo pravilnost vsebina samoupravne poti. Naše življenje pripada jutrišnjemu dnevu in ta bo svetal, če bojo svetla naša dejanja. Dovolite mi, da ob 20-letnem jubileju izrazim zahvalo vsem, ki so kdaj kakorkoli doprinesli k izgradnji in razcvetu naše tovarne napajalnih naprav. Iskrene čestitke članom kolektiva, vsem ostalim pa iskreno povabilo: praznujte z nami! Delavci Iskrine Tovarne napajalnih naprav praznujemo vsako 0 29. oktobra dvojni praznik: občinski praznik Novega mesta je le,nem obletnica ustanovitve naše tovarne. Letos je naše prazno-nJe slovesnejše od prejšnjih, saj zaokrožujemo drugo desetletje ls,°ja tovarne. Dva mejnika sta v zgodovini tovarne še pomembna. Leta 1964 se je obrat konstituiral kot samostojna tovarna v okviru ZP Iskra, tega leta smo proizvodnjo usmernikov dopolnili še s programom stabilizatorjev in pretvornikov ter na ta način zaokrožili celoten spekter proizvodnje napajalnih naprav. Leta 1974 pa se je tovarna v smislu porajanja zakona o združenem delu vključila kot te- nj, Sama proizvodnja napajal-^ naprav se je v Iskri pričela kot et 'et Prei' venc^ar samo I sestavni del proizvodnje te-je?nskih naprav. Leta 1962 pa Pf .grajen in ob občinskem n,ku predan v obratovanje objekt kranjske ' Elektro-mehanike za proizvodnjo napajalnih sredstev — 200 m^ zazidanih površin je bil zametek kasnejšega razvoja sodobne produkcije vseh vrst naprav za preoblikovanje električne energije. IMOVO MESTO Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala, jo tovornjak spusti na temelje ki jih prej pripravi naročnik, j r Postavljanje traja največ pol ure Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži. Garaža MONO je uporabna za * - toplotno izolirane ali neizolirane (posamezne, dvojne, trojne, vrstne) drvarnice, - manjša skladišča in za druge pomožne zgradbe industrija gradbenega materiala p.o. dobruška vas 68275 Škocjan, telefon /068/85-230, /068/85-231 Garaža MONO je uporabna za * - toplotno izolirane ali neizolirane varnostne 9' (posamezne, dvojne, trojne, vrstne) drvarnice, - manjša skladišča in a za druge pomožne zgradbe Jk ČESTITAMO ZA PRAZNIK ir Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa Dolga je 5.87 m. široka 2,74 m, visoka 2 40 m težka na mtnn V celoti ie izdelana v tovarni : »v-«? 4 Delovna organizacija ,,NOVOTEHNA", trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o. Novo mesto, Glavni trg 11, je bila ustanovljena 31. decembra 1946. Kmalu se je iz skromnih začetkov razvila v največjo trgovsko organizacijo za tehnično blago na Dolenjskem. PRODAJALNE: Novo mesto, Trebnje, Krško, Kostanjevica na Krki in Metlika Prodaja tehničnega blaga na debelo in drobno AVTOMOBILSKI SERVISI: Novo mesto, Trebnje in Metlika Garancijska in izvengarancijska popravila motornih vozil proizvodnega programa Zastava MIZARSTVO Mirna peč Splošna pohištvena dela in izdelki stavbenega mizarstva Naša glavna dejavnost je trgovina na debelo in drobno z železnino in kovinskim blagom, orodjem, sanitarnim in instalacijskim materialom, elektrotehničnim materialom, steklom, porcelanom in keramiko, pohištvom, barve, laki in kemikalije, mešanim industrijskim blagom, gradbenim materialom in tehničnim blagom za oskrbovanje proizvodnih OZD in obrti ter prodaja motornih vozil in nadomestnih delov programa Zastava. Naš nadaljnji razvoj do leta 1985 temeljni predvsem na razvoju maloprodajne mreže ter zagotovitvi potrebnih pokritih površin skladišča na debelo, kot tudi v izboljšanju kvalitete uslug ter boljši izbiri blaga. KOLEKTIV NOVOTEHNE OB PROSLAVLJANJU SVOJEGA JUBILEJA ' 25-LETNICE OBSTOJA DELOVNE ORGANIZACIJE ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO! NOVOTEKS tekstilna tovarna n sol o Novo mesto lil PROIZVAJAMO: — metrsko blago — konfekcijo — pletenine OBČANOM OBČINE NOVO MESTO ČESTITAMO ZA PRAZNIK Skupščina občine Grosuplje in družbenopolitične organizacije čestitajo bralcem Dolenjskega lista in ostalim občanom za praznik občine Grosuplje ^ krajevnem prazniku 28. oktobru in ob 41-letnici ustanove 1. belokranjske čete čestitamo borcem, delovnim 'uDEM IN KRAJANOM! VODSTVO DO Vodstva tozd VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 'N SAMOUPRAVNI ORGANI 'M DELAVCI INDUSTRIJE KONDENZATORJEV SEMIČ Občanom občine Novo mesto čestitamo ob praznovanju občinskega praznika VZDRZUJE REKONSTRUIRA GRADI CESTE IN OSTALE PROMETNE POVRŠINE TOVARNA OBUTVE MESTO PROIZVAJAMO: — električno ročno orodje — priključke in pribor Z osvojitvijo novega proizvoda ,.Univerzalna delovna miza WM 2000" smo v letu 1981 postali največji izvoznik v občini Grosuplje na konvertibilno tržišče. VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE! OBČINE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN "•OM IN PRIPOROČAMO NAŠE IZDELKE! tovarna oblačit ■HHHSHH ;.w. IBSKBM m lili mm ifc«i tovarna oblačil novo mesto mm >X*.v.v.v.