TELEFON PISARNE: 1279 BECTOX. Entered a« Second-Claas Matter, Beptemb SI, 1903, at the Post Office at New York, K. Y„ under the Act of Oongreee of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB. NO. 2. — ŠTEV. 2. NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 3, 1907. — V ČETRTEK, 3. PROSINCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Iz delavskih krogov. Pred velikim štrajkom. 57,000 STROJEVODIJ ZAHTEVA POVIŠANJE PLAČE. Na zayadiuh kolodvorih mesta Chicago zapoa'eni strojevodje zahtevajo povišanje plače. ŠTRAJKI IN POVIŠANJA PLAČE. Chicago, 111., 3. jan. Pri vseh železnicah zapadno od Chicaga je danes 57,00 strojevodij nastopilo z zahtevo, da se jim poviša plača in zniža delavni čas na dnevnih osem ur. Ravnateljstva železnic bodo strojevodjem se danes odgovorila. Delavci zahtevajo, da se jim povija plača od 35 na 40 centov, na uro. Wilmington, Del., 3. jan. Prepir med delavci delavnic za stroje in Southern železnico je mirnim potom poravnan. Za razsodnika je bil izvoljen sodnik (iray. toda njegove u-slu?e sedaj ne bodo potrebovali. Pittsburg, Pa., 3. jan. Kapitani, obrežni delavci in lcurilci, ki so vsiu-žbeni pri raznih premogovih družbah tukajšnje hike, so pričeli včeraj plrajkati, ker jim dražbe niso privolile v 121 -/7c [oranje plače. Štrajk tovornemu pnunetu zelo škoduje. Cleveland. Ohio, 3. jan. American Shipbuilding Company je vs.užben-cein vseh svojih ladjedelnic na bregovih velikih jezer povišala plačo za 30%, tako da znašajo njeni letni izdatki sedaj $750,000 več, nego preje. (roldlield, Nev., 3. jan. Organizacija preroogarjev je sklenila pogoje de Pogajalcev glede povišanja plače zavrniti in nadalje štrajkati. St. Augutstine, Fla.. 3. jan. Florida East Coast železnica je svojim vslužbencem povišala plačo za 7 odstotkov. OGROMNI PROMET. Izvozna in uvozna trgovina mesta New York je bila v 1. 1906 večja, nego kedaj po-preje. Carinski urad mesta New York objavlja statistične podatke o prometu v luki našega mesta. I^to 1900 je v tem pogleda nadkrililo 1. 1905, dasi-ravno je tudi to leto nadkrililo vsa dotedanja leta. V minolein letu znašali so carinski dohodki newvorške luke $209.908,355, ne vštevši dne 31. decembra. I^eta 1906 se je med drugim uvozilo v naše mesto za $98,226.055 zlata in srebra, dočim se je te kovine v istej dobi izvozilo (domačega pridelka) $47,328,190 in tujega (zlata in srebra) za $5.917,185. Uvozilo se je za $776,142,700 in izvozilo za $617,062,-978 biatra. Na Puerto Rico se je izvozilo za $14.305.500 blaga. Newyorski carinski dohodki so znašali samo v decembra $19,950,000. Rooseveltove čestitke Diazu. Mexico Ciudad, Mexico, 3. jan. Charles J. Glidden, kteri potuje po svetu v avtomobilu, je imel na svo- jcn: j»otu 50 milj daleč od tukaj svojo prvo nezgodo. Njegov avtomobil se je razbil, vendar je pa Glidden dospel pravočasno semkaj. oteni enega odločil za spomenik. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 9 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kren, za 9 204.00 ............ 1000 kron, za 91020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane ivote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne poiiljatve izplačuje c. kr. peteri hranilni urad ▼ 11 do 12. dnek Denarje nam poslati j« najprflič-neje do $25.00 t gotovini ▼ pripereče-netn ali reglstrovanem fina, večje zneeke p« Domeatte Postal Manj Order aH pa New York Bank Draft. F1AIC lAKUBE, 199 flieeawiek Mtemt, Mww Toxk. €104 SkOlalr Am VJ. (AawlaaJ, O. Zopet katastrofa na železnici. PRI ALTA VISTA V KANSASU SE JE NA ROCK ISLAND ŽELEZNICI PRIPETILA VELIKA NESREČA. Skupaj sta zadala dva vlaka in ubitih je nad 30 osob. RAZVALINE ZGORELE. Topcka, Kansas, 3. jan. Pri male j postaji Alta Visti sta na Rock Island železnici zadela skupaj dva potniška vlaka. Kacih 30 potnikov, po večini Mehikanci, je bilo na mestu usanrte-nih in mnoo izmed njih je zgorelo; še večje pa število ranjencev. Jeden vlak je vozil iz Chicaa, III., v E1 Paso, Texas, drui pa v Chicago in sta z vso silo zadela skupaj. Vagoni proti jugu vozečega vlaka so skoraj vsi razdejani in razvaline so zgorele ter z njimi zajedno tudi mnogo potnikov. Nesreča se je pripetila baje radi malomarnosti postajnega agenta v Yolandu, Kansas. Tukajšnji uradniki Rock Island železnice naznanjajo, da je 30 potnikov ubitih in 40 ranjenih. Nesrečniki so l>o večini mehikanski delavci, ki so bili v vozu za kadilce, kteri se je popolnoma razbil in takoj zgorel. Natančno število nesrečnikov gotovo ne bode nikdar znano. Chicago, 111., 3. jan. Glavni poslovodja Rock Isiand železnice naznanja glede katastrofe pri postaji Alta Vista: "Superintendent Rourke, kteri se mudi na mestu nesreče, poroča, da je bilo pri katastrofi 34 osob irsmrtenih, dočim je 21 težko ranjenih. Tovorni, *kadilni, dva osobna in jeden spalni vagon so zgoreli. Proti severu vozeči vlak ni bil tako poškodovan." POMOČ KITAJCEM. Družba rndečega križa prosi farmer je za žito za Kitajce. Washington, 2. dec. Železniški predsednik E. H. Harriman je ponudil družbi rudečega križa, da bodo njegovi paraiki in železniee brezplačno odvažali za stradajoče Kitajce na brano blago. Radi tega. se je imenovana družba sedaj obrnila direktno na farmerje s prošnjo, naj prispevajo koruzo in pšenico za Kitajce, v pokrajinah, kjer vlada lakota. Družbe ni uradniki so že pozvali governerje držav, v kterih se prideluje žito, naj store potrebne korake v prid Kitajcev. — Visoka starost. Dogodki v Franciji. ~ Sočutje na Španskem. PROTIKLERIKALCI NA ŠPANSKEM SE STRINJAJO Z NASTOPI FRANCIJE PROTI KLERIK A-LIZUU. —o— Francoski škofje se bodo 15, t. m. posvetovali o položaju. NAUČNI MINISTER IN VATIKAN. Bethel, Conn., 2. jan. Ann Stevenson, ktera je v minolem tednu obhajala svoj 100. rojstni dan, je včeraj umrla. Mali lovci. El Paso, Tex., 3. jan. Včeraj so odšli trije dečki v starosti 15, 14 in 9 let na lov v Escotel, Mexico. Tamoš-nji predsednik in njegovi sinovi so jim skušali to zabraniti, toda dečki so nanje streljali in jih nevarno ranili. Razstrelba petrolja. Cincinnati, O., 2. jan. Glavno poslopje tukajšmje tovarne asbesta, ki je last tvrdke Philip Carey Manufacturing Co., je včeraj zgorelo. Požar je nastal vsled razstrelbe rezervoarja petroleja. Škoda je zelo velika. Nezgoda na železnici Baltimore, Md., 1. jan. Na Pennsylvania železnici sta zadela med Mullikinom in Upper Marlboro skupaj dva vlaka. Trije uslužbenci so bili ranjeni. Dirka med vlakom in medvedom. Altoona, Pa., 2. jan. Potniki nece-ga brzovlaka Pennsylvania železnice iz St. Louisa so danes videli zanimivo dirko med njihovim vlakom in velikim črnim medvedom. Medvod je dalj časa tekel kraj vlaka in gledal 4 potnike ravno tako začudeno, kakor potniki njega. Šele dve milji pred postajo je medvcid odšel ▼ gozd. Madrid, 3. jan. Člani mnogoštevilnih protiklerikalnih organizacij so o-stavili v francoskem poslaništvu svoje vizitnice, da tako dokažejo, da se popolnoma strinjajo s Franeijo v njenem koristnem -boju proti klerikaliz-mu. — Paris, 3l. jan. Francoski škofje se bodo zbrali dne 15. januarja v gradu Muette, da se posvetujejo o položaju. Rim, 3. jan. Tukajšnji list "Gior-nale d'Italia" objavlja razgovor s francoskim naučnim ministrom Brian d oni glede konflikta med Francijo in vatikanom. Briand imenuje francoske duhovne patrijotične može in izjavlja, da je med duhovni mnogo nezadovoljstva radi skušenj, ktere jim nalajgo papež Sarto. V vatikanu se zeJo motijo, ako smatrajo ono iza slabost, tkar smatra francoska vlada za toleranco. Izvajanje novega zakona dobro napreduje, neda bi se katoličani upirali. Cerkev zgorela. Detroit, Mieh., 3. jan. Med novoletnimi popoludanskimi cerkvenimi o-pravili v katoliškej cerkvi na Gratiot Ave. je padel veliki svetilnik na tla in na strehi je istočano pričelo goreti. Vernikov se je polastil velik strah, toda duhoven jih je pomiril, tako da so v redu odšli na prosto, ne da bi bil kedo ranjen. Škoda preseza zavarovalnino, ktera znaša le $10,000. Lov na zamorca. Jackson, Miss., 3. jan. Governer Vardaman dobil je iz Foresta brzo javno poročilo, da je tamkaj nek nepoznan zamorec skušal posiliti neko belo žensko. Zamorca sedaj zasledujejo linčarji. Tamošnji beli zahtevajo od governerja, da jim pošlje krvne pse, kar je governer tudi storil. Kakor hitro zamorca vjamejo, ga bodo linčali. Prijet morilec. Astor, Kans., 2. jan. Zasledovalci lopova, ki je umoril maršala Fries bieja iz Lamar, O., so morilca našli pod podom tukajšnje šole. 600 lokomotiv v jednem letu. Dunkirk, N. Y., 2. jan. V tovarni American Locomotive Co. so dne 31 decembra izdelali 600. lokomotivo v letu 1906. Ribiški parnik zgoreL St. Jonhn's, N. F., 2. jan. Ribiški parnik Ralph Hodgson, na kterem je bilo 600 ton slanikov, je pri Bay of Islands zgorel do vodne gladine. Le par jader so zamogli rešiti. Iz Bay of Islandk odplulo je v minolem tednu devet ameriških in sedem canadskih parnikov >z 21,626' tonami slanikov. Krvna osveta. Danville, Va., 30. dec. V taborišču železniških delavcev blizo Hurtsa, Pa. našli so danes zjutraj Joe Petrolla, Maggie Sullivan in njenega 121etnega sina, umorjene. Umora sumljiva sta Fred Anna to in njegov sin; oba so zaprli. Med obema rodbinama je'vladal dolgotrajen prepir. Posojilo mesta Rio de Janeiro. Rio de Janeiro, Brazil, L jan. Predsednik Penna je potrdil predlog, vsle^ kterega se tukajšnjemu mestu dovo-milijonov dolarjev. Žnpan bode skušal posojilo dobiti v New Yorku. ttssliamalei Vesti iz Rusije. Senzacijonelna odkritja. PROVZROČITELJI UMORA PROFESORJA HERTZENSTEINA RAZKRINKANI. Ustavni demokrat je objavljajo v listu "Rječ" njihova razkritja. POLOŽAJ V LODZU. Petrograd, 3. jan. Tajni odsek u-stavnih demokratov objavlja v listu Rječ'* izid preiskave o umoru bivšega poslanca Hertzensteina, Ikteri je bil v Terjoku na Finskem dne 31 jur-iija 1906 umorjen. Morilci so člani reakcijonarne lige ruskega ljudstva. Imenovana liga, ktere vodje so dr. Dubrov in grof Kanoviein, grof A-praksin in knez Volkonskij, je sedaj zakonito priznana politična stranka. Imenovani list trdi, da ima na razpolago dokaze, da je umor organizo-val neki Juškevič s pomočjo Polov-zeva in drugimi (konservativci. Morilcem so omislili revolverje in jim odkaizali mesto, kje naj umore profesorja Hertzensteina. Člani iste lige so skovali tudi zaroto v svrho umora Josijua Kisena, profesorja Milukova ter Menčikova, kteri je v uredništvu lista "Novoje Vremja". Lodz, Poljska, 3. jan. Tukajšnje tovarne so še vedno zaprte, vendar pa vlada v mestu mir. Oblasti so izgnal« 74 agitatorjev iz mesta. Varšava, 3. jan. Dva terorista sta včeraj na Graničnej ulici ustrelila dva orožnika in bežala. Zasledujoči vojaki so sti-eljali in ranili štiri nedolžne osoba. Draga obdolžitev tatvine. Lexington, Ky., 3. jan. Tukaj so zaprli Miss Minnie Lanckartovo, ktera je poslovodkinja neke prodajalne. Lanckartova je v prodajalni obdolžila prodajalko Bessie Jenkins, da je u-kradla 10 centov. Oče Jenkinsove toži sedaj Lanckartovo za $20,000 in Gar-risona, kteri je pomagal deklico preiskati, za $100,000 odškodnine Lanckartova je odvedla dekleta v posebno sobo, kjer ee je morala v prisotnosti poslovodje Garrisona popolnoma sleči. Zopet revolucija v Honduras. Washington, 3. jan. Državnemu oddelku se brzojavija iz Srednje A merike, da se je pričela v Tegucigalpi, Honduras, revolucija. Podrobnosti tem se ne poročajo. Carrie Nation pride v Washington. Washington, 31. dec. Znana tempe-rencnica Carrie Nation iz Topeke, Kans., dospela je semkaj in naznanja, da bode iz Washingtona pregnala ves greh. Potem bode odšla v senat, da poroča raz galerijo senatorjem o svojem uspehu. Že prejšna leta dospela je nekoč v Washington in bila kaznovana, ko je skušala v senatu govoriti. Pivo na Japonskem se v zadnjem času izdeluje v večji množini nego poprej. Po poročilu japonskih listov najboljši odjemalci japonskega piva so prebivalci azijske Rusije. DELO PRED ZDRAVJEM. Želja pridobiti si mnogo denarja je pri našem ljudstvu tako udomačena, da se jej čestokrat žrtvuje zdravje in tudi življenje. Mi pozabimo na naša astna trupla, medtem 'ko mislimo le na delo in kupčijo, ker \emo, da za-more mala zamuda nudii našim nasprotnikom priliko, da zavzamejo naša mesta ter nam tako odneso vse sadove našega trdega dela. Mi si ne privoščimo veselja življenja ter delamo preko določenega čr.sa. Vse naše misli krožijo krog poalov, dokler truplo ne omaga. Pri tem običajno največ trpi r.elodec; mesto da mu dobavljamo zdravo in redilno brano, ga čestokrat oplahnemo le z močnimi pijačami, dokler ne postanemo žrtve dispepsije. Okrepite želodec in prha vi ne oigttne s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, kadarkoli je kdo utrujen. Ono ozdravi vnete dele, okrepi mišičevje prebavalnih organov in v*m bode zopet mogoče opravljati vaše poele. V lekarnah. Jo. Triaer, 799 80. Ashland Ave, Chieago, HL Razne novosti iz inozemstva. NEMŠKA BARBARSTVA NA POLJSKEM. BARBARSKI NEMCI PRIREDIJO NA POZNANJU DE-MONSTRA -C I JO. Marokanski vodja roparjev Ras Ulah izgublja svoje pristaše. ŠTRAJFI NA DANSKEM IN V BOLGARIJI. Raznoterosti Poznanje, nem. Poljska, 3. jan. Nemci pod pokroviteljstvom barbarske berolinteke vlade, nameravajo v nedeljo prirediti na Poznanju tako-zvani nemški dan, oziroma demonstracijo proti vsepoljskem dnevu, ki se je vršil tu dne 17. decembra, ob kterej priliki je prišli v mesto na deset tisoče Poljakov iz vseh dežel nemške Poljske. Tanger, Maroko, 3. jan. Vojni minister Gabas pričakuje, da se bode rod Andžera-beduinov kmalo udal. Privrženci Ras Ulaha postajajo dan za dnevom maloštevilneji. Vojni minister je sklenil poslati 600 vojakov s topništvom v Arzilo, ktero mesto je v oblasti Ras Ulaha. Safija, Bolgarska, 3. jan. Uslužbenci državnih železnic so pričeli štraj-kati, ker jim vlada neče povečati plačo. Vlada je odredila vse potrebno, da promet ne bode oviran. Kodanj, Danska, 3. jan. Promet u-lične železniee počiva radi štrajka u-službencev, kteri zahtevajo povišanje place za 35 odstotkov. Rim, 3. jan. Mornarji v Neapolju in Genovi štrajkajo. Radi tega prin-cezinji Jelena iz Srbije in Vera iz Črne gore nista zamogli odpotovati domov preko Jadranskega morja k slavnostim povodom pravoslavnih božičnih praznikov. Tanger, Maroko, 3. jan. Yeist, da so sultanove čete vjele roparja Ras Ulaha v soseščini Tangerja, ni resnična, pač pa so vjeli je d nega njegovih kai-dov, ker je raznim glavarjem razpošiljal hujskujoče proklamaeije v prid svete vojne. Haag, Nizozemska, 1. jan. Nizozemci so našli v gorovju truplo Goa-škega raja na otoku Celebesu, kteri se je dolgo vrsto let bojeval proti belim usiljiveem. Na sveti večer so se Nizozemci približali njegovej trdnjavi, toda raja je s svojimi pristaši ušel. Na begu je padel s tovariši v neko sotesko, kjer so vsi obležali mrtvi. Madrid, 2. jan. V novoletnej noči prišlo je v jednej najelegantnejših kavarn tukajšnjega mesta do izgredov. V 0110 kavarno zahajajo večinoma častniki. V novoletnej noči je večina častnikov s klici ' 'živela republika" zahtevalo, da svira orkester marsiljezo, dočim so zopet drugi častniki zahtevali, da se igra španska himna. K sreči je lalstnik kavarne poslal godce domov, ker inače bi prišlo gotovo do pretepa. Ludikana, Indija, 3. jan. Afganski emir Habib Ulah Kan dospel je včeraj z velikanskim spremstvom na mejo Indije, ktero oficijelno obišče. Zastopniki podkralja z eskorto angleškega vojaštva so emira tukaj sprejeli. Povsodi se vrše velike priprave za sprejem emira, Teheran, Perzija, 3. jan. Preinače-no ustavo je perzijski parlament odobril. V nadalje bode imel parlament kontrolo nad finančnimi zadevami vštevši lokalnih in inozemlskih posojil, trgovinskih pogodb, nstanovljanja družb za gradnjo železnic i. t. d. Parlament se zamore razpustiti le z dovoljenjem ministrov in dvetretjinske večine senata. VABILO NA NAROCBO! **Glas Naroda" je že nastopil svoj petnajsti letnik in se je v tem času zelo razširil po Z jed. državah- a tudi v staro domovino vrnivši se rojaki ga radi naroče. Vse to dokazuje, da je postal "GLAS NARODA" vsakdanja potreba ameriških Slovencev. — "GLAS NARODA" se je polagoma na zdravi podlagi razvil iz tednika v dnevnik; v to ga ni gnalo nikako pretiravanje in nasilstvo, pač pa lepo, umno a sigurno razširjanje. Cena "Glas Narodu" ostane nespremenjena ter prosimo, da nam dosedanji gg. naročniki ostanejo zvesti še v prihodnjem letu in ako mogoče še pridobe nove naročnike; v tem ozi-ru prosimo agitacije za "Glas Naroda" gg. tajnike društev, ki spadajo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti in one sv. Barbare, kterih glasilo je "Glas Naroda". Toraj še enkrat gg. naročniki, do-pošljite nam naročnino in še kaj novih naročnikov, tem več; i k., bode naš krog, tem laglje nam bode "Glas Naroda" še povečati. Krasne stenske "Koledarje" pričnemo vsem gg. naročnikom kmalu razpošiljati. Uredništvo in upravništvo. Iz Avstro-Ogrske. Fran Josip v Budimpešti. WEKERLE NAZNANJA V DRŽAVNEM ZBORU VOLILNE RETORME. Fran Josipa je prebivalstvo v Budimpešti navdušeno pozdravilo. SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA. Budimpešta. 3. jan. Cesar Fran Josip dospel je včeraj semkaj in prebivalstvo ga je moralo navdušeno pozdraviti. Ministerski predsednik Wekerle je zastopnikom »koalicije povodom novoletnega čestitanja naznanil, da dela na predlogu glede volilne reforme hitro napredujejo, tako da bode reforma, ki prinaša splošno volilno pravico, najbrže že v jeseni predložena državnemu zborii. Zgube pri ribiškej obrti. Gloucester, Mass., 2. jan. V minolem letu se je potopilo osem ladij tukajšnjega ribiškega brodovja, zajedno je utonilo tudi 32 ribičev. Osem vdov in 20 sirot žaluje za utopljenimi žrtvami svojega poklica. Vrednost potopljenih ladij znaša $59,200, zavarovalnina pa le $45,326. Nezgoda na železnici. Na Louisville & Atlantic železnici pri Richmondu, Ky., pripetila se je nesreča, pri kterej je bilo osem osob težko in 24 lahko ranjenih. Lokomotiva in jeden potniški vagon sta padla raz nasip. Prosperiteta minolega leta. Tudi zdravstveni urad našega mesta poroča o prosperiteti, ktera nad-kriljuje visa prejšnja leta. V letu 1906 se je omožilo, oziroma oženilo v New Yorku 48,355 parov proti 42,655 parom v minolem letu. Tudi število rojstev preseza ono lanskega leta za 8000, kajti rodilo ae je 111,772 otrok. Tudi umrljivost je bila večja, nego leta 1906, kajti umrlo je 2492 osob veS nego leto popreje. KRE TANJE PARNIKOV. 'Dospeli so: Teutonic 2. jan. iz Liverpoola-Dospeti imajo: Ultonia iz Reke. Main iz Bremena. Patricia iz Hamburga. Etruria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Caledonia iz Glasgowa La Bretagne iz Havre. Finland iz Antwerpena. Carpathia iz Reke. Odpluli bo: La Lorraine 3. jan. v Havre. Peterbnrg 3. jan. v Libavo. Odpluli bodo: Amerika 4. Jan. V TThttvHi i pg St. Paid 5. jan. v Southampton. Cedric 6. jan. v Genovo. Oaronia 5. jan. v Reko. St. Laurent 5. jan. v Havre. Franeeoea 5. jan. v Trst _______________________ ___ __ &M "GLAS NARODA" Lift Bio venskih delycev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK^EIC predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto....... 4.50 4< " " pol leta.......2.50 " " " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ___________številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemli nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dnv, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANv Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 -en tov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Den:ir nnj se blagovoli pošiljati po Mom v Order. • Pn spremembi kraja naročnikov rrosimo. d i se nam tudi prejšnje bivali-*ri-l» svoje tekmova-preti in njegrova na predsedniku i->u. češ, ako me m "bel za dobili slabe ni.se in kje i ii-iK'iie republikanske ihodnjih volitvah?" ri~li že daleč v deželi more že pojedinee pre-časi ! Na železnicah. Vsako leto zahtevajo katastrofe na železnicah verje število žrtev, nego jih pade v mrnsikakej krvavej vojni. Katastrofe, kakoršna je bila ona, katera &e je pred par dnevi pripetila blizo zvezinega glavnega mesta in zahtevala nad 50 človečkih žrtev ter sedemdeset do osemdeset ranjneev, so pri nas takorekoč na dnevnem rdu. Prbivalstvo se je na take nesreče tako privadilo, da se niti za trenotek ne razburja, ko izve za tako katastrofo, medt em '»o v starej domovini, ako odtrga kakemu de.avcu na želenici komad i č prsta, lista "Slov. Narod" in "Slovenec" poročata o tem pod napisom: "grozna katastrofa na železnici." Naravno, da so tudi povodom zadnje nesreče takoj pričeli s preiskavo, od -itere >i pa nihče kaj ne obeta, kajti oblasti niti n mislijo na to, da bi pr«»našle prave vzroke in prave pro-vzroeitelje nesreče. Kakor svoječasno pri nesreči v newyorikem Park Avenue tunelu, bodo tudi sedaj izjavili, da je nesrečo zakrivil strojevodja. Ta vslužbenec v megli signalov ali ni videl, ali je bil pa v službi malomaren in površen. Mojroče ga Ixde porota spoznala krivim, mogoče tudi ne, vsekako bode pa javno mnenje s tem zadovoljno, da je bil >kedo pred poroto. Nekaj uprav nečuvenega bi se moralo zgoditi, ako bi se ravnateljem železnice kaj žalega zgodilo, dasirav-no niti malo ni dvomiti, da so to katastrofo, kakor tudi vse druge zakrivili ravnatelji s svojo lopovsko šted-Ijivoetjd. Pennsylvania železnica, "katera je lastnica Baltimore and Ohio železnice, se sicer hvali, da ima najboljše signale v Ameriki, toda to nič ne zaleže, kajti avtomatičnih električ-aignalov še vedno citira, ker to mnogo denarja. V ostalem so življenja itak po ceni... Pismo iz Rusije. Glavna zadeva na Ruskem so zdaj volitve v novo dumo. Sicer se pa meni zdi, da to vprašanje ni za Rusijo nobenega bistvenega pomena, ker nova duma ne bode odločila ruske osode. Ce bode duma taka, kakor si jo želi vlada, ne bode našla prizna nja med ljudstvom in revolucija se bode nadaljevala, če bode pa duma proti v adi, jo bode vlada spet razpustila in stali bodemo tam. kjer smo bili. Kako bode izpadla volitev, se ne da čisto nič predvideti, mogoče je, da iznenadijo volitve v drugo dumo ravno tako kot so prve. Pred prvimi volitvami je pisal poveljnik Moskve, admiral Dubasov, vladi, da bodo zmagali monarhisti, med volitvami je že j>oročal, da zmagujejo oktobristi, zmagali so pa popolnoma kadeti. Podobna presenečenja so mogoča tudi sedaj, ker je podzemeljsko delo revolucije nepreraeunljivo. Pri vseh zemskih volitvah so zadnji čas zmagali oktobristi in kadeti so zgubili svoje večine. Toda v zem-stvih odločujejo ie plemenitaši in ti so se zaradi agrarnega načrta prve dume močno odvrnili od kadetov. Iz volitev v zenistva se pa še ne more sklepati, kako izpadejo volitve v dumo. Oktobristi triumfujejo nad temi volitvami in njihovo glasilo "No-voje Vremja'' oznanja, da bode prihodnja duma "zmerna", oktobristov-ska. Toda "Novoje Vremja" že davno ne predstavlja na Ruskem javnega mnenja, dasiravno sedi v njegovem uredništvu celo brat ininisterskega predsednika Stolvpina. Oktobristom manjka pred vsem J j udi. Voditelja stranke in najbolj sposobna moža, Ileyden in Stahovič, sta iz nje izstopila in zdaj jo vodi Gručkov, mož ča--tilakomeu, ki bi rad postal minister, a je človek brez vsakih posebnih zmožnosti. Oktobristi stoje na stališču sedanje konstitueije in na strani vlade. Monarhisti ne mai*ajo sedanje dume, ampak hočejo imeti absolutnega *'carja saonoderžca", kteremu bi stala na strani duma, izvoljena po drugačnem voHlnem pravu, ki bi pa ne -mela delati postav, ampak samo izražati vladarju prošnje in želje ljudstva. Tudi monarhisti govore, kot bi ves ruski narod stal na njihovi strani, z "izjemo inorodeev, zlasti Poljakov in Judov, dalje inteligentov in framasonov, delavcev in in socija-iistov ter zaslepljenih ljudskih mas." — Vprašanje bi potem seveda bilo, iz česa obstoji ta "ruski narod", ki -toji za monarhisti? Morda edinole iz čiuovnikov ? Toda nedavno so dokazale " Moskovskija Vjedomosti", • la >toji zlasti na višjih mestih veČina uradnikov na strani kadetov, in zahtevale, da se morajo vsi taki uradniki odstraniti in kaznovati. Ce je torej poleg celega naroda lmdi večina uradnikov že postala revolucijska, kili- naj še kaznuje te revolucijonarje? Kako močne so monarhistične stranke, se ne da niti prib.ižno povedati, ker so se tudi one podale na podzemelj-'!««, skrivno pot in pripravljajo revolucijo črnih stotnij. Gotovo je, da imajo na razpolago dovolj sredstev. da vprizorijo državne nemire. Vlada se izjavlja proti njim, toda ne ukrene proti njim ničesar in pusti, ga stanu, ie je imel v resnici kakšen občinski delež ali ne. Sedaj je pa senat na željo vlade odgovoril, da zamore v kimetski skupini voliti ie, kdor je po stanu kmet in res obdelujje svoj kos zemlje. Na Ruskem namreč kmet ni lastnik polja, ampak lastnik je občina, ka recimo vsakih 20 let razdeli polje med kmete družinske očete. Letos ima kmet svoje polje tukaj, drugo lto ga že fahko dobi dve uri daleč na drugi strani. To je j eden izmed glavnih vzrokov, da vlada na Ruskem neprestana lakota. Kmet se namreč ne trudi, da bi zboljšal svoje polje, zasadil drevje itd., ker si misli: Kaj bodem delal, ker dobim morda v kratkem drugo, s.abo obdelano polje. Poleg tega se je razvila posebna vrsta ljudi, ki se imenujejo "kulaiki". Ku-laki so kmetski oderuhi najhujše vrste, ki so dobili občine v svoje roke in delajo z ljudmi, kar hočejo. Do revolucije namreč 'kmet na Ruskem ni bil svoboden, ampak je bil takorekoč suženj občine. Ako doma ni imel od česa živeti in je hotel v mesto iskat dela v tovarni, -morala mu je dati občina za to dovoljenje in zato je bilo treba podkupiti kulaka. Potni list se je dal vedno le za pol leta, potem ga je morala občina spet podaljšati in -za to je bilo spet potreba podkupiti kulaka. Kulak mu je podaljšal potni list, toda le pod pogojem, da !»ode od svojega dnevnega zaslužka njemu plačeval toliko in toliko. Kolikor več je delavec zaslužil, toliko več je moral plačevati vaškemu oderuhu, drugače so ga pa odgnali v vas nazaj, kjer je iahko gladu umiral. Občina je lahko človeka celo dala odgnati v Sibirijo, če ji je doma bil nepotreben ali nadležen, in to brez vsake sodnijske preiskave in razsodbe. Da bi pri norih volitvah vlada pri-dobilr kmeta za sebe. je izdala v njegovo korist ce-o vrsto potrebnih odredb, ki bodo pa seveda le pomagale — če se bodo tudi res izvršile. Kmet postane lahko lastnik polja, veliko vladnih posestev so razdelili med kmete, kmetje plačajo v posojifaiei iste obresti, kakor plemenitaši, potni list se mora dati vsakomur, kdor ga zahteva itd. Na eni strani hoče vlada torej na ta način pridobiti ljudstvo, na drugi strani nastopa brezobzirno zoper vse opozicijske stranke. Toda kljub temu ni gotovo, če dobi večino. Poslanec prejšnje dume, Lednici iz Minska, mi je zatrjeval, da bode nova duma veliko bolj revolucijonarna od stare. Isto mnenje mi je izrazila neka oso-ba. ki ima zveze s carskim dvorom in pozna dobro razmere v Petrogradu. V novejšem času je bil velik udarec za rusko vlado afera Gurko-Lid-val. ki lx>de imela gotovo tudi velik vpliv na volitve. Stvar je sledeča: Od prejšnje dume je zahtevala vlada 55 mi ijonov rublje v v podporo za stradajoče kmete. Duma je odgovorila. da nima zaupanja, da bi vlada *i zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja da so te nolezui naj bolje za c zdraviti s zdravili kateri so pripravljeni ]><> predpisih katere so ustanovili naj bolj siavui zdravniki nd tolega sveta. Ali vsste dn jo mnogokrat vzelo mnogo in mnogo let in tudi celo ži vije nI j ool<-zni pomagajo, Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni ^osiej ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne opazite da Vam nasi zdravili hočejo pomagati, pošlite nam jih po expressn plačano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili i> l njih vrč od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakSne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Or. ROOF, Dr. SCK'JH in Dr. KNIGHT! ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI ? NE! SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vpraša I te In prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Yorku. Mi ne dajemo v časopise lažnivo pisma s podpisom od ljudi katerih še ni. Yi kateri stanujete v New Yorku poznate gotovo gospoda Jludina, namo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. Berite kakšno pismo nam je dal. Velecenjeni zdravniki od AMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Velenčeni gospod ! Prav navdušen sem od Vašega uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila celili pet let in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vuša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil sem bolečine in ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tndi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da se nebodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj godilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od let v k >rist bolnikom. Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v VaS korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. „ Ivan Hudin. V New Yorkn, dne 2. Septembra 1906. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME | NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA! BPoSlite nam VaSi naslov da Vam takoj po Bijemo našo malo knjigo: ! Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠ KI ODDELJEK ZA SLOVENCE od AMERICA-EUROPE Co. A* 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče ^utny med deseto in dvanajsto uro. ii mm Jugosk »van ska Katol. Jednota. i 1 Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II- nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB Z A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnike; JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikmt vsak« poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKGVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". OROBNUSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 18. decembra se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 39 Slovencev in dva Hrvata. Smrt v gozdu. V gozdu pri Št. Ru-prtu je ubil liro »t 471etnega Jakoba Griffberga. Umrl je 13. decembra salezijanski klerik A- Mramor iz novomeškega predmestja. Legar v Domžalah. Umrl je 17. decembra zvečer Janez Žle v Studi. Bil je le malo časa bolan? Legar se je on-di začel zopet oglašati. Nov trik. Dne 17. decembra prišel je k premogarskemu hlapcu Antonu :i bivši premogarski hlapec M. šck ter rekel, da tra je sprejel gospodar v slu/.bo. da bodeta prodajala premog. Ker je Ju-v, j« 1. n.u je potem dovolil no-» hišah in pobirati zanj •a Stcgenšek stržil 4 K, ..upaj in Sel denar "za- Juri rem' . Ko hat . Nesreča. Iz Kan mbi i ne t raj Razt na •le>a. to je za ta slučaj ravno čudno — s<> istočasno stala vsa druga kolesa. Fink pa se je lotil ravno le tega. ker je imel polno žita na kamnu. Zlezel je od zgoraj doli proti kolesu, prišel najbrže preblizu z glavo k vrtečemu se kolesu, le to ga je prijelo za vrat, potegnilo za seboj, zlomilo mu tilnik in desno roko, nakar >e je kolo ustavilo. Njegova starejša hčerka je zapazila, da se je kolo ustavilo natrloma, da je zahreščalo, in ko je takoj nato čula še zamolkel vzklik, je skočila nič dobrega sluteč, ven iz sobe ter klicala očeta. A oče se ni več oglasil, bil je že mrtev pod kolesom, kjer ga je po kratkem iska* nju našla. Fink je star 38 let, ože-njen, zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Mlin je bil šele pred kratkim kupil. Premog nad Št. Rupertom. Z ozi-rom na gradenje nove železnice Treb-nje-St. Janž so se Št. Ruperčani jeli bolj brigati za svoje prirodninsko bogastvo v hribih. Slutilo se je že prej, da nimajo premoga samo v Št. Janžu, ampak da seera premog tudi v gorovje fare Št. Rupert- In res so jeli nedavno kopati v Ravnih, pol ure nad St. Rupertom na severozahodni strani in prišli so do premoga, kteroga so prišJi preiskm%at že neki Nemci. Ne samo železna ruda. arnpak tudi dru-enh rudninskih snovi se bo dobilo. Utopljenka v bleškem jezeru. Z Bleda se poroča: Tu so dne 14. dec. iz j^era potegnili 261etno Terezijo Rogač, ki je preti 14. dnevi zginila t doma. Reviei se je v zadnjem času omračil duh. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem ▼ Ljubljani. Vasovat ni maral iti. Frančišek Aleš, posestnika sin iz Perhovca, se je ujezil n& fanta Alojzije LipovSka, ker ni maral iti ž njim k nekemu hlapcu vasovat. To je bilo povod, da ga je Aleš udaril z okleSčkom po roki in mu zlomil kost. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. Vzoren sin. Delavec Janez Ka-stelic goji jezo na brata Toneta. Dne 20. vinotoka se je prepiral obdolženec v bratovi hiši v Dobrepolju. Vmes je posegel tudi njegov oče in se zavzel za Toneta. To je pa sina Janeza raz-togotilo, da je vrgel očeta na tla ter ga večkrat udaril s sekimim topori-ščem. Obsojen je bil na 14 dni ječe. Opeharjena lista. Rudolf Ore^nik, provizijski ag-ent za nabiranje inseratov za "Mladoslovenca" in "Naš list" v Ljubljani, je opeharil meseca vinotoka in listopada dotična konzorcija, oziroma lastnika za 304 kron na ta način, da je ponarejal na-roČilne liste, kar odkrito sam priznava. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. Čez tri leta prijet. Bivši pri-siljenec Rih. Grajner, sedaj Kuhar na Dunaju, je 14. grudna 1903 z nekim že za to kaznovanim tovarišem pobegnil od dela na Javorniku, kjer .ie bil nastavljen oddelek ljubljanskih prisiljencev. Oba beguna sta se drugo noč vtihotapila v hišo zidarskega mojstra Ermengilda Pezzanija, odprla dva kovčega in si iz njih vzela potrebno obleko. Škoda se je cenila na 289 K. G raj ne rja so šele sedaj zasledili. Obsojen je bil na dva meseca ječe. Dva zrela ptička. 19letni Bonifacij Zorman in lOletni Jožef Pav-li-ič sta služila pri posestniku Francetu Juvanu v Olševku. prvi za hlapca. dru~i za pastirja. Ljudem se je čudno zdelo, da ta dva fanta trosita po gostilnah denar, čeravno sta imela Se ves zaslužek spravljen pri gospodarju. Kmalu so jima pa prišli na sled. da jemljeta gospodarju denar. Vzela sta vsega skupaj 80 K 46 v, česar ne tajita. Obsojena sta bila na šest tednov ječe vsak. ŠTAJERSKE NOVICE. Samomor. Dne 16. decembra skočil je v Mariboru v Dravo 271etni zidar Franc Lubi. Močni valovi so ga od nesli in ga vrgli kot mrliča pri železniškem mostu na obrežje. Vzrok samomoru je bila preteča kazenska preiskava. HRVATSKE NOVICE. Ženo je ubil v Krnjevu na> Hrvatskem Josip Vacek iz Vošičke na Češkem. V prepiru je vrgla žena možu poleno v srlavo, mož pa jo je z istim polenom udaril dvakrat nazaj, da ji je ubil črepinjo. Žena je umrla čez en met^ec. Vacek je bil obsojen na pet let ječe. RAZNOTEROSTI. K češko-ruski vzajemnosti K shodu slovanskih Sokolov v Pragi pripravlja se cela vrsta izletov iz cele Rusije. Shoda se bode udeležilo tudi mnogo ruskih častnikov, da bi videli telovadbeno izurjenje čeških Sokolov Peterbnrgski piv ovarnarj i so povišali ceno svojemu pivu in sicer za 30 kopejk pri sodčku. Kot vzrok navajajo, da so bili prisiljeni povišati plačo voznikom, ki pivo razvažajo po mestu in okolici. Leonid Andrejev, znani moderni ruski pisatelj, je napisal novo diamo, ki se bode v kratkem predstavljala v moskovskem gledališču Stanislavske-ga pod naslovom 'Življenje človeka'. Drama ima štiri dejanja. Prvo dejanje ima naslov "Rojstvo človeka"; drugo "Ljubezen in revščina"; tretje "Ples pri človeku"; četrto 'Smrt Človeka' Šolsko društvo v poljskem kraljestvu se j ako hitro razvija. Sedaj ima že čez 1000 podružnic z več kot 200,000 udi. V zasebnih Šolah društva se podučuje 75 tisoč poljskih otrok s kmetov in mest. Draga sl^ka- Oskar Huldzinski je kupil v Parizu sliko za 425,000 frankov. Za sliko so se potegovali razni ameriški "bogataši. Slika je iz leta 1414 ter predstavlja portret nekega Medicija, brata papeža Leva X. Strašna drama. V Graslicu na Češkem je 19letni Riedel ubil ljubico svojega očeta in njenega poldrugo leto starega otroka, zažgal hišo ter se pod streho obesil. Gospod "komisar". V bukovinsko vas Ivakone je prišel nedavno neki mož v službeni obleki sodnega sluge, povedal županu, da ga je poslal okrajni sodnik v Kocmanu zaradi požarov, ki so se ponavljali zadnje čase. Župan je takoj občinskemu redarju naročil, naj gospoda "komisarja" na službenem potu spremlja. In 11 komisar" je potoval od hiše do hiše ter povsod zahteval "v imenu postave", da mu pokažejo zavarovalno polico. Ker pa je le malo posestnikov bilo zavarovanih, naložil je vsakemu po pet kron globe, ki se je morala takoj plačati "v imenu .postave". Na ta način je gospod komisar obral kakih 30 hiš, nakar je odpustil milostno vaškega redarja ter šel popivat v gostilno. Uspeh pa ga je napravil tako predrznega, da je v gostilni aretoval "v imenu postave" učitelja in nekega kmeta. Med tem je zvedela policija, da nekdo strahuje celo vas ter si prišla gospoda "komisarja" ogledat. Orožniki so spoznali v " komisarju" nekega Moskabuka, ki ga o-blasti že dolgo iščejo zaradi tatvine. Sin ovadil očeta. V Budimpešti je naznanil bankirja Kappsburga njegov 261etni sin, da si je z neko ponarejeno oporoko prisleparil 450,000 K. .Sin je ovadil očeta, ker mu oče ni hotel plačati 50,000 dolgov. Napad na denarnega pismonošo. V Tipskem so dobili ležečega na stopnicah hudo ranjenega denarnega pismonošo Rubnerja. Neznani storilec ga je ranil in mu odvzel 7000 mark. Poročni prstan je našel mesar Weber v Predlicah v kravjem želodcu, ko ie kravo zaklal. Prstan fma črki M. I. in letnico 2. 7. 1903. Kako je prišla krava do poročnega prstana, se ne ve. Zaprti župan. Policija je zaprla- župana Miskro in njegovega sina v Ho-danu pri Pragi. Ovadil ju je kočijaž, češ, da sta mu obljubila 2000 kron, ako umori županovo drugo ženo, sinovo mačeho. Sin je obstal, da je ko-čijažu res naročil, naj umori mačeho ne da bi vedel oče zato. Sina so obdržali v preiskovalnem zaporu, očeta so pa izpustili. Hrvatski ključavničar inženir na Nemškem. Zagrebčan A. Mura je na- j pravil ravnokar na mornarski šoli v j Rostocku izpit za inženirja. V Za-! grehu se je izučil ključavničarstva ter delal za pomočnika v raznih veli- 1 kih tovarnah na Nemškem, kjer se je vsestransko poučil o strojih. L. 1903 je stopil kot inženirski asistent v i prakso pri pa rob rodnem društvu Hamburg-Amerika. Po dveh letih mu' je bilo dovoljeno, da vstopi v mornarsko tehnično šolo v Rostocku, ki jo je absolviral v šestih mesecih ter napravil izpit za inženirja z izbornim uspehom.' Madjarska pravičnost. Sodišče v Budimpešti je obsodilo nekega bivšega defravdanta in oderuha zaradi nemoralnih deliktov pri mladini na dva meseca ječe. Pravični Slovak, poslanec Juriga, je bil pa obsojen radi dveh člankov v slovaškem listu na dve leti ječe in 1200 kron globe! — Tc dni je bil v Ružomberku na Slovaškem obsojen slovaški župnik Andrej Hlinka na dve leti ječe in 1500 kron globe, dr. Šrobar na 1 leto ječe in 900 kron globe, ter še več drugih — radi "ščuvanja na madjaronsko narodnost". Madjaroni pač nimajo dobre vesti, zato je bila obravnava tajna in mesto polno vojaštva. Župnik Hlinka, ki je dobet duhovnih in pisatelj ter priljubljen pri slovaškem narodu, ni naredil dragega, kakor da je rabil izraze, ki bi se drugje nihče za nje ne zmenil, na pr.: "Čemu vam treba madjarskih šol?" Šolstvo na Ogrskem. Poslanska zbornica je razpravljala o proračunu naučnega ministerstva. Naueni minister grof Apponyi je povedal, da je na Ogrskem 340,000 otrok 6 do 11 let starih, ki sploh ne obiskujejo nobene šole. Ako se hoče temu odpomoči, bi bilo treba nastaviti še 4000 učiteljskih moči, kar bi pomenilo za državo štiri milijone letne obremenitve. Vlar-da bo skrbela, da ne bo na Ogrskem ne ene šole, ki bi v narodnem oziru zavzemala nevtralno stališče (t. j. vsaka šola mora služiti madjariza-ciji). Za zboljšanje plač učiteljstvu ima vlada že izdelan zakonski načrt, vsled kterega dobi učiteljstvo šest milijonov na leto državne podpore, toda ta podpora bo vezana na narodne pogoje (t. j. zopet madjarizacija). Vlada pa tudi namerava ustanoviti tretje vseučilišče, in sicer tam, kjer je i zahtevajo najbolj narodnostni interesi (t. j. madjarski). Pozor, •5000 dolarjev se j sonči, da a vsakdo ozdravi potne noge, kozje očesa in ozeblino samo edino od KNAJPOVEGA PRAŠKA 1 Zavitek praska stoji $1.00. Traja za jedno osobo celo leto! Denarje blagovolite pošiljati po Money Order ali priporočeno! Jakob Wahcic, 229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Kje je MARTIN TURŠIČf Doma je iz Gradišča, fare Žemlje pri Igu. Pred letom je bival netkje v Colo-raxlu, in sicer kakor sem slišal v Midlandu. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj ga b. ago voli naznaniti: Anton Ru-par, Box 653, Aspen, Colo. (3-5—1) Š Kje je LUKA ŽNIDARŠIČ? Doma je iz Bločiča pri Cirknici. Pred 15. meseci je bival v Denveru, Col., odkoder je odpotoval v Cleveland, Ohio. Zato prosim cenjene rojake v Clevelandu in okoliei, če kdo ve iza njegov naslov, da ga mi naznani. Joseph Prijatelj, 5232 Washington St., Denver, Colo. (3-7—1) Kje je JAKOB KAFERLE1 Doma je iz vasi Gole, fare Čatež, Dolenjsko. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Maria Krištof, Box 771, Coketon, W. Va. (2-5—1) Kje je JOSIP ŠKUL, po domače Ši-mon? Doma je iz Lašč pri Žužemberku. Pred S. leti je bival v Mani-stique, Mich. Za njegov naslov bi rad zvedel: Fran Gregorčič, L. Box 70, Bridgeport, Ohio. (2-5—1) BREZPLAČNI KOLEDARJI V LEKARNAH. Severjevi slovenski koledarji za L 1907 so izšli in so razposlani lekarnarjem za razdelitev. V koledarju je 95 stopcev raznih informacij za vsakogar in 12 strani Ikoledarja ter ravno toliko iza zapiske. Vprašajte Vašega lekarnaja za tak koledar in dobili ga bodete brezplačno. Ako Vam pa lekarnar ne more ustreči, ali aiko živite v kraju, kjer Severje-vega koledarja ni dobiti, pošlite nam Vaš NATANČEN naslov na dopisnici in naznanite, v kterem jeziku naj bode ta koledar in v kterem listu ste videli ta oglas. Dopisnico naslovite: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (3-9—1) NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Money Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL Slovencem in Hrvatom pri« poročam svoj SALOON 'v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo s dobra, vi na in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa-robrodne in železni-ike lističe. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn, Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo ^ZDRAVJE Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga »ZDRAVJE" [Katera, v kratkem izide od slabega im obce znanega: Dr-. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. - . Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. v Citajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav In se Vam presrčno zahvalim za Va£a zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika ca ni. kakor ste Vi in Vaia zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti Prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz ran bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceca nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan. O. Velespostovan! Dr. E. C. Collins M. I. * Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da az sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih ; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da ml drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolnika priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind. Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovenci! ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prasajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST. NEW YORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. I Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt v„aki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem onin rojakom, kteri so ga naročili. Obsssa 128 strani, ima zanimive spise, p o v* sti, poučne in Iiumoristične stvari tot ga krasi obilo slik. Cena s pošto mi 30 centov. PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EV ROPU . r Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Naznanilo. Rojakom Slovencem i a Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. Msgr. Scfe. Kadpp Ako kailjai, ako si prekinjen, ako imaš Kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odla- *TIAVODILO IN CENIK vih) Kna Saj pisati takoj po knjižico: (Kneippo- 1) Knajpovih zdravil" katero dobiš itonj ako dopošijeS poStno znamko za dva centa za poštnino. K na j po v a zdravila so poznata in odobrena 1 o cel t m svetu m se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprece-jlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče £lovešt> o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40tk St., Brooklyn, N. Y. konca Janoarja 1907 nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto $I4L0O e. zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 1et jamčeno URO, PRSTAN in PRSNO IGLO is pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici s I sliko, dvoje gumbov sa manšete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostora, pošlite samo vaš naslov na: "Stola" Watch & Jewelry Go. 228 WE£T HOUSTON ST., NEW TORE, N. Y. in pošlemo vam opis m sli- kami Foteita doklar ja ftaat AFSTEB-AfflEBICAN LINE Regularni potni parnik! "FRANCESCA" o. januarja. ''Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja, volijo med New Yorkorr , Trstom In Reko. Najpripravnejša in najceDejša parobrodDa črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljnb-ljane le CO centov« Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma grado. Phelps Bros. Co., General Agents, 3 Washington St^ NewlYork. £D O -S5-Sj3 trB (Tfr 55) gj) fTg is; ar^g- | = ~ NAROČNIKOM NA «NANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi drage ▼ našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo. NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galon a. Staro belo ali črno Tino 50 centov galona. Reealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Droinik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. * Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKSE, P. O. Box 77, docket*, Contra Ooata Co., Cal. JOHN KRACKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja iz vratni VINA, ktera t kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška viua. Rndeč« vino (Concord) prodajam po 60c g&lono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VDTO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.W TROPDTOVBO $2.50 gaiona OROŽNIK $2.75 gti-lona. — Najmanj« posode sa žganj« ao 4% galon«. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. __ .. .J____ • - - - "Win^etou, rdeči gentleman Bpiaal F^rl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Saj tudi sem; ste pa moj vjetnik, s kterim prokleto nakratko obračunam, kadar se mi'bode zdelo dovolj. Le ne domišljajte si, d& bi varali Old Deatha!" 4'Ali naj si to dovolimo? Povejte, senores!" S tem vprašanjem se obrne na druge. Old Death ima oba revolverja v rokah, jaz pa tudi. t V trenutku sta pri nas oba Langa in Sam, tudi z revolverju Ustrelili bi bili na mestu vsakega, kdor bi bil tako nepreviden, da bi posegel po orožju. Dasi odveč-, vendar zapove glavar svojim ljudem: '4 2% apnite loke!" V trenutku se dvignejo Comancki; takoj je namerjeno nešteto pšic na bele. "Zdaj vidite!" pravi Old Death smeje. "Calumet vas ne varuje. Orožje imate sicer pri sebi. V trenutku pa, ko kaka roka poseže po tem^ je po vas." _ Zopet se zasliši skovikanje sove, a tako, kot bi prihajalo naravnost iz-pjd neba. Gibsonova roka se zgane, kot bi hotela poseči po ognju; a vendar si ne upa. Zdaj ponovi glavar že prej stavljeno vprašanje na Topiase: *4Ali vesta moja brata natančno, da je Winetou na oni strani Con- chosa.'' "Da, vesta," odvrne starejši. "Naj pomislita, predno odgovorita!" "Se ne motiva. V grmovju sta bila skrita, ko je šel mimo in videla sta ga." Zdaj ju izprašuje glavar, oni pa odgovarja točno._ Koneeno pravi 'Beli bober': "Tvoje pojasnilo je zadovoljilo comanškega glavarja. Naj gresta moja bela brata z menoj!" Ta poziv velja meni in Old Deathu; stari pomigne obema Langema, naj gresta z nami. Ona ubogata in vzameta tudi Sama seboj. "Zakaj vabi moj brat tudi ostale tovariše?" vpraša glavar. "Ker misiim, da jih bodem kmalu potreboval. V nevarnosti hočemo biti skupaj." "Saj ni ne\amosti!" "Ti se motiš. Ali te ni opozorilo skovibanje sove? To je bil človeški glas, ne pa tičji." . "'Beli bober' pozna glasove vseh ptičev in vseh živalij. On ve, kteri glas je pravi, ali ne. To je bila resnična sova." "In Old Death ve, da zna posnemati Winnetou glasove mnogih živalij in sicer tako natančno, da jih ni mogoče ločiti. Prosim te, da si previden! Zakaj je ta bledoličnik popravljal ogenj? To je dogovorjeno znamenje, ktero mu je bilo že prej naročeno." "Potem bi moral biti dogovorjen z Apachi; ž njimi se pa vendar nt mogel snitL" . „. "Potem se je dogovoril kdo drugi, da je dajal znamenja; na ta način se prikrije pravega izdajalca." "Ali misliš, da imamo izdajalca med nami? Tega ne vrjamem! In tudi če bi bik. tako. so nam ni treba bati Apachov, ker ne morejo priti pri vhodu izhodu, jm) skalovju pa tudi ne." "Mogoče pa. S pomočjo lasa pridejo lahko od kamna do kamna, kajti ---čuj!" _ _ j v' I Skovikanje se ponovi, a ne iz višine, ampak precej nižje. "Zopet je sova." pravi Comanch, ne da bi se kaj vznemirjal. "Tvoja skrb je odveč." "Xe. Vsi vragi! Apachi so v dolini. Ali slišiš?" Od izhoda doline se zasliši močan, rezek, pretresujoc smrtni krik. Precej nato žanri po ozračju mnogoštevilno vojno vpitje Apachov. Kdor ga je slišal le enkrat, ga gotovo ne pozabi nikdar več. Ivomaj se zasliši ta glas, ie planejo l>eli pri ognju r.a noge. "Tam so p^-i." pravi častnik in pokaže na nas. "Po njih!" "Le po njih!" sopiha Gibson. "Pobijte jih." Mi stojimo v temi tako, da je težko zadeti. Zato sklenejo, da ne \>odo streljali, ampak da nas bodo potolkli s puškinimi kopiti. Vsekakor so se morali dogovorili prej, ker je nemogoče, da bi delali brez dogovora vsi jednako. Mi stojimo k večjem trideset korakov od njih. Vsled primeroma majhne razdalje pravi Old Death: "No, ali ne delam pravilno? Hitro puške v roke! Mi jih dostojno vzpre jmemo.'' k-stero pušk pomerimo na napadalce, kajti glavar se tudi pridruži nam. Puške počijo dvakrat, ker imamo dvocevke. Xe utegnem prešteti, koliko jih pade. Tudi Comanclii se zdramijo in pozdravijo lopove s pšicami od strani in od zadej. Vidim le tolik««, da nas ni Gibson kljub pozivu napadel, pri ognju je in skuša Ohlerta dvigniti od tal. Seveda ga morem opazovati le trenutek. Kajti apaško vpitje se bliža izredno naglo od vseh stranij. Ker ne seže odsev ognja dovolj daieč, niso mogli videti Apachi, koliko Comanchov imajo preti seboj. Comanclii so še vedno v krogu; vendar pa ga predre sovražnik takoj. Streli bobne, pšice švigajo, sulice rožljajo, noži se svetijo. Sliši se vpitje bojujočih; v temi se vidijo gruče nasprotnikov, kteri >e rujejo in l>.re kot živi vragi. Pred vsemi Apachi gre nekdo, kteri prodira z izredno silo. V levici ima revolver, v desnici pa vihti tomahawk. Vsaka krogi j a iz revolverja zadene gotovo; istočasno pa šviga tomahawk od glave do -lave kot blisk. Ne nosi odlikovanj na glavi; tudi obraza nima namazanega. To vidim zelo razločno. Toda tudi Če bi ga ne bil videl, bi moral veleti, kdo je. po načinu, kako se bojuje, in pa, ker ima revolver. 'Beli bober' ga s{»ozna tako hitro kot mL "Winnetou!" zavpije. "Konečno ga imam! Nad tega grem sam." SW-i od nas in drvi med boreče vojnike. Za njim se čete sklenejo tako. da nam zgine izpred očij. "Kaj storim?" vprašani Old Deatha. "Apachi so v manjšini; če ne odnehajo, je tH, njih. Mi jih moramo opozoriti; jaz moram tje, da rešim Winnetou va!" Hoče ni oditi. Stari pa me zagrabi za roke, me pridrži m pravi: "Ne delajte neumnosti! Mi ne smemo postati izdajalci Comanchov, ker smo kadili ž njimi ealume*. Sploh pa ne potrebuje Winnetou vaše pomoči; on je sam dovolj pameten. Saj vendar slišite!" Res zaslišim glas mojega rdečega prijatelja; on vpije: "Pr-varani smo. Hitro nazaj! Dalje, dalje!" Med borbo so ogenj skoro poponoma poteptali; vendar pa svetli še toliko, da za morem videti, kaj se podi. Apachi se umikajo. Winnetou je iz-previdel, da je sovražnik v veliki premoČL Jaz se izredno čudim, da m sovražnike prešit i, prodno jih je napadel. Vzrok zvem kmalu. Comanehi jih hočejo zasledovati, a ne morejo, ker Apachi streljajo. Zla-ti se sliši pokanje ^rebrne puške, ktero je podedoval Winnetou po svojem očetu. 'Beli bober* da na/.gati ognje tako, da je bilo svetlo; potem pride k nam in pravi: ^ fj "Apachi nam ušli; toda jutri jih hočem zasledovati m uničiti. "Ali misliš, da se ti to re> posreči?" ^ "Prav Titovo! Ce misli moj brat drugače, kot jaz, potem se moti." "Ali nisi rekel tudi prej, da se molim, ko sem te opozarjal? ^ Rekel da i*- ta kotliya past. Mogoče je ne bodeš mogel niti zapustiti." •Čakaj, da se zdani; potem zagledamo še tiste, kteri so ostali in jih »hemo takoj. Zdaj jih varje tema."' • "Zato j** nepotrebno, da bi streljali nanje! Kaj storite, ko postre-ljate je je sicer dovolj, da napravite nove; ali pa imate železne U,.f Si razmejite vašega orožja! Kaj je pa s tistimi desetimi vojniki, ri-o stali pri vbodu? Ali bo še tam?" tukaj so. Bitka jih je privabila." . "Potem jih*pošlji takoj nazaj, da nam vsaj to ostane prosto za slučaj ikacja " "Moj brat skrbi čisto po nepotrebnem. Apachi so bežali pri izhodu. vhoda se ni nikomur posrečilo." , , . " In vendar ti svetujem, da storiš to. Tistih deset moz ne potrebujemo tnkai: tam so pa vsekakor potrebni." ^ ^Glavar gau^ga, .eve, ne toliko iz prepričanja kakor « do Old Deatha; njemu sc namreč še vedno «h ta straža^ T^a toalu r pokale, kako prav je imel Old Death; komaj je prudo tistih deset kterx Z Wbodu, ie zagrmita j\FZrSIiCl PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM, PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN T0KR1T PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RiZREDA. odpluje iz New Torka dae 5 januarja. TTLTONIA. SLAV0NIA in PAN NOMA so parni ki na dva vijaka. Ti pamiki so napravljeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^ontje in Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem- Sprejema nloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Not uapaflc v Urdcaih Klarah jc ic tet aai njak 109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y. »unutž.j i .j,*-, FRANK SAKSER, 6104 Sunt Glair Ave. N. E_ CLEVELAND, O. ip Co, Ltd, BOSTON: iVMIVI> fcAFCLIS: CHICACO: 126 State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St, ^ 21-24 STATE ST., NEW YORK. MARKO KOFALT, 249|So. Front St.,' STEELTON, PA. FriporoCa se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko KZofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. V__________^ "Vi'^Hiiii^iiiiiiiiKiiiiii^i^nqpiBQ^iiiJuiyu lijjjiui'i.ijjii.uKjjium^iiiiiiiijDiiUiMjjiir Telefon 2034. Frank Petkovšek 714-718 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SAUOOIS, ^ v kterem vedno toči steže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. T svoji PROD Ad ALNICI ima vedno sveže grocery© po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. —1 ti • i tlAAAAAAAAlAA ■M,