cena 170 dinarjev številka 12 (967) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 26. marca 1987 Predsedstvo 0K SZDL Velenje Priprave na volitve in javno razpravo morajo biti temeljite Letos poteče organom in funkcionarjev v organizacijah SZDL v občini Velenje mandat. Da bi se na volitve resnično temeljito pripravili, so člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje sprejeli rokovnik. Na seji so med drugim dejali, da o teh stvareh govorijo že danes zato, ker se zavedajo odgovornosti za izvolitev takšnih nosilcev najodgovornejših nalog v SZDL, ki bodo zastavljene cilje na področju delovanja te frontne organizacije zmožni izpeljati. Po sprejetem rokovniku naj bi možne kandidate evidentirali do konca meseca avgusta. Evidentiranje bo pred tem seveda potekalo v vseh družbenopolitičnih in društvenih organizacijah, društvih in soseskah v krajevnih skupnostih. Možne kandidate za nosilce odgovornih dolžnosti v krajevnih in občinski konferenci SZDL pa bodo nato obravnavale še kadrovske komisije v krajevnih skupnostih in na ravni občine. Nekako do začetka oktobra naj bi, po rokovniku, že imeli izdelane predloge za vodstva in nosilce funkcij v krajevnih konferencah SZDL izvolili naj bi jih do srede novembra, občinska konferenca socialistične zveze pa bo izvolila svoje organe in člane predsedstva v začetku meseca decembra. Treba je povedati, da tako široko zasnovana akcija evidentiranja gotovo ne bo mogla mimo obravnave težav posameznih oko-'lij, varstva okolja, prizadevanj za boljše rezultate gospodarjenja, ... Da bi vendarle uspeli izvoliti v organe in za posamezne naloge v organizacijah SZDL ljudi, ki Ibodo sposobni opravljati de-llo, da so aktivisti po srcu, in ida imajo zaupanje v ljudeh, Ibodo seveda morale biti laktivnosti na volitve temeljite iin priprave nanje točno dore-ičene. Varstvo okolja je v zadnjem ičasu najpogosteje obravnavana Itema. Pripravam na javno raz- pravo na temo energija, varčevanje in varstvo okolja so tudi člani predsedstva občinske konference SZDL namenili na zadnji seji precej pozornosti. Ob obravnavi idejnih projektov izgradnje jame Šoštanj in bloka 5 šoštanjskih termoelektrarn so skupaj s predstavniki obeh energetskih delovnih organizacij pri nas že poudarili nujnost predstavitve ne samo tehničnega dela projekta, ampak tudi posledice tako z ekološkega kot sociološkega, ekonomskega kadrovskega in prostorskega vidika. Sprejet rokovnik, potrdili so ga na torkovi seji, prizadevanja za temeljito obravnavo in celovit prikaz tega vprašanja v vseh krajevnih skupnostih Šaleške doline, družbenopolitičnih in društvenih organizacijah, društvih in seveda organizacijah združenega dela to samo potrjuje. Sprejete sklepe in zaključke ob koncu javne razprave bodo nato obravnavali še delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Na njej bi med drugim pregledali tudi stališča in sklepe občinske konference SZDL Velenje v letu 1986 o teh vprašanjih. Z njimi pa bodo seznanili še delegate republiške skupščine in republiške konference SZDL. Da varstvu okolja resnično namenjamo pri nas v zadnjem času precej pozornosti, potrjujejo tudi zbori krajanov, na katerih delovni ljudje in občani ne postavljajo na prvo mesto več težav z oskrbo vode, slabimi cestami, ampak zahtevajo takojšnje ukrepe za lepši jutrišnji dan. Na seji so med drugim člani predsedstva poudarili, da celovita predstavitev obeh projektov in zahteve ob morebitni izgradnji ne pomenijo odklonilnega stališča do obeh naložb, ampak napovedujeta trezna razmišljanja o teh vprašanjih. Prva faza vodenje razprave o ekologiji, varčevanju in varstvu okolja v občini Velenje je namenjena predvsem strokovnim razpravam v združenem delu, kajti treba je dati najprej besedo strokovnjakom. Šele na osnovi njihovih ugotovitev bo razprava resnično celovita. Začetek pomladi z zimo Tole vreme je pa res muhasto. Pomlad se je začela namesto s soncem in brstenjem kar s snegom. Pa so imeli otroci kljub temu veselje, namesto z zvončki in trobenticami, s sneženim možem. Savinjsko-šaleška veterinarska postaja Za združitev s celjskim zavodom Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje razpravljali tudi o poročilu komisij izvršnih svetov skupščin občin Mozirje in Velenje o oceni združitve Savinjsko-šaleške veterinarske postaje z Zavodom za živinoreja in veterinarstvo Celje in dali soglasje k združitvi. Razlogov za to je več. Predvsem Savinjsko-šaleška veterinarska postaja nima tehničnih, kadrovskih in ekonomskih možnosti za ustanovitev veterinarskega zavoda, kar terjajo dplo- čila zakona o zdravstvenem varstvu živali ter določila pravilnika o strokovnih, organizacijskih, kadrovskih in higiensko-tehničnih pogojih za delo veterinarskih organizacij. Na pod- »LI KOVNI SVET OTROK« je likovna manifestacija, ki je ne poznamo le v Šaleški dolini, ampak kar po vsej Sloveniji. Letos bodo pripravili to razstavo, ki nazorno prikazuje otroško gledanje na svet, na osnovni šoli Karla Destovni-ka Kajuha v Šoštanju že 19. Odprli jo bodo s priložnostno kulturno slovesnostjo v soboto, 28. marca ob 11. uri, odprta pa bo vse leto. Na tej slovesnosti bodo podelili najzaslužnejšim pedagogom priznanja. (Več na 8. strani) lagi omenjenega zakona obstoj veterinarske delovne organizacije v sedanji obliki ni mogoč. Določila zakona o sistemu državne uprave in drugih zakonov s tega področja opredeljujejo, da so inšpekcijske zadeve splošnega pomena za republiko in da so inšpektorji delavci s posebnimi pooblastili. Z zakonom o zdravstvenem varstvu živali so posamezna strokovna dela inšpekcijskega nadzorstva iz zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, poverjene pooblaščenim veterinarskim organizacijam združenega dela in to so veterinarski zavodi. Ce torej veterinarska organizacija ni organizirana v skladu s tem zakonom, izgubi ta pooblastila in znaten del dohodka. Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje strokovno deluje na področju pospeševanja kmetijstva in veterine, z združitvijo pa se bo uskladilo pospeševanje kmetijstva. Poleg tega bodo strokovni delavci Savinjsko-šaleške veterinarske postaje razbremenjeni administrativnih opravil, delovanje službe v obeh občinah bo ostalo v sedanjem okviru, okrepilo pa se bo strokovno delovanje. To so predvsem specialistični posegi, ki so nujni glede na sedanjo raven produktivnosti črede. Program zdravstvenega varstva živali ter cene veterinarskih storitev bodo udeleženci sporazumno določali v neposredni menjavi dela. Odtekanje prispevkov iz občin bodo preprečili na podlagi veljavnih zakonskih predpisov. Gorenje Dodatni delavniki... 21.000 delavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje si je tudi za letos določilo nadvse zahtevne proizvodne in izvozne naloge. Narediti želijo za 392 milijard dinarjev izdelkov (po cenah iz novembra 1986) in prodati na tuje za 200 milijonov dolarjev proizvodov. V primerjavi z letom 1986 bodo tako povečali vrednost proizvodnje za 51 %, izvoz za okrog 30 %, fizični obseg proizvodnje za 8,8 %, produktivnost pa za 3,5 %. V letošnjih prvih dveh mesecih sta bila proizvodnja in izvoz v Gorenju na ravni planskih predvidevanj. Da pa bi ustvarili pogoje za dosledno uresničevanje dinamičnih mesečnih proizvodnih in izvoznih načrtov ter za izpolnitev zahtevnih letnih planskih nalog, so se v Gorenjevih delovnih organizacijah, upoštevaje seveda tudi dejstvo, da so njihovi proizvodi čedalje bolj iskani na domačem in tujih tržiščih, odločili, da bodo delali do konca aprila vse sobote. V nekaterih delovnih organizacijah delajo vse sobote že od začetka leta, kot npr. v Gorenju Elrad oziroma so se odločali za udarniške delovnike za uresničitev izvoznih naročil. Zaposleni v Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju so opravili prvi dodatni de-lovnik zadnjo soboto, 21. marca, sicer pa bodo delali vse sobote do konca aprila. Zaposleni v skupnih službah in v Gorenjevih delovnih skupnostih v Titovem Velenju pa so 21. marca opravili tudi prvi letošnji udarniški de-lovnik. Vsi delavci v Gorenjevih delovnih organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju so se namreč odločili, da bodo tudi letos, podobno kot preteklo leto, opravili tri udarniške delovnike kot njihov prispevek za razvojno sanacijo Gorenja. Odločitev delavcev Gorenja za dodatno proizvodno delo, ki naj zagotovi doseganje in preseganje zahtevnih proizvodnih in izvoznih nalog, prav tako pa tudi udarniško delo, je nov dokaz njihove pripravljenosti, da storijo kar največ, kolikor je v njihovi moči, za utrditev in nadaljnji razvoj tega poslovnega sistema. ir Štafeta mladosti — 7. festivalni dan v Titovem Velenju »Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja!« PROGRAM PRIREDITEV: 9.30 do 10.00 ure: promenadni koncert Rudarske godbe od Trga i mladosti do Rdeče dvorane in mažoretke iz Laškega; 10.00 do 10.30 ure: otvoritev razstave likovnih del na temo »Mir i in razorožitev v svetu« v prostorih SO Velenje. Sodelujejo VVZ in VIZ od i. do 4. razreda. 10.00 do 10.30 ure: otvoritev razstave literarnih del na temo »Mir i in razorožitev v svetu« v prostorih knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik. Sodelujejo učenci od 5. do 8. razreda in CSŠ iz Titovega ' Velenja. 10.00 do 14.00 ure: kulturni program v Rdeči dvorani (spomin na 1 praznovanje štafete mladosti iz preteklih let) nastopajo: kantavtorji, ] pevski zbori, folklorne plesne skupine, recitatorji, literati, nastop Ču-i dežnih polj. Od 10.00 ure dalje: stojnice v Rdeči dvorani: drobno gospodar-! stvo, znanost mladini, stojnica inovatorjev, stojnica zavoda za zapo-! slovanje, mirovna gibanja, ekološka stojnica, stojnica o štafeti mlado-! sti v Titovem Velenju, stojnica Slovenija moja dežela. 10.00 do 17.40 ure: projekcija filmov za mlade v prostorih Kul-I turnega doma (mala dvorana): vojni — Operacija Beograd, burleska — Charli šampion, mladinski — Moj prijatelj Ben, burleska — Charli ; zobozdravnik, komedija — Zakaj te očka pušča samo, animirani fil-i mi, kriminalka — Nevaren poklic; 10.00 do 14.00 ure: Naša beseda 87 v dvorani kulturnega centra, tavitev ustvarjalnosti mladih na področju kulture iz preteklega sodelujejo: Srednja družboslovna šola — Mali strah BAV BAV, plesna skupina ČAR — Disco ples, pionirska gledališka skupina Gledališča pod kozolcem — Medved z vrtnico, OOZSMS TUŠ — Zaradi inventure odprto, OO ZSMS Šmartno ob Paki — Recital, Osnovna šola KDK — APARTHAID zločin proti človeku, Osnovna šola bratov Mravljakov — Čudežna srajca, Osnovna šola Anton Aškerc — recital Vse tičice lepo pojejo; 10.00 do 15.00 ure: seminar o ustanavljanju enot drobnega gospodarstva (SOZD Gorenje, sejna soba št. 99) — za uravnoteženo gospodarsko strukturo so male, fleksibilne, visoko tehnološke enote ključnega pomena. Utegnejo biti eden vzvodov preseganja krize in premagovanja družbene internosti. Pomenijo možnost zaposlitve za vse tiste, ki jih bo prizadelo ukinjanje nerentabilnih proizvodenj. Teme: strukturno nesorazmerje pri nas in izkušnje v svetu, izkušnje doma, prizadevanje občin (Celje, Bežigrad itd), osebno delo v družbenih dejavnostih, normativne spremembe. 10.00 do 15.00 ure: ekologija, energija, varčevanje (RLV — sindikalna soba NOP) — temeljita in odgovorna razprava o nadaljnem razvoju energetike in njenem vplivu na okolje v Sloveniji. Razlaga vseh potrebnih podlag za razmišljanje o potrebni energiji v prihodnjem obdobju, o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli tako, da bi bili uvozno manj odvisni in da bi. obstoječo energijo uporabljali umneje. Prikaz stanja v SRS (prostor — energija), zaključki dosedanjih razprav, viri energije (načini pridobivanja, vpliv na okolje, kako zmanjšati negativne vplive, kako naprej), tehnologija in njen vpliv na okolje, nove tehnologije, načrti v prihodnje, količina porabljene energije (gospodarstvo, gospodinjstva), prostor in kvaliteta bivanja, človek, prostor, znanje, manjša poraba energije ali novi viri, sporočilo mladih jugoslovanski javnosti v cilju reševanja gospodarskih problemov (vprašanja, priporočila, zahteve, alternative itd); 10.00 do 15.00 ure: položaj delavcev iz drugih republik (dvorana Glasbene šole v Titovem Velenju). Predstavitev izsledkov iz socioloških raziskav o delavcih iz drugih republik v Sloveniji, razprava s temi delavci o njihovem dejanskem položaju in predlagane rešitve za preseganje le-tega..., odnosi v ZSMJ — teme: preseljevanja (vzroki, motivi, tipi), družbeni položaj in socialna mobilnost (izobrazba, poklicna mobilnost, družbenopolitična in samoupravna aktivnost), odnosi med priseljenci (adaptacija), vloga priseljencev v integracijskih procesih, samski domovi (kadri, prostočasne dejavnosti), sklepi 12. kongresa ZSMS in ZSMJ; 16.30 do 17.30 ure: tek po ulicah Titovega Velenja. Tek s štartom in ciljem na Titovem trgu je namenjen osnovnošolski mladini (dečki, deklice) ter mestnim reprezentancam Titovih mest (moške ekipe). deklice OŠ dečki OŠ mestne ekipe T. mest Urnik tekmovanja: 16.30 3 x 500 m 16.45 3 x 1000 m 17.05 3 x 2000 m 17.30 razglasitev rezultatov 17.00 do 24.00 ure: praznovanje mladih v Rdeči dvorani. Množično srečanje mladih iz celjske regije, pobratenih mest, Titovih mest. .. Sodelujejo: Vitamin, Lačni Franz, Čudežna polja, Kreslin in Tomasini, Miki Šarac, Šank ročk, Plesni studio Celje, Agropop. TA ČAS JE NAS ČAS! 2. stran ★ nSS C8S OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje -k 26. marca 1987 Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Boljši pogoji za organizirano dopustovanje Urejenost družbenega standarda zaposlenih je odvisna tudi od lastnih počitniških zmogljivosti posameznih delovnih oziroma sestavljenih organizacij združenega dela. V okviru poslovnega sistema Gorenje so v preteklosti nekatere delovne organizacije z urejanjem počitniških domov oziroma nakupom prikolic ustvarile možnosti za organizirano dopustovanje delavcev. So pa obstoječe zmogljivosti premajne za 21.000 delavcev Gorenje, sicer pa nobena Gorenje-va delovna organizacija oziroma skupnost ni celovito poskrbela za delavski turizem. V Gorenju so ob drugih srednjeročnih in dolgoročnih nalogah opredelili tudi usmeritve za razvoj delavskega turizma. V javni razpravi pa je predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nakup in vzdrževanje počitniških zmogljivosti. O združevanju denarja za zagotovitev organiziranega dopusto-vanja delavcev so v tem poslovnem sistemu razpravljali že dalj časa, zdaj pa želijo preiti od razprav v akcijo, se pravi dolgoročno zagotoviti pogoje za delavski turizem. Kot predlagajo naj bi vse Go-renjeve delovne organizacije in skupnosti vsako leto namenile del denarja iz sklada skupne porabe za nakup oziroma gradnjo in vzdrževanje lastnih počitniških zmogljivosti. S tem bi ustvarili pogoje za cenejše in kvalitetnejše letovanje delavcev. Letos bi tako zbrali, kot so izračunali, okrog 150 milijonov dinarjev. Za ta denar bi kupili najmanj 25 počitniških prikolic in jih namestili v avtokampu Novalja na otoku Pagu. Tako bi že prvo leto zagotovili možnosti za dodatno letovanje najmanj 780 delavcev Gorenja in njihovih družinskih članov. Istočasno pa želijo začeti s pripravo projektov za počitniško naselje v Novalji na otoku Pagu, za ureditev katerega so zraven Gorenja in Kompasa zainteresirane tudi še nekatere druge delovne organizacije iz Šaleške doline. Sicer pa v Gorenju razmišljajo o ureditvi počitniškega kluba v Novalji, v okviru katerega bi dolgoročno zagotovili delavcem Gorenja organizirano in poceni letovanje. Upoštevaje načelo vzajemnosti in solidarnosti za skupno financiranje urejanja in vzdrževanja počitniških zmogljivosti za delavce želijo torej v Gorenju ustvariti boljše pogoje za organizirano letovanje in oddih zaposlenih. Del združenih sredstev naj bi namenili za nakup oziroma urejanje novih počitniških zmogljivosti, del pa za njihovo vzdrževanje in obnovo. O tem bo odločal svet za delavski turizem Gorenja, skupni organ podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nakup in vzdrževanje počitniških zmogljivosti. Vsaka Gorenjeva delovna t organizacija oziroma skupnost bo lahko uporabljala počitniške zmogljivosti v odvisnosti od višine združenih sredstev. Sicer bo svet za delavski turizem določal program širjenja počitniških zmogljivosti, vire financiranja ter viši- KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE Skupščina Komunalne skupnosti občine Velenje je na svoji 5. seji oziroma ločenih zasedanjih zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev dne 20. 3. 1987 na osnovi dejanskega povišanja vhodne cene toplotne energije s 1. 4. 1987 obravnavala predlog povišanja cen toplotne energije za industrijsko potrošnjo ter sprejela naslednji SKLEP: Na osnovi cfejanskega povišanja vhodne cene toplotne energije s 1. 4. 1987 se sprejme ter potrdi povišanje cene toplotne energije za industrijsko potrošnjo povprečno za 56%. Povečanje se uveljavi s 1. 4. 1987. Cenik je sestavni del sklepa. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. Predsednik zbora uporabnikov: Tone HLADIN, I. r. Predsednik zbora izvajalcev: Milan RAMŠAK, I. r. CENIK TOPLOTNE OSKRBE (ER) veljavno od 1. 4. 1987 dalje Zap. št. Vrsta storitve ME Stara cena din Nova cena din Indeks INDUSTRIJSKA POTRO- MWh 10.000,00 15.600,00 156 ŠNJA a) Obračun po števcu MWh 1. Energija MWh — zagotovljena moč m3 2. Ogrevanje vode b) Obračun po standardu 1. Ogrevanje poslovnih MWh lokalov 7.200,00 11.840,00 2.800,00 3.760,00 763,00 1.194,00 164 134 156 10.000,00 15.600,00 156 Za poskusno obratovanje, ko še objekt ni prevzet v redno obratovanje, se upošteva faktor (y) odvzema 1,3. Cena na pragu TEŠ 6.351,00 din/MWh Vodja prodajne službe JERAM Majda, I. r. Direktor TOZD TO TEPEJ Milan, I. r. Društvo onkoloških bolnikov Ljubljana, sekcija Titovo Velenje, prireja dne 31. 3.1987 ob 10. url srečanje onkoloških bolnikov v Zdravilišču Topolšica. PROGRAM 1. Pozdravni govor — dr. Žuber 2. Predstavitev Zdravilišča Topolšica — dr. Kosi 3. Pomen fizioterapije operirank — Rotner 4. Kako si pomagamo z jogo in avtogenim treningom — Kavzar 5. Pomen društva onkoloških bolnikov — prof. Marja Strojin 6. Razno Organizirano je tudi kc uio za vsak žep, razvedrilo in prosta zabava, za katero bo poskrbel ansambel Podkrajski fantje. Vljudno vabimo vse OB, da se udeležijo tega srečanja in vabimo vse, ki so zainteresirani, da se nam pridružijo. no lastne udeležbe delavcev za uporabo počitniških zmogljivosti. S samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za nakup in vzdrževanje počitniških zmogljivosti pa bodo določili tudi osnove in merila za pridobitev pravice do koriščenja le-teh. Invalidi v Lipik Društvo invalidov Velenje sporoča vsem svojim članom, ki so se prijavili za izlet v Lipik, da jih bo poseben vlak odpeljal iz Titovega Velenja v petek, 27. marca, ob 13. uri in 30 minut. Vrnitev bo v nedeljo zvečer. Letna konferenca ZB NOV Šoštanj Vrsta obvezujočih sklepov V prostorih šoštanjskih Termoelektrarn smo se zbrali 12. marca člani ZB NOV Šoštanj. Ocenili smo opravljeno delo ter si zastavili delovni program za letos. Poročilo o dosedanjem delu je na letni konferenci podal Rudi Bajec, ki je spregovoril tudi o nadaljnjih nalogah. Poslušali smo še poročilo blagajnice Slavke Gušič. To poročilo je potrdil tudi nadzorni odbor. Razprava je bila zelo bogata, sprejeli pa smo tudi številne sklepe. Med drugim smo se dogovorili, da znaša letošnja članarina 500 dinarjev, prav vsi pa smo se še zavzeli, da dispanzer za borce v občini Velenje, ki je svojo vlogo opravičil, deluje tudi v prihodnje. Zdravstvenemu centru smo priporočili, da predvidi v okviru dispanzerja za borce in invalide več delovnih ur za zobozdravstvene storitve. Govorili smo tudi o prispevkih objavljenih v Novi reviji št. 57. Vsi udeleženci NOB smo še posebej ogorčeni nad prispevki, ki izničujejo vse pridobitve NOB, bratstvo in enotnost, osebnost tovariša Tita, sklepe AVNOJ in napore v povojni izgradnji naše socialistične družbe. Obsojamo njihove poglede na zgodovinski obstoj jugoslovanskih narodov in narodnosti ter njihovih suverenih pravic, kar ruši osnovne temelje SFRJ. Zahtevamo, da pisci teh člankov politično odgovarjajo, pedagogi, ki tako mislijo, pa ne morejo več vzgajati naše mlade generacije. Obsodili smo tudi avtorje plakata — plagiata, ki so ga skušali podtakniti za praznovanje dneva mladosti. Zahtevamo njihovo politično in kazensko odgovornost. Pridružujemo se tudi apelu osrednjega odbora Koroških partizanov glede poimenovanja umetniških skupin z nemškimi imeni. Pristojni organi morajo zahtevati od njih spremembe imen oziroma prepovedati njihovo nadaljnje delovanje. Na konferenci smo govorili tudi o problemih našega mesta. Obsodili smo samovoljno ukrepanje Stanovanjskega podjetja o ukinitvi sektorskega vodje v Šoštanju in zahtevamo, da se ponovno uvede. Prav tako se ne strinjamo z ukinitvijo krajevnega in matičnega urada v Šoštanju. Menimo, da je treba pri tem upoštevati voljo krajanov, ki so jo izrazili na zboru krajanov. Ker o tem še ni dokončne odločitve, naj se to na skupščini upošteva. Na sestanku smo se dogovorili, da bomo tudi letos pripravili za člane piknik v Šmihelu nad Mozirjem pri Rezoničniku, sprejeli pa smo še vrsto drugih nalog, ki jih bomo uresničili. Miloš Volk Delovna V sporih iz delovnih razmerij ugotavljamo, da se mnogi premalo zavedajo, da določilo v zakonu o delovnih razmerjih, češ da je delovna knjižica javna listina, ni zapisano kar tja v en dan. Nasprotno: delovna knjižica je ravno listina, ki je namenjena za dokaz pomembnih dejstev, ki imajo vrednost na področju delovnih razmerij. V njo se namreč vpisujejo podatki o delavcu, o njegovi izobrazbi, njegovi zaposlitvi in tudi drugi podatki, ki so pri nas določeni v pravilniku o delovni knjižici! Javna listina pa je delovna knjižica ravno zato, ker jo lahko izda le z zakonom pooblaščeni organ in ker javna listina ta 1973 imeli zvezno navodilo o vsebini delovne knjižice, o vpisovanju podatkov v delovno knjižico in o vodenju registra o izdanih delovnih knjižicah iz leta 1959, a pozneje in po prenosu te pristojnosti na republike, smo dobili leta 1984 naš, slovenski pravilnik o delovnih razmerjih, ki je v letu 1985 doživel nekaj dopolnitev. V tem pravilniku je določeno, da izda našemu državljanu, ki je izpolnil 15 let starosti delovno knjižico na njegovo zahtevo pristojni občinski upravni organ. Lahko je to organ tiste občine, kjer ima občan stalno prebivališče, ali pa organ tiste /z pravne prakse določene podatke v njo lahko vpisujejo le tisti, ki so zato pooblaščeni! Tako je v naši republiki organ, ki je pristojen za delo (prej republiški sekretariat za delo, sedaj republiški komite za delo) edini pooblaščen, da predpiše vsebino delovne knjižice, postopek za izdajo delovne knjižice ter zlasti določa o tem kaj, kako in na kak način se vpisujejo posamezni podatki v delovno knjižico. Posebej pa je ta organ tudi pooblaščen predpisati kdaj lahko delavec dobi »novo« delovno knjižico oziroma kak je postopek pri ponovni izdaji delovne knjižice. Ravno tu ugotavljamo, da ponekod (lahko bi določneje rekli, da v drugih republikah) kar na veliko in široko izdajajo nove delovne knjižice ne, da bi pri tem spoštovali sicer zakonito zapisan postopek. Naj zapišem, da smo v času veljavnosti, prejšnjega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu iz le- občine, kjer je sedež delovne organizacije v kateri delavec sklene delovno razmerje. Jasno je tedaj, da prav vse uradno ugotovljene podatke o delavcu lahko vpisuje v delovno knjižico le organ, ki je to javno listino izdal. Ta pa mora seveda ravnati točno po navodilu o zapisovanju podatkov v delovno knjižico. Pravilnik posebej določa katere podatke lahko vpisujejo organizacije združenega dela, obrtniki itd. To so predvsem podatki, ki se tičejo datuma sklenitve delovnega razmerja ter datum prenehanja delovnega razmerja. Enako tudi podatki o trajanju zaposlitve. Pravilnik tudi določa, da je treba delavcu, če mu je prenehalo delovno razmerje na petek, vpisati v delovno knjižico datum nedelje, razen če nista sobota in nedelja pri »delodajalcu« delovna dneva! Pri vpisovanju podatkov velja povedati, da na zakonu temelječ pravilnik izrecno določa, da sme podatke o izobrazbi in strokov- nem izpopolnjevanju vpisovati delavcu v delovno knjižico le in edino pristojni upravni organ občine in še ta mora seveda izrecno napisati to, kar je zapisano v drugi javni listini (spričevalu, diplomi in podobno)! Prav v zvezi s predpisanim načinom vpisovanja podatkov v delovno knjižico je lahko razbrati pomen zakonitega besedila, daje delovna knjižica resnično javna listina. Uradna oseba, ki bi na-primer v delovno knjižico vpisala lažne podatke ali ne bi vpisala kakšnega pomembnega podatka, bi odgovarjala za storitev kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige ali spisa za kar je po čl. 193 kazenskega zakonika SRS zagrožena kazen zapora od treh mesecev do petih let. Seveda pa kazensko odgovarja tudi tisti, ki »napravi krivo listino ali spremeni pravo listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava«, pa tudi tisti, ki »predrugačeno listino uporabi kot pravo« (čl. 186/1 KZ SRS). Zato je potrebna previdnost v ravnanju z delavskimi knjižicami ter zlasti z vpisovanjem podatkov v DK. Tako pa je treba ravnati tudi takrat, ko delavec trdi, da je staro delovno knjižico »izgubil«. Res je, da delavec lahko dobi novo DK, a predpisano je, da mora predhodno predložiti potrdilo da je objavljen o tej izgubi oglas v Uradnem listu SRS. To sicer še res ni dokaz, da je delavec DK resnično izgubil, a s tem problemom se v tem sestavku ne želim ubadati! Več je, namreč problemov v zvezi s vprašanjem kdo naj v resnici ima v posesti delovno knjižico. Zakon jasno določa, da ima delovno knjižico delavec, ki je v delovnem razmerju. Vendar ga pravilnik dopolnjuje, da ta dela- vec, ob sklenitvi delovnega razmerja, izroči delovno knjižico organizaciji združenega dela pri kateri se zaposli ali pa pri obrtniku pri katerem se je zaposlil oziroma s katerim je sklenil pismeno delovno pogodbo. Vendar vsi »delodajalci« DK enostavno prevzamejo in ne izročijo delavcu potrdilo o sprejemu delovne knjižice. Ne glede na to pa pri sodnih sporih sodišča štejejo, da je delavec pravilno izročil delovno knjižico. Zato je takemu delavcu potrebno takoj izročiti delovno knjižico, ko mu je delovno razmerje prenehalo in to iz katerega koli razloga. Prav je sicer, da od delavca zahtevamo, da se »razduži«, vendar pa ni mogoče zadrževati DK delavcu, ki je še kaj dolžan, zlasti pa ne tistemu, ki ni vrnil štipendije, neodplačanega dela stanovanjskega posojila ali pa ni izpraznil stanovanja. Kadar delavec samovoljno zapusti delo ali pa mu je sicer zaradi neopravičenih izostankov izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, pa mu DK ni mogoče vročiti, jo mora delovna organizacija ali obrtnik poslati upravnemu organu, ki je pristojen za izdajo DK v občini, kjer je sedež delovne organizacije oziroma obrtnika! Tisti, ki ne ravnajo tako, tvegajo vsaj plačilo stroškov za nabavo nove DK, če ne kaj več! Vsak kdor je izgubil D K oziroma vsak tisti, ki bi imel opravičen interes, da zve za podatke o delavcu oziroma o izdani DK z vsemi podatki, pa lahko to poiz-ve pri upravnem organu, ki je pristojen za izdajo D K. Ta organ je namreč dolžan voditi vse te podatke v posebnem registru o delovnih knjižicah in abecednem imeniku, ki sta sestavna dela pomembne javne listine-delavske knjižice! —trih Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl ^Č R0£ OD UC P del. CENTER SREDNJIH ŠOL TOZD EKŠ EKO DSSS SOZD REK DSSS FLL EKO TOZD KP EKO DSSS EKO TOZD VZDRŽEVANJE HMEZAD TOZD MALOPRODAJA SOZD REK DSSS FLL EKO TOZD SP GOSTINSTVO PAKA EKO TOZD VZDRŽEVANJE dipl. ing. strojništva ing. elektrotehnike gradbeni tehnik strojni tehnik gimnazijski maturant KV avtomehanik prodajalec administrator varilec natakar pomožni delavec OBČINA MOZIRJE DO ELKROJ TOZD KONFEKCIJA DO ELKROJ TOZD KONFEKCIJA LEGENDA: Dl - delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ delavcev trgovski poslovodja prodajalec tekstila — učitelj strokovno teoretičnih predmetov v kov. usmeritvi X nč 8 270.000 1 — usmerjanje inventivne dejavno- sti 2 nč 8 183.700 1 — reševanje stanovanjskih vpra- šanj 2 nč 8 198.900 1 — samostojno nabavljanje 2 nč 8 166.700 1 — upravljanje z računalnikom 1 nč 8 143.500 2 — avtomehanik 2 nč 8 143.700 1 — prodajalec 6 m nč 8 130.000 1 — administrator 6 m dč 8 133.300 1 — zahtevno varjenje 6 m nč 8 118.900 1 — natakar x nč 8 100.000 1 — sestavljanje elementov x dč 8 75.400 3 — čiščenje poslovnih prostorov x nč 8 84.000 1 — vodja industrijske prodajalne 3 nč 8 160.000 1 prodajalec tekstila 1 nč 8 125.000 1 določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita. 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 <5d 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 26. marca 1987 * titovo velenje dogovarjamo se, odločamo * stran 3 Zdravstvo Dogovorjena delitev dela med bolnišnicami Samoupravni sporazum o dolgoročnem strokovnem sodelovanju med Zdravstvenim centrom Velenje in Zdravstvenim centrom Celje ter Samoupravni sporazum o delitvi dela in medsebojnem strokovnem sodelovanju pri izvajanju zdravstvenega varstva med Koroškim zdravstvom — Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in Zdravstvenim centrom Velenje, sta dobila zeleno luč za sprejem in podpis. Drugače povedano — gre za delitev dela med bolnišnicami Celje, Slovenj Gradec in Topolšica, za sporazuma, o katerih smo se v preteklih letih veliko pogovarjali. S celjsko bolnišnico so se pričeli prvi stiki v smislu delitve dela že leta 1979, ko so bili prvi dogovori že sklenjeni, vendar pa niso nikoli v celoti zaživeli. V letu 1984 so pogovore oživili, intenzivirali pa z obema bolnišnicama — tudi Slovenj Gradcem v letu 1985 in 1986. V čem je smisel teh dogovorov? Predvsem v racionalni izkoriščenosti že zgrajenih objektov za izvajanje dejavnosti, ki so v skupnem interesu. Že predhodna ocena je pokazala, praksa pa to potrjuje, da bi drugačna delitev dela samo še povečala stroške na tem področju. Zato je prevladala razumna odločitev, da je treba skupno izkoristiti kadrovske možnosti, ki v tem prostoru obstajajo, delitev dela pa usmeriti tako, da bo ta kompatibilna z že obstoječo zdravstveno dejavnostjo in da bo zanimiva za vse. Bolnišnica Topolšica bo razvijala kompletno specializirano diagnostiko in terapijo pljučnih obolenj. V ta sklop sodi tudi alergolo-ška pulmološka dejavnost. S tem v zvezi bo razvila na ustreznem nivoju kardiološko službo, izvajala pa tudi ambulantno specialistično dejavnost za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva prebivalcev občin Velenja in Mozirja ter del hospitalnega internističnega zdravstvenega varstva do postopne preusmeritve internega oddelka v Topolšici. Organizirana bo tudi ustrezna enota za intenzivno nego in terapijo v Bolnišnici Topolšica, ki bo organizirala tudi zgodnjo rehabilitacijo postinfarktnih stanj in stanj po operacijah na kardio-vaskularnem sistemu. Naravno zdravilišče Topolšica pa bo izvajalo rehabilitacijo stanja po poškodbah, za kronične de-gerativne bolezni skeleta, zdraviliško rehabilitacijo, obolenje srca ter preventivno zdraviliško zdravstveno dejavnost. Seveda je bilo na pogovorih, ki so se jih udeležili predstavniki vseh treh zdravstvenih centrov in republiške zdravstvene skupnosti, izraženih precej sugestij in tudi nekaj povsem konkretnih pripomb — ki so jih sestavljalci sporazumov seveda upoštevali. Pojavilo se je recimo vprašanje, ali ne bi bilo smiselno oba sporazuma združiti v enega, pa ali ne bi s podpisom morda počakali do dopolnjenega republiškega sporazuma o delitvi dela. Vendar je prevladalo mnenje, da naj bi šla oba sporazuma takoj v obravnavo in podpis. Če pa bo potrebno, bodo po sprejetju republiškega sporazuma o delitvi dela, naredili potrebne korekcije. Rekli so: Kristian Hrastel, predsednik poslovodnega odbora DO Zdravstveni center Velenje, ko je predstavil problematiko in prostorsko stisko zdravstva v naši občini: »Vsak prebivalec občine Velenje je na leto pri zdravniku v poprečju 7,2-krat, poprečje za SR Slovenijo znaša 2,4-krat. In, dva tisoč tristotim izvajalskim organizacijam širom Jugoslavije plačujemo zdravstvene storitve«. Dr. Drago Plešivčnik, primarij Splošne bolnišnice Slovenj Gradec: »Smo za predlagani sporazum, vendar pa ob tem dodajamo še tole: Ko se je začela Topolšica preusmerjati, smo interni oddelek zmanjšali za dvajset postelj. To smo preboleli, ne mislimo pa še naprej zmanjševati zato, da se bodo nekje drugje na- prej razvijali.« Alojz Žuntar, predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Celje: »V Celju ne načrtujemo pljučnega oddelka, ker je ta že v Topolšici. O tem smo se dogovorili že takrat, ko smo ukinili Novo Celje.« (mkp) Gornja Savinjska dolina Uresničili resolucijska predvidevanja Ob ocenjevanju uresničevanja resolucije za lansko leto so v mozir-ski občini ugotovili, da so med letom in tudi ob polletju precej zaostajali za postavljenimi cilji, proti koncu leta pa se je stanje krepko izboljšalo in so tako skoraj v celoti uresničili resolucijske cilje. Do polovice leta iniso beležili rasti industrijske proizvodnje, do konca leta pa vendarle idosegli načrtovano 6-odstotno rast. Seveda so vzrok za takšno rast tudi slabi dosežki v letu 1985, saj so v tem letu komaj dosegli raven industrijske proizvodnje iz leta 1984. Delno je na stopnjo rasti vplival tudi kakovostni napredek, pa seveda prizadevanja delovnih organizacij za čimveč-jo proizvodnjo, saj so razmere botrovale večjemu prilagajanju zahtevam itržišča. so načrtovali, težav z nezaposlenimi pa v občini ni. Prav nasprotno, saj imajo nekatere delovne organizacije težave s pomanjkanjem delovne sile, ki je v občini primanjkuje. Tudi na področju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so uspeli uresničiti osnovne in dogovorjene programe. Skupna poraba se je sicer povečala za 161 odstotkov v primerjavi z letom 1985, vendar na račun dodatno dogovorjenih programov, osnovna dejavnost pa se je povečala za 119 odstotkov, manj torej od rasti dohodka v gospodarstvu mozirske občine. Na nekaterih področjih resolu-cijskih ciljev niso dosegli. To velja predvsem za izvoz, ki je zaostal celo za dosežki iz leta 1986, resolucija pa je predvidevala 10-od-stotno rast. Vzrok za to je delno v preslabem spodbujanju izvoza in v njegovi dohodkovni nezanimivosti, delno pa v tem, da so nekatere delovne organizacije pričele uveljavljati nove izvozne programe, ki bodo svoje učinke pokazali letos, oziroma so v prvih mesecih letošnjega leta že vidni. Opazno je zaostajanje na področju investicijskih vlaganj, saj so zanje namenili le slabih 11 odstotkov družbenega proizvoda, kar je sicer nekoliko več, kot v letu pred tem, pa mnogo manj, kot načrtujejo za letos. Razveseljivo je dejstvo, da lani ini bilo večjih težav pri doseganju irasti kmetijske proizvodnje, saj :so v mozirski občini dosegli :2,5-odstotno povečanje proizvodnje. Načrte so presegli tudi ipri turističnih nočitvah, ki jih je ibilo več za 22 odstotkov, žal pa imozirska občina še vedno močno ;zaostaja v kakovosti gostinskih sstoritev. Gostinsko-turistična de-jjavnost tako sodi med tiste red-lke, ki ni uspela uveljaviti boljše iponudbe niti enotnega nastopa v (občinskem prostoru. Aktivnosti tna tem področju so okrepili v (drugi polovici leta in še trajajo. IDelovna skupina izvršnega sveta tnamreč skupaj z ljubljanskim (ekonomskim inštitutom za razi-sskovanja pripravlja študijo o na-cdaljnjem razvoju turizma v mo-azirski občini, ki bo napravljena (do srede letošnjega leta. V tej de-jjavnosti tudi niso uresničili samoupravnega sporazuma o zdru-žževanju enega odstotka iz čistega cdohodka za skupno dogovorjene rnaloge. Ekonomski rezultati so v me-jjah načrtovanih. Povečala se je eekonomičnost poslovanja, saj so pporabljena sredstva naraščala ppočasneje od rasti celotnega pri-hhodka, več sredstev so namenili zza akumulacijo, pa tudi rast oosebnih dohodkov in skupne po-r rabe je bila usklajena z rastjo do-hhodka. Število zaposlenih se je p povečalo za 2 odstotka, kolikor Občinska izobraževalna skupnost Kako se odeti s prekratko suknjo? Kaj bi lahko rekli za četrtkovo zasedanje skupščine delegatov občinske izobraževalne skupnosti? Da je bila zelo »dolga«, v neprimernih prostorih, saj delegati, ki so sedeli v zadnjih vrstah v dvorani glasbene šole, razpravljalcev niso slišali dobro, da je znova opozorila na vrsto nerešenih težav na področju vzgoje in izobraževanja pri nas, da od 5. točke dnevnega reda — obravnava in potrditev programa in finančnega načrta občinske izobraževalne skuponosti za leto 1987 — po našem mnenju — zbor uporabnikov ni bil več sklepčen, da ... Pri obravnavi poročila o izvajanju programov občinske izobraževalne skupnosti v preteklem letu so delegati ugotavljali, da so izvajalci vse načrtovane naloge kljub vrsti težav zadovoljivo opravili. Posebno pozornost je občinska izobraževalna skupnost v preteklem letu namenila zagotovljenemu programu osnovne šole in uvajanju novega obveznega predmetnika in učnega načrta v 6. in 7. razredih, prizadevanju za boljšo kakovost pouka, skrbi za bolj nadarjene učence, prednostna naloga pa je bila tudi postopno izboljševanje materialnega položaja vzgojnoizo-braževalnih organizacij zlasti usklajevanje osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih z osebnimi dohodki v gospodarstvu občine. Delegatov te skupščine žal niso toliko »zbodle v oči zahtevne naloge letošnjega delovnega programa — nekaj je v njem stalnih obveznosti, druge pa so nove kot je pričetek izgradnje 7. osnovne šole v Titovem Velenju, nov pro- gram življenja in dela šole v 8. razredih, 13 novih oddelkov oziroma 298 učencev ter financiranje občinske zveze prijateljev mladine — kot pa finančni plan. Čeprav je ta skorajda za 70 odstotkov višji od lanskega, je za katerokoli področje vzgoje in izobraževnja po njem odmerjenega premalo denarja. Zapletli so se, zaradi omejitev, začeli že pri sestavi finančnega načrta. Že danes pa med drugim ugotavljajo, da bo po vsej verjetnosti treba za vzdrževanje, vzajemnost in skupne naloge, redno dejavnost, za prevoze učencev več denarja kot so ga pri skupnosti načrtovali. Pri tem ne omenjamo posebej izgradnje 7. osnovne šole. Tudi izvajalci so že na sami skupščini tožili, da je razlika med njihovim finančnim načrtom in deležem, ki jo za njihovo dejavnost odmerja občinska izobraževalna skupnost, prevelika. »Ali bomo izvajali tudi pouk v okviru možnosti?« so bili glasni v razpravi. Čeprav naj bi imelo osnovnošolsko izobraževanje vso prednost, bo treba programe krčiti če hočemo ali ne. V tem trenutku pa prav nikogar ne sme »brigati«, kaj bo takšno ravnanje prineslo s sabo. Prav tako tudi slabo nagrajevanje pedagoških delavcev. Ob koncu resnično kar debelo uro dolge razprave, so delegati sprejeli le začasen finančni plan , zahtevali drugačen izračun vrednosti točke na pogojno nekvalificiranega delavca, delitev sredstev za družbene dejavnosti po enotni metodologiji ter neokrnjen program občinske izobraževalne skupnosti do konca šolskega leta. Denar za usklajevanje bruto osebnih dohodkov delavcev Centra srednjih šol za leto 1986 bo zbirala občinska izobraževalna skupnost v tem letu oziroma upoštevala pri rebalansu plana za letos. Dodatna sredstva za uresničitev te naloge pa je treba pridobiti iz globalne skupne porabe v občini. Ob takšnih sklepih so zlahka dvignili roke uporabniki, nekoliko zardžani so bili seveda izvajalci. Seminar o usklajevanju osebnih dohodkov pedagoških delavcev z gospodarstvom, kot je dejal ob koncu eden od delegatov, pač ni odgovoril na vrsto njihovih zahtev. Čeprav pravimo, da je zdravje temeljni pogoj za normalen razvoj človeka v vseh obdobjih življenja, še posebej za rast in razvoj mladih ljudi, tega nekateri podatki sistematskih pregledov v šolskem letu 1985/86 v naši občini ne potrjujejo. Med 2321 osnovnošolci jih je imelo namreč kar 26,2 odstotka slabo telesno držo, 16,2 odstotka otrok je bilo prekomerno oziroma slabo hranjenih, 21 odstotkov je imelo okvaro okostja, odstotek manj slab vid,... Podatki so torej »porazni« in zaskrbljujoči. Da se preventivna dejavnost zdravstvene službe ne bi začela z zdravniškimi pregledi učencev in največkrat končala z administrativnim poročanjem soodgovornim o zdravstvenem stanju učencev po pregledih, so delegati med drugim sprejeli nekaj nalog za odpravo takšnega stanja: zagotoviti pogoje za izpolnitev z učnim načrtom predpisanih nalog telesne vzgoje ter šolskega športa tudi na nižji stopnji od 1. do 4. razreda, za izvedbo programov šolske vzgoje v teh 4. razredih zaposliti učitelje telesne vzgoje, jim zagotoviti ustrezne delovne pogoje, v sodelovanju z zdravstvom dogovoriti možnosti za uvedbo in organizacijske oblike korektivne gimnastike,... Vse te naloge naj bi izobraževalna skupnost izvajala skupaj z občinsko telesnokul-turno in zdravstveno skupnostjo. Upamo lahko, da tokrat sklepi, stališča, pobude ne bodo izveneli v prazno, in da bomo na naslednjih sejah skupščin že lahko slišali spodbudnejše rezultate na tem področju. (tp) Programsko volilna seja Skupščine SŠGZ Titovo Velenje Odločneje v informacijsko produkcijo V sredo, 18. marca, je bila v Titovem Velenju programsko volilna seja Skupščine Savinjsko—Šaleške gospodarske zbornice, na kateri so pregledali poročilo o delu zbornice v preteklem letu, rezultate poslovanja gospodarskih organizacij združenega dela na savinjsko—šaleškem območju v lanskem letu skupaj s pregledom pogojev poslovanja v letošnjem letu, izvedli so volitve v organe zbornice za naslednje mandatno obdobje in potrdili predlog programa dela za letošnje leto. Spremljanje gospodarskih gibanj in preverjanje uresničevanja planskih ciljev ob istočasnem ugotavljanju učinkovitosti gospodarjenja in vpliva ekonomske politike na poslovanje organizacij združenega dela; uveljavljanje pobud za povezovanje organizacij združenega dela na osnovi skupnih razvojnih interesov in na osnovi tega sodelovanje v skupnih programih razvoja; uveljavljanje selektivnih razvojnih kriterijev, predvsem za posodabljanje proizvodnih programov in usmerjanje aktivnosti v obvladovanju stroškov ter krepitev kakovosti odločanja, dela in izdelkov v organizacijah združenega dela, vse s ciljem, da bi ohranili in povečali izvoz na konvertibilno tržišče ter sodelovanje pri vzpostavljanju informacijskega sistema zbornice — to so bile pomembnejše naloge Savinjsko— Šaleške gospodarske zbornice v preteklem letu. Ko je Tone Vrhovnik, podpredsednik SŠGZ, podal pregled gospodarskih rezultatov v preteklem letu, je še posebno poudaril, da lahko glede na splošne pogoje, ki so jih opredeljevali mnogi administrativni posegi v gospodarski sistem, te ocenimo v celoti kot dobre. To velja predvsem za dobro oskrbljenost s surovinami in repromateriali, za ugodno gibanje zalog, za doseženo rast celotnega prihodka in dohodka ter za omejevanje rasti porabljenih sredstev in materialnih stroškov. Manj zadovoljni pa smo lahko z razporeditvijo dohodka, z relativnim zaostajanjem izvoza ter s stagnacijo investicij. V ospredju letošnjih prizadevanj pa bo nedvomno obvladovanje inflacije in večje uveljavljanje trga, je med drugim poudaril Tone Vrhovnik, ob tem pa tudi trd boj za realno obrestno mero in realen tečaj dinarja. Za gospodarstvo v celoti so to hude obremenitve, predvsem, če ob tem upoštevamo vse zakonske predpise, ki so določeni za letošnje leto. V razpravi so delegati poudarili, da bo treba v organizacijah združenega dela spremeniti način dela in se vsem tem spremembam ustrezno prilagoditi — še zlasti na področju kreditov, zalog, skupne in splošne porabe oziroma delitve dohodka — sicer doseženi rezultati letos ne bodo pozitivni'. Delegati so sprejeli tudi program dela zbornice za letošnje leto in ob tem poudarili, da v tem trenutku ni mogoče opredeliti vseh nalog, zato ostaja program dela odprt za vse pozitivne pobude in naloge, ki se bodo oblikovale v teku letošnjega leta. Izhodišče pa je v usmeritvi, da je treba dati mesto in vlogo pobudam, ki jih daje ekonomija, znanost in sodobna tehnologija. Odločneje bo treba zakorakati v informacijsko produkcijo in tako zagotoviti razvoj, visoko kakovostno proizvodnjo, dohodek, socialno varnost delavcev in tudi družbi ustrezen razvoj. V izvršni odbor SŠGZ so na Skupščini izvolili: podpredsednik za gospodarstvo, razvoj in sodelovanje je Peter Petrovič, podpredsednik SŠGZ za družbenoekonomske odnose in spremljanje gospodarskih gibanj Jože Kumer, podpredsednik SŠGZ za prostor, infrastrukturo in varstvo okolja Venčeslav Svoljšak, člani izvršnega odbora pa: Vili Jelen, Janez Živko, Ivan Kramer, Alojz Plaznik, Jože Rajer, Jože Vrta-čnik, Slavica Zabukovnik, Tone Vrhovnik, Kristina Debelak in Janko Vovk. Medobčinski svet ZRVS Dve skupni akciji Predsedniki občinskih konferenc zveze rezervnih vojaških starešin iz osmih občin celjske regije, ki sestavljajo medobčinski svet ZRVS, so na zadnji seji, ki je bila tokrat v prostorih doma borcev in mladine v Titovem Velenju, obravnavali organizacijska in kadrovska vprašanja. Med drugim so se dogovorili za dve skupni akciji, pobudo so dali Celjani, da bi predvidoma v mesecu aprilu organizirali v Celju seminar za predsednike komisij za informiranje pri občinskih konferencah ZRVS. Prav tako bo v mesecu maju v Celju regijski posvet vseh članic zveze rezervnih vojaških starešin. (b. m.) Titovo Velenje Seminar za sekretarje 00ZK V sredo, 18. marca, je bil v prostorih družbeno-političnih organizacij občine Velenje seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov občine Velenje. Seminar je vodil član predsedstva občinskega komiteja Anton Brodnik, sekretarji pa so se seznanili z informacijo o aktualnih dogodkih in spregovorili o programu aktivnosti prenove Zveze komunistov v osnovnih organizacijah. Ugotovili so, da so temu vprašanju v vseh organizacijah v zadnjem času namenili precej pozornosti, zato je bila razprava pestra in plodna. (b. m.) Delovna sobota v Gorenju Sobota, 21. marca. Po termin-skem koledarju za delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju rezerviran termin. Zaradi potreb tržišča so se v Gorenju Gospodinjski aparati odločili, da bodo delali do konca aprila vse sobote. Minulo soboto pa so delali tudi zaposleni v delovnih skupnostih, ki so tako opravili prvega od treh udarniških delovnikov, namenjenih za razvojno sanacijo Gorenja. .Utrip s sobotnega dela smo skušali ujeti tudi z našim pogovorom v Gorenju Gospodinjski aparati. ANICA MRAVLJAK, tozd Štedilniki: »V Gorenju sem se zaposlila pred 26 leti, ko je Gorenje dobilo svoje delovne prostore v rudniških prostorih. Delali smo v dosti težjih pogojih. Začela sem delo pri stiskalnici, po sedmih letih pa sem pričela delo na montaži štedilnikov. Sedaj delam pri končni prevzemni kontroli štedilnikov. Seveda bomo delali vse sobote, če bo taka potreba. Mislim, da je bolje tako. Dnevno izdelamo na montažnem traku tudi do 450 štedilnikov, če je oskrba z materialom dobra. Plan je si- cer 420 štedilnikov na enem montažnem traku, v zadnjem času pa delovni načrt zadovoljivo izpolnjujemo.« BETKA MIKLAVŽlC, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika: »V Gorenju delani že 14. leto. Vseskozi sem delala na montaži hladilnikov, ob delu pa sem končala srednjo ekonomsko šolo. Tako sedaj delam kot lanser proizvodnje, skrbim za dokumentacijo, zaključevanje delovnih nalogov in podobno. V obratu hladil- Betka Miklavžič nikov nas sedaj dela okrog 200 delavcev. Pogosto se zgodi, da moramo delati v nadurah, delavci iz režije tozda pa gremo tudi v proizvodnjo. Mislim, da je tako bolje, kot pa izostanke zaradi bolniške in dopustov nadomeščati z novimi zaposlitvami. Sama razumem potrebe v proizvodnji in zato sem v tem tednu že opravila delo v proizvodnji.« MARIJA HRIBERNIK, tozd Pralno-pomivalna tehnika: Anica Mravljak »V Gorenju sem doslej opravljala že več različnih del. Pred sedemnajstimi leti sem začela delati v emajlirnici kot namakalka. Imam administrativno šolo, pa sem nekaj časa opravljala delo planerja, v Pralno-pomivalni tehniki pa sedaj opravljam dela poen-terke v prirezovalnici pločevine. Dela je veliko, delamo tudi na dve izmeni. Pravzaprav pa rada delam, tudi ob sobotah, saj si s tem izboljšujemo dohodek tozda. Ko sem prišla v Gorenje, smo velikokrat delali ob nedeljah.« hj. Marija Hribernik 4. stran ★ HOS C3S v središču pozornosti titovo velenje 26. marca 1987 Stanarine Plačam, plačaš ali pa ne So ljudje pozabljivi, nimajo, ali nočejo? To smo se spraševali, ko smo imeli v mislih stanarino, problem neplačevanja, ki ni nov. Samoupravna stanovanjska skupnost je poskušala dolžnike stanarin v prejšnjih obdobjih spomniti na njihovo dolžnost tudi s seznami neplačnikov, objavljenimi v Našem času. Pa je potem v njih ali z njimi (s seznami na-mteč) nastalo marsikaj. Nekaj je bilo pomot, nekaj je bilo takšnih, ki stanarine niso poravnali samo za en mesec, nekaj je bilo tudi takšnih, ki so lepo redno plačevali... Tokrat pa smo se odločili, da problem neplačevanja stanarin obdelamo drugače. V sodelovanju vseh tistih, ki imajo pri stanarinah kakršnokoli vlogo. Recimo Samoupravne stanovanjske skupnosti, skupnosti stanovalcev, sodišča, Vekosovega tozda Stanovanjska oskrba. Morda se zdi komu problem neplačevanja stanarin malenkosten, a je daleč od tega. Prepričajte se: Na dan 31. decembra 1986 so imeli pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v občini Velenje na seznamu dolžnikov stanarine 1120 nosilcev stanovanjske pravice. Od tega je kar 82 takšnih, ki ves čas ne plačujejo. Vsi drugi pa dolgujejo stanarino za posamezne mesece v letu. Največ teh dolžnikov je za mesec december. No, danes smo lahko prepričani, da je večina teh — decembrskih — svoj dolg že poravnala v januarju ali februarju. Vendar pa je za prejšnja leta na seznamu neplačnikov tudi 385 nosilcev stanovanjske pravice. Vsi ti so se znašli v postopku za izterjavo dolga preko sodišča, kjer so postopki v glavnem tudi že končani. Odprtih pravd izpred leta 1987 je le še sedem, pa še pri teh gre v nekaterih primerih za odpoved stanovanjske pravice in ne samo za neplačevanje stanarine. Vendar o tem, kako te zadeve rešuje sodišče, nekoliko kasneje. Za kakšna sredstva, ki bi se lahko obračala v stanovanjskem gospodarstvu, gre? Poglejte, samo skupni dolg zaradi neplačanih stanarin za lansko leto znaša 19,655.295 dinarjev. Devetnajst milijonov in pol! To pa je, da bo podoba še slikovitejša, skroraj 4 od- stotke cele vrednosti obračunane stanarine v lanskem letu. Dolžniki, ki stanarino dolgujejo še za čas pred letom 1986, pa niso poravnali 2,915.070 dinarjev, skoraj tri milijone dinarjev torej. Žal analize o strukturi dolžnikov ni, da bi vam lahko postregli tudi s tem podatkom, ker na stanovanjski skupnosti podatkov o izobrazbi, socialnem stanju, osebnih dohodkih, delovnih mestih in še čem, nimajo. Vendar pa ugotavljajo, da se med dolžniki pojavljajo prav vse kategorije. Tudi tisti, ki so uveljavili institut subvencije pri stanarini. KAKO DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE? Delno nadomestitev stanarine lahko uveljavi vsak, ki je nosilec stanovanjske pravice v družbenem stanovanju, če njegovi dohodki v preteklem letu ne presegajo nivoja socialne varnosti. To pa se za vsako družino uveljavlja posebej. Pogoje za uveljavitev delne nadomestitve stanarine določa Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščane stanarin imetnikom stanovanjske pravice. Ob tem pa je treba v občini Velenje izpolniti še nekaj drugih pogojev, recimo: upošteva se velikost stanovanja glede na število oseb, ki ga uporabljajo, odstotek obremenitve dohodka družine s plačevanjem stanarine, ki je seveda tudi različen glede na število družinskih članov; imetnik stanovanjske pravice ne sme dohodka pridobivati tako, da ima recimo podnajemnike ali da stanovanje uporablja za opravljanje poslovnih in obrtnih dejavnosti, nihče v družini pa tudi ne sme biti lastnik vseljivega stanovanja, hiše ali počitniške hiše. Delna nadomestitev stanarine je razlika med polno stanarino in še znosno stanarino. Ne glede na to, pa je vsak upravičenec dolžan plačevati vsaj dvajset odstotkov polne stanarine. Pravico do zmanjšanja stanarine uveljavljajo občani v delovni organizaciji — če so zaposleni, vsi drugi pa neposredno na Centru za socialno delo. Upravičenost do delne nadomestitve stanarine pa se potem ugotavlja na Centru za socialno delo v enotni skupni evidenci socialnovar-stvenih pomoči. Seveda pa se ta pomoč ne izplačuje v denarju, ampak se upošteva neposredno z zmanjšanim plačilom stanarine. NAJVEČ SUBVENCIJ LANI UVELJAVILI UPOKOJENCI Lani so prejemali socialno-varstveno pomoč v obliki delne nadomestitve stanarine 304 nosilci stanovanjske pravice. Med njimi največ upokojencev — 100, od upravičencev iz organizacij združenega dela pa je bilo največ delavcev Gorenja. Sicer pa poglejmo te podatke nekoliko podrobneje. Vseh delavcev, ki so lani uveljavljali to pravico, je bilo v občini Velenje 190, največ, kot smo že omenili iz Gorenja (70), sledijo pa delavci Vegrada (29), Reka (23), Elektrokovinarske opreme (13), prav toliko je bilo upravičencev tudi iz delovnih organizacij negospodarstva, Ere (11), iz Veplasa in drugih organizacij gospodarstva, ki niso posebej omenjene jih je bilo 7, Tovarna usnja Šoštanj (6) Termoelektrarna Šoštanj (6), delavci zaposleni pri zasebnih obrtnikih (3) in iz Ve-kosa 2 delavca. Med tistimi, ki niso v delovnem razmerju, pa je bilo, kot smo že omenili, največ upokojencev (100), 11 je bilo vzdrževanih oseb, dva študenta in oseba, ki ni zaposlena. Ob teh podatkih pa je potrebno povedati še nekaj. Sredstev za subvencioniranje stanarin je dovolj. Kolikor jih ostane, jih namenijo za gradnjo solidarnostnih stanovanj. V občini Velenje teh sredstev porabimo zelo malo — samo 2 odstotka. Torej, če izpolnjujete pogoje, ni bojazni, da delne nadomestitve stanarine ne bi mogli uveljaviti. KAKO ODPRAVITI PROBLEM NEPLAČEVANJA STANARIN? Delovna skupnost skupnih služb samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti občine Velenje je recimo v lanskem letu vsake tri mesece obveščala skupnosti stanovalcev o dolžnikih. Letos jih pogosteje — saj veste tisti »zloglasni« seznami dolžnikov na oglasnih deskah v posameznih hišah. Skupnosti stanovalcev pa so tiste, ki imajo po Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu pravico zahtevati od stanodajalcev, da dolžniku, ki tri mesece zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih ni plačal stanarine, odpove stanovanjsko razmerje v skladu s predpisi o stanovanjskih razmerjih. Ker pa skupnosti stanovalcev teh zahtev do stanodajalcev ne uresničujejo, tudi nimajo potem pravne osnove, da bi od stanodajalcev lahko zahtevale kritje zaostale stanarine. Postopek je torej: skupnosti stanovalcev preko delovne organizacije, ki je lastnica stanovanja, ta pa od Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, ki za skupnosti stanovalcev opravlja strokovna dela. »Ker pa smo ljudje lažno solidarni in menimo, da smo dolžni za stanovalce vsa dela opraviti tisti, katerim so skupnosti prenesla vsa strokovno tehnična opravila, se določila zakona ne upoštevajo,« pravijo. K temu pa je vendarle treba dodati, da je v lanskem letu zaradi neplačevanja stanarine prenehalo stanovanjsko razmerje štirim imetnikom stanovanjske pravice. Več zahtev (možnosti pa po zakonu obstajajo, kot smo že omenili) stanodajalci od skupnosti stanovalcev niso dobili. STRANKA ODPOTUJE ALI SE ODSELI Nekateri lastniki stanovanj sploh nimajo evidence o zasedenosti svojih stanovanj. Včasih se zgodi, da pridejo položnice nazaj v obračunsko službo s pripombo, da je stranka odpotovala, ali se odselila. Lastnik stanovanja, pa tudi predsednik skupnosti stanovalcev pa o tem nič ne vesta. Nekatere delovne organizacije o preselitvah sploh ne obveščajo Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti in tako prihaja do primerov, da je tožba na sodišču vložena, in to na ime bivšega stanovalca, šele potem pa s eizkaže, da je že pred več meseci ali celo leti, popolnoma regularno, z odločbo, prevzel stanovanje nov imetnik stanovanjske pravice, lastnik pa je k prevzemu »pozabil« povabiti delavca tozda Stanovanjska oskrba in tako podatkov o preselitvi ni! KAKO POTEKA IZTERJAVA? Postopek izterjave poteka preko sodišča z vložitvijo mandatne tožbe. Lani so zaradi neplačevanja stanarin vložili 225 mandatnih tožb in 180 izvršb na osebne dohodke. To je storila Samoupravna stanovanjska skupnost. Ta podatek je sicer na sodišču, kamor smo se obrnili po dodatne pojasnitve nekoliko drugačen. Takole pravijo: »Skupaj je bilo lani vloženih 1586 mandatnih tožb. Od tega jih je vložil Vekos, tozd Komunalna oskrba 461 (zajeti so tudi tisti v privatnih hišah, ki niso poravnali recimo ogrevanja) in skupnosti stanovalcev preko samoupravne interesne stanovanjske skupnosti 427«. O tem zakaj nastane ra- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje je v lanskem letu precej popestril svojo dejavnost, vendar člani sveta upajo, da bo delo sveta v prihodnje še boljše, predvsem z boljšo povezavo z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Uspešnost je seveda v veliki meri odvisna od finančnih sredstev, pa tudi od sodelovanja s postajo milice, združenjem šoferjev in avtomehanikov, z osnovnimi šolami in vzgojno-varstvenimi organizacijami. To sodelovanje je bilo v lanskem letu zelo dobro in upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Prometna varnost v mozirski občini je bila v preteklem letu dokaj dobra. Ob rasti gostote prometa in ob prepočasnem posodabljanju prometnih površin število nesreč celo upada, kar seveda ni in ne sme biti razlog za pretirano zadovoljstvo. Nasprotno, v preventivno in vzgojno dejavnost bo treba vključiti tudi ostale dejavnike, ki lahko vplivajo na stanje in urejenost prometnih površin, posebej tistih, ki so namenjene pešcem in kolesarjem, velik problem pa so avtobusne postaje v strnjenih naseljih, zlasti v Mozirju. zlika malo kasneje. Na tožbo je seveda možno tudi ugovarjati. Zoper mandatne tožbe Vekosa je bilo vloženih 15 ugovorov, zoper mandatne tožbe skupnosti stanovalcev pa 41 ugovorov. To pa je sorazmerno malo, če ta podatek primerjamo s številom vseh dolžnikov oziroma tistih, ki tožbi niso ugovarjali. Na Vekosu ugotavljajo, da je med dolžniki sicer tudi precej takšnih, ki stanarine ne plačujejo zaradi tega, ker v stanovanju nimajo odpravljenih napak. Predvsem imajo pri tem za problematična stanovanja (ali stranke?) pri katerih zaradi slabe kakovosti ravnih streh stalno zamaka. Upravičenost ugovorov zoper plačevanje stanarin teh strank »razumejo« tudi na Vekosu, saj pravijo: »O tem, da ekonomske stanarine še vsaj štiri leta ne bomo dosegli, je bilo že veliko govora. To pomeni, da stanovanj vse dotlej, pa tudi še nekaj let potem, ne bomo mogli sproti redno vzdrževati v skladu z normativi. In vse dotlej bodo tudi ugovori stanovalcev do neke mere upravičeni«. In kaj pravijo na sodišču? »Res je, da ugovorov v primerjavi z vsemi mandatnimi tožbami ni veliko, so pa v večini primerov ti utemeljeni. Do umika tožbe je recimo lani prišlo s strani skupnosti stanovalcev v 37 primerih od skupaj 41, Vekos pa je tožbo umaknil v 5 primerih.« Kakšni so bili ugovori toženih stanovalcev, ki so jih na sodišču tudi upoštevali in zaradi katerih so tožeče stranke umaknile tožbe? »Premrzlo stanovanje, potem vode niso plačevali, ker je ni bilo. V tem primeru je šlo za cel blok in prišlo je do umika tožbe, ker so stanovalci upravičeni ne plačati tistega, česar nimajo. So primeri, ko je stranka poravnala vse obveznosti, nikoli ni dobila niti opomina, ampak je enostavno kot dolžnik >pristala< na sodišču. Potem zaradi napak v stanovanj, zaradi spremembe bivalnih pogojev___« Vendar pa je treba pripomniti še to, da je bilo v lanskem letu bistveno manj ugovorov zaradi napak v stanovanju, kar kaže na to, da te stranke niso tožili, ampak so z njimi našli drugo rešitev. Zanimiv pa je podatek, s katerim so nam tudi postregli na sodišču, namreč primerjava vloženih mandatnih tožb še z letom nazaj, torej letom 1985. Takrat je bilo vloženih V Gornji Savinjski dolini je 79 kilometrov regionalnih cest in 103 kilometri lokalnih, od katerih jih je 37 kilometrov še vedno makadamskih. Za boljšo varnost bi morali takoj urediti 10 kilometrov regionalnih in lokalnih cest ter posodobiti vse makadamske. Daleč največji problem je cesta od Ljubnega do Luč, pa tudi nekaj mostov bi morali nujno obnoviti. Prometna signalizacija je zadovoljivo urejena, pomembna naloga v prihodnjih letih pa bo urejanje prehodov za pešce. Zanimiv je podatek, da je povprečna starost vozil 7 let. Ker najbrž ni moč pričakovati, da se bodo vozniki množično odločali za nakup novih in varnejših vozil, bo treba toliko več preventivnega dela in prilagajanja razmeram na cesti in v prometu nasploh. Akcije sveta so seveda namenjene vsem udeležencem v prometu, saj je neizpodbitno dejstvo, da je prometna kultura zelo slaba, ob tem pa na prometno (ne)varnost vplivajo še slabo načrtovanje in vzdrževanje cest, nepopolna signalizacija, slabo vzdrževanje vozil in podobno. Le če bi se vsi zave- kar 1857 mandatnih tožb, torej precej več kot lansko leto. Iz tega se da sklepati, da so takrat naredili na tem področju »veliko čistko«, zagnani pa so bili pri tem tako, da je bilo tudi veliko toženih, ki so račune sproti poravnavali. Prav je, da omenimo še, kje nastaja razlika med sodiščem in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo v številu tožb. Na sodišču vodijo skupno — tožbe zaradi neplačevanja ogrevanja, vode, obratovalnih stroškov ... pri Samoupravni stanovanjski skupnosti pa so navedeni tisti, ki so jih predlagali sodišču samo zaradi neplačevanja stanarine. ZA POZABLJIVCE Za plačilo stanarine oziroma vsega tistega, kar je na eni položnici se lahko odločite tudi tako, da vam vsak mesec iz vašega osebnega dohodka ta strošek odtegnejo. Podpisati je potrebno odstopno izjavo s katero soglašate za tak način plačila. Tako se ne more zgoditi, da račun pozabite poravnati in se zaradi tega »znajdete« na oglasni deski v vašem bloku, če račun poravnate 26. namesto 25. in vas imajo zaradi tega sosedje za tistega, ki ima denar za vse drugo, samo za stanarino ne ... Doslej so tak način plačila že uveljavili v delovnih organizacijah Eri, Vekosu, Vepla-su, skupnih službah materialne proizvodnje. Prav bi bilo, da se za to odločijo tudi drugod. Ce v vaši delovni organizaciji morda niso za to, pa lahko tudi sami stopite do Samoupravne stanovanjske skupnosti in to uredite. Vendar mora v tem primeru vaša delovna organizacija soglašati, da bo nakazovala ta denar vsak mesec. Kot pa smo lahko slišali, se ponekod prav delovne organizacije temu upirajo, pravijo namreč, da je s tem veliko dela. Ampak kaj več kot za odtegovanje kreditov, tu pa se ne upirajo, ga najbrž ne more biti. VSAK PA JE DOLŽAN PLAČATI Sicer pa. Vsak je dolžan plačati. Ce ne plača, sledi sodišče. In če še potem ne plača, sledijo izvršbe. Ce je rubež pri osebnem dohodku gre hitro. Če ne, pa se vam na domu pojavi sodni izvršitelj in opravi rubež. Vzame pa seveda tam, kjer je še kaj. Milena Krstič-Planine Občina Mozirje Dobra prometna varnost dali teh dejstev, bi lahko dosegli željene cilje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje je letos kupil opremo za spretnostne poligone za osnovne šole, uspešno so izvedli akcijo »Naši najmlajši v prometu«, »Kaj veš o prometu«, »Varne poti v šolo«, »Prvi šolski dan«, »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, »Varno kolo v prometu« in podobno. Veliko pozornosti so namenili osnovnim šolam in vrtcem z najrazličnejšimi oblikami svoje dejavnosti, pripravili so anonimno testiranje znanja iz cestno-pro-metnih predpisov, na katerem pa je bila udeležba ponovno slaba. Med letom je svet prejel tudi precej vprašanj in prošenj občanov, krajevnih skupnosti in drugih organizacij in člani sveta upajo, da so s stališči in sklepi koristno svetovali vsem, ki so jim pisali. Ob tem je pomembno, da je svetu lani končno uspelo oživiti delo komisije za informiranje in propagando, ki s svojim delovanjem lahko bistveno prispeva k večji osveščenosti in s tem k boljši prometni varnosti. 126. marca 1987 * titovo velenje naši kraji in ljudje nas cas * stran 5 zahtevnih nalog. Pri tem pričakujemo, da bo pomagalo več krajanov kot doslej, in tako v krajevni skupnosti Dolič ne bo krajana, ki bi držal kri- V krajevni skupnosti Dolič so se odločili, da bodo telefon iz prostorov krajevne skupnosti začasno premestili h krajanu Alojzu Grmu v Spodnjem Doliču. Tako je poslej telefon za nujne klice dostopen kar največjemu številu krajanov. žem roke. Za uspešno delo v preteklem letu in za spodbudo drugim so ob krajevnem prazniku prejeli priznanja predsedstvo krajevne organizacije ZSMS, Ivan Šumah, Franc Rošer in Dominik Za-keršnik.« B. Mugerle Krajevna skupnost Dolič Jajpomembnejša naloga telefonsko omrežje V počastitev pohoda po poteh legendarne 14. divizije in v spomin na njen preboj s Paškega Kozjaka na Pohorje prebivalci krajevne skupnosti Dolič vsako leto slavijo svoj krajevni praznik. Letos so to praznovanje pripravili še posebej pestro in svečano. Imeli so več športnih srečanj, osrednje proslave pa so se udeležili številni krajani, predstavniki občine Slovenj Gradec in drugi gostje. V zadnjih letih so v krajevni skupnosti Dolič dosegli izredne uspehe in postali bogatejši za vrsto novih pridobitev. To jim je uspelo predvsem z denarjem, ki so ga zbrali na podlagi pred petimi leti izglasovanega 3. samoprispevka. O dosežkih in nalogah, ki jih še čakajo in jih ni malo, je predsednik skupščine krajevne skupnosti Dolič Franc Vovk povedal naslednje: »Vse pomembnejše naloge, ki smo jih načrtovali s 3. samoprispevkom, smo uresničili. Postavili smo devet avtobusnih postajališč, obnovili kilometer ceste v Paškem jarku in jo delno tudi asfaltirali ter ob tem obnovili še 1.270 metrov ceste v Plešejevi loki. Cesti, ki odslej omogočata lažji in varnejši dostop na obronke Paškega Kozjaka z dveh strani, sta speljani skozi ozke soteske, zato so bila dela izredno težka in zahtevna. Del sredstev iz samoprispevka smo namenili za izgradnjo prizidka k osnovni šoli in za javno razsvetljavo. V izgradnji so še cesta Plevnik—Bri-eman, trgovina in otroško igrišče ob osnovni šoli, za katerega združuje sredstva tudi temeljna izobraževalna skupnost občine Slovenj Gradec. Za ureditev prostora pred zadružnim domom so sredstva zbrana, pričakujemo pa še soudeležbo Koroške kmetijske zadruge Ledina. Prav tako že imamo denar za sofinanciranje regionalne ceste Florjan—Lošperg. Iz združenih sredstev tretjega občinskega samoprispevka je naša krajevna skupnost dobila 18.520.000 dinarjev za izgradnjo telefonskega omrežja. Priprave na to zelo pomembno naložbo so v polnem teku. Imenovali smo gradbeni odbor, krajani so pričeli združevati denar, kupili pa smo že zemeljski kabel, ki ga bomo položili od pošte v Mislinji do Hude Luknje ter do Florjana v dolžini 18,5 kilometrov. Vrednost teh del ocenjujemo na 36.000.000 dinarjev. V to finančno konstrukcijo ni zajeto povečanje naložbe, zaradi odločitve, da se zaselek Završe iz krajevne skupnosti Mislinja priključi k Doliču. Ta sprememba bo Prvi metri kabla so že doma razvoj odvisen od načrtovanega samoprispevka. Če na kratko povem, kaj naj bi s temi sredstvi naredili, je pomembno poudariti, da je v krajevni skupnosti Dolič 360 gospodinjstev, od katerih si jih kar 216 želi telefonski priključek. Prostorsko je naša krajevna skupnost precej obsežna in se razprostira od obronkov Paškega Kozjaka, doline Florjana in vse do obronkov Pohorja. Zato bomo za napeljavo telefonskega omrežja porabili okrog 45 kilometrov vodnikov. Gradbeni odbor ocenjuje, da nas bo ta naložba veljala približno 220.000.000 dinarjev. Denar zbiramo in ga še bomo na naslednji način: samoude-ležba krajanov 60.000.000; četrti samoprispevek znaša 100.000.000; tretji samoprispevek 18.520.000; prispevek organizacij združenega dela 10.000.000, vrednost opravljenega prostovoljnega dela pa ocenjujemo na 30.000.000 dinarjev. Če bi na ta način zbrali potrebni denar, računamo, da bi telefonijo sklenili do konca prihodnjega leta. Nadaljevali bomo z obnavljanjem ceste Potoški jarek—Plešejeva loka, pokopališče—Vodenik, Repolusk— Bricman in s parkiriščem pred prostori krajevne skupnosti ter z obnovo cest Sla-pernik—Podjavoršek in položili asfaltno prevleko na cesti Hudovernik—pokopališče. Seveda je še več nalog, ki bi jih morali opraviti v bližnji prihodnosti, vse pa so odvisne od uspešnosti 4. referenduma. Prepričani smo, da bo tudi novo vodstvo krajevne skupnosti prav tako uspešno, kot je bilo dosedanje, čeprav ga čaka veliko odgovornih in zahtevala novih 10.000.000 dinarjev, ki jih bo prispevala krajevna skupnost Mislinja za nakup močnejšega kabla. Vse to bomo dosegli z veliko vloženega dela in truda, ne le vodstva krajevne skupnosti, temveč tudi z razumevanjem in pomočjo organov skupščine občine Slovenj gradeč in komunalne skupnosti.« Franc Vovk, predsednik skupščine krajevne skupnosti Kakšni pa so nadaljnji načrti krajevne skupnosti Dolič? »Pred nami je prednostna naloga izgradnje telefonskega omrežja, ki je močno odvisna od uspešnosti referenduma za 4. krajevni samoprispevek, na katerega se že pripravljamo. Tudi sicer je naš Emona KK Ptuj — tozd Tržnica Titovo Velenje Kako je in kako bo s prodajo rib? V zadnjem času se gospodinje, ki imajo na jedilniku rade sveže ribe sprašujejo, zakaj je Tržnica, točneje poslovna enota Ribarnica, z njimi tako slabo založena, nekaterih vrst rib pa sploh ni moč dobiti. Prav tako so se razširile govorice, da bodo velenjsko ribarnico kmalu tudi zaprli, češ, da ni dovolj prometa. Koliko so te govorice resnične, smo za pojasnilo zaprosili vodjo velenjske Tržnice FRANCA VOVKA. »Na vprašanje, zakaj ni svežih rib, je treba odgovoriti celovito iin razjasniti pojem svežih rib. Razlikujemo žive in sveže sladkovodne in morske ribe. V prodaji so jezerske žive ribe, kot so lkrap, tolstolobik in amur. Te vrste rib so manj zahtevne, oziroma niso tako občutljive za spremembo življenjskih pogojev (ribogojnica — bazen), porabijo manj tekoče vode kot naprimer žive postrvi, ki so zelo občutljive. Zato so v prodaji sveže očiščene postrvi, katerih dobava je v zad-mjih 14. dneh motena zaradi hudega mraza in zamrzovanja vod-mih gladin v ribogojnicah, ker je s tem onemogočen odvzem. Sveže morske ribe nam doba-vvlja dvakrat tedensko Droga, ttozd Riba Izola. Kot pri večini kkmetijskega tržnega blaga, imajo sivoj vpliv vremenske razmere tu-ddi in predvsem pri ulovu mor-sskih rib. Morske ribe prodajalci ■w glavnem delimo na dve skupini iin sicer na belo ribo (škarpina, zzobatec) in na plavo ribo (papa- lina, sardela). Lovna skupina prve ribe traja od aprila do junija in od septembra do decembra, na to pa vplivajo tudi vremenske razmere. V primeru mraza, burje in segretja morja nad 25 stopinj celzija je lov onemogočen in te ribe enostavno ni. Nekoliko laže je v plavo ribo, ki jo lovijo skozi vse leto, vendar z enakimi vplivi vremenskih razmer. To so glavni vzroki, da je oskrba s svežimi morskimi ribami v zadnjem času slabša. Vse navedene težave z oskrbo rib v naši občini so najbolj neprijetne za nas, saj nam ob takem pomanjkanju izpade realizacija, fiksni stroški pa ostajajo. Za nas je velik problem tudi premajhno povpraševanje. Sposobni smo prodati tudi petkrat več (prostorske in kadrovske zmogljivosti so), vendar po analizi prodane količine rib ugotavljamo, da občan naše občine porabi povprečno le 0,56 kilograma rib letno. Dodajam še to, da v zvezi z dobavo rib lahko pokličete dobavitelja na telefon (066) 62-312, v kolikor subjektivno ocenjujete našo ne-angažiranost za večji in boljši asortiman. Drugo vprašanje se delno navezuje na prvi odgovor. PE Ribarnica je v lanskem letu poslovala z izgubo. Prvi ukrep, ki smo ga sprejeli, je skrajšanje odpiralnega časa in zmanjšanje števila zaposlenih. S takšnim ukrepom smo v januarju in februarju pokrili str?-ške poslovanja, vendar samo to. Ker za uspešno poslovanje ni do- volj samo pokrivanje stroškov, smo prišli do zaključka, da ob predvideni rekonstrukciji zgradbe tržnice in sicer z odstranitvijo poševne strehe in razširitvijo v smeri Prešernove ceste, pridobimo primeren prostor, kot ločen oddelek PE Samopostrežba. Na ta način bo ribe prodajala PE Samopostrežba z obstoječim številom kadrov. Fiksni stroški, ki se nanašajo na prodajo rib, bodo tako manjši in na ta način bomo lahko obdržali to deficitarno prodajo rib. Za takšen poseg pričakujemo sofinanciranje tudi s strani sisa za preskrbo, v nasprotnem pa bo prodaja rib še nadalje v negotovosti. Naša osnovna dejavnost je prodaja osnovnih življenjskih potrebščin, s katerimi zaradi administrativnih vplivov ne ustvarjamo takšnih dohodkov, da bi lahko krili izgubo, ki jo ob navedenih elementih lahko pričakujemo tudi letos.« (b. m.) 7. osnovna šola Vse je pripravljeno za začetek izgradnje 7. osnovne šole v Titovem Velenju, izbran je tudi že izvajalec gradbenih del (Vegrad Velenje), le denarja ni, smo med drugim slišali na četrkovem zasedanju delegatov skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Akcija za pridobitev manjkajočega denarja teče na vseh ravneh. Kot vse kaže je investitorju, delovni organizaciji Vzgojnoizobraževalni zavod, uspelo podpisati samoupravni sporazum o združevanju sredstev z delovnimi organizacijami. Ker pa za naložbo kljub temu ne bo dovolj denarja, so delegati sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo 7. osnovne šole še za negospodarstvo ter poslovne enote temeljnih organizacij združenega dela izven občine. V ta prizadevanja naj bi se vključili tudi obrtniki. Iz kakšnih virov bodo delovne organizacije odvajale približno 50 tisoč dinarjev na zaposlenega, je odvisno od vsake posameznice (enodnevni zaslužek iz stanovanjskega dinarja,...). Nova predračunska vrednost naložbe 7. osnovne šole je po cenah iz letošnjega februarja 2.968 milijonov dinarjev. Po sporazumu naj bi za izgradnjo prve faze (do konca marca letos) zbrali 60 odstotkov, za drugo fazo do letošnjega septembra 12,5 odstotkov, za tretjo fazo izgradnje do januarja 1988 15, za četrto fazo do aprila prihodnje leto pa 12,5 odstotkov sredstev. Po tem sporazumu bodo morale podpisnice, ki svojih obveznosti ne bodo plačale do 31. marca letos, plačati ustrezno valorizirane finančne obveznosti, in sicer bodo tiste, ki bodo nakazale določene zneske do 30. aprila letos za 6 odstotkov več, 31. maja 12,4 odstotke, 31. julija že 26,2 odstotka več,... 31. oktobra 50,4 odstotke, kar za 68,9 odstotka več pa podpisnice samoupravnega sporazuma, ki bodo dogovorjen delež plačale šele do konca tega leta. 7. osnovno šolo naj bi v Titovem Velenju začeli graditi 1. aprila letos. Tekmovanje učencev in študentov glasbe Potrditev kakovosti glasbenega šolstva Sredi marca je v Titovem Velenju potekalo šestnajsto republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe. Tekmovanja, ki so ga pripravili Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnost glasbenih šol Slovenije in Glasbena mladina Slovenije, organizirala pa Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega iz Titovega Velenja se je udeležilo 124 tekmovalcev (klavir, trobila, harfa), 128 učencev in študentov v komornih skupinah ter 241 v godalnih, harmonikarskih in simfoničnih orkestrih iz 31. glasbenih šol in akademije za glasbo. 57 nastopajočih je v dneh tekmovanja doseglo nad 90 točk in s tem pravico, da se v aprilu udeležijo zveznega tekmovanja. Pomembno pa je še nekaj. To namreč. da je tekmovanje potrdilo kakovostni vzpon glasbenega šolstva v Sloveniji, da smo v tistih dneh spo- znali nove talente, velik napredek pa je bil viden še posebno pri delu komornih skupin in orkestrov. Jelka Veber Pripravlja se za zvezno tekmovanje Na nedavnem republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe v Glasbeni šoli Frana Ko-runa — Koželjskega v Titovem Jelka Veber med kratko vajo za nas. Velenju je s svojim igranjem na klavir opozorila nase učenka te glasbene šole Jelka Veber, sicer dijakinja Centra srednjih šol — družboslovna usmeritev. V IV. kategoriji klavir je dosegla 9l',20 točke in tako osvojila 1. mesto, vstopnico za zvezno tekmovanje, ki bo v aprilu v Dubrovniku. Njena učiteljica je Jožica Grebenšek. Jelko Veber smo obiskali prejšnji teden. Pogovor je popestrila z igranjem. Zelo veliko vadi, je povedala, tudi sedem ur vsak dan. V zadnjih dneh so ji veliko pomagali tudi v šoli, ko so jo oprostili nekaterih obveznosti. K temu je treba dodati še to, da je Jelka zelo dobra dijakinja, in da se sedaj vneto pripravlja za tekmovanje v Dubrovniku. Zadnji uspehi ji bodo pomagali tudi pri vpisu na Glasbeno akademijo, kjer želi Jelka nadaljevati šolanje. Seveda ji želimo veliko uspeha tudi na zveznem tekmovanju. 6. stran ★ fiaS C3S kultura titovo velenje * 26. marca 1987 PRIREDITVE 0 PRIREDITVE 0 Dvignjeni zastor 33 Občinska kulturna skupnost Manj denarja, več želja Delegati občinske kulturne skupnosti so na svoji seji namenili osrednjo pozornost obravnavi in sprejemu poročila o realizaciji programa in finančnega načrta te skupnosti v preteklem letu, še dlje pa so se zadržali pri obravnavi delovnega programa in finančnega načrta za letos. Poročilo o realizaciji programa občinske kulturne skupnosti za preteklo leto, po besedah predsednika skupščine te skupnosti, ni odraz dejanskega dogajanja v kulturi v letu 1986, ker je poročilo zelo kratko. Iz njega je med drugim razvidno, da je občinska kulturna skupnost v preteklem letu namenjala pozornost knjižnični, muzejski, razstavno galerijski dejavnosti, prireditveni, varstvu kulturne dediščine (obnovitvenim delom cerkve sv. Andreja, Kačnikova domačija, Velenjski grad), kulturni izmenjavi, filmski dejavnosti, okrepila sodelovanje z zavodom za spomeniško varstvo ter organizirala predstave za mladino. Skratka, ta skupnost je v prejšnjem letu posebno skrb namenila doslednejšemu financiranju programov, sodelovanju med ustanovami in društvi ter izvajanju kakovostnih programov. Cilji delovanja zveze kulturnih organizacij občine Velenje so bili v letu 1986 usmerjeni predvsem v izobraževanje mentorjev in članov po posameznih sekcijah. Rezultati takšnega načrtnega dela so že vidni, zlasti na področju filmske in foto dejavnosti. Če delegati niso imeli pripomb na delo v preteklem letu, so bili precej bolj glasni pri obravnavi delovnega in finančnega načrta za letos. Po njem naj bi občinska kulturna skupnost v skladu s srednjeročnimi usmeritvami zagotavljala sredstva za izvajanje programov svojih izvajalcev preko profesionalne in amaterske dejavnosti oziroma zagotavljala denar za izvajanje programov v dosedanjem obsegu. Kako ji bo to uspelo, je sedaj težko povedati, saj mnogi interventni zakoni ne prinašajo nič dobrega. Prehod na nov način financiranja dejavnosti — ta namreč od 1. julija dalje ne bo več dobivala denarja iz bruto oseb- nih dohodkov, ampak iz dohodka — pomeni manj denarja tudi za kulturo. Temeljna usmeritev za delo v tem letu je nadaljevanje prizadevanj za oživitev kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih in Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Finančni načrt za letošnje, lahko znova ugotavljamo, je bolj spisek želja kot pa so realne potrebe oziroma možnosti. Iz bogate razprave bi lahko izluščili le to, da je suknja za pokritje vseh, ki delajo na kulturnem področju v občini, mnogo prekratka. Po mnenju delegatov v občini namenjamo ljubiteljski dejavnosti, ki vključuje več kot 6000 občanov, premalo denarja. Tudi 17 željam za pokroviteljstvo občinska kulturna skupnost ni mogla ugoditi. Tako bo v tem letu prevzela pokroviteljstvo nad razstavo Foto treh dežel, na kateri bodo sodelovali najboljši fotografi Italije, Jugoslavije in Avstrije, nad tridesetim srečanjem amaterskih gledaliških skupin Slovenije v Titovem Velenju, s pokroviteljstvom sodelovala pri uresničitvi projekta Deseti brat, v katerem bodo sodelovala vsa amaterska gledališča Šaleške doline, strokovni sodelavci in glasbeniki Glasbene šole in drugi. Premiera te ljudske glasbene slikanice naj bi bila predvidoma v mesecu novembru, o projektu pa bodo delegati razpravljali na eni od prihodnjih sej. Omenimo naj še 40-letnico društva Šaleških likovnikov, 20-letnico delovanja Dekliškega pevskega zbora ter tekmovanje učencev in študentov glasbenih šol Slovenije. Na seji pa so med drugim delegate seznanili tudi z osnutkom slovenske muzejske mreže ter z mestom velenjskega muzeja v njej. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da naj bi si velenjski muzej v perspektivi pridobil pogoje za poseben republiški muzej za področje premogovništva, o zaposlitvah na njem pa bodo razpravljali kasneje. Življenje oziroma dogodki se prav nič ne ozirajo na tehniko sklicevanja skupščin, ampak gredo svojo pot. Tako so delegati občinske kulturne skupnosti šele na tej seji potrdili predloge za Napo-tnikova priznanja, podeljena ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Jutri, v petek, 27. marca ob 19.30 bo v domu kulture Titovo Velenje gostovala prizadevna gledališka skupina »Stane Sever« iz Škal s komedijo Toneta Partljiča NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI v režiji Rosvite Vugrinec in pod mentorstvom Ljerke Belak. Ta pokopališka komedija se suče okoli smrti, pogrebov in pokopališč, prepletajoč pri tem črni, groteskni humor, aktualistično satiro, posmeh nad pokvarjenostjo ljudi in nad njihovo majhnostjo. Seveda odmevajo vmes tudi mehkejši toni, ki nihajo med socutnostjo in kritiko oziroma obsodbo človeških napak. Igrajo: Bojan Aplinc. Martina Britovšek. Franja Holtzknecht, Peter Kajzer, Tomo Knez, Julka Kovač, Stane Kovač, Eva Kumer, Dolfe Lipnik, Vida Lipnik, Stane Pocajt, Vekoslav Pocajt, Mateja Rednak, Mirjam Virbnik in Rosvita Vugrinec. Vstopnice 500 din. Popustov ni. MUZEJ NA VELENJSKEM GRADU PONOVNO ODPRT Muzej na velenjskem gradu bo odprt od I. aprila vsak dan razen ponedeljka od 9.00 12.00 in od 16.00 do 19.00. Vabljeni! I M'l»l°l lili EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA Titovo Velenje REDNI KINO VELENJE Četrtek, 26. 3. (j,b 18. in 20. uri DIRKA ZA ŽIVLJENJE - ameriški. V gl. vi.: Kevin Costner Petek, 27. 3. ob 10. in 18. uri AMERIŠKI NINJA - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Michael Dudikoff Petek, 27. 3. ol)> 20. uri ZADNJI ZM/y — ameriški, glasbeni, akcijski. V gl. vi.: Taimak Film je izredno dinamična in lepa pripoved o farttu, ki hoče doseči najvišja stopnjo karate veščine. Toda zaljubi se v popularno disco voditeljico ki jo metra nenehno reševajti iz težav. Film je posrečena kombinacija disco glasbe ih kung-fu borb. Glaslbo so prispevali Stevie Wonder, Vanitv, De Barge Film priporočamo! Sobota in nedelja, 28., 29. 3. ob 16.. 18. in 20. uri AMERIŠKI fllNJA - ameriški, akcijski. Film je izredna komercialna uspešnica. Ponedeljek, 30. 3. ob 10. uri Ponedeljek in torek, 30., 31. 3. ob 18. in 20 uri ZADNJI ZMAJ - ameriški, akcijski. Sreda, 1. 4. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 2. 4. ob 18. in 20 uri PEKOČA PAPRIKA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Charles Schillach KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 26. 3. ob 20. uri ZADNJI ZMAJ — ameriški, akcijski, glasbeni. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 30. 3. ob 20. uri DIH — slovenski film KINO ŠOŠTANJ Sobota, 28. 3. ob 18. uri DIRKA ZA ŽIVLJENJE - ameriški. Nedelja, 29. 3. ob 17.30 in 19.30. ZADNJI ZMAJ — ameriški, akcijski, glasbeni. Ponedeljek, 30. 3. ob 19.30. AMERIŠKI NINJA - ameriški, akcijski. Sreda, 1. 4. ob 19.30. min)PROTOKOL ~ ameriški' komed'ja- v gl- vi-: Goldie Havvn (Vojak Benja- KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 27. 3. ob 19. uri DIRKA ZA ŽIVLJENJE - ameriški Torek, 31. 3. ob 19. uri AMERIŠKI NINJA - ameriški, akcijski, RESTAVRACIJA MERX GORICA Petek, 27. 3. ob 20. uri AMERIŠKI NINJA - ameriški, akcijski. Zveza kulturnih organizacij Odbor delavcev iz drugih republik pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje vabi k sodelovanju instrumentaliste (harmonika, kitara, ljudski instrumenti) in druge člane, ki želijo ohranjati kulturno dediščino drugih narodov in narodnosti. Oglasite se lahko vsako nedeljo od 14. do 16. ure v domu kulture Šoštanj (vhod zadaj). ZKO — Odbor delavcev iz bratskih republik Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88 strojništvo VI/VII elektro VI/VII ekonomija VI/VII računalništvo VI/VII strojni tehnik V el. tehnik energ. V el. tehnik elektronik V narav, matem. V družboslov. jezik. V oblikovalec kovin IV strojni mehanik IV elektr. energ. IV 18 3 20 3 2 6 9 18 2 5 102 PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisane štipendije naj pošljejo ali osebno vložijo prijave na naslov: ELEKTROKOVINARSKA OPREMA. 63320 TITOVO VELENJE. Štrbenkova 10. do 15. maja 1987. Prijavi na obrazcu SPN-1. DZS-8,40 (vloga za uveljavljanje soci-alnovarnostnih pravic) morate predložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti, za učence naravo-slovno-matematične in družboslovno-jezikovne usmeritve pa tudi navedbo, v kateri usmeritvi nameravate nadaljevati študij po končani srednji šoli. — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce). — potrdilo visokošolske ustanove o opravljenih izpitih in fre-kventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto. — potrdilo o premoženjskem stanju družine članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev za preteklo koledarsko leto. Navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Če so starši upokojeni, je treba priložiti odrezek nakazila pokojnine za december 1986. IZBIRA ŠTIPENDISTOV Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Velenje upoštevamo pri izbiri štipendistov učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo tisti, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega povrečni mesečni osebnih dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (122.460,— din). Za zelo nadarjene kandidate z nadpovrečnim učnim uspehom in uspešnejšimi rezultati v izvenšolskih dejavnostih cenzus ne velja. Štipendije za naravoslovno in družboslovno usmeritev srednjega usmerjenega izobraževanja so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki bi kasneje želeji nadaljevati študij na višjih in visokih šolah v smereh, ki so DO EKO potrebna. Prednost imajo učenci v višjih letnikih. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do konca junija 1987. VIŠINA ŠTIPENDIJE Višina štipendije ter pravice in obveznosti štipendistov so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Dodatek za deficitarnost prejmejo elektrotehnik energetik V. stop. 100 točk strojni tehnik V. stop. 100 točk oblikovalci kovin IV. stop. 150 točk elektrikar energetik IV. stop. 150 točk strojni inženirji, elektro inženirji, ekonomisti VI. stop. 200 točk dp. elektroinženir, dp. strojni inž dp. fizik VII 200 točk dp. ekonomist, dp. inž. računalni- štva VII. stop. 200 točk Zeleni val Ljudska barvitost sporazumevanja narekuje označevanje mnogih stvari s simboli, barvami, ali kakšnimi drugimi skupnimi imenovalci. S pomočjo zunanjih označitev se na hitro in površno zaznamuje zadeva, ki pritegne večje število ljudi. Po zakonih grupne dinamike ima skupina ljudi različne in skupne interese, ki jih družijo in razdvajajo. Za hitro prepoznavanje somišljenikov so primerne površne kvalifikacije, ki zvenijo približno takole: »Ta je zelen, ta je rdeč, ta je vijoličast,.....«. Če ob nekem stanju opazimo večje aktivnosti tako označenih istomišljenikov, pričnemo govoriti o zelenem valu, rdečem valu, vijoličastem valu .... Današnje razmišljanje je namenjeno pretežno »zelenim«, zato se lahko hitro znajdemo v novi zagati. V večtisočletni zgodovini si je »zeleno« poleg osnovnega, ki označuje barvo, pridobilo še kar precej drugih pomenov. Zelen človek je lahko jezen, neizkušen ali preistrašen, lahko je zvesti bralec Gadafijeve knjige, ali pa pripadnik ekoloških gibanj, zelenih mirovnikov (Green peace)... in še bi se kaj našlo, če bi podrobneje pretresli človeštvo in njegove interese. Kot rečeno: več takšnih aktivnih somišljenikov, združenih v gibanju za uresničitev željenega, predstavlja nekakšen val. Pri zelenem valu pa nam vendar ni takoj jasno, za kakšne osebe gre: prestrašene, jezne, ekologe, mi-rovnike, ali kar za vse? Vemo le, da moramo pozabiti na prvotni pomen pojma. Ta nam v prometu s pomočjo zakomplicirane avtomatike uravnava prižiganje in ugašanje luči na prometnih semaforjih tako, da s primerno in določeno hitrostjo vožnje nikoli ne naletimo na rdečo luč. Vse to nam razkrinka sprevržen način razmišljanja in razpravljanja o kakšni zadevi. Redko namreč govorimo direktno, pogosteje pa po ovinkih, tako da udeleženci pogosto napeto razmišljajo, kaj je kdo dejansko hotel povedati. Da ne bi še sami pristavili kamen na ta zid skrivnosti, izdajmo, da je v tem zapisu zeleno sinonim za ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z našo življenjsko sredino, kako bomo živeli na jesen življenja in nenazadnje, kako bodo živeli naši otroci. Javna razprava o odpravljanju ekoloških zagat v naši republiki že teče. Ob bok pogovorom, člankom, mislim in oddajam, ki nas vpeljujejo v veliko zasedanje o energetiki, ekologiji in varčevanju, je treba dodati, da se je ekološka zavest tudi na slovenskem precej dvignila. Tako smo dnevno soočeni s celo vrsto podatkov in misli, ki jih »zeleni« argumentirano dajejo na tehtnico, kot protiutež začrtani in dodelani energetski politiki, kakršno so zarisali centri moči. Žal pa je vox populi, na katerega se bo končna odločitev sklicevala, že zdaj razdeljen na »Go-od boys in Bad Boys«, kot v starih dobrimi vvesternih s kavboji ki imajo črne in bele klobuke. V našem primeru bi črnega lahko zamenjali z zelenim. Ljudje, ki danes na glas oporekajo trdi varianti energ etskega razvoja, v kontekstu radijskih poročil in časopisnih novičk pogostokrat dobivajo pečait negativnega »zelenega alternativizma«, nekatere reakcije najvplivnejših mož pa iste vse prepogosto pavšalno zavežejo v culo meščanskih desničarjev, ne da bi se zavedali bistvene razlike: eni govorijo največkrat samo o napredku gospodarstva, drugi pa predvsem o obstoju človeštva. Nam v Šaleški dolini bo napr-tena odgovornost odločitve za ali proti izgradnji Jame Šoštanj in TEŠ V, pri tem pa je zanemarjeno, da večina prebivalcev te doline ne bo čutila posledic ugreza-nja polovice Šoštanja in jugozahodnega dela doline. Prav tako ni na neposrednem udaru žvepla iz elektrarniških dimnikov, ki blagoslov bruhajo daleč naokoli. Odločitve bodo padle tukaj in bržkone ni več dvoma, kakšne bodo. Še posebej, če še enkrat opozorimo na neprijetno dejstvo, da se glas »proti«, ne glede na argumente, običajno prebarva zeleno in tako avtomatično dobi negativni družbeni predznak. Tako vprašanje Petra Novaka (RTV Lj, prvi program, 9. 3. 1987): »Kdo nam dovoljuje, da na vrat na nos pokurimo ves premog in ga pretvorimo v elektriko?«, iz-zverli res iz zgolj le še retorično! Pa! vendar! Zgodovinsko gle-dano, je ravno področje energeti-ke-ek^ologije, prineslo v sistem inja nov, kvalitetni premik, jrmalno so nam predočene la, poltrda in mehka) vari-1 industrijsko-energetskega i in njihove posledice za okolje, v katerem živimo. Upati je le, da zeleni (ekološki) val ne bo popolnoma utišan v zelenem (prometnem) valu ljudskega potrjevanja odločitev, ki jih predlagajo centri moči. Ves zelen Peter REZMAN Ustvarjalnost samorastnikov Praznovanje dneva žena je bilo v Gorenju v znaku razstav, ki so jih priredile delavke Gorenja Servis in tozda Gostinska enota, praznično vzdušje pa je popestrila razstava varjenih plastik vzdrževalca v obratu Plastika Ivana Kremžarja. Ob razstavi varjenih plastik smo se zapletli y razgovor z njihovim avtorjem^ ki je že razstavljal v Slovenj Gradcu, Mislinji, Titovem Velenju, Topolšici in na občinskem tekmovanju kovinarjev v Titovem Velenju. Sporočilo njegovih del prežema dih slovenskega človeka, kmeta, garača in krik obupa za ohranitev narave. Kipci so odsev avtorjeve ljubezni do človeka in narave ter zavednosti o njenem tihem umiranju. »Z varjenjem plastik sem začel pred petnajstimi leti. Pred tem sem poskusil z literanim izpovedovanjem, kjer pa nisem mogel popolnoma izraziti vse globine svoje notranjosti. Ko sem začel obiskovati metalurško industrijsko šolo v Ravnah na Koroškem in praktično obdelovati kavine sem začutil, da lahko z odelavo kovin uresničim svoje notranje sporočilo.« Odnos kulturnega okolja do stvaritev samorastnikov je različen, ponekod spodbuden in iskren, drugod pa elitistično vzvišen. Prevladuje, kot pravi avtor samorastnik, tihi odpor, ki se kaže v nepripravljenosti zSTsode-lovanje in pomoč pri organizaciji in postavitvah razstav. To predvsem velja za kulturne ustanove, ki bi morale skrbeti za spodbujanje in razvoj ljubiteljske ustvarjalnosti, predvsem v delavskih okoljih. Najbrž gre za neke vrste elitizem, ki tudi večjim kulturnim središčem ne bi smelo biti v ponos. »Tako je v Slovenj Gradcu, pa tudi v Titovem Velenju. Pohvalil pa bi izredno spodbuden odnos združenega dela, kjer postavitev in organizacija razstave nikoli ni bila vprašljiva. Tudi sprejem delavcev in odmevnost razstave med njimi sta vedno dobra.« Po svoje veliko povedo tudi sporočila obiskovalcev, zapisana v avtorjevi knjigi vtisov. »Vse velike in lepe stvari na tem svetu so enostavne in preproste. Podobno lahko človek doživlja ob vaši uspešni razstavi. Res lepo in prijetno doživetje!« »Vtisi ob razstavi plastik so enkratni, škoda, da jih ne vidi več ljudi.« »Ko bi današnji ljudje asfalta in betona lahko razstavljeno doživljali v originalu , bi jim bilo življenje najbrž lepše.« dz 26. marca 1987 ■A titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC ★ stran 7 KOLEDAR ČETRTEK, 26. marca EV-GENIJA PETEK, 27. marca - RU-PERT SOBOTA, 28. marca - MI-LADA NEDELJA, 29. marca - JERNEJ PONEDELJEK, 30. marca -BRANIMIR TOREK, 31. marca - BF.NO SREDA, I. aprila - HUGO M ALi OGLAS! TOMOS MOTOR APN 6 prodam po ugodni ceni. Telefon 855-976. PRODAM AVTO WV-UNIS 1300, letnik 72, registriran do 17. 10. 1987. Cena po dogovoru. Pavel Sešel, Tomšičeva 21, Titovo Velenje, vsak dan od II. do 13. ure. PRODAM ŠTEDILNIK GORENJE, štiri plin, dva elektrika, s plinsko pečico. Telefon 854-102 — popoldan. STROJ ZA IZDELOVANJE STREŠNE OPEKE (štiristo modelov) ugodno prodam. Telefon 062 849-370 - Franc Pušnik. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO »ZAPOROŽEC«, letnik 1978, glasbeni center Gorenje in šotor za 4 osebe. Telefon 858-898 PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1981, cena po dogovoru. Telefon 853-495 — popoldan. ZASTAVO 750, karambolirano, za dele, prodam. Mimik, Srebo-tnikova 2, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM še nerabljeno kuhinjo »Marles — Arali-ja«. Telefon 855-150 dopoldne in 884-148 popoldne. PRODAM STARINSKE URE in razne starinske predmete. Silvo Rošer, Klane 50, Dobrna. IŠČEM ŽENSKO ZA POSTREŽBO OD 10. do 13. ure vsak dan. Plačam 400 din na uro. Telefon 855-011. PROSIM, če lahko pošlje svoj naslov oziroma dvigne moj naslov ženska, s katero sem govoril na avtobusni postaji v Titovem Velenju, v torek zvečer, okrog osme ure. Naslov v uredništvu. ] PRODAM ŠTEDILNIK GORE- 1 NJE in zamrzovalno skrinjo 2101. Telefon 854-209. PRODAM NOVO ZAMRZOVALNO SKRINJO 310 I in kolo pony. Telefon 857-573, Šalek 83/16, Titovo Velenje. SPALNICO, ŠTEDILNIK, PRALNI STROJ IN DNEVNO SOBO ugodno prodam. Informacije po telefonu 857-257, 25-344 od 8. do 11. ure in od 16. do 19. ure. ELAN SMUČI - 175 in 160 cm z LOOK vezmi, dobro ohranjene, prodam za 2 x 50.000 din. Telefon 856-318. PRODAM ZASTAVO 101 »MEDITERAN«, letnik 1979 ter izvenkrmni motor za čoln »To-mos« 4. Telefon 855-058 - popoldne. PRODAM HROŠČA 1302, prva registracija 1975, obnovljen in moped i4M. Telefon 882-451, po 14. uri. PRODAM SOBNO ROŽO »fi-lodendrum« visoko 2 metra. Telefon 857-056. PRODAM ZEMLJIŠČE za gradnjo stanovanjske hiše za obrtno delavnico in stanovanje v izmeri 102 nr v centru Šoštanja, z gradbenim dovoljenjem in načrti. Cena po dogovoru, telefon 063 713-308 zjutraj in zvečer. ŠIVALNI STROJ »PFAFF« prodam za 25 SM. Ačko, Splitska 16, Titovo Velenje. IŠČEM VARUŠKO ZA OBČASNO POPOLDANSKO ALI VEČERNO VARSTVO dveh fantkov na našem domu. Kardeljev trg 2, telefon 854-967. NUJNO PRODAM R 4, letnik 78, registriran, v voznem stanju, cena 720.000 din. Telefon 882-144 po 20. uri. Poceni prodam enoosni traktor »UNIVERZAL« Gorenje Muta, motor Lombardini KA 300, s priključki: rotacijsko frezo, rotacijski plug in snežno frezo, star dve leti. Informacije na telefon 857-064 od 15. do 17. ure. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 28. in 29. marca — dr. Darinka Šuster, Stanetova 27, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 27. marca do 3. aprila — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166. SVET CENTRA ZA SOCIALNO DELO TITOVO VELENJE V RAZŠIRJENI SESTAVI razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA za štiri leta Za direktorja Centra za socialno delo je lahko imenovan kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visoko strokovno izobrazbo socialne, sociološke ali psihološke smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah, ali višjo strokovno izobrazbo navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah ter opravljen strokovni izpit, — da je družbenopolitično angažiran. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Center za socialno delo Titovo Velenje, Kidričeva 23, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.. . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, ome in sestre Marije Jakob iz Pesja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo RLV — DS Kopalnica, APS in VEKOS — DE Strojna mehanizacija. Posebna zahvala tudi govorniku tov. Janezu Zapušku, pevcem društva upokojencev in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Vili, hčerka Marjana z družinama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, bake in tete Emilije Čanč roj. 16. 3. 1918 iz Šoštanja, Cankarjeva 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam nesebično pomagali ter nam izkazali pisno in ustno sožalje in v najtežjih trenutkih z nami sočustovali. Posebno zahvalo izrekamo dr. J. Stuparju, dr. Popovičevi, osebju bolnišnice Topolšica, osebju bolnišnice Slovenj Gradec, tov. Alenki Zager, ki soji vedno stali ob strani ob najhujših trenutkih. Enaka zahvala družinam Hudoletnjak, Kadič, Kampjut za nesebično pomoč. Hvala tudi vsem govornikom: Ivanu Ojsteršku, Ivanu Medvedu in Lojzki Zaleznik za lepe poslovilne besede, pevcem in godbi Zarja za izpete in zaigrane žalostinke, enako č. g. duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Kari, sinova Miro in Sandi z družinama in ostalo sorodstvo. Gibanje prebivalstva Matično območje Velenje Poroke: Dušan Prošič, roj. 1964, pi-smonoša iz Titovega Velenja in Dušanka Zurnič, roj. 1966, konf. šivilja iz Titovega Velenja, Aleš Dobnik, roj. 1954, dipl. inženir strojništva iz Levca in Vladimila Skok, roj. 1955, predm. učiteljica iz Prebolda, Boris Grabner, roj. 1959, strugar iz Titovega Velenja in Lidija Kukavica, roj. 1962, vzgojiteljica iz Titovega Velenja. Smrti: Ladislav Deberšek, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva c. 23, roj. 1908, Marija Per-govnik, upokojenka, iz Topolšice 60, roj. 1911, Jožef Tamše, upokojenec iz Hrastovca 3, roj. 1929, Marija Majcen, upokojenka iz Obrežja pri Zidanem mostu 86, roj. 1910, Beno Regoršek, upokojenec iz Titovega Velenja, Šmarška 10, roj. 1931, Emilija Čanč, upokojenka iz Šoštanja, Cankarjeva 21, roj. 1918, Janez Anderlič, upokojenec iz Velike Rodne 31, roj. 1906, Frančiška Skornšek, upokojenka iz Lokovi-ce 137, roj. 1904, Jožef Kovačič, upokojenec iz Titovega Velenja, Stari trg II, roj. 1905. Frančiška Golob, upokojenka iz Topolšice št. 155, roj. 1909, Nada Koblar, administrativni tehnik iz Titovega Velenja, Stan-tetova 4. roj. 1951. Ana Pušnik, upokojenka iz Titovega Velenja, Stanetova 13, roj. 1909, Alija Cu stič, tesar iz Šoštanja, Cesta talcev št. 4, roj. 1933, Simon Spasič, delavec iz Titovega Velenja, Stantetova 4, roj. 1954, roj. 1954, Marija Videmšek, gospodinja iz Titovega Velenja, Kersnikova 15, roj. 1931. Dopisujte v