Politiški pregled. * Jngoslovanski narodni minister. S tpm vprašanjem se bavi -Naš List" in izvaja med drugim: Ker namerava vlada izvesti v Dalmaciji razne invpsticije v znesku vpč milijonov, ker hoče Dalmacijo v gospodarskem oziru reorganizirati in prikleniti nase z železnicami. novimi parobrodnimi črtami itd, je sprožila izlasti zategadplj to vprašanje. Jugoslovanski rainister bo torej imel v prvi vrsti posvetiti se dalmatinskemu gospodarskemu vprašanju, in bo za n.je moral prevzpti tudi odgovornost. Vlada bo zato izbirala najbrž med dalraatinskimi poslanci in prvi. ki pade nanj njeno oko, je dr. I v č e v i č , dalmatinski dežplni glavar. Ako bi se ozirala tudi na slovenske posjancp, bi prišla menda v prvi vrsti v poštev dr. Ploj in dr. Susteršič. Govorilo se je tudi že, da postane poslanee Povše Auerspergov nasleduik, t. j. poljedelski minister. — Jugoslovansko vprašanje postaja pereče in dela vladi sive lase, zato postaja napram nam mebkpjša. Izrabimo svoj položaj. zakaj s svojim mini.strom bi ugled Jugoslovanov zrastel nenavadno in zvišala bi se iiaša politiška moč Koliko bi se dalo doseei za Das pri vladi, ako bi imeli tam svojega moža, in dobimo ga, samo treba našimposlancemsložnpganastopa. Azdise, da se že pojavlja med njimi — konkurenca, tpkmovanje, in se zna zgoditi, da nam požre ministra zelpua zavist in ljubosumnost. — Samo brpzprimprna kratkovidnost naših poslancev je kriva, da Slovenci še do danes nimamo svojpga ministra-rojaka. Naša izguba na narodnem in kulturnem pol.ju jp zaradi tpga ogromna, ker sedaj odločuje v slovenskih naroduih vprašanjih nemški minister Pradp, znan po svojem skrajnpm radikalizmu v Darodnonemških stvareh. — To je sedaj naše najnujnpjše vprašanje, bolj nego vprašanje ljudskega šolstva na Koroškem ali slovenske univerze v Ljubljani, ker j ugoslovanski narodui minister bi v vseh teh vprašanjib lahko storil mnogo več nego stori vseh 24 naših poslancev. V tem bi videli naš znatpn naprpdek v zadDJem času, v tem bi videli nekako garancijo za Daš obstanek in svetlo zarjo svetle bodočnosti. * Kranjski deželni zbor. Ministrski svet je sklenil, da letos np skliče kranjskega dpželnpga zbora. Vlada se je pripravijala, da poizkusi dognati kompromis, a niti tako dalpč ni prišla, da bi bila sploh stopila v mpritorna pogajanja z narodnonapredno stranko, zakaj že njeni dogovori s klerikalci in z Nemci so jo prepričali, da je vsak uspeh izključpn. Ko je vlada to vidpla, je sploh prpnehala s svojimi poizkusi, dospči sporazumljenje in se ie odločila, da deželnpga zbora ne skliee. Volilna reforma za deželni zbor je torej za letos pokopana in, ker poteče v kratkem poslovna doba dfželnpga zbora, se bodo vršile prihodnje volitve na podlagi starpga voliln ga rpda. Mnogo klerikalnih upanj je s tem pokopanih, mnogo klerikalnih nad je splavalo po vodi. Od slovpnskih naprednjakov samih bo odvisno, če bo prihodnji deželai zbor sklenil volilno refoirao, za kakršno so se zmenili klerikalci in Nemci, ali demokratiško, modprno in pravično volilno reformo. * Reforma deželnih fiimnc. Finančtio mioistrstvo n_merava koncem septembra sklicati enkpto za reformo dežplnih finane Ur je v ta naraen razposlalo deželoim odborora obsežen material o celokupnem gospodarstvu deželiiih odborov in o potrebnih reformah. * Za aY8trijske izseljence. Ministrstvo notranjih zadev poroča, da je število avstr. izseljencev \ Argentijo 1. 1906 silno poskoeilo. Ministrstvo svari vse avstrijske izseljence, naj se nikar ne izseljujpjo v Argentinijo, ker je ondi položaj izseljeneev Dad vse neugoden. Najbolje opravijo še oni izsel.jenci, ki imajo toliko kapitala, da si nakupijo posestva, kjer se pečajo s kmetijo. Tudi rokodelci, katerih obrt je v ozki zvezi s kmetijstvom, kakor n. pr. kovači, tesarji, ključalniftarji itd. še primeroma dobro izhajajo. Naravnost beden in obupen pa je položaj navadnih delavcev vseh vrst (poljski delavci, dninarji itd.), za katere delavske plače vedoo bolj padajo. Istotako odsvptuje ministrstvo izseljevanje v republiko Oile v Južni Ameriki, posebno rokodelcem in dninarjem, kpr se je čilenska vlada pogodila z neko italijansko izseljevalno družbo, da ji ta preskrbuje laške iu španske delavce. Sploh pa čilenski domačini nasprotujejo tujcem. Najprimernpjši čas za izseljevanje v Cile je od mpseca novembra do marca. Pač pa se kaže, da bodo letos ugodne razmere za delavee v Švici. Doba za zidanje traja od začetka marca do konca novpmbra. Dplavske plače znašajo 0-50—0 60 frankov na uro za zidarje, 0 38—0-48 frankor na uro za pcdajače in 0 28 do 0 37 frankov na uro za dečke. Odpovedi ni. Plačilni danjevsakih 14 dni. Predujpmov ni. Zato si mora vsak toliko denarja vzeti s seboj, da živi z njim 14 dni. Vsak delavec je zavarovan proti nezgodi. Navadni delavnik znaša poleti 10 ur, pozimi ne manj kakor 8 ur pa dan. Za nočno in nedeljsko ali za 11 ur na dan, je dovol.jena doklada 50 %, ravno tako dobe delavci, ki morajo stati v vodi, 50 % doklade. Izseljenei naj si poprej preskrbe potne liste, glaseee se za pot v Svico. * Mirovna konferenca t Haagu. Angleški delegat F r e y je utemeljeval predlog za omejitev oborožev a n j a sledcče : BV imenu angleške vlade prinašam predlog največje važnosti. Ko je ruski ear sklical prvo mirovno konferenco, je predlagal za djpdo prvo nalogo, brez odlašanja iskati srpdstev, da se omeji neprestano oboroževanje na suhem in na morju. Leta 1898 je naslovil v carjeran imenu grof Mur a y j e v na Evropo spomenico, v kateri je dokazoval, da mora to npprpstano oboroževanje dovesti do poloma, ki napolnjuje že sedaj vsako človpško mišljpnje z grozo. Te besede so danes še resnienejše in prepričevalnejše, ker so se izdatki za armado mpdtem še pomnožili. Prosim vas, da se ne razidete, preden niste izrekli želje. naj bi se vse vlade sveta prav resno posvetile omejitvi vojaških bremen; toda le z dobro. svobodno voljo vsake vlade je mogoče stvar naših želj uresničiti. Moja vlada me ,je pooblastila, podati slpdečo izjavo: ,Anglija bi bila pri volji, vsako lpto predložiti velesilam načrte o konstrukciji novib vojnih ladij in o tozadevnih stroških.' Končno jp predlagal: Konfprenca naj potrdi resolucijo, ki jo je sprejela konferenca 1. 1899. in ki meri na ompjitpv vojaških bremen. Z ozirom na to, da so ta bremena od onega leta narasla, skora.j v vseh deželah, izjavlja konferenea, da bi bilo jako želeti, naj bi vlade začele to vprašanje iznova resno študirati." — Med tern ko se je sklppalo na mirovni kouferpnci v Haagu, naj vse države delujejo na ompjitev oboroževanja, je švedska vlada izdelala načrte, kako si pomnoži armado. Pehotni polki, ki imajo dosedaj po tri bataljooe, se razširijo na štiri bataljone; topničarski polki se pa tudi pomnože in pri vsaki diviziji se ustanovi poseben oddelek za puške na stroj. — To je zasmehovanje mirovDe konferpnee * Ogrsko. Eumunska ,,Tribuna" je priobčila statistiko o obsodbah nemadjarskih politikov, časnikarjev in rodoljubov sploh v dobi koalieijske vlade. Ječe se je prisodilo 21 let, 9 mesecev in tri dni, denarnih glob 20.000 K, a pravdoi stroški znašajo 60.000 K. — Leta 1890 je živelo v Evropi 4,349.739 Židov, od teh jih je bilo na Ogrskem 725.22Ž, t. j. šestina vseh evropskih Židov. Lpta 1850. so prišli na Ogrskem na vsakih 100 prebivalcev trije Židje. a leta 1900. že pet. Od leta 1850. do 1900. so se pomnožili ogrski Židje od 368.525 na 826.222. Tretjirja ogrskib Židov živi po mestih, sarao v Budimpešti jih je 167.974, t. j. vsak četrti Budapeštan je Žid. * V Štntgarta na Nemškem zboruje sedmi mednarodni soeialistiški kongrps ob udeležbi zastopnikov vsega sveta. * Kongres francoskih socialhtor t Nancy.ju je za- vrnil predlog Hervpja, naj bi se dižavljani vseh dežel pozvali, naj odgovore na vsako napoved vojske z vojaškim štrajkom in vstajo. Sklenilo pa se je, proti razoroževanju buržoazije in oboroževanju delavskih slojev pripraviti splošno Ijudsko oboroževanje.