The largest Slovenian Daily tn the United States*^ la toed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsca 3—1242 No. 1 76. — Stev. 1 76. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 29, 1936 -SREDA, 29. JULIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, SPANSKA VLADA ZAPLENILA CERKVENO PREMOŽENJE Strahovlada španskih fašistov v Maroku VLADNO VOJAŠTVO ZMAGUJE NA VSEH FRONTAH, IN VLADA BO KMALU KOS POLOŽAJU V Guadarrama gorovju se še vedno vrše vroči boji- — Zaplemba cerkvenega premoženja se opira na 26. člen španske ustave. — Vlada mobilizira nadaljnih 4000 mož. — General Franco zahteva velike dajatve. — Prebivalstvo španskega Maroka živi v vednem strahu. MADRID, Španska, 28. julija.—Ofenziva španske vlade proti vstašem se nadaljuje s povečano e-nergijo in ojačeni-mi sredstvi. Vlada je danes ponovno izjavila, da bo državljanska vojna kmalu končana s popolno zmago vladnih čet. Na temelju člena 26 španske ustave je vlada danes odredila zaplembo vsega cerkvenega premoženja. 26. člena se je doslej vlada le v zmerni meri posluževala, v teku petih dni bo pa. zaplen jeno vse cerkveno premoženje. V Madridu je prevzel poseben odbor nadzorstvo nad vsemi gospodarskimi panogami, ki so potrebne za nadaljevanje vojne proti fašistom. V Guadarrama pogorju, petdeset milj severno od Madrida, se še vedno vrše vroči boji. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so vladne čete v pre- moči. Vladno vojaštvo je razstrelilo več skladišč mu-nicije, s katero so fašisti že itak slabo preskrbljeni. Dezertacije iz fašističnega tabora se od dne do dne množe. Vlada je danes mobilizirala nadaljnih 4000 mož ter jih poslala v Guadarrama pogorje. V provincah Madrid, Ciudad Real, Toledo in Cuenza sta bila vpoklicana letnika 1 934 in 1935. Med pristaše komunistične in socijalistične stranke je vlada razdelila orožje. CASABLANCA, Francoski Maroko, 28. julija. — Španski fašisti so v Maroku vpeljali strahovlado, v kateri so moritve na dnevnem redu. Poslužujejo se vseh nasilnih sredstev, da iz naroda iz-žamejo denar za vojno proti španski vladi. Voditelj upora general Francisco Franco se nahaja v velikih denarnih stiskah. Da pa napolni blagajne zahteva od prebivalstva španskega Maroka "prostovoljne" prispevke, zaplenja vsakovrstno blago ter blago, ki ga kupi, plačuje z bond: "orovi-zorične revolucijonarne vlade". Ti bondi pa bodo izplačani -samo v slučaju, ako bodo fašisti v sedanji vojni proti vladi uspeli. Pri tem trgovci nimajo nikake izbire, kajti za svoje bla-po morajo sprejeti bonde. Drug pri fašistih zelo priljubljen način za dobivanje dohodkov so visoke kazni. Nek trgovec, ki je podražil moko, je bil kaznovan za 100,000 peze-tov ($13,000). General Franco je v Tetuanu ponovno trdil, da španska vlada prejema orožje od Francije in Rusije in da je samo zaradi tega v stanu braniti se proti fašistom. Po poročilih iz španskega Maroka se nahaja ta-mosnje prebivalstvo pod strahovlado. Prebivalstvo se komaj še upa govoriti o dnevnih dogodkih, ker so fašisti aretirali že več sto civilistov, deloma, ker &o se izrazili proti fašistični vsftaji, deloma pa, ker pripadajo k vladni stranki. Usmrtitve so na dnevnem redu. Kolikor je zna- VLADA PODPIRA ST0PETDESET TISOČ DRUŽIN Tugwell poroča o potovanju po krajih suše. — Nadaljnih $827,000 določenih za pomoč farm-erskim družinam. WASHINGTON, D. C., 28. julija. — Poljedeljski podtaj-nik in načelnik urada za preselitev farmerjev, Rexford (i. Tugwell, ki se je ravnokar vrnil s svojega }jotovanja po krajih suše, je na časnikarski koli ferenči rekel, tla bo morala zvezna vlada v severozapadnib državah skrbeti za 150,000 far-merskih družin. Toda za nje ne bo treba skrbeti samo sedaj, temveč tudi čez zimo in morebiti še dalje, posebno v obeh Dakotah, Montani in AVyomin-gu. Po Tugwelloverni mnenju pa položaj še ne bi bil tako slaib, ako bi bilo v bližnji bodočnosti mogoče pričakovati dežja. Tugwell pravi, da namerava \lada farme rje preseliti v ro-uovitnejše kraje, temu pa oporekajo trgovci po vaseh iu trgih, ker bi s tem izgubili svoje odjemalce. Kakorhitro se vrne predsednik Koosevelt v Washington, mu bo predložil natančen načrt za pomoč famierjem. Za sedaj bi bilo za pomoč farmerjein zopet določenih — ij>827,000. Skupna, do sedaj do voljena vsota za farmerje znaša $5,718,750. Od danes dovoljene vsote bo dobila država Kansas $110,000. Druge države, ki bodo deležne te podpore so: Nebraska, Oklahoma, Colorado, West Virginia, South Carolina, Georgia in Arkansas. Zvezni senator države Kansas Capper je na ravnatelja WPA, Harryja L. Hopkinsa poslal nujno prošnjo za. takoj šnjo pomoč več tisoč farmer-skiin družinam. ANGLIJA JE ODPOVEDALA POGODBO PASTORJEV SIN PRIZNAL UMOR CLINTONVILLE, Wis., 28. julija. — Nad sto pomožnih šerifov preiskuje puščavo ob Emlbarras reki. Najti skušajo grob, kamor je zakopal devetnajst letni pastorjev sin La-verne Marks nekega svojega prijatelja. Marks je pri spovedi povedal, da je brez vsakega vzroka usmrtil 24-letnega Roberta Bernsteina in njegovo truplo zakopaL Anglija ni več obvezana držati se sredozemske pogodbe. — Eden upa na uspeh 'locarnske konference. LONDON, Anglija, 28. julija. — Vnanji minister Anthony Eden je v poslanski zbornici naznanil, da Anglija ni več obvezana, da bi morala braniti Jugoslavijo, Grško in •Turčijo proti italijanskemu napadu. Eden je rekel, da je vojna nevarnost v Sredozemskem morju, oziroma na Balkanu, odstranjena, ker je Mussolini Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji naznanil, da Italija ni proti njim nikdar nameravala kakih sovražnosti, kakor tudi ne sedaj, ker so se z drugimi ligini-mi državami pridružile sankcijam proti Italiji. Italija sma tra poglavje o sankcijah za zaključeno in z velikim zaupa njem gleda naproti novi politiki, politiki skupnega delovanja med vsemi narodi. In pod temi okoliščinami, — pravi minister Eden, — London ne vidi potrebe, da bi še dalje morala držati svoje obljube. "Glede nedavne konference Anglije, Francije in Belgije v Londonu je rekel Eden: ''Sedaj se moremo z zaupanjem o-brniti v bodočnost. Stopili smo v dobo, v kateri bo, ako vse u-deležnike v resnici navdaja duh skupnosti, mogoče prema^ gati vse težkoče, ki so nam še na poti." LINDBERGH VIDEL PADEC AER0PLANA Sloviti nemški letalec Udet se je rešil s padalom. — Preiskušal je nov aeroplan. DOSMRTNA JEČA ZA KARPISA Rajši do smrti v ječi kot umreti.—V državi Missouri je proti njemu obtožba za umor. St. PAUL, Minn., 28. julija. — Odvajalec Alvin Karpis, ki WARNEMUENDE, Nemči-I ??. &ia. ^^ ja, 28. julija. - Sloviti nemški!'J*™ sovrazmk st 1», upa vojaški letalec Ernst Udet je le z največjim naporom ušel smr-! ti, ko mu je aeroplan odpovedal, medtem ko je ameriški letalec Charles A. Lindbergh gledal njegov polet. Udet je takoj skočil s svojim padalom, v katerem poslu se je izvežbal tudi Lindbergh kot bivši ameriški poštni letalec. Lindbergh je v spremstvu ameriškega letalskega atašeja F. M. Maile obiskal Heinkel naprave, v katerih izdelujejo vojaške in trgovske aeroplane in nesreča se je pripetila, ko je Udet po obisku v tovarni preizkušal nov aeroplan. Fo uradnem poročilu so U detove poškodbe le neznatne— baje se je samo nekoliko opraskal — vendar pa pravi neko nepotrjeno poročilo, da mu jo bila poškodovana hrbtenica. Zdravniki zagotavljajo, da bo Udet, ki je vodja tehničnega oddelka zračnega ministrstva, mogel v enem tednu zopet leteti. Lindbergh se je prejšnji dan da bo z dosmrtno ječo ušel smrtni ka-zui v državi Missouri, kjer je proti njemu obtožba, da je v decembru 1931 u-moril šerifa C. R. Kelleya. Karpis in njegov tovariš Charles Fitzgerald sta bila pred sodnikom M. M. Joyce zaradi odvedbe pivovarnarja "Williama Harnnia 15. junija, 1. ]933 obsojena na dosmrtno ječo. Ob sta zločin priznala. — Kmalu po razsodbi pa je Kar-pisov zagovornik Thomas Newman naznanil, da hoče Karpis tudi priznati, da je bil vdele-žen pri odvedlbi bankirja Edvarda G. Bremerja. Karpisov zagovornik je mnenja, da bi dvojna zvezna obsodba Karpisa obvarovala, tla ne bi bila proti njemu v državi Missouri dvignjena obtožba umora. Šerif Ed Threikeld v West Plains, Mo., pa pravi, da bodo tamošnje oblasti zahtevale da jim bo Karpis izročen, ako ne bo kje drugje obsojen na smrt. Karpis se boji iste usode, katera je zadela roparskega morilca Geralda Chapinann. POTOPLJENO MESTO Z0-PETVIDNO NEW PLATZ, N. 28. ju lija. — Mesto Gilboa, ki je bilo 1'potopljeno*' pred 9 leti, ko je bil dokančan reservar za mesto New York v Catskills gorovju, je zopet vidno, ko je voda vsled velike suše vpadla. Sedaj je zopet mogoče videti ulioe in zidovje nekdanjega mešta. v Putsdamu razgovarjal z biv-|ChaPman £ "V°J *as Pobegnil ________+ ,______________»iz zvezne kaznilnice in je bil pozneje vsled umora v državi šini prestolonaslednikom Fri derikom Viljemom o Udetovih letalskih zmožnostih. Oba sta bila edina v tem, da je 40 let stari vojni letalec, ki je v vojni izstrelil 62 sovražnih letal, ženij in da zna izvesti vratolomne polete, katerih se ne upa izvesti nikdo drugi. "Kar se drugim zdi nevarno, je za Udeta navadna stvar," je rekel Lindbergh. — "Vsled tega ne smemo misliti, da je Udet predrzen in nepreviden. Je pač drugačen, kot so drugi." Connecticut obsojen na smrt. Chapman je bil obešen, ko mu je zvezna vlada odpustila zaporno kazen. Karpis je mnenja, ako je dvakrat obsojen na dosmrtno ječo, tedaj je zanj manjša nevarnost, da bi bil v državi Missouri zaradi umora obsojen na smrt. naroČite se na "glas NARODA", največji SLO venski dnevntk v državah HUDA NEVIHTA NA TURŠKEM ISTANBUL, Turčija, 27. julija. — Okoli Istanbula in Angore je 12 ur divjala huda nevihta s točo. 14 oseb je ubila strela, ranila pa 20. Voda je preplavila mnogo o-krajev. Hiše so bile porušene in so pod seboj pokopale ljudi. Velika škoda je na žitnih poljih. OLIMPIJSKI OGENJ UGASNIL V JUGOSLAVIJI no, je bilo ustreljenih 28 vojakov, ker niso hoteli prelomiti svoje udartostne prisege. Poleg tega pa so fašisti ustrelili neznano število civilistov. General Franco trdi, da so se Rifi prostovoljno priglasili za vojno službo proti španski vladi ter so prosili, da so poslani na Špansko. BEOGRAD, Jugoslavija, 28. julija. — Olimpijska baklja je dospela danes v Beograd. Po svečanostih, ki* so trajale eno uro, so tekalci nesli ogenj proti madžarski meji, kamor bodo prišli jutri ob 6 zjutraj. Ogenj pa je ugasnil blizu Paračina v Jugoslaviji in te-kalec je nato vzel avtomobil, da je ponesel ogenj do prihodnje postaje. JSakljo so zopet zažgali z užigalico. "Vreme" pa poleg tega poroča o zelo zanimivem dogodku, ki je v zveai s prenosom olimpijskega ognja. Nemška filmska igralka Le-Rieefnstahl, ki je prišla v Atene v namenu, da spremlja nosilce ognja in napravi filmske slike, je imela nenavaden doživljaj na Olimpu, kjer je bil prižgan ogenj. Tekom svečanosti pred odhodom tekalcev z ognjem je zagledala nekega grškega telo vadca, čegar telesin razvoj je pri njej zbudil veliko zanimanje. Vzkliknila je: "Izgleda kot grški bog." Rekla mu je, da ga vzame s seboj v Berlin z aeroplanom ter mu obljubila delo pri filmih. Grk je njeno ponudbo sprejel in se setlai nahaja v njenem spremstvu. Igralka pa pravi, da pri tem ne gre za prav nič drugega, kot za umetniško zanimanje. GONJA PROTI FAŠISTOM V FRANCIJI S pomočjo hišnih preiskav skuša vlada ugoto-viti, če se pod novimi imeni ne zbirajo člani razpuščenih organizacij. PARIZ, Francija, 28. julija. — Vlada je odredila hišne preiskave pri francoskih narodno-radikalnih organizacijah. Svr ha teh preiskav je v kali za treti morebitne revolucijonar ne poskuse fašističnih elementov. Policija je vdrla v urade raznih fašističnih organizacij U;r skuša dognati, če se pod novi mi imeni ne skrivajo člani razpuščenih organizacij ter obnavljajo svojo delavnost. Posebno natančno je bil preiskan urad takozvanega 4'Pro tisovjetskega odbora". Odbor je bil šele pred kratkim u.-ta-novljen. Pripadajo mu mladi radi l.alei, čijih delavnost ni napor jena samo proti komunistom, pač pa proti vsem pristašem ljudske fronte. SPOPADI MED ARABCI _IN ANGLEŽI Vstaja traja že sto dni in kot kaže, ne bo še tako kmalu zatrta. — Močni arabski oddelki proti Zidom in Angležem. JERUZALEM, Palest! n a, julija. — Arabski teroristi so popolnoma izpremenili način bojevanja. Doslej so le v malih oddelkih napadali židovske naselbine in angleške straže, zadnje dni so se pa ti oddelki povečali in štejejo po več sto mož. Arabci so se lotili modernega načina bojevanja Do danes je poteklo že sto dni, odkar je izbruhnila arabska vstaja, toda vse kaže, da ne bo še tako kmalu zatrta. Včeraj je več sto Arabcev napadlo močan angleški poli* cijski oddelek pri Nablusu. V boju je padel angleški konstab-ler Christofer "VVreu. Ko so se Angleži poslužili strojnih pušk, so se Arabci umaknili s precejšnjimi izgubami. Čuje se, da Angleže mineva potrpežljivost. Če bodo postali Arabci še bolj objestni, bo angleška posadka nastopila proti njim s tanki in letali. VIHAR V PENNSYLVANIA BROWNSVILLE, Pa., 2S. julija, i— Velikanski vihar je divjal po dolini reke Monon-gahela. Skoda na lastnini je velika; ena oseba j? bila ubita in 20 ranjenih. »M M, .: GLAS NARODA List slovenskih delavcev Y Ameriki*. Največji alorenalri dnevnic v Združenih državah Ve|>a *a vse leto • - • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za moaEem*tvo celo leto $7.00 New York, Wednesday, July 29, 1936 Anglija—Francija Za "Glas Naroda'1 napisal N. N. A LI NEVOLJNO PRIPRAVLJATE NOCOJŠNJO VEČERJO? Anglija in Francija si želita miru 7iQl vsako ceno, posebna za ceno, katere jima ne bo treba plačati iz lastnega žepa — sem rekel v prejšnjem članku. — Kakšna bo ta cena in kdo jo bo plačal 1 Ako hočemo razumeti Anglijo in Francijo, moramo vsako zase oforavnati. Edino, kar imata ti dve državi skupnega, je namreč nemška nevarnost, sicer sta pa ne samo po notranji sestavini, po narodnosti in zemljepisnem položaju različni, ampak tudi po svojih interesih, po tekmi za prvenstvo v mednarodni politiki Evrope docela needini. Anglija je doživela tekom laško-afbesinske vojne popolen poraz na (Sredozemskem morju. Ko je Mussolini zavpil ang-lleškim admiralom: "Kec! Iz našega morja!" so se angleške bojne ladje potihem porazgubile tja proti Gibraltarju in Indijskemu oceanu. To je bil za Angleže bolj ponižujoč poraz, kakor bi sa ga mogli prestati v odprtem boju. Angleški lev je stisnil rep med noge, povesil glavo in — bežal. Škandal, kakor-Šnega ni doživela Anglija do sedaj. In vendar so Angleži ne samo prvi državniki-politiki, ampak tudi nedvomno najboljši vojaki na svetu. Kako naj tolmačimo ta dejstva? Odgovoriti moramo — čeprav ne moremo dati razlogov za to — da Angleži že vedo kaj delajo. Suez je prepuščen Lahom na milost. Malta, Egipt, prehod skozi Rdeče morje, pot v Indijo, vse je v skrajni nevarnosti, če ne že, vsaj začasno, izgubljeno za Angleže. In vendar so Angleži, tako-rekoč, svojo ekzistenco stavili na kocko, ko so Lahom prepustili Sredozemsko morje. Cela povest gre tako daleč, da so Turki Angležem odpovedali zavezništvu, dasi so bili prej ravno Turki, ki so La'hom najbolj nasprotovali, -seveda, zanašajoč se na Angleže. Francija je storila isto že prej. Jugoslavija in Grška niti sledili vzgledu, ker menda ni bilo vredno besedi. In vendar, vlrljub angleškemu begu iz Sredozemskega morja, Italija ni zasedla ne E-gipta, ne Seuza, dasi sta ti dve točki brez vsakega dvoma absolutno največje važnosti za angleški imperij. Kaj je torej privedlo Angleže do tega, da so stisnili rep med noge in bežali iz Sredozemskega morja, in zakaj Angleži toliko zaupajo Mussoliniju, da so mu -brez boja prepustili postojanke svojega biti ali ne biti. To so pertinentna vprašanja, kaj? Mi nimamo drugega odgovor ra kot je ta, da so Angleži za svojo sigurnost: v Sredozemskem morju plačali s tem, da so Lahom prepustili svobodno roko na Balkanu in v Podonavju. Razlog za angleško umakni-tev iz Sredozemskega morja mora obstajati, ker je popolnoma izključeno, da bi Angleži zapustili sfvoje živlienske interese brez povoda, ali pa prisiljeno, brez boja. Kdo torej plača angleško po- sest v Sredozemskem morju? Mala antanta in ngen obstoj, o-ziroma države v Mali an tan ti. i Drugega razloga ni. Cinizem, skrajne mere, kaj?' O ja, saj mednarodna politika | in posebno angleška, je vedno-taka. OSEBNOSTI Če objavim v tej koloni kakšno osebno stvar, jo objavim pač tako, da skoro vsakdo ve, koga se tiče, posebno pa do-tičnik, komur je namenjena. Osebnosti pa le redkokdaj objavljam. Pišem za splošnost, če pa kdo kaj nase obrne, je njegova stvar. iNa nekaj moram opozoriti čitatelje: Nisem vsevid in ne poznam razmer — najmanj pa osebnih ali družinskih — po slovenskih naselbinah. Ako govorim o lepi ženski, naj si nobena v New Yorku, Brooklynu, Clevelandu, Chica-gu ali dalje na Zapadu ne domišlja, da govorim o nji in da njo poveličujem. In če omenjam staro in sitno ženšče, ne bine biti nobena razžaljena in naj si nikdar ne utvarja, da sem imel njo v mislih in sem ' rjo spravil na papir. Včasi omenjam kaj o veseljakih, o ljudeh, ki se jim pijača ne studi, ter jih bodisi pohvalim ali pograjam, pa mi takoj začno pošiljati očitke z vseh strani Združenih držav. — Mojega pa kar v miru pusti, — mi piše prizadeta ženica, — moj pa že ni tak. Ali pa: —Se premalo si ga, Zgaga! Še bolj ga daj, saj drugega tako ali tako ne zasluži. Jaz pa čitam in se eudim, ker nisem imel ob pisanju v mislili nobenega posameznika, ampak sem pisal v splošnem. Je že tako, da nekateri ljudje vse preveč radi nase obrnejo. Če kdo zasluži vščip, všcip-neon naravnost, brez ovinkov in ga, če ni drugače, po imenu omenjam. Pa še v takem slučaju protestira najmanj pet prizadetih. Včeraj sem naprimer dobil iz neke zapadne države sledeče pismo: Ali ste se naveličali razmišljati o zanimivih jedeh, ki pravzaprav nič ne stanejo? Tukaj je nasvet. Uporabljajte pri kuhi več MLEKA. Mleko se ni podražilo. Preskrbuje hranivo, ki ga vaša družina potrebuje. Za uporabo je stotine zanimivih načinov . . . dalo bo raznolikost in zanimanje obedom. Vsak narod ljubi svoje in druge samo toliko, kolikor ljubi sebe, odnosno, kolikor ima od drugih koristi. Kakor Anglija, ima tudi Francija za sedaj svoj interes samo v miru. Razmere se bodo sčasoma spremenile, in Francija, kakor Angleška, bo potrebovala zaveznikov. Toda Mussolini obeta Angliji in Franciji za sedaij popolen mir. Mussolini tudi res tako misli, ker se pač ne more boriti na dveh frontah, niti ni zato, potrebe, ako gleda Francija samo na svoje sedanje interese. Zraven tega je sedanja Fran-vija v krempljih pacifizma, kakor tudi Anglija in Združene države. Današnji Francoz-socijalist si misli, kakor osel v povesti, "rasti trava ali ne rasti, ko mene ne bo.'* Borba današnjih Francozov je borba proti kapitalizmu, proti notranjim neprijateljem delavskega razreda. Zato je Francija danes najmanj sposobna braniti svoje zaveznike. Živela torej viteška Francija, ki ni prav za prav nič drugega, kar moremo pričakovati, dežela osebnih in državno-osebnih in-teresevo, ne manj kot Anglija. BREZPLAČNO^ Nova navodllna. knjiga z nad sto iz bornimi navodili, "Mlečni Obedi za. Moderne Kuharice. PoSljite dopisnico z vaSim imenom In naslovom na Bureau of Milk Publicity, Albany. THE STATE OF NEW YORK JUNAŠKI KIRURG MANIJA PLINSKIH MASK Kakor p°r°ča londonski 14Daily Telegraph" je napočila v sovjetski Rusiji prava ma-uija plinskih mask. Trije študentje in neka študentka v Leningradu so v tem pogledu dosegli rekord, kajti nosili so plinske maske 242 ur nepretrgoma. Z maskami na obrazu so spali, obiskovali predavanja in zahajali celo v opero. Glavni zdravnik največje moskovske bolnišnice nosi ob vsaki operaciji pravo vojaško plinsko masko na obrazu in takšne morajo nositi tudi njego. vi asistenti in bolničarke. So ženske, ki prisegajo, da bodo svoje dojenčke držale vedno pod plinsko masko in prav tako male otroke v času med o-bedi. Po šolah stopajo otroci cele dni z maskami na obrazih. Neki učitelj v Moskvi je svoje učence s plinskimi maskami na obrazih povedel v kino. V neki londonski bolnišnici je umrl mla'cli zdravnik dr. H. P. Nelson, ki je veljal med svojimi tovariši za odličnega kirurga. Izvedel je celo vrsto sijajnih operacij. Pred nedavnim se je pri neki operaciji ranil in okužil. Če bi bil operacijo takoj prepustil drugemu tovarišu in poskrbel zase, bi se bil rešil, toda ker je šlo za zelo težko operacijo in se ni mogel odločiti, da bi jo prekinil, je svoje delo še celo uro nadaljeval, tako da se težka zastrupitev krvi ni dala več preprečiti. Ko so se pokazale posledice zastrupitve, so poskusili nad njim operacijo za operacijo, pri čemer je kazal neomajno hladnokrvnost. Včasih je bilo videti, da ga bo mogoče rešiti, toda vedno znova se je njegovo stanje potem poslafbšalo. Ko je zvedel, da mu morajo odrezati roko, ni trenil z očmi, čeprav je vedel, da je njegove kirurške kariere, tudi če ostane živ, konec. Bil' je v skrbeh le za svojo mlado ženo, ki se je tri tedne trudila z vsem naporom svojih sil okrog njega in bila pred njegovim koncem že ob koncu svojih moči. Nesrečnica se je v tem času postarala za leta. On pa se je šalil in skušal kazati, da stvar ni tako resna. Ko je vedel zagotovo, da je izgubljen ni pustil nikogar več k sebi razen nje. KRALJEVA POROKA IN MO UTVENIKI Previdni angleški založniki molitvenikov sklepajo ta čas zavarovanja za primer, da bi se kralj Edvard VIII. poročil. Če bi Anglija dobila kraljico, bi postali vsi sedanji -molitve-niki ničvredni, zato so zadržali tudi tisk molitev za novega kralja, ker jih hočejo razširiti s pobožnimi željami za njegovo bodočo ženo. Stalne govorice o morebitni poroki Edvarda VIII. so v krogih angleških knjigarjev povzročile občutek negotovosti. Če se bo vlad aires poročil, tedaj bodo morali vso staro zalogo molitvenikov uničiti. Denise Bencherjeva je komaj 141etna hči nekega neozdravljivega pijanca v Parizu Njena ter onladost njenih še mlajših bratcev in sestric je potekala kaj žalostno ob večnih prepirih, ki jih je izzival oče s svojim .pijančevanjem v družini. Pred nekoliko dnevi se je zgodilo, da se je mati u-trudila tega življenja. Pobrala je vse, kar je imelo kakšno vrednost in se odpravila z doma, rekoč, da se ne vrne več. Denisi je naročila, naj pazi na mlajše otroke. Ko se je oče vrnil domov, mu je deklica polagoma povedala, kaj se je zgodilo. Njeno sporočilo je pijanca, namesto da bi se spametoval tako razvnelo, da je naročil iz bližnje gostilne vedro pijače. Začel je piti in je postajal čedalje bolj divji. Neka popolnoma nedolžna Denisina opazka ga jQ razka-čila, da je skočil pokonci in začel otroke na vso moč pretepati. Strah pred pijancem je dal tedaj deklici moč, da se je odločila za hitro in energično delo. Vzela je svojega 9mese-čnega bolnega bratca v naročje in je zbežala z njim ter z vsemi drugimi otroki k sosedom. Ko jih je spravila tam na varno, je stopila na policijo, povedala, kaj se je zgodilo, in prosila za zaščito; Oblasti bodo sedaj poskrbele, da se nesrečni otroci spravijo iz peklenskega ozračja, v katerem so živeli doslej. IŠČEMO GOZDARJE— za sekanje kemičnega lesa. — Lahko si sami kuhajo ali so na hrani pri bossu v kempi. Pridite ali pišite na: MORRIS CHEMICAL CO., Morris, Tioga County, Penna. (lte) 1' Cenjeni: — "Ker s 30. julijem poteče naročnina, kar tudi komaj čakam, Vam že v naprej povem, da mi lista ni treba več pošiljati. Sicer je "Glas Naroda" O. K., in ga vedno rada berem, toda veste, niso vsi moški, ki nosijo moška imena, možje. "Radi kolone pod rulbriko Peter Zgaga nekatere žene, sicer poštene, mnogo preslišijo od jezikov svojih mož. "To sem slišala tudi od drugih in med temi sem tudi jaz. "Možje tistih žen, katere Vi opisujete, ne porajtajo, ker so v mnogih slučajih sami še slab- v« 61. "Zavijanje in ujedanje pa trpijo poštene žene, ki imajo sitne in ujedljive "dedce". "Jaz sem že pred leti list ravno radi omenjene kolone vrgla iz hiše in tako bom storila tudi sedaj, Čeravno listu, brez Zgagove kolone, dajem vse priznanje. Najlepše pozdrave in brez zamere." (Podpis.) DENARNE POSILJATYE Denarna nakazila izvriu jemo točno in zanesljivo po dnevr^m kurzu. V JUGOSLAVIJO v ITALIJO Za $ 2.55 ................... Din. 100 Za $ 9.00 ....................Ur 100 $ 5.00 .................... Din. 20« % 17.40 .................... Lir 200 $ 7.20 .................... Din. 300 % 43.00 .................... Lir 500 $11.70 .................... Din. 500 % 82.8» .................... Lir 1000 $23.00 .................... Din. 1000 $104.00 .................... Lir 2000 $45.00 .................... Din. 2000 $245.00 .................... Lir 3000 ■■■.■■I ■ M , ■ j ......— .....—, , III BE CBNE SEDAJ HITRO MENJAJO 8G NAVEDENE CENE PODVSŽENB BPMBjMEUBl GOBI ALI DOU Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujemo še boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za hplaiilo % 5.— morate poslati..__________________% 5.75 - - .......................$10.85 $15— - " ...................... " w .......................ja— • $40.— " " _____________________.$4L2* $50— - - ........................$5L50 * Prejemnik debt v starem kraju hr1*^ v dolaxjlb. NUJNA NAKAZILA IZVKČkJJEMO PO CABLE LRTTSB ZA PRISTOJBINO |L- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" 21* WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y, Važno za potovanje Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nafie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na. nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo db zadnjega trenutka, ker predb® se dobi la Washingtooa povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, tipi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila fn zagotavljamo Tam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Burcni) 216 West 18th Street New York, N. Y. "GLAS NARODA" pošiljamo stava domovino« Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ftfi prijatelje, te lahko stori« — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo Usta ne poss- Tako govori pismo. Bil sem v kraju, odkoder je bil poslano. Mogoče sem celo govoril ž :njo, ki je pismo pisala, in z njenim možem, pa je oba moj spomin že zgrešil. Pismo sem objavil v dokaz, kako se večkrat smatrajo nezadeti za zadete. ■ ■ . ^—^^ "Glas Naroda" * CA Corporation) * , I Owned and Pnbllahed bj | SLOVENIC PUBLISHING COMPANY I Frank Bakaer, President__L. Benedik, Trees. Placo of haw—ras of the corporation and addreaaw of above officers: tli West Hth Btre< Beceogh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" ___(Voiee of the People)__ Tamed Every Day Except Snndajra and HoUdaya Sa celo leto velja sa Ameriko la Za New York xa celo loto......f7.0C Kanado .....................$6.00 Za pol leta....................$3.50 Sa pol leta....................$3.00 Za Inosematvo za ceh) leto......$7.00 Sa četrt leta..................»lJOfZa pol leta ....................$3J0 Subscription Yearly $6.00 _______ Advertisement on Agreement Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobSnJejo. Denar naj se blagovoli poCllJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Olas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 21$ W. 18tli Street, New York. N. X. ~~ Telephone: CHelsea 3—1242 _THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.82. Peter Zgaga VELESILE IN ŠPANSKA Opazovalec, ki skuša sedanje krvave dogodke na Španskem spraviti v zvezo s splošnim evropskim položajem, pride do spoznanja, da je sedanja revolucija priprava na še večjo ) orbo, ali pa je svarilni zgled, ki naj bi odvrnil večjo vojno. Tudi glede vprašanja vojnega materijala, države, ki so poglavitne opazovalke državljanske vojne, niso zadovoljne s lom, da bi ostale nevtralne. Najmanj štiri države kažejo veliko zanimanje za to vojno — Francija, ki podpira špansko vlado, Italija in Nemčija, ki podpirata španske fašistične upornike, in Anglija, kateri ni mnogo na tem, katera stranka bo zmagala, samo da bodo njena morska pota odprta. Ako bo ta španska državljanska vojna trajala še nekaj tednov bo prišlo med omenjenimi štirimi državami do ostrega spora, v katerega bo tudi posegla Rusija. Francija ne želi, da bi v tej vojni zmagali fašisti, pa tu-č\ ne, da bi v slučaju fašističnega poraza prišla Španska pod sovjetski vpliv. Nemčiji ie največ za to, da je na Španskem postavljena njej prijateljska vlada. Italija pa nikakor ne bi mogla trpeti, da bi v Sredozemskem morju i mela ravno nasproti Italije sovjetsko republiko. Kake namene ima pri tem Rusija, je splošno znano. Resnica pa je, da je velika nevarnost, da bodo ti gledalci mogoče nekega dne sami skočili v areno, kot se včasih zgodi pri bikoborbah. Mesto da bi španska državljanska vojna spodbujala na-rode k miru, je prav lahko mogoče, da ibo postala povod za splošno evropsko vojno. Diplomati menijo, da jasno vidijo v bodočnost in so pričakovali vojno v Avstriji ali na Čelioslovaškem. Toda požar se bo mogoče zasvetil na skrajnem koncu Evrope. Ruska "Izvestja" dolže Nemčijo in Italijo, da v sedanji vojni na Španskem pomagata upornikom. O poveljniku upornikov, generalu Franciscu Francu trdijo "Izvestja" da je jagoda z nemškega nazijskega in italijanskega fašističnega polja. < _ "Izvestja" pravijo, da ima sovejtska vlada dokaze, da sta Nemčija in Italija španskim upornikom poslali 22 bombmh »eroplanov ter da, v čim večji stiski so uporniki, tem več ladij prihaja iz Nemčije in Italije. "GLIB WABOVZ" New York, Wednesday, July 29, ! 9^6 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9& ZGODBA SMRT POD VL AKOM Blizu Sarajeva je vlak pre-gazil slaboummo Lero Kosaro. Brat jo je bil pripeeljal v Sarajevo v bolnico. Ker pa ni bilo prostora, jo je pustil v kavarni, sam je pa še poizvedovati kako bi spravil ženo v bolnico. Ko se je vrnil sestre ni bilo več v kavarni. Našli so njeno razmesarjeno truplo na železniški progi. K. A. CHEIDZE: neje je Azam videl, da se mu < poštenimi sredstvi ne bo posre čilo izpodriniti brata. Divja jeza mu je napolnila prsa, široka kakor ščit. Prisegel je, da bo prej ubil Varzavarda, nego da bi mu prepustil princeso in prestol. Predzadnji dan Susambar iploh ni zapustila svoje sobice. Bala se je Azama, še bolj se je pa bala pokazati svojo ljubezen do pesnika in dati Azamu povod, da bi stresel nad njim svoj gnev. — Vzdržati moram ves dan, ne da bi videla svojega dragega! — je tarnala princesa. — Toda to je zadnji dan Jutri se združiva in nikoli več se ne oo-va ločila. Ko je Azam zvedel, da princesa noče zapustiti svoje sobice, si je izmislil način, kako bi vzbudil njeno pozornost. Prignal je pod njeno okno jamskega medveda, čigar renčanje je stresalo stene palače. Pol dne se je boril z njim. nazadnje mu je pa raztrgal žrelo in ga premagal. Ko je Susambar za^slišala stokanje smrtno ranjene zverine, je velela zapreti okna, sama je pa s krila glavo pod blazine. Nastal je večer. Zrak, poln vonja rož, je bil prozoren in tih. Mladi pesnik se je približal bal- i komu svoje drage, spotoma je pa brenkal na blagozveneče strune svoje lire. Ob tej uri je vedno prihajal pod balkon prepevat o ljubezni, ki se je bila naselila v njegovem srcu. Zaprta okna balkona so ga presenetila. — Bože moj — je vzdihnil Varzavard — kaj me noče videti, ne slišati? In ves potrt ob tej misli, se je ozrl na večerno nebo in zapel med spremljevanjem na liro: "Zlato solnce je zašlo za gozd ugasnila ljubezni moje zvezdica; zjutraj znova solnce zlato vzide, moje pa srce za vedno je umrlo. Srce moje živelo je samo od ljubezni, a ni je našlo v srcu drage. Neumni Varzavarde, pokop-lji nade, pokoplji nade vse, nesrečni pesnik!" _ Nežna Susambar ni imela mof-či, da bi poslušala otožno pesem svojega dragega. Vsa objokana je prihitela na balkon. — O Varzavarde, ne bodi žalosten! Kaj ne veš, kako velika, kako brezmejna je moja ljubezen do tebe? DIM IZ NARODNEGA GOSPODARSTVA "L. Ganghofer: ' mm Grad Hubertus £91 ^^ :: Roman :: ^^ 14 Dva brata-careviča, vitez Azam in pesnik Varzavard, sta se napotila po svetu. Po mnogih prigodah, kjer je imel starejši priliko pokazati svojo moč, mlajši pa »svojo umetnost, sta prispela v deželo, razprostirajočo se med rekama Alazaino in Joro. Lepota tega kraja, bogastvo njegove pri rode in izredna velikodušnost prebivalstva so tako presenetili brata, da sta mislila, da sta prišla v raj na zem-lji. Skozi drevored platan in cipres vodeča pot .ju je privedla do krasne palače. Naproti so jima prišli bogato oblečeni služabniki in ju z globokimi pokloni odvedli k svojemu gospodarju, carju Zurabu. Car je vprašal mladeniča, kam sta namenjena, pogostil ju je z bogato pojedino in ko so jeli piti žlahtno vino "napaureli," je dvignil svojo čašo, rekoč: — Draga gosta! V vajinem prihodu vidim prst usode. Moja edina hči Susambar je izpolnila včeraj šestnajsto leto, dosegla je nevestino starost. Po starodavnem običaju naše dežele si dekleta sama izbirajo može. Potrudita se prikupiti se ji. Tistega, ki si ga bo moja hči izbrala za moža, določim za prestolonaslednika. Poslušala sta brata carjevo besedo. Azam je uprl roke v bok, si zavihal brke in vprašal: — Kako velika je tvoja dežela, spoštovani! Toda mlajši, Varzavard je povesil oči in zašepetal komaj slišno: — Bog daj, da bi si izbrala, tvoja krasna hči, o vladar, sebe vrednega. Enajst dni je trajala preizkušnja mladih carevičev. Enajst dni si je Azam od jutra do solčncga zahoda prizadeval pokazati princesi svoj pogum in moč. Sanjavi pesnik Varzavard je pa skušal uganiti vsako princesino željo, da bi jo izpolnil. Mogočni Azam je izzval vpričo Susambar znanega orjaka na dvoboj in mu zlomil vrat. Da bi pomiril po tem prizoru razburjeno princeso, ji je pa pripovedoval Varzavard o viteških turnirjih, prirejenih lepim damam na čast. Azam je ujel iz črede divjega žrebca in ga Ukrotil, pokritega s penami in krvjo. Varzavard je pa napisal pesem o gazeli-nih očeh. (Starejši brat, hoteč še bolj presenetiti Susambar, je dvig-' nil mestna vrata iz tečajev in jih položil k prineesinim nogam. Mlajši se je pa vzpel na visok stolp in zapel pesem o nedosegljivi lepoti zvezd. Zvesta Običaju si je Susambar prizadevala izkazovati enako pozornost obema bratoma, toda njeno srce se je že davno treslo od strahu, če je videla črnolasega Azama, nasprotno se je pa polnilo z lahkokrilo radostjo pri srečanju z modro-okim pesnikom, ki so mu padali na ramena zlati kodri. Princesa je hrepenela po tem, da bi čim prej napočil dvanajsti dan, ko bo lahko odkrito poklonila svoje srce tistemu, ki si ga je osvojil. Dokler pa ta dan ni napočil, je pazila na vsako svojo besedo, da bi se prezgodaj ne izdala. Toda kakor se slavcek ne more premagati, da bi spomladi ^e pel, prav tako zaljubljene ne more skriti ognja svojih oči. Azam je zaslutil, da se je princesa zagledala v njegovega brata, postal je ljubosumen nanj in ga začel sovražiti. Cian bolj se je bližal usodni dan, tem j&s Ljudje, ki imajo dovolj časa, so izračunali, da pokadijo ljudje na zemlji 330 milijard cigaret. Oe bi iz teh 330 milijard cigaret napravil eno samo dolgo cigareto, bi merila v dolžino 19 milijonov kilometrov. Težko da bi jo pokadil en sam človek do konca svojega življenja, pa naj bi bil še tako strasten kadilec. Egiptski vojak, ki gre o njem glas po svetu, da je iznašel papir za cigareto, gotovo v usodni minuti ni sanjal, kakšno ku-iro bo zasejal med ljudi, kajti | če bi bil vedel, kako bodo po-! snemali njegov vzgled, bi si bil gotovo dal vnaprej izplačati tantijeme in bi od njih lahko ži i vel dalj nego vsi tega sveta. Cigareta je prišla v Evropo po krimski vojni, toda v elegantno družbo jo je uvedel šele angleški prestolonaslednik Edvard Vil., ki je bil kakor vsi angleški princi, v tem pogledu merodajen za takšne stvari. Slednjič pa so se našli spretni cigaretarji, ki so znali tako urno sukati tobak in ga zavijati v papir, da ni bilo to več nobena umetnost. Sčasoma pa je tudi strojna tehnika toliko napredovala, da so začeli delati cigarete z avtomatičnimi mehanizmi. Stroji za zvijanje cigaret so povzročili, da so se cigaretni izdelki pocenili, na drugi strani pa so silno dvignili porabo, tako da se vse države na svetu danes močno o-koriščajo s tobačnim monopolom. NAPREDEK RUSKEGA LETALSTVA Na vzletišču v Moskvi j*e Velik Leninov kip, okrog katerega krožijo vsak dan letala. Sovjetsko vojaško in civilno letalstvo se je zadnja leta zelo razvilo. Posebno v skakanju s parašuti so Rusi nepcekosljivi mojstri. vmes nenavadna srn j a rogovja in v srebrne spone nabrani merjaAčevi čekani. Po stropu je viselo z raapetimi krili do dvajset orlov, ki so se nalahko premikali. Iz dveh moderator-ne-j? seveda. In ti."' "Kaj naj počnem? Ti imaš delo, in teto Gun di boli glava. Spat grem, lahko noč, Tas!" Poljubila ga je, postala pred njim in zdihu-joč rokla: "Tas. ti si se postaral!" "Misliš?" Čudno zasanjano se je smehljal. "Jaz mislim, da se moja mladost šele priče- ŽIVALI KOT STRELOVODI Ji j a. 7 Katica se je prisiljeno nasmehnila. "To je LTomozansko smešno! Mladost dehti po rožah, ti po aktih. Ubogi Tas! Na, lahko noč!" Hotela je oditi. Brat jo je trdo prijel za roko. Njegove oči so se lesketale in zdelo se je, da leži priznalna beseda na njegovem jeziku, pa se je spet nasmehijal. "Lahko noč, ti o-trok!"' Katica se je odplazila, postopila skozi vežo, kjer so po stenah nalahno drgetale blodne sence številnega rogovja ter se povzpela po stop- njieab. Stokaje je odprla vrata svoje sobice, stopila v temo ter nažgala luč. Mali prostor je bil videti prijazen, a ni izdajal, eciranje je bil prevzel Cavner-Vastl, vaški sedlar, ki je drugače užival sloves vseznala in je v gradu Hubertu veljal za neke vrste vsetvora. Stvar se ni bila povsem slabo končala. Bela volnina z medlomodrimi pasovi je dobro pri-stojala brezbarvno uglajeni lipovini. Nato svetla tapeta. Sobica je bila videti kot da je sveža prišla iz perila. Deske so bile gole brez preprog. Le pred posteljo je ležala siva jelenja koža. Miza. komoda dve polici in vsi drugače uporabljivi prostorčki so bili nagosto obloženi z lično šaro, s kolonami fotografij v bleščečih okvirjih, med katerimi je prevladovala večja, s francoskim posvetilom popisana slika više šol--ke sestre kot pastirica nad čredo. Katica je hotela zapreti okno. Zunaj je čebljal vodomet in vzhajajoča mesečina je že padala na drevesne vrhove. Zamišljeno se je Katica, ozrla v to zmešnjavo temnih senc in so-mračne luči; namesto da bi zaprla okno. se je 'spustila na stol ter se naslonila z obema rokama na napustek. Pred njenimi saujajočimi očmi :-e je predla mesečina vedno dalje, prepreza-joča obrise listja s koprenastimi hlapi. Okolica se je stopila z daljo v en sam bledosiv ton, tako da se io širno površje vrhov s parkom, travniki in gozdom videlo skoraj kot z motno somračino zastrta nepregledna pustinja. dalje pride Vsako leto, ko pride s poletjem čas neviht, bereš lahko v vseh listih mnogo člankov in razprav o nevarnosti bliska. Kakor med mnogimi fiziki jo tudi v krogih lajikov precej razširjeno mnenje, da so živali, posebno psi, izvrstni "strelovodi", ki strelo nase kar vlečejo. Kakor je videti čudno, vendar še je že cesto zgodilo, da niso imeli pastirji, ki jih je nevihta presenetila na paši, niti najmanjše telesne škode od strele, dočim je obležalo okrog njih vse polno ubitih ovc. V Pravillu pri Ohartresu je stopal neki mlinar med konjem in oslom, ki sta bila natovorje-na z žitom. Nastala je nevihta. , Živali sta ostali od bliska na mestu mrtvi, mlinarja je omamilo, toda razen tega, da mu je strela ožgala šop las in mu od- | nesla klobuk, ni imel druge škode. Pri Worcestru je strela ubila konja, ne da bi otroka, ki je žival vodil, niti dotaknila. V Belgiji je bil neki Cowen s svo -jim psom v sobi, ko je nastala nevihta. Strela je švignila skozi zaprto okno v stanovanje in ubila psa, Cowen pa ni občutil niti najmanjšega pretresa. 11. julija 1819. je treščilo v francoskem kopališču Chateauneufu med mašo v cerkev. Ubilo je od vseh ljudi devet oseb, a obenem tudi vse pse, ki so bili pribežali v cerkev pred nevihto. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale IZ BAGDADA Y STAMBUL. ^ 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; N Na begu v Goropa; Družba En Nacr Cena ........................1.50 KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: * Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarlta; Med Jealdi Gena —...................1J58 PO DIVJEM HT7RDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg Iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _____________________1.5® PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridlt; Ob Vardarju Cena ......................1.5f SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delib sveta ; f Naročite jih lahko pri: » KNJIGARNI 216 Weat Kith Street F Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ________________________3.M V GORAH BALKANA - 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroea z zaprekami; V golob- w njaku; Mohamedanski svetnla \ Cena ___________________1.5« WENETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. ^£TiJti Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Win-netova oporoka 7 Ce«________ \ Ž D T I 4 knjige, s slikami, 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon-čno —; Bih, in njegova poslednja pot Cena -------------------LM "Glas Naroda" New York, N. Y. KAMBEČIAN \ In to rekoč mu je izginila izpred oči.' Pomirjeni Varzavard je zavihtel liro na rame in odšel. V naslednjem hipu je stopil Azam izza drevesa ves razjarjen in ogorčen. Naglih korakov se je približal balkonu in splezal nanj. Liki vihar je planil v princesino sobo in zamašil usta prestrašeni služkinji, potem je pa šiloma vzel od Susambar to, česar mu ni hotela dati prostovoljno. Napočil je dvanajsti dan. Bu-I čeča množica ljudstva se je zbrala na trgu. Kraj carskega prestola, pod krasnim baldahi-nom, sta bila; postavljena dva manjša prestola za princeso in njenega izvoljenca. Zadoneli so slavnostni zvoki godbe, iz palače je prišel car ; Zurab v spremstvu vol mož. Iz lirama boginje Ljubezni mu je ! stopala naproti procesija belo ; oblečenih deklet, a sredi njih je bila Susambar. Komaj je t premikala noge, njena krasna j iz lilijami in vrtnicami ovenča-i na glava je bila povešena, ob-| raz je imela bled, oči vse objokane. Med radostnim vzklikanjem ljudstva je sedel ear Zurab na prestol. Kraj njega je stala hči — nevesta in samo slepec ni videl, da je bila vse prepadena, kakor da je obsojena na smrt. Glasniki so oznanili, da se bliža odločitev. Brata-careviča sta pristopila k prestolu. Var-zavardu je žarel obraz, mladenič je stopal trdnih korakov in ljudstvo ga je spremljalo s pozdravi. Kraj njega, podoben temnemu oblaku, je stopal A-zam. Na ustih mu je igral samozavesten, škodoželjen smehljaj in ob pogledu nanj je uti-halo navdušeno vzklikanje ljudstva. Car je izpregovoril: — Po starodavnem zakonu naše dežele si izbirajo dekleta sama može, ki so jih vredni. Pokaži nam, mila Susambar, svojega izvoljenca. Princesa je zadrhtela kakor da se je ie dotaknila koščena roka smrti. Molče je prijela A-zama za roko in pokleknila preti očeta. Med ljudstvom je završalo. Presenečeni car se je dvignil na prestolu in kar verjeti ni mogel svojim očem. Velmoži so glasno izražali svoje nezadovoljstvo z izbero. Vsi so go drnjali, vsi-so bili nezadovoljni samo Varzavard je stal sam kakor vkopan. ■-. - : Ne da bi se' ozrl na hčerko in nfjenega izvoljenca je car Zu-ra'b za-povedal glasnikom, naj •sporoče ljudstvu v(*st o odločit- fNadaljevanje na 4. strani.} "Bias ffZBDza* yl BE LIBCFEBT SLOVENE DZILT IN UJ53. Hči druge žene roman iz življenja ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. □ ŠPANSKO GLAVNO MESTO "O, mislim, da sem v mislih malo potovala v Evropo. Tako čudno je, zdelo se mi je, kot bi se bila s teboj o tem raz-govarjala." "Ker so tudi v molku razumeva. Torej v Evropi si bila s svojimi mislimi?" "Da, mislila sem 11a to, da bomo zopet kmalu premenili podnebje. Za tebe pa je že skrajni čas, da tudi to narediš. Neodpustljivo je za tvojega očeta, da te že ni tja poslal." Grega globoko vzdih ne. "Za tako zabavno potovanje nimamo denarja." "Toda za tebe je neobhodno potrebno, to je vendar sedaj pokazala tvoja bolezen. Sedaj se to mora zgoditi in tudi jaz moram reči, kot moj oče, denar, ki ga pošilja tvoj stari oče, mora biti porabljen za to," pravi Gonda odločno. Bridek nasmeh se razlije čez njegov obraz. "Denar že poželjivo čakajo v druge namene." Kot pripravljena na boj, se dvigne Gonda. "Prvo je tvoje zdravje! Niti tvoj oče, niti tvoja mati, niti tvoj brat ne potrebujejo tako zelo razvedrila kot ti. Vsi so krepki in zdravi. 'Skrajni čas je, da odločno zahtevaš, da ti bo izročen denar za razvedrilno potovanje." Grega pa zmaje z glavo. "Ne, tega ne storim!" "Bom pa jaz govorila s tvojim očetom, rekla nri bom,-da greši nad teboj, ako te enkrat ne pošlje v Evropo, da premeuis podnebje. On — da — on se je že pregrešil nad tvojo materjo, da jo >je tako dolgo držal v tropičnem kraju." Greg", prime njeno roko in jo proseče pogleda. "Nikar, Gonda, ne stori tega; je brez pomena; in tudi jaz nočem, da te osorno zavrnejo, kar se bo prav gotovo zgodilo." Gonda vstane, si ljubeznivo potisne lase s čela in ga skrbno pogleda. "Toda za tebe je zelo potrebno!" Grega se nekoliko nasmeje in pritisne svoje lice na njeno roko. "Pusti, se bom že kako izvlekel iz te bolezni." Gonda ga sočutno pogleda. "Grega, veliko prošnjo imam do tebe." "Kaj morem storiti za tebe?" "Povej mi, katera banka nakazuje denar tvojega starega očeta — mislim, kam pošilja tvoj oče potrdila?" - • Grega nagubanči Čelo. . "Zakaj pa hočeš to vedeti?" "Pisala bi tvojemu staremu očetu. Ti ne smeš, toda jaz mu bom vse pisala, kar mu bo obrnilo sree, da se zavzame za tebe. Natančno mu bom popisala položaj, prosila ga bom,' da te vzame k sebi, ali pa ti kako drugače pomaga, ker boš drugače poginil. Oče in jaz misliva, da moraš za vedno od tod in da boš v Evropi zopet ozdravel. Četudi te bomo izgubili — saj veš, kako bi nam bilo to žal — boš v Evropi vendarle na boljšem. Vem, da si na duši mnogo bolj bolan kot na telesu; tudi te.vse toži. Tukaj ne moreš biti nikdar zdrav in vesel. In tudi ne maraš dovoliti, da ti pomagamo; oče bi ti rad dal denar, kolikor ga potrebuješ. Kako ti naj' tedaj pomagamo? Dovoli mi, da pišem tvojemu staremu očetu, prosim tel" Grega pritisne- svoje lice v njeno roko in Gonda občuti, kako je bil gin jen. Toda takoj nato se s sunkom dvigne in j jo pogleda z resnimi očmi. "Ne, Gonda, za nobeno ceno! Nikdar ne smeš tega storiti, jaz nočem. Za mene ne smeš prosjačiti. Razumi ven-•?ar: prosjačenje za miloščino bi bilo to! Rajši umrjem! Hvala ti — tak o dobro mi de, da si hotela to za mene napraviti, toda ne more in ne sme biti. Moj ponos tega ne pripusti in moj ponos je edini, ki me drži pokonci. Tega mi ne smeš vzeti, pa če še tako dobro misliš." Gonda z vzdihom pade poleg »jega na stol. 7 "Pa vendar bi ti rada pomagala in oče tudi. Veva, da tukaj nisi na pravem kraju, ker hiraš. Oče mi je že večkrat rekel, da bi te rad za vedno vzel k nam. Kako lepo bi bilo to za tebe in za mene! Toda v to tvoji stariši seveda ne bi privolili, mi pa tudi nimamo pravice tebe od njih zahtevati." "Ne, v to ne bi privolili, vsled bojazni, da bi potem denar starega očeta več ne tekel v njihov žep. Saj tako verno računajo s tem denarjem. Vse je tako — tako nečastno tukaj! Kako lepo bi bilo za mene, ko bi smel na Dahomv, za vedno! Na to niti ne smem misliti!" Gonda boža njegovo roko. ''Ubogi Grega!" Grega stisne zobe, kot bi šel v boj. "Samo ne pomilovanja, Gonda! Ka-jti pomilovanje težko prenašam. Govoriva o čem drugem." "Samo še nekaj bi te rada vprašala, Grega. Ali mojemu očeti*tudi ne bi dovolil, da te povabi, da greš z nami v Evropo, ko kmalu zopet gremo za premembo podnebja." Grega se bori s svojimi občutki, nato pa reče: Danes pa pošteno pritiskaš na mene, Gonda. Na to ne smem niti misliti, kako lepo bi bilo z vami potovati. Nikar me ne vodi v iskušujavo; to ne sme biti in tega tudi od tvojega očeta ne smem sprejeti. To je ravno najhujše, da ?em poleg tega, da sem reven, še ponosen. Ako pa nebi bil vidiš, potem ne bi imel ničesar, česar bi se mogel oklepati in bi se zrušil. — Ia — tega vendar nočeš!" Gonda junaško pogoltne solze. In ker vidi, da bi ga samo mučila, ako bi še dalje silila vanj, s tem preneha in prične g dvoriti o drugih stvareh. Sili se, da se ž njim razgovarja veselo in jo zelo veseli, ko ga pripravi do smeha. Gonda ie znala bitijzabavna. Zavedala se je, da Gregi ne more napraviti veeje usluge, kot da ga razvedri. In to je tudi delala, kolikor ji je bilo mogoče. Tako sta oba v najboljšem razpoloženju, ko se Herman Strasser v avtomobilu pripelje s svojim pastorkom Kurtom Tudi avtomobil je kazal sledove Zanemarjenosti in Strast in Kurt sta izgledala divja, česar pa ni bil kriv samo prah. Kurt obstane pred Gondo in Gregom, z rokami v žepih in s pipo v ustih. __ (Dalje prihodnjič.} SHIPPING NEWS Na parnikih, ki so debel« tiskani, se vrše t domovino izleti d od v«']stvom t izkušenega spremljevalca. Kdor je gospodar Madrida, je gospodar Španske. Fašisti so z mnogimi žrtvami poskušali polastiti se mesta, toda vladna armada je uspešno odbila vse njihove napade. JECLJANJE JE OZDRAVLJIVO 1. avgusta : Champlain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: Aqnilunia v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta : Europa v Bremen Rex v (Jenoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg i;{. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta : Paris v Havre 10. avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre . -0. avgusta: Vulcan ia v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen Ce veš, da mora imeti človek 63 mišic in še mnogo več živčnih koncev v redu, tla ne jeclja, se ne boš čudil, da nekateri ljudje jecljajo. Na to opozarja ljudi profesor govora na Wabashkem kolegiju dr. Briganee in našteva, kako lahko otrok slabo govori. Že v devetem mseecu morajo starši paziti na važne vzgojne okolnosti. Posebno se je treba zanimati za morebitno duševno zaostalost. Otroka je treba siliti h govoru. Treba je odstraniti tudi vse zunanje o-vire, ki branijo otroku govoriti ali kričati. Največje delo o-pravi otrok v razmeroma kratkem času, baš takrat, ko se uči hoditi in tekati. In v tem času naleti na vsakem koraku na nove pojave, ki ga silijo govoriti. Prof. dr. Briganee pravi, da moramo otrokom od enega do poldrugega leta omogočiti, da lahko čim več hodijo in tekajo. Odstranimo z voskom namazani parket in trde čevljč-ke, otrok naj se plazi po tleh, ne bojte se preveč zanj, pustite ga tudi, nai včasih pade in za-kriči. Le tako lahko zadosti svojemu silnemu hotenju po govoru. Če se zgodi, da otrok niti z drugim letom ne začne govoriti, še ni treba, da bi se starši prestrašili. Morajo se pa zavedati da je tu neznana ovira in obrniti se je treba na zdravnika. Nevarnost namreč ni v tem, da bi otrok duševno ne dohitel besednega zaklada. Saj so znani primeri, da otroci do četrtega leta niso znali govoriti, pozneje so bili pa celo dobri govorniki. Prof. dr. Briganee se pa boji, da bodo imeli taki otroci težje delo s svojimi 63 mišicami. Te mišice se ne začno pravočasno vežbati in zato ne dobe prožnosti tako, da se otrok ne nauči dobro obvladati jih. Potem pa nastopi ta ali ona motnja, a najtežja je jecljavost. Za odrasle,, ki jih je zajela taka nesreča v otroških letih, ima prof. dr. Briganee enako kakor dunajski zdravnik dr. Adler tolažilno besedo. Oba pravita, da se mora zboljšati vsa človekova osebnost, če hočemo, da se zboljša njegov govor. V celoti se strinja z njima newyorški zdravnik dr. Green, ki je izlečil v zadnjih desetih letih z osebnosnim le-čenjem na tisoče jecljačev. Dr. Green je ravnatelj državne bolnice za motnje v govoru in oni dan je predaval o svojem delu v newvorskem zdravniškem društvu. Po njegovem mnenju obstoja poseben jecljajoči tip osebnosti. To je človek, ki neprestano premišljuje in okleva. Rad se ustraši in ustavi na pol poti. Napačno je misliti, da jeclja človek samo kadar govori. So Ijuc^je, ki jecljajo tudi poslavljajoč njuno zakonsko zvezo; v trenutku se je izpolnilo prokletetvo prevaranega pesnika — krasna princea Swsam-bar se je izpremenila v kravo. na klavirju in na goslih. Drugi zopet na pisalnem stroju. Sto in sto ljudi pa jeclja pri plesu in golfu ali celo za volanom v avtomobilu, kar je seveda najbolj nevarno. Dr. Green je razdelil svoje jecljajoče pacijente v majhne klube.. Sami si izvolijo predsednika in imajo sestanke, na katerih govore in se zabavajo. Dr. Green si prizadeva rešiti jih moreče in škodljive zavesti samega sebe. Jecljajočemu človeku je najhujše to, da se ne zaveda svoje napake. En klub ima za geslo: "Samo lepo počasi" in imenuje se "Ephapha-tha. Če hoče kdo postati redni član tega kluba, mora izgovoriti to besedo brez jecljanja. Dr. Green dosega zelo lepe u-spehe. Mnogi njegovi pacijen-ti so postali pozneje slavni advokati in govorniki, nekateri pa celo igralci. Na ženske se njegovo lečenje ne razteza toliko, kajti ženske jecljajo mnogo manj, nego moški, kar je dokaj čudno. Čeprav se jecljavost ne podeduje, vendar vse kaže, da se jecljači vladnih telet. To so princese gotovih rodbinah drže. Dokaj in princi, obsojeni na podobo pogosto so to rodbine, kjer se I govedi, kajti takole je glasilo Minilo je mnogo let. Varza-vard se je klatil po mestih in vaseh, bil je v daljnih deželah in v prsih je vedno nosil neutolažljivo gorje. Toda njegovo srce ni okamenelo in usoda je sklenila nagraditi ga. Nekoč je prišel na prostran travnik, pokrit z duhtečim cvetjem. Čez travnik je tekla reka. Njeni bregovi so bili strmi in reka deroča. Travnik je bil ograjen z mrežo iz čistega zlata. Sredi njega so se pasli telički a namestu pa'stirjev so pazili na nje bogato oblečeni vel-moži. Eni so prinašali teličkom krmo, drugi so se pa igrali z njimi, skakajoč in trkljajoč se po travi. Varzavard se kar ni mogel dovolj načuditi. Poklonil se je velmožem in jili poprosil, naj mu pojasnijo, kaj pomeni vse to. — Ah, tujce, — so mu odgovorili — pred seboj ne vidiš na-To odpuščam ti vse zlo, kar si mi ga storil. Kar je izpod .jasnega neba švignila strela in v istem hipu je dobila krasna Susambar svojo prejšnjo podobo. Varzavard se je oženil z njo. Živela sta dolgo in srečno. Njuni otroci so se odlikovali s presenetljivo lepoto. Teleta so še vedno redili v razkošju in ko so dorasla, je nastala iz njih i zborno pleme, ki je proslavilo deželo, razprostirajočo se med rekama Alazamo in Joro. Prebivalci sosednih gora nazivaijo to deželo še vedno Kambečian, kar pomeni krava. PISIte nam za cene voznih II- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York stov, reservacljo kabin In pojasnila za potovanje. 'I'l. Cliamplain v Havre C^nte
  • MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm, Frank GouSe Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gou2e Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe VIrgina, Frank Hrvatlch jMONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck VEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Uttlg Fails, Frank Maalf Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slamnik OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louto Balant, John Ku^fe Youngstown, Anton KlkeU < »REGON: Oregon City, Ore., J. Koblar '' PENNSYLVANIA: ' Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. RupnO Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantx Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Sir* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taueh&r Diamondville, Joe Rollch ' > . Vsak zastopnik Izda potrdilo za sr* o, katero Jo prejel. Zastopnike toplo -rlporoiamo. VTftiTA "GLAS NAB0&V New York. Wednesday, July 29, 1936