AKTUALNO VPRAŠANJE ---- •»_ - ' Ponekod na Gorenjskem kmetje sprašujejo, zakaj ne morejo tudi posamezni kmetje dobiti posojila za izboljšanje proizvodnje. Pravijo, da zadružna hranilnica daje posojila le državnim posestvom,,privatnikom pa ne. Zato smo povprašali direktorja Zadružne hranilnice v Kranju DUŠANA ROBLEKA, kako je s posojili, kdo lahko dobi posojilo, kakšni so pogoji in — če ta posojila dajejo res samo za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Zadružna hranilnica v Kranju daje posojila kmetom preko kmetijskih zadrug. Ta posojila so namenjena privatnim proizvajalcem-kmetom, da le-ti povečajo svojo proizvodnjo. Državna posestva ne dobijo teh posojil, ker v te namene lahko izkoriščajo redni obratni kredit. Posojilo za izboljšanje proizvodnje lahko dobi vsak kmetovalec, ki skle- ne z zadrugo pogodbo o prodaji pridelkov. Zadruga privatnim proizvajalcem potem kreditira, n. pr. semena, gnojila itd. za dobo enega leta s 4 % obrestmi. Posojilo odplačujejo privatni proizvajalci s tem, da oddajajo zadrugi določeno količino pridelkov, razen tega pa lahko odplačujejo posojilo tudi s presežki od prodaje pridelkov. Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE G LAS SLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO v IMENU ČLOVEŠTVA ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA JE NA ZADNJEM ZASEDANJU TA TEDEN SPREJELA IZREDNO POMEMBNO DEKLARACIJO, KI NAJ BI POMAGALA PREPREČITI POIZKUSE Z ATOMSKIM OROZJFM. TAKO SO SE TUDI JUGOSLOVANSKI NARODI PRIDRUŽILI VELIKI VEČINI ČLOVEŠTVA, KI SI ZELI PREPOVED UPORABE TEGA STRAŠNEGA IN UNIČUJOČEGA OROŽJA. LETO X. — ŠT. 48 — CENA DIN 10.- Kranj, 21. junija 1957 V deklaraciji je med drugim rečeno: ... Ljudska skupščina FLRJ opozarja na posebno veliko odgovornost velesil, ki z eksplozijami preizkušajo atomsko orožje, pred javnostjo vsega sveta in pred zgodovino tako za že nastale kakor zlasti tudi za morebitne pogubne posledice teh eksplozij v prihodnosti, če jih ne bodo nemudoma opustili. .. . pričakuje, da bo sleherna izmed teh velesil izpričala pripravljenost, da kar največ prispeva k ureditvi vprašanja poskusnih eksplozij atomskega o-rožja in že s tem k boljšemu vzdušju na svetu ter k možnosti, da bi uredili nadaljnja razo-rožitvena vprašanja. . .. koristno bi bilo, če bi velesile, ki opravljajo poskusne eksplozije atomskega orožja, podale takšne deklaracije še pred sklenitvijo sporazuma o opustit- vi poskusnih eksplozij, ker bi bila s tem znatno olajšana realizacija takšnih sporazumov. ... poziva predstavniške organe vseh držav, vlade in odgovorne državnike v vseh deželah, kakor tudi politične in druge organizacije, strokovnjake na področju jedrske znanosti, znanstvenike in znanstvena združenja in tudi vse ljudi dobre volje, zlasti pa parlamente in narode tistih držav, ki opravljajo poskusne eksplozije atomskega orožja, naj si v korist miru in varnosti na svetu ter utrditve in krepitve medsebojnega zaupanja in mednarodnega sodelovanja, kar najbolj prizadevajo, da bi čim/prej dosegli opustitev eksplozij atomskega orožja in s tem hkrati ustvarili bistveni pogoj za dokončno prepoved proizvodnje atomskega orožja in za uničenje oziroma preosnovo vseh sedanjih zalog tega orožja v mirnodobne namene. S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL, KI JE RAZPRAVLJAL O PROBLEMIH DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA NA GORENJSKEM MED OBJEKTIVNIMI IN SUBJEKTIVNIMI TEŽAVAMI Kranj, 20. junija. — Danes je bil v Kranju plenum Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, kateremu je predsedoval predsednik Okrajnega odbora SZDL France Popit. Na plenumu so obravnavali problematiko delavskega samoupravljanja. Uvodni referat je podal predsednik komisije za delavsko in družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL Dante Jasnič, plenumu pa je, razen izvoljenih delegatov za I. kongres delavskih svetov ter članov plenuma, prisostvoval tudi predsednik Odbora za organizacijo oblasti in uprave Ljudske skupščine LRS, tovariš Mirko Zlatnar. Iz uvodnega referata povzemamo nekaj najbistvenejših značilnosti: Izkušnje kažejo, da je bilo dosedanje delo organov delavskega samoupravljanja odvisno od splošnih družbenih pogojev, od gospodarskih možnosti in od subjektivnih činiteljev, ki so povzročali dostikrat večje ali manjše pomanjkljivosti v delu. Toda kljub temu moramo reči, da so delavski sveti po svojem dosedanjem delu presegli vsa naša pričakovanja. Rezultati, ki smo jih dosegli v razvoju našega gospodarstva v obdobju delavskega samoupravljanja, to trditev potrjujejo. Začetno delo samoupravnih organov se je usmerilo v reševanje vsakdanjih proizvodnih problemov. To našim delavskim svetom v tistem obdobju tudi ne moremo zameriti. Delavci, ki niso imeli nikdar opravka z gospodarjenjem v podjetju, niti niso bili vzgojeni za to. Dejstvo je tudi, da so delavski sveti v naših podjetjih rešili že takoj v začetku pomembne probleme. V nadaljnjem obdobju pa so se seznanili tudi s problematiko podjetja in začeli obravnavati komercialna, finančna vprašanja, vprašanja investicij, delovnih odnosov itd. Konec letošnjega leta je bilo na Gorenjskem zaposlenih 29.887 delavcev in uslužbencev. — Od skupnega števila zaposlenih je približno 35 odstotkov žena. Članov delavskih svetov pa je 1884 ali 6,3% vseh zaposlenih. Največ članov delavskih svetov je v starostni dobi od 26 do 35 let. To je nekaj številk, ki nam kažejo, v kakšni meri je razvito delavsko samoupravljanje v našem okraju. Iz referata povzemamo bolj ugotovitve oziroma objektivne težave in okoliščine, ki so vplivale in še vplivajo na večjo oziroma manjšo aktivnost organov samoupravljanja v podjetjih Gorenjske. Sistem delitve dohodka je dejansko do sedaj izključeval kolektiv pri udeležbi na ustvarjenih sredstvih. Skladi za samostojno razpolaganje, ki so sicer obstojali, so zaradi pičlih sredstev praktično izgubili prvotno vlogo, kajti razni predpisi so že vnaprej določili oziroma omejili možnosti prostega razpolaganja s tem denarjem. Nizka udeležba kolektiva pri ustvarjenih sredstvih je bila vzrok, da niti kolektivi niti upravni organi podjetij niso bili zainteresirani za boljše gospodarjenje v podjetju. Korak naprej v tej smeri pomeni brez dvoma letošnja uredba o novi delitvi dohodka, zlasti še za II. skupino podjetij, ki ugotavljajo dohodek. Čeprav ti predpisi še niso zadovoljili želja in tudi potreb, ne smemo zaradi tega zanemariti tisto, kar že sedaj nudijo oziroma omogočajo. Zlasti tudi pri izkoriščanju sredstev za amortizacijo so možnosti kolektivov in organov samoupravljanja precej omejene. Predpisi, ki trenutno urejajo uporabo amortizacije, predstavljajo še administrativno vmešavanje državnega aparata v del poslovanja podjetja. Neko podjetje, denimo, sestavi predlog za izkoriščanje amortizacijskih sredstev, ga predloži v obravnavo strokovni komisiji, le-ta ga nato predloži direktorju; potem obravnava zadevo upravni odbor in končno predlog odobri delavski svet. Odtod gre sedaj ta predlog na okrajni ljudski odbor, ki ga mora predložiti posebnim republiškim revizijskim komisijam. Šele če je predlog srečno prešel vso to pot, se lahko v podjetju lotijo dela. Podjetja morajo tudi predloge za uporabo amortizacije predložiti za vse leto vnaprej. Ves ta zamotani postopek in slednja ugotovitev bi bila pravilna, če ne bi med letom nastajali primeri zlomov in okvar na napravah in strojih, ki jih ni mogoče vnaprej predvidevati. Ce pa se to zgodi, mora podjetje ponovno opraviti ves postopek za spremembo plana uporabe amortizacijskih sredstev. Ugotovimo torej lahko, da ti predpisi otežko-čajo delo. Zato bi bilo nujno, da se koriščenje amortizacijskih sredstev prepusti v odločitev samoupravnim organom v podjetju. Delavski sveti in upravni odbori naj vodijo politiko koriščenja teh sredstev. Tudi sistem dodeljevanja kreditov za obratna sredstva bi bilo treba prepustiti organom delavskega samoupravljanja, kajti neredko se je doslej dogajalo, da je sedanji sistem dodeljevanja kreditov za obratna sredstva povzročal težave pri rednem poslovanju gospodarskih organizacij. — Zato naj bi organi .samoupravljanja skrbeli, da se bodo obratna sredstva gibala v skladu z razvojem podjetij. Tudi glede nadaljnjega izpopolnjevanja plač-nega sistema čaka delavske svete in kolektive še mnogo nalog in dela. Predvsem bo namreč treba zagotoviti vzpodbudo za večjo individualno proizvodnost dela, hkrati pa tudi vzpodbudo podjetju kot celoti za boljše gospodarjenje. Nujno bo treba ustvariti pogoje' za odpravo neskladnosti pri notranji razdelitvi plač. Zato se bodo morali organi samoupravljanja resno boriti za pravilno izvedbo analitične ocene delovnih mest. To naj ne bo le formalna akcija podjetij, češ, zadostili bomo predpisu. Podjetja imajo namreč z analitično oceno možnost razčistiti notranjo organizacijo dela. Zato je to trenutno za organe samoupravljanja ena izmed najpomembnejših nalog. , Med komuno in predstavniki samoupravnih organov sedaj ni več tistih ograj, ki so obstojale še pred leti. Kolektivi in organi delavskega samoupravljanja se vključujejo v družbene organe komune, in tako prenašajo izkušnje organov delavskega samoupravljanja v družbeno upravljanje na teren. Nekateri podatki kažejo, da samoupravni organi v podjetjih dostikrat pogrešajo na svojih zasedanjih zastopnike organov ljudske oblasti. Dosedanji stiki med komuno in podjetji so se v glavnem razvijali le med aparatom podjetja in aparatom občine. Predstavniki samoupravnih organov izjavljajo, da si stikov z občino želijo ter da so tudi že pogostokrat vabili na svoje seje njene zastopnike, vendar so se le-ti le malokrat odzvali. Posebno vprašanje, kateremu so samoupravni organi v podjetjih iz kakršnihkoli razlogov posvečali doslej malo pozornosti, je odnos delavskih svetov in upravnih odborov z združenji in zbornicami. Samoupravni organi večinoma niso seznanjeni z delom teh organizacij in prav tako ne s sklepi in zaključki, ki jih ti organi sprejemajo. To pa iz preprostega razloga, ker sodeluje v združenjih in zbornicah največkrat le direktor podjetja, ki potem poroča, največkrat pa tudi ne, samoupravnim organom v podjetju o posameznih sprejetih sklepih. — Tudi tu bo treba torej nekaj spremeniti oziroma voliti v razne odbore in sekcije združenj in zbornic tudi predstavnike delavskih svetov ali upravnih odborov. To je le nekaj problemov, ki se nanašajo na vsakdanje delo in življenje organov delavskega samoupravljanja v kranjskem okraju. Jasno je, da je ob tem ostalo nedotaknjenih še precej vprašanj, s katerimi se vsak dan bavijo delavski sveti in upravni odbori podjetij in terjajo skrbne obdelave. MLADOST NE POZNA ZAPREK Pa so bili ti zadnji dnevi zares pasji zaradi nenadne vročine, ki je navalila na nas — dvakrat pasji pa so bili za tiste, ki so se potili pred šolskimi tablami z matema-tič. nalogami. Za kranjske maturante namreč, kajti o njih govori naša današnja fotoreportaža. —1 ZGORAJ: Še enkrat poglejmo formule, preden nas pokliče komisija! — ZGORAJ LEVO: Zdaj šteje samo tisto, kar znaš! — LEVO: Kaj se ne bi smejali, matura je mimo! Pred nami so bili tokrat člani štaba pionirskega odreda Osnovne šole na Primskovem, ki sodi med najboljše odrede na Gorenjskem, in odgovorni pionirji za posamezne krožke. V sicer prazno učilnico se je nagnetla kopica otrok. Sredi med njimi 10-letni Franci Istinič, načelnik štaba odreda. Kazalo je, da je najresnejši. Tudi odličnjak je. — Nadalje njegova namestnica Majda BabiČeva, zastavonoša Timotej Knific, gospodar Jože Trobec, tajnica odreda Ivica štular in drugi. Kdo bi jih vse naštel. Pogovor se je, kajpada, razpletal o delu pionirskega odreda. »Cez dve sto nas je v odredu,« je pripovedoval načelnik, »če prištejemo še tudi druge, ki sodelujejo v naših krožkih, ki so izven šole. Imamo 17 krožkov. Vsi delajo.« Na vprašanje, kateri krožek je najboljši, se je Franci »diplomatsko« izmuznil: »Vsi!« Pionirji tega odreda prirejajo prireditve, pravkar so končali s tekmovanji krožkov, z dvema igricama pa so gostovali tudi v Domu onemoglih v Preddvoru in starčkom spet prižgali iskrico spominov na njihova mlada leta... »Povej, gospodar, kakšno imetje hraniš?« je velel načelnik malemu Jožetu. Ta je začel: »Obroč za košarko, mrežo za odbojko, smučke, sanke, skirce, pionirske obleke, čepice in rute, mizo za namizni tenis, loparje.« Naštevanju ni bilo konca. »Se pravi, da ste tudi marljivi športniki! Kje pa tekmujete in igrate?« Kot bi se zmenili, so vsi v en glas dejali: »Igrišča nimamo! Povsod nas preženejo!« Kazalo bi tem pionirčkom dati vsaj en »prostor-šek pod soncem«, kjer bi si sami uredili igrišča. To ne bi bilo samo koristno, temveč tudi potrebno, saj bi jih tako odtrgali od ceste, kjer so v stalni življenjski nevarnosti. Prostor za razgovor je odmerjen. Beležnica pa polna vtisov in uspehov pionirčkov Osnovne šole na Primskovem, ki brez požrtvovalnega vodstva starejših prav gotovo ne bi tako uspevali v svojem delu kot sedaj. A. 3 LJUDJE IN DOGODKI USODNA POT ČLOVEŠTVA A V sredo je bil zaključen zasebni obisk predsednika švedske vlade Tage Erlanderja v Jugoslaviji. Predno je odpotoval iz države, si je še v sredo dopoldne ogledal tovarno »Litostroj«. Malo pozneje si je ogledal tudi Muzej NOB, ki je napravil nanj najboljši vtis. Okoli opoldneva je Tage Erlander odšel v Tržič, kjer mu je na gradu podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj priredil intimno kosilo. Zvečer pa je Društvo novinarjev Slovenije priredilo švedskemu ministrskemu predsedniku sprejem, na katerem so bili razen domačih tudi nekateri novinarji iz Švedske. Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je dejal, da so njegovi vtisi globoki in raznovrstni, saj se na jugoslovanskih tleh lahko na vsakem kilometru srečaš z zgodovino, tradicijo, dramatičnimi spremembami pejsaža. Nadalje je dejal, da je med Jugoslavijo in Švedsko marsikaj skupnega, saj sta obe državi izven blokov, izven vsakih vojaških zvez. »Ko se bom vrnil na švedsko.« je dejal predsednik Erlander, »bom temeljiteje proučil vprašanje delavskih svetov. Problem demokratizacije na delovnih mestih nas posebno zanima. Tudi mi se že praktično bavimo s temi problemi. Politiki in državniki pa se morajo češče sestajati in diskutirati med seboj. A Kot poročajo iz El Ariša je v torek opoldne južno od Rafaha blizu izraelsko-egiptske demarkacijske črte, kamion jugoslovanskega odreda v sestavi varnostnih sil OZN, zavozil na dve protitankovski mini. Eksplozija je ubila enega vojaka in več huje ter laže ranila. Vsem ranjencem so takoj priskočili na pomoč in sedaj prizadevno skrbe zanje v kanadski bolnišnici v Rafahu. Kot pravijo drva poročila, se je pripetila nesreča na cesti, ki so jo pred časom zgradile naše enote in po kateri so se vozile naše motorizirane patrulje na demarkacijsko črto. Patroliranje na tej cesti je bilo ustavljeno pred 15 dnevi. Ko je postalo znova potrebno, so poslali inženirski vod, da cesto pregleda. V treh dneh je vod temeljito pregledal 2 km ceste. Kamion s pionirji, ki so to delo opravljali, pa je pri povratku zavozil na protitankovski mini na delu ceste, ki so jo pregledali prav prejšnji dan. Kamion je vozil po starih kolesnicah in je s sprednjimi kolesi hkrati zavozil na obe mini, ki sta bili postavljeni na kolesnicah vzporedno. Komisija varnostnih sil OZN skuša izslediti storilce. A Predsednik japonske vlade Nobusuke Kiši je prispel v sredo na uradni obisk v Washington, kjer ga je sprejel podpredsednik Nixon. A Kljub temu, da je vsa svetovna javnost močno zainteresirana na prepovedi poizkusov z atomskim orožjem, poročajo iz Londona, da je bila v sredo v veliki višini na Pacifiku pri Božičnih otokih tretja eksplozija britanske vodikove bombe. A Iz New Yorka poročajo, da je predsednik Ei-senhovver na sestanku z novinarji izjavil, da bi ga zelo veselilo, če bi sklenili zadovoljiv sporazum o začasni opustitvi atomskih poskusov. Najnovejši sovjetski predlog vliva namreč upanje. Če bi opustili poskuse na podlagi sistema, ki bi obema stranema omogočil, da bi bili vzajemno obveščeni o svojih akcijah, bi to omogočilo, da bi v doglednem času ustvarili zaupanje v zvezi s trajno prepovedjo pOskusov. Začasna opustitev poskusov kot prvi korak k sporazumu o razorožitvi, bržkone ne bi terjala, da bi ustavili tudi proizvodnjo jedrskih surovin, je dejal Eisenhower. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Zdaj je tudi zvezna ljudska skupščina sprejela deklaracijo o opustitvi poskusnih jedrskih eksplozij in se tako pridružila množičnemu protestu svetovne javnosti proti škodljivim jedrskim poskusom. V povojnem času menda ni še nobeno vprašanje tako zedinilo javno mnenje kot prav protestno gibanje proti poskusom z jedrskim orožjem. Radioaktivno izžarevanje kot posledica dosedanjih jedrskih eksplozij pomeni danes za človeštvo tolikšno nevarnost, da je ni več mogoče podcenjevati. Z vsakim nadaljnjim poskusom se ta nevarnost še povečuje. Med prvimi so se zganili znanstveniki, ki so sami obogatili človeštvo z najpomembnejšo iznajdbo našega stoletja, obenem pa z njo ogrozili obstoj našega planeta. Oglasil se je znameniti človekoljubni zdravnik, Nobelov nagrajenec dr. Albert Schvveit-zer, ki že več ko 40 let dela med afriškimi črnci in opozoril na nevarnost pred atomskim izžarevanjem. Njegov poziv je pretresljiv in prepričevalen. Nasproti nekaterim redkim znanstvenikom, ki še skušajo dokazovati, da poskusne eksplozije niso nevarne za človeštvo, dr. Schvveitzer navaja takšne zgovorne primere: v ameriško reko Columbia se izlivajo odpadne vode iz tovar- ne Handford, kjer proizvajajo atomsko energijo v industrijske namene. V sami vodi reke je radioaktivnost neznatna, toda v planktonu iste reke so že izmerili 2000 krat večjo radioaktivnost. Race, ki se hranijo s tem planktonom so že 40.000 krat, ribe pa 150.000 bolj radioaktivne. Lastovke, ki so se hranile z vodnimi žuželkami, so pokazale že 500.000 krat večjo radioaktivnost, rumenjaki v jajcih vodnih ptic pa celo milijonkrat večjo, kot je prvobitna v vodi reke. Kakšne pa so že in kakšne šele bodo posledice za človeštvo spričo povečane radioaktivnosti, pa je danes še nemogoče ugotoviti, ker takih primerov doslej še nismo imeli. Pač pa so škodljivost radioaktivnih žarkov u-gotavljali drugje. Primerjali so potomce zdravnikov rentgenologov z otroki drugih zdravnikov in ugotovili presenetljive stvari. Pri prvih so našli za 2% več mrtvorojenčkov in skoraj 3% več nenormalnih otrok, zdravih in dobro razvitih otrok pa za več ko 3% manj. Dr. Schvveitzer zato opozarja, da ima še tako neznatno notranje izžarevanje nevarne posledice za potomstvo. In kar je še posebej treba poudariti: škoda na poznejših rodovih se pokaže po zakonu dednosti dosti kasneje, kakih 100 do 200 let za nami. Res je, da je razorožitev zelo zapleten problem. Ob njem si že 11 let razbijajo glave in še vendar niso storili niti najmanjšega koraka k skupnemu sporazumu. Prav zato pa bi bila lahko opustitev poskusnih jedrskih eksplozij prvi korak v težavnem reševanju razorožitvenega vprašanja. Pod pritiskom javnega mnenja so tudi velike sile začele resneje razmišljati o omejitvi in celo ustavitvi poskusnih eksplozij. Sovjetska zveza je že prebila led in predlagala ustavitev poskusov, nedavno pa je sovjetski delegat v londonskem razo-rožitvenem pododboru predlagal, naj bi te poskuse omejili za dve do tri leta. Stališča Vzhoda in Zahoda so se tako zelo zbližala, saj baje tudi ameriški delegat namerava predlagati opustitev poskusov za dobo 10—12 mesecev. Tak sporazum bi nedvomno okrepil medsebojno zaupanje in utrl pot tudi drugim sporazumom na področju razorožitve. Vendar pa se pet predstavnikov v razorožitvenem pododboru še vedno vse preveč oprezno loteva tega vprašanja, kljub temu da je njegova rešitev že zrela. Zato ni odveč nov javni pritisk, ki bi pospešil njihovo delo. MARTIN TOMAZIČ kratko, vendar zanimivo ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA BLEGOŠU Zveza borcev NOV Hotavlje bo priredila 30. junija na Ble-gošu partizanski tabor v spomin 15. obletnice ofenzive na Blegoš. Na kraju prvega spopada bodo odkrili spominsko ploščo, po slovesnosti, ki se bo začela ob 9. uri dopoldne, pa bo partizansko slavje. ZBORI VOLIVCEV NA BLEDU Minuli petek in soboto so bili po vseh vaseh blejske občine zbori volivcev. Razpravljali so o novem družbenem planu in proračunu za tekoče leto. Na Bledu, v Gorjah, na Bohinjski Beli in v Ribnem so izvolili tudi nove šolske odbore. J. B. NOVO MOSTIŠČE NA BLEDU Prejšnji teden so pred bivšim hotelom Trst na Bledu zgradili novo mostišče z ograjo ob cesti, ki vodi v Bohinj. Občinski odbor je za ta dela izdal 600.000 dinarjev. Dosedanja lesena konstrukcija je bila le zasilna in je ogrožala varnost prometa, zato je bila gradnja novega mostišč-nega hodnika nujna. J. B. NA JEZERSKEM BODO PRAZNOVALI Dne 22. in 23. junija bodo Je-zerjani praznovali svoj krajevni praznik v spomin na množični odhod prebivalcev s tega območja v partizane 1944. leta. Program praznovanja napoveduje vrsto kulturnih in športnih prireditev. V soboto bo žalna svečanost s polaganjem vencev pred spomenikom padlim, slav- nostna seja krajevnega odbora in sprejem častnih gostov. I. v. ING. JAGER, DIREKTOR ZVEZ. CENTRA ZA VZGOJO KADROV PREDAVAL V KLUBU GOSPODARSTVENIKOV Klub gospodarstvenikov Gorenjske v Kranju je v ponedeljek povabil ing. Jagra, direktorja Zveznega centra za vzgojo kadrov, da bi predaval o izobrazbi vodilnega gospodarskega kadra v inozemstvu. Ing. Jiiger se je povabilu odzval in v izredno zanimivem predavanju orisal oblike izobrazbe vodilnega kadra predvsem v Angliji in Franciji, kjer je študiral to problematiko kot štipendist Mednarodne organizacije dela, dva meseca v začetku letošnjega leta. V razpravi, ki je bila še dokaj živahna, je sodeloval tudi ekspert za ta vprašanja in vodja ekipe Mednarodne organizacije dela, ki proučuje to problematiko, g. Sent Maurice. Polna dvorana poslušalcev — predstavnikov gorenjskih podjetij — kaže, da bo Klub, če bo razvijal svojo dejavnost še nadalje v tej smeri, brez dvoma odigral pozitivno vlogo v gorenjskem gospodarstvu. I. A. TEČAJNIKI IZREDNE EKONOMSKE ŠOLE SO MATURIRALI Pred dnevi so pri Ekonomski srednji šoli v Kranju maturirali tečajniki izredne ekonomske šo- uvedbi dnevnih zavetišč v stanovanjskih naseljih Marija Strajner, predsednica Zveze ženskih društev okraja Kranj: »Zaradi majhnega števila vrtcev, njihove oddaljenosti od posameznih naselij, deloma pa tudi zaradi razmeroma drage oskrbnine se kaže vedno večja potreba po uvedbi dnevnih zavetišč brez hrane v bližini stanovanjskih blokov. Projektanti stanovanjskih zgradb pri Vodovodnem stolpu v Kranju so tako zavetišče že predvideli v načrtih. V Stražišču ga za sedaj še ni v programu, prav tako ne na Zlatem polju in na Planini, četudi zavetišče zelo pogrešajo. Ob zavetiščih bo treba zgraditi tudi igrišča, Anka Krist, upravnica vrtca »Tugo Vidmar«, Kranj: »Število obstoječih otroških ustanov je tako majhno, da le-te ne morejo mnogo pripomoči k razbremenitvi zaposlene žene. Menim, da je razen ustanavljanja pralnic, popravljalnic in drugih uslužnostnih obratov najbolj potrebno uvesti varstvo otrok. Gradnja samostojnih vrtcev v posameznih naseljih je predraga, zato nanjo za sedaj še ne moramo računati. Vsekakor pa je zelo pametna in koristna misel o ustanavljanju dnevnih zavetišč v novih stanovanjskih blokih, ki jo bodo v Kranju baje pričeli kmalu uresničevati. V tovrstnih zavetiščih se bodo zbirali otroci različne starosti v času, ko bodo njihove matere najbolj zaposlene. Za varuhe si starši želijo poklicne vzgojiteljice, ki jih pa za sedaj še zelo primanjkuje. Menim, da bi za čuvanje otrok lahko honorarno zaposlili tiste žene, ki so rade skupaj z otroci. Štefka Marjek, članica Društva za pomoč družini Kranj: »Skrb za ustanavljanje dnevnih zavetišč za otroke bodo morale prevzeti stanovanjske skupnosti. Otroške ustanove pogrešamo najbolj za predšolsko mladino, posebno za najmlajše, ki jih matere ne morejo pustiti brez varstva. Na Zlatem polju za takšno zavetišče trenutno nimamo prostora. Naše društvo je že razpravljalo o tem, da bi povečali vrtec »Tugo Vidmar«. Prebivalci našega naselja bodo potem lahko pošiljali tja otroke za 4 ure dnevno (dopoldne ali popoldne). Mesečno bi starši plačali za otroka, ki bi prejemal v vrtcu tudi malico, 350 dinarjev, medtem ko bi brez malice stalo varstvo le 150 dinarjev na mesec« -ey M 1 le. To so predvsem starejši tovariši, udeleženci JtfOB in aktivisti, ki se po osvoboditvi zaradi prezaposlenosti niso mogli teoretično izpopolnjevati. Tečaj je dosegel izreden uspeh, saj je od 35 pred dvemi leti sprejetih kandidatov, diplomiralo 29 tečajnikov. Tudi dosežene ocene so nadpovprečne. Včeraj popoldne so tečajniki odpotovali na ' večdnevno ekskurzijo, na kateri si bodo ogledali Dalmacijo in grška mesta Atene, Pirej in otok Krf. P. POSVETOVANJE MLADIH ČLANOV DELAVSKIH SVETOV KRANJSKE INDUSTRIJE V sredo, 19. junija se je zbralo v sejni dvorani OLO Kranj nad 80 mladih članov delavskih svetov iz kranjske občine. Posvetovali so se o načinu dela delavskih svetov in upravnih odborov kranjskih tovarn, razpravljali so o produktivnosti, tarifni politiki, o pomenu kongresa delavskih svetov ter o nekaterih drugih vprašanjih. Ugotovili so, da predvsem mladi delavci iz kranjske okolice še vedno ne koristijo letnega dopusta. Govorili so tudi o men-zah, v katerih se hrani 1127 mladih ljudi in izrazili željo, naj bi podjetja zanje več prispevala. V razpravi so nekateri mladinci predlagali, naj bi v vsaki tovarni izdelali poslovnik delavskega sveta. Razen tega so tudi ugotovili, da je bila mladina z gospodarskimi vprašanji in drugimi problemi v podjetjih do- • slej premalo seznanjena. M. HUDA NESREČA V »OLJARICI« V sredo 19. junija zjutraj, 6e je v tovarni rastlinskih olj in oljnih izdelkov »Oljarica« Bri-tof pri Kranju ponesrečil 19-let-ni pomočnik rafinerije Andrej Ažman iz Britofa. Ponesrečenec je tisti dan kot običajno delal pri rafinerijskem kotlu, v katerem s pomočjo temperature in žveplene kisline čistijo mastno kislino oziroma iztisnjeno olje. V kotlu je bilo takrat 1500 litrov kisline. Ko je bil segret do predpisane temperature, bi moral Andrej počasi z zajemalko vlivati vanj žvepleno kislino, leta pa je iz neznanega vzroka vlil v kotel žvepleno kislino z večjo posodo. V tem trenutku je v kotlu nastala močna reakcija in skozi vratca pognala vročo mastno kislino, pomešano z žvepleno. Tekočina je v nekaj sekundah zažgala ponesrečenčevo obleko in mu pričela razjedati desno stran telesa. K sreči so se njegovi sodelavci znašli in mu z oljem izpirali razjedajočo kislino s telesa, sicer bi hitro podlegel poškodbam. Ponesrečenca s6 odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer ga zdaj zdravijo. Nesrečo je zakrivil sam, ker se ni držal navodil, pa tudi zaščitnih sredstev ni uporabljal. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE DNEVA VSTAJE NA JESENICAH Da bi Dan vstaje jugoslovanskih narodov, oziroma Dan borcev najpri-primernejše počastili tudi na Jesenicah, so že pričeli s predpripravami. Občinski ljudski odbor ZB NOV je pozval k sodelovanju tudi ostale organizacije in društva ter izdelal spored proslav. Proslave bodo po vseh krajih jeseniške občine, osrednja pa na Jesenicah. S studiranjem sporedov za te proslave so nekatera, društva že pričela.: »ISKRA« POŠILJA BOLNIKE NA OKREVANJE V počitniškem domu tovarne »Iskra« Kranj v Ankaranu je na okrevanju 30 bolnikov, ki so jih poslali tja na predlog obratnega zdravnika. Prav toliko jih bo odšlo na oddih v jeseni. V drugi polovici maja so letovali tam tudi vsi tisti, ki so zaposleni v selenskem oddelku. 30 jih je bilo. Delo v tem oddelku je zdravju škodljivo, zato se je delavcem počitek ob morju še toliko bolj prilegel. Dobili so 7 dni izrednega in 7 dni bolniškega dopusta. Vsi so se dobro okrepili in pridobili tudi na teži. Ta preventivni zdravstveni ukrep se bo v teku leta prav gotovo obrestoval, saj so si delavci nabrali dovolj moči do prihodnjega poletja. -ey v »PLANIKI« KRANJ SE IZOBRAŽUJE TUDI VODILNO OSEBJE »KOVINARJA« Preteklo soboto je bil v »Planiki« zaključen prvi tečaj PIV za interesente iz »Kovinarja«. Zdaj sta na vrsti še drugi in tretji tečaj. Tako sodelovanje je nedvomno zelo koristno in nekatera druga podjetja se že tudi zanimajo, če bi lahko poslala v »Planiko« na tečaj PIV svoje uslužbence. DNE 4. JULIJA BO v ZABNICI SLOVESNO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM Osrednja proslava Dneva borcev v kranjski občini bo letos v Zabnici, kjer bodo 4. julija slovesno odkrili spomenik 89 padlim borcem in žrtvam fašizma z območja bivše občine Zabni-ca. Spomenik je že postavljen in zdaj dokončujejo na njem še zadnja dela. Zanj so izbrali lep prostor nasproti Krajevnega urada Zabnica. Tudi okolico že urejajo. Prireditve v počastitev tega praznika se bodo začele 27. junija s tekmovanjem strelskih družin za prehodni pokal Občinskega odbora ZB Kranj. — 29. junija bo v Zabnici časten sprejem svojcev padlih borcev, naslednji dan pa nastop TVD Partizan Stražišče na prireditvenem prostoru. Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kranj bo dne 2. julija uprizorilo v Zabnici dramo »Straža na Renu«, člani Prešernovega gledališča Kranj pa bodo 3. julija zvečer prikazali dramatizirano uprizoritev boja v Rovtu, ki se je odigral dne 27. maVca 1942. leta. Takrat je padel tudi narodni heroj Stane Žagar. Na Križni gori, Lubniku, Planici in Joštu ( bodo tisti večer zagoreli veliki kresovi. Na Dan borcev, 4. julija zjutraj, je najprej na sporedu podelitev prehodnega pokala in diplom Občinskega odbora Zveze borcev najboljšim strelskim družinam, nato razvitje prapora Občinskega centra pred vojaške vzgoje Kranj pod pokroviteljstvom Občinskega odbora ZB Kranj, ob 10. uri pa slovesno odkritje spomenika. Na tej svečanosti bosta sodelovala pevska zbora France Prešeren iz Kranja in DPD Svoboda iz -Stražišča ter godba na pihala DPD Svoboda Kranj. Tudi mali harmonikarji iz Mavčič bodo tedaj zaigrali nekaj skladb. Na slovesnost ob odkritju spomenika pričakujejo v Zabnici velik obisk iz. kranjske, škofjeloške, tržiške in drugih občin. Iz Kranja in Škofje Loke bodo vozili v Zabnico 4. julija posebni avtobusi. -ey NA BRSNINO NAD PUTERHOFOM SO PRIŠLE PRVE KRAVE Preteklo soboto so zadružniki iz, Na-klega, Podbrezij, Križev in Tržiča odpeljali na poletno pašo na Brsnino prve krave. Nekaj govedi so pripeljali tudi z državnega posestva v Pod-brezjah. Pašnik Brsnina je last splošnega ljudskega premoženja in ga imajo sedaj v najemu od Občinskega ljudskega odbora Tržič okoliške kmetijske zadruge. Cr. CERKLJANSKI GASILCI IMAJO NOVO MODERNO BRIZGALNO Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje je v nedeljo, 16. junija, praznovalo nabavo nove motorne brizgal" ne. Tej slavnosti je prisostvovalo Številno občinstvo. Cr. »Kropa vas zanima? Gotovo zgodovinske 'anjmjvosti, kajne?« »Malo že, še bolj pa sedanje življenje.« »Kaj posebnega ne boste videli. Nič se ni spremenilo.« Drugi pogovor: »Marsikaj je drugače kot je bilo. Tudi te-*av seveda ne manjka, pa bi jih že hitreje odpravljali, če se ne bi kar naprej šli: mi ln oni, oni in mi. To je zdaj stalen kropar-*ki refren. Slišite ga na koferencah, sejah, v razgovorih. No, pa se raje kar sami prepričajte, v »Plamenu«. O Ta tovarna je srce, ki poganja kri v žilo ^roparskega življenja. Srce pa je že nekoliko opešano. Od starosti. »Z žico so že zvezani stroji, ki so dočakali častitljiva leta.« To je ■ že malce karikirana resnica. Vendar so mnogi stroji že zaslužili pokoj, pa fce aktivno delajo, kot še v marsikateri naši tovarni. Pomagali so nam ustvarjati sredstva, s katerimi smo postavljali na noge sodobnejšo proizvodnjo. Nekatere stroje v Plamenu je kolektiv prisilil, da žive še po svoji «mrti, s tem, da jim je zvaril počena ogrodja. Toda ni v podjetju vse samo staro. Nabavili so že tudi nekaj novih strojev. Delno «0 povečali delavnice, uredili sanitarne naprave. V teh korakih podjetja je želja po gospodarskem napredku, ki naj delavcem hkrati nudi tudi ustreznejše delovne pogoje. O* Stare strojne naprave potegnejo misli v čase nekdanjih kroparskih rodov, ko so kovali izdelke na trebuhih, na katerih so bila nakovalca. Ne le moški, tudi ženske. Se živi zbadljivka, češ da so morali krojači za Kro-Parje šivati posebne hlače, s krivimi hlačni- S POTI PO KROPI muzej. Kar je bilo včeraj še dobro, je treba danes že izpopolniti. Zato se tudi za »Pla- Drug primer: 'Na razglasni deski na tovarniškem dvorišču so (vsaj pred dnevi so še bili) objavljeni sklepi zadnje seje delavskega sveta. Nekateri sklepi obravnavajo tudi drobnarije, ki bi jih lahko uredil tudi upravni odbor ali pa operativno vodstvo podjetja. Čemu še z drobnim delom obremenjujejo tudi delavski 'vet, V TEH VROČIH DNEH PA KOPALIŠČE V KROPI MENDA NI VEČ TAKOLE PRAZNO men« že sestavlja program rekonstrukcij, kar traja že nekaj let, nekam dolgo. Pri rekonstrukciji je treba upoštevati, kaj bo trg v prihodnosti bolj potreboval, kakšna industrija je Kropi bolj potrebna glede na oddaljenost od železnice, itd. »Plamen« namerava »PLAMEN« V KROPI cami. Ta zbadljivka skriva v sebi grenkobo, trpljenje nekdanjih kroparskih kovačev, še posebno pa dela vk-mater, ki so morale z delom hkrati pohabljati otroke že v svojem telesu. Taka je idila o nekdanjih časih. O Vijaki, s katerimi so pritrjene železniške tračnice na hrastove pragove, so doma iz »Plamena«. Razen različnih vijakov in žični-kov izdelujejo tudi smuško okovje. Umetno kovaštvo in Tovarna ur v Lipnici pa sta se ločila od tovarne, ker so, ko so bili združeni, drug drugemu ovirali razvoj. Napredek zahteva specializacijo podjetij. Leta 1939 so v Plamenu izdelali 900 ton izdelkov, pred sedmimi leti 2150 ton, letošnji plan pa predvideva 3600 ton. Torej lepi skoki. Nekateri pripisujejo ta uspeh deloma novim strojem, deloma izpopolnjeni organizaciji dela. Po evidenci podjetja je proizvodnja porasla v obdobju 1947 do 1956 za 126 odstotkov, število delavcev pa za 16 %. Toda kroparska industrija bo morala še naprej v korak s splošnim gospodarskim razvojem. Kdor stalno ne napreduje, ta nazaduje, ker ga drugi prehitijo. Nauk, da so tisti, ki zaostanejo, tepeni, pa je Kropa čutila v zgodovini na svoji koži. O Pred sto leti je imela kakih 1300 prebivalcev. V naslednjih desetletjih je pa začelo večstoletno kroparsko fužinarstvo iti rakovo Pot zaradi konkurence sodobnejše tovarniške proizvodnje in primanjkovanja rude. Vigenci so ugašali. Da bi si opomogli, so v Kropi leta 1895 ustanovili zadrugo, ki je nabavila stroje za industrijsko izdelavo žebljev. Vendar je Kropa propadala tudi po prvi svetovni vojni. Leta 1931 je štela le še 587 ljudi, ^anj kot pred sto leti. Prehitevati so jo za-^eli kraji ob železnici, kjer se je razvijala mlada industrija, denimo v Radovljici, Les-Cah. Mnogo ljudi se je iz Krope izselilo. Še ?lasti ni bilo kruha za najbolj napredne prebivalce. Odhajali so drugam. Hudo je bilo takrat v Kropi. Družine s številnimi otroki, Pa brez pravega zaslužka. Tudi po 70 kroparskih revežev je ob petkih prihajalo prosjačit v Radovljico. Nauki svarijo. Ne zaostati za razvojem drugod, da ne bi ostal kraj nekoč le že zanimiv preiti na proizvodnjo jeklenih vijakov. Če. bodo načrti pravočasno gotovi in če bo podjetje potem pri natečaju uspelo dokazati zadostno rentabilnost rekonstrukcije in dobiti kredit, se bo preuredilo tja do leta 1961. Hkrati je treba že pri sedanjih pogojih izpopolnjevati organizacijo dela (kar so deloma storili), proučiti možnosti za kooperacijo z drugimi podjetji in podobno. Ali pa so vse moči obrnjene predvsem k tem poglavitnim stvarem? : O Lanske jeseni so razpravljali v »Plamenu« o ureditvi službe za izpopolnjevanje organizacije dela. Toda načelna debata o ustreznih ukrepih je razvodenela v osebnih trenjih. ki naj bi se ukvarjal s poglavitnimi gospodarskimi problemi podjetja? Pravijo, da zato, ker med organi samoupravljanja in operativnega vodenja ni zadostnega konstruktivnega sodelovanja. Čutiti .je razcepljenost, nezadostno zaupanje do drug drugega. Ze drugič enaka ugotovitev: »Gremo se skupine: mi in oni, oni in mi.« To potrjuje tudi zadnji sklep v že omenjenem zapisniku. Nekaj hiš splošnega ljudskega premoženja, ki jih je prej upravljalo podetje, je direktor pred dvemi leti prepustil — v skladu s predpisi — občini. Delavski svet pa je zdaj sklenil, da ta direktorjev ukrep ni bil pravilen. Stvar je izzvenela tako, kot da je bilo podjetje pri tem prikrajšano. Na zadnjem zboru volivcev pa so predstavniki ljudske oblasti prikazali ljudem zadevo v pravi luči. V tovarni je slišati, da je to deloma že ugodno vplivalo tudi na nekatere odnose v kolektivu. Omenjeni primer pa ne priča le o razcepljenosti organov v podjetju, marveč tudi o težnjah po izoliranosti podjetja od občine. O Pri mučnem brskanju po vzrokih za razcepljenost je moč ugotavljati to in ono: nenačelnost, sektašenje, osebne interese, zoprno vaško zdraharstvo, sorodstvene vezi. Poraja se človeku občutek, da se mnenja dela kolektiva delijo tako, kakor sorodstva. V tem, nekoliko vase zaprtem kraju, je že tako: če ni nekdo z drugim članom kolektiva v ožjem sorodstvenem kolenu, sta si pa vsaj v botrini. No, temu se pač ni moč izogniti. Slabo pa je pri vsem to, da v podjetju često prevladajo sorodstveni vplivi in inte-»esi, da je takrat konec vseh načelnih stališč, ki se morajo kar skriti, da v takem vzdušju rade ribarijo v kalnem tudi kaj čudne tendence. Krivci pa dolžijo drug drugega. Pravijo nekateri v podjetju, da je po zadnjem zboru volivcev to nekoliko popustilo. Bo ta lastovka že znanilka pomladi? Potrebno bi bilo, kajti le dve poti sta pri obravnavanju gospodarske problematike podjetja: videti zahteve prihodnosti, se držati na vsakem koraku načelne smeri in tako napredovati, ali pa podlegati še dalje raznim zoprnim zdraham, jadrati v kretenstvo, nekoč pa ugotoviti, da je bil čas brezplodno, škodljivo zapravljen. Toda — upajmo — da je sedanji kroparski refren »mi in oni« viža, ki je izpeta, saj resnim ljudem, ki gledajo malo delj kot samo v sosedov pisker, ne more biti dolgo vseeno to, ali bo ta viža preglasila za podjetje in kraj dejansko življenjsko pomembne probleme. M. Z. V RADOVLJIŠKI OBČINI letos na razpolago 24 milijonov 753 tisoč dinarjev kreditov Sredstva investicijskega sklada občine Radovljica bodo znašala letos po' občinskem družbenem planu 24,753.000 dinarjev. Od tega bodo za razvoj kmetijstva uporabili 8 milijonov dinarjev ali 32,3 odstotka celotne vsote. Posebno temeljito bodo morali kmetje' letos zatirati živalske in rastlinske bolezni, ki zavirajo povečanje pridelka. Tudi tesnejši stiki med Okrajno zadružno zvezo in kmetijskimi zadrugami bodo pripomogli k izboljšanju kmetijstva. Da bo trgovina v prihodnjih letih laže zagotovila hitrejšo in kulturnejšo postrežbo, je Občinski ljudski odbor namenil za preureditev lokalov in nabavo sodobnejše opreme 2 milijona 753.000 dinarjev kreditov. Kmetijske zadruge pa naj bi s svojimi pridelki oskrbovale predvsem potrošniške centre Ra-dovljicOi Kropo in Lesce, zato bo treba odpreti tudi nekaj novih prodajaln. Gostinstvo bo dobilo letos 5 milijonov din. Pričakujejo, da se bo promet povečal, zato bo treba modernizirati gostinske obrate in poiskati čimveč postelj za letoviščarje pri privatnikih. Gostinska- podjetja se bodo morala zavzeti za uvedbo stalnih avtobusnih zvez z ostalimi turističnimi kraji. Tudi na strokovno usposabljanje vodilnega, knjigovodskega in strežnega osebja gostinci letos ne bodo smeli pozabiti, ker je to važen pogoj za dobro postrežbo. Sredstva občine za obrt znašajo letos 8 milijonov dinarjev in so namenjena predvsem za investicije v že obstoječe obrate. Število obrtnih obratov se je lani zmanjšalo za 10. Poglavitni razlog za to je verjetno šušmarstvo, v nekaterih primerih pa morda tudi previsoka obremenitev z družbenimi obveznostmi. Očividno je tudi pomanjkanje obrtnih mojstrov, zato bo treba odslej več pozornosti strokovni vzgoji mladih. Obrtna podjetja in delavnice naj bi izkoristila vse možnosti za kooperacijo z industrijskimi podjetji, kjer bodo lahko nabavljala tudi odpadni material za lastne potrebe. Za ostale gospodarske investicije je določenih 3 milijone dinarjev. -ey COtttNJSkL ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA SPREJELA RESOLUCIJO O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU INDUSTRIJE IN GRADBENIŠTVA Zvezna ljudska skupščina, ki je zasedala ta teden, je sprejela dve izredno pomembni resoluciji, in sicer: resolucijo o nadaljnjem perspektivnem razvoju industrije v prihodnjih letih in prav tako gradbeništva. Brez dvoma bosta obe resoluciji precej pripomogli k sistematičnejšemu in ekonomsko utemeljc-nejšemu razvoju obeh gospodarskih panog. DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN BLEJSKE OBČINE ObLO Bled je v torek sprejel družbeni plan in proračun, ki znaša letos 65.000.000 dinarjev. V družbenem planu je predvidenih 23,400.000 din dohodkov iz gospodarstva, 41,300.000 din pa od prebivalstva. Ostali dohodki znašajo 220.000, sredstva občinskih skladov pa 41,799.000. V primerjavi z lanskim proračunom so v letošnjem zaradi povečanja osebnih izdatkov zvišani izdatki za pr os veto, ker so vneseni v proračun tudi izdatki za preventivno službo, pa so se povečali še zdravstveni izdatki. Občinski odbor bo v bodoče tudi direktno finansiral komunalno dejavnost, ki jo izvršuje Komunala Bled. Med negospodarske investicijske izdatke je občinski odbor uvrstil tudi adaptacijo novih učilnic za blejsko šolo. J. B. V »PLANIKI« SO USTANOVILI STANOVANJSKO ZADRUGO IN ZDAJ JE NA VRSTI ŠE MENZA Izid ankete, ki so jo pred nedavnim razpisali v tovarni »Planika« Kranj, je pokazal, da povzročajo njihovim delavcem največje skrbi in težave slaba stanovanja in neredna prehrana. Prav zaradi tega so v podjetju na pobudo delavskega sveta ustanovili lastno stanovanjsko zadrugo, ki ima v programu gradnjo vrstnih hiš na Planini. Razen tega bo tovarna skušala nekaj prispevati tudi za ureditev dveh ali treh stanovanj v kmečki hiši v Mavčičah, ki jo je podjetju odstopil Občinski ljudski odbor. Podjetje bo ustanovilo tudi lastno menzo, ker je 143 delavcev odsotnih od doma 11, 12 ali celo 13 ur dnevno. Njihova prehrana je zaradi tega pomanjkljiva in neredna. V anketi je 343 delavcev izjavilo, da so pripravljeni med odmorom kupiti cenen topel obrok hrane v podjetju. Prostor za menzo je že določen in bo v njem prostora za 240 ljudi. -ey TELEFON V SLEHERNO VAS Vaščani iz Loma pod Storžičem si prizadevajo, da bi jim v vas napeljali telefon. Njihov načrt je vreden pomoči, seveda pa bodo morali tudi sami nekaj žrtvovati za napeljavo; gre namreč za precej dolgo linijo. > Pravilno bi bilo, da bi imela telefon sleherna vas, saj se neredko zgodi, da je treba klicati zdravnika ali babico, gasilce ali varnostne organe ali opraviti kak drug nujen posel. Zato naj bi se tudi v ostalih oddaljenih vaseh zavzeli za napeljavo telefona, j, v. V LJUBELJSKEM PREDORU SPET DELAJO Uprava za ceste LRS je odredila, da spet lahko nadaljujejo z očiščevalnimi deli v ljubeljskem predoru. Kaže, da se na gradnjo mednarodne ceste skozi Podbrezje in Tržič v Avstrijo resno pripravljajo. J. v. DELAVSKI SVETI TRZlŠKIH PODJETIJ RAZMIŠLJAJO O PREVOZIH DELAVCEV Mnogi delavci morajo hoditi eno ali tudi več kot dve uri daleč na delo v tržiške tovarne. Tako so že zjutraj utrujeni. Posebno težko je v zimskem času. Delavski sveti tržiških tovarn so zaradi tega začeli razmišljati, kako bi omogočili prevoz delavcev na delo in domov. Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču je že prosila podjetje SAP, da bi podaljšalo obstoječe potniške proge do Podljubelja. Prej ali slej pa bodo morala tržiška podjetja nabaviti za prevažanje delavcev lastna prevozna sredstva. J. V. LETOS 28 MILIJONOV ZA VODOVODNA DELA V KRANJSKI OBČINI Občinski ljudski odbor Kranj je določil, da se iz sredstev, s katerimi razpolaga podjetje »Vodovod« Kranj, finansir.ajo letos naslednja vodovodna dela: Za dograditev trsteniškega vodovoda je namenjenih 6 milijonov 500.000 dinarjev, za zasavski vodovod 7 milijonov din, Za zgraditev vodovoda v preostalih delih Stražišča 6 milijonov din, za podaljšanje vodovoda do novega naselja na Kokrici 1,500.000 din, za podaljšanje vodovoda za del vasi Šenčur proti letališču 700.000 din, za cevovod, ki bo povezal stražiški rezervoar s kranjskim omrežjem, 2 milijona din, za razne načrte in raziskave 3 milijone din (od tega za načrte in raziskovalna dela pri vodovodu Kovor—Naklo 1,500.000 din) ter 1 milijon 300.000 dinarjev za manjša razširitvena dela. Vodovode bodo gradili oziroma razširjali le v tistih območjih, kjer se bo najmanj tri četrtine hišnih lastnikov pismeno izjavilo za plačilo pristojbin na priključke k vodovodnemu omrežju, in kjer so volivci na zborih sklenili, da bodo opravili prostovoljno vsa nekvalificirana dela. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. .MALI OGLASI. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popusta. TELEFONSKA ŠTEVILKA NAROČNIŠKEGA ODDELKA JE: Kranj 190. Izgubil sem očala in dva računa od Primskovega do Pivke. Najditelja paprošam naj jih odda lastniku ali upravi lista proti nagradi. Od Rakovice do Kranja sem izgubila visečo zeleno jopico dne 18. junija popoldan. Poštenega najditelja prosim, da jo odda Starman Ivani, Rakovca 11, proti lepi nagradi. Zamenjam enosobno stanovanje s-pritiklinami v Ptuju za enako v Kranju ali okolici. — Informacije da KAMNOSEŠTVO — Kranj. Prodam zelo dobro ohranjen čevljarski šivalni stroj — cilinder »Singer« za 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dve mladi kravi in dam v najem posamezne parcele v Otočah 24, Podnart. Prodam odlično ohranjeno moško kolo »Stever« modre barve. — Smole, Koroška 19, Kranj. Prodam kozo dobro mlekarico, Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 3 mlade koze. — Ho-temaže 15, Šenčur. Čevljarskega vajenca sprejmem. — Kvas Stanko, čevljar, Labore 24, Kranj. Prodam odlično ohranjeno moško kolo — italijansko. — Kranj, Cesta na Rupo št. 23. Prodam bencinski DKV motorček 2 KM. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. Prodam motorno kolo 125 ccm, novejšega tipa z nožno prestavo. — Žagar Franc. Primskovo 78, Kranj. Prodam hišo, primerno za obrt z vinsko kletjo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. Ugodno prodam varilni aparat, jeklenko za kisik in delovne mize (ponk). — Mestni trg 35, Škofja Loka. šivalni stroj krojaški ali šiviljski kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene oddati v oglasni oddelek pod »Takojšnja gotovina«. Kupim žensko kolo. Oglasite se pri Fišer Jožici, Ljubljanska cesta, Radovljica. Pošteno in zdravo upokojenko takoj sprejmemo za pomoč pri delu na malem posestvu. Ostalo po dogovoru. — Uranič Doroteja, Loka 20, Križe na Gorenjskem. ♦ Sprejmem kolarskega pomočnika. — Debeljak, Primskovo 7, Kranj. * Enodnevne piščance dobite vsak dan od 9.—12. ure v bivši radio postaji na Primskovem pri Kranju. Preklicujem številko bloka 31218 izdanega v Komisijski trgovini'v Kranju dne 31. julija 1956. Dva trgovska pomočnika sprejmemo. Nastop takoj ali po dogovoru. — »Delikatesa«, Kranj. Gostilno z lepimi prostori da v najem Jožefa Vrtačnik, Naklo 99 pri Kranju. »Zvezda« — tkalnica in tekstilna oplemenjevalnica Kranj sprejme takoj 3 tkalke in 1 škro-bilca. Rok prijave do 30. junija. Plača po tarifnem pravilniku. ROJAKI IZ ZDA — 4. JULIJA NA POLŽEVO! Vsem ameriškim rojakom, ki so na obisku v rojstni domovini, sporočamo, da bodo tudi letos lahko praznovali ameriški praznik »Dan neodvisnosti« (»In-dependance Day«) — 4. julij! Praznovanje bo na prelepem Polževem pri Višnji Gori, nedaleč iz Ljubljane. Na piknik vabimo prav vse ameriške rojake! Za zabavo, ples in narodno pesem bo skrbel Gorenjski kvartet. Domača kuhinja bo zadovoljila vse okuse in želje. Torej, 4. julija, vsi rojaki na Polževo! Zberemo se v Ljubljani, dne 4. julija ob 8. uri zjutraj na vrtu hotela »Union« v Ljubljani, kjer se bodo prodajali avtobusni vozni listki za vožnjo na Polževo in nazaj. Vabi odbor za proslavo: Ivanka Schiffrer, Marion Bashel, Jennie Troha, Tončka Urbanz, Lojzka Muha, Frank Japič in Vincenc Pink; vsi rojaki iz Amerike. RAZPRODAJA raznega pohištva, žimnice, slike, zrcala, vinske črpalke, prevozne sadne škropilnice, železje za kovače in kmetovalce in pletilj ske špule. — Adamič, Jezerska 6, Kranj. »STORZlC« KRANJ, 21. in 22. junija: :imer. barvni superseop film »VERA CRUZ« ob 17.30 in 20. uri; 23. junija, ital. film »PESEM MLADOSTI« cb 9.30 uri in amer. barvni superseop film »VERA CRUZ« ob 16., 18. in 20. uri. »PARTIZAN« KRANJ, 21. jun.: ital. film »PESEM MLADOSTI«, ob 20.30 uri; 22. junija dvojni spored: »VEČER VESELIH MELODIJ« in premiera amer. barvnega filma »PO- Trgovinska zbornica v Kranju sprejme lakoj STROJEPISKO Prednost imajo osebe z znanjem stenografije. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslali na tajništvo Zbornice, Prešernova ulica 10, v Kranju. Iščemo LABOBANTA za folo oddelek, plača po tarifnem pravilniku, nastop službo takoj. Časopisno-založniško podjetje ,,'Gorenjski tisk" - Kranj Okrajni zavod za socialno zavarovanje • Kranj, Golniska c. 7, razpisuje natečaj za podružnico Jesenice podelitev 2 štipendij za pravno fakulteto podelitev 1 štipendije za medicinske sestre Interesenti morajo poslati na tukajšnji zavod prošnjo kolekovano z din 100.--f-20.—, potrdilo ustanove — podjetja o višini zaslužka očeta — matere, prepis zadnjega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju obr. 012, oceno ,in potrdilo o vpisu na fakulteto. SLEDNJI KOMANC«; 23. jun.: amer.rfilm »LETEČA VRAGA« ob 20.30 uri. »SVOBODA« STRAZiSCE, dne 22. junija: amer. film »LETEČA VRAGA«, ob 19..?0 uri; 33. junija, ital. film »PESEM MLADOSTI«, ob 16., 18. in 20. uri. NAKLO, 22. junija: ital. film »PESEM MLADOSTI«, ob 20. uri; 23. junija: amer. barvni film »POSELDNJI KOMANC«, ob 17. in 20. uri. »RADIO« JESENICE, 21. junija: franc. barvni film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA«, ob 18. in 20. uri; 22. in 23. junija: amer. barvni film »DVORIŠČNO OKNO«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — ob 10. uri dopoldne matineja mladinskega filma »MILIJONI NA OTOKU«. »PLAVŽ« JESENICE, 21. junija: amer. barvni film »KLEOPATRA«, ob 18. in 20. uri; 22. in 23. junija: franc. barvni film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — ob 11. uri dopoldne matineja jugoslovanskega filma »MILIJONI NA OTOKU«. ŽIROVNICA, 22. in 23. junija: amer. barvni film »KLEOPATRA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17. in 20. uri. DOVJE MOJSTRANA, 22. in 23. junija: amer. barvni film »BRODVAJSKA USPAVANKA«. V 'soboto ob 19.30. V nedeljo ob 17. in 19.30 uri. KOROŠKA BELA. 22. in 23. junija: amer. barvni film »DVORIŠČNO OKNO«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 17. in 19. uri. RADOVLJICA, od 21. do 23. junija: amer. fantastični barvni film »BORBA V VSEMIRJU«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. BLED, od 21. do 23. junija: ameriški barvni film »UPOR NA LADJI CAINE«. LJUBNO, 22. in 23. junija: ame- • riški barvni film »STEZA SLONOV«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. »SORA« ŠKOFJA LOKA, od 21. do 23. junija: amer. barv. film »RAPSODIJA«. »KRVAVC« CERKLJE, 22. in 23. junija: franc. barv. film »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«. V soboto ob 20.30 uri. V nedeljo ob l6\ in 20. uri. GLtDALlSCC PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V nedeljo 23. junija ob 16. in 20. uri GOSTOVANJE v Sorici, Alcks Leščan: SLEPI POTNIK. Vesela pustolovščina v treh dejanjih. TRŽNI PREGLED RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za podeljevanje štipendij pri občinskem ljudskem odboru Jesenice razpisuje na podlagi 7. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, številka 32-349/55) ter 10. člena Pravil sklada za štipendije občinskega ljudskega odbora Jesenice naslednje pogodbene štipendije za šolsko leto 1957/58 3 štipendije za študij na Srednji vzgojiteljski šoli 4 štipendije za študij na Učiteljišču (moški) 1 štipendija za študij na VPS — slavistika 2 štipendiji za študij na VPS — matematika - fizika 3 štipendije za študij na VPS — angleščina 2 štipendiji za študij na VPS — ročna dela - risanje 1 štipendija za študij na Višji šoli za telesno vzgojo 1 štipendija za študij na Srednji glasbeni šoli 1 štipendija za študij na Knjižničarski šoli (enoletna) 3 štipendij* za študij na Tehnični visoki šoli — gradbeni oddelek 1 štipendija za študij na Tehnični srednji šoli — jaki tok 1 štipendija za študij na Tehnični visoki šoli — urbanizem- 5 štipendij za študij na Srednji ekonomski šoli (moški) 1 štipendija za študij na Višji ekonomski šoli 2 štipendiji za študij na Pravni fakulteti 1 štipendija za študij v Soli za socialne - zdravstvene delavce K prošnji, taksirani z din 180.-«- državne in din 90.— občinske takse, ki jo je vložiti do 10. julija 1957 na Občinski ljudski odbor Jesenice, je priložiti: a) kratek življenjepis b) overjeno izjavo, da prosilec ne prejema drugih štipendij c) potrdilo o vpisu na šolo oz. fakulteto z navedbo letnika d) zadnje spričevalo oziroma potrdilo o uspešno opravljenih izpitih v zadnjem letniku e) potrdilo o imovinskem stanju prosilca in staršev f) potrdilo podjetja o .zaslužku staršev in o prejemu otroških doklad g) potrdilo oziroma priporočilo študentske organizacije ali organizacije SZDL Prosilci z območja ObLO Jesenice, predvsem pa prosilci zadnjih letnikov študija, imajo prednost. Komisija za podeljevanje Hipcndij pri ObLO Jesenice V KRANJU V ponedeljek je bilo na trgu več zelenjave kot običajno. Dovolj je bilo mlade čebule, česna, korenčka in seveda solate, ki se je pocenila že na 30 din kilogram. Tokrat so okolićanke prinesle naprodaj tudi nekaj gob (jurčkov in lisičk) ter rdečih gozdnih jagod. Gospodinje so zaman spraševale po borovnicah. Kaže, da jih letos zaradi . pozebe ne bo veliko. Cene: mlada čebula 15 din 3 ali 4 komadi, česen 10 in 12 din glavica, korenček in peteršilj 10 din šopek, špinača 40 din kg, jagode 15 din merica, gobe 60 din merica (približno 30 dkg),. jajca 16 dinarjev komad, maslo 120 din četrtinski zavitek, kaša 80 din liter in krhlji 30 din liter. GIBANJE PREBIVALSTVA V TRZlCU Rojeni: Matjaž Kosmač, Franc Perko, Vinko Gros. Poročili so se: Janez Papov, električar in Olga-Erika Knific, uslužbenka. Umrli: Peter Koštrun, osebni upokojenec; Janez Papler, kmet. V KRANJU Rodile so: Kristina Slabe, prebivalka — dečka; Marta Fabjan, teh. risarka — dečka; Ana Prostor, tov. delavka — deklico; Jožefa Eržen, tov. delavka — deklico; Frančiška Markun, gospodinja — dečka; Angela Jen- ko, tov. delavka — deklico; Tatjana Pirih, namoščenka — dečka; Zlatica Savnik, namoščenka — deklico; Albina Bajželj, tov. delavka — dečka; Pavla Rozman, gospodinja — dečka; Ivana Lukančič, gospodinja — dečka. Poročili so se: Franc Kunčič, tov. delavec in Vida Poličar, državna uslužbenka; Bogdan Mohor, nameščenec in Zora Segu-la, namoščenka; Stanislav Potočnik, kmetijski tehnik in Marija Rotar, trg. pomočnica; Marijan Vehovec, delavec in Štefanija Pegam, tovarn, delavka; Franc Marko, gumar in Marija Pfajfar, gumarka. §§ S SODIŠČU VESELICA IN PRETEP Dne 13. januarja 1957 je bila v Gorenji vasi veselica. Na tej veselici je prišlo najprej do prepira, potem pa tudi do pretepa. V tem pretepu je C. B. z Zirov-skega vrha udaril z večjim podolgovatim kamnom po levi strani lica in senc A. B.; F. O., prav tako z Zirovskega vrha, je z re-meljnom iz ograje udaril nekajkrat po desni roki J. K., F. Š. z Zirovskega vrha pa je z žepnim nožem zabodel M. B. v meča noge. Drugi trije pretepači, ki so poseglt prvi za palico, drugi za biljardno palico, tretji za sesaljko od kolesa, se v pretep niso vmešali. Obdolženci so v glavnem kaznivo dejanje zanikali, vendar je sodišče na podlagi celotnega kazenskega postopka prišlo do prepričanja, da so krivi in je obsodilo vsakega na mesec dni zapora, ostale tri pretepače, ki so imeli v rokah nevarna orodja, pa vsakega na din 3000.— denarne kazni. Vsem obdolžencem pa je kazen (ob upoštevanju, da so bili do sedaj še nekaznovani, da so dejanja zakrivili pod vplivom alkohola, da gre za mlajše fante, da so se po storitvi dostojno obnašali) pogojno odložilo za dobo enega leta. KRIVA OVADBA A. D. je bila zaposlena kot natakarica v gostilni Lovec v Škof j i Loki v letu 1956 približno 5 mesecev. Dne 4. avgusta 1956 je telefonično obvestila PLM Škofja Loka, da ji je nekdo v dopoldanskih urah vlomil v predal v gostilni ter ji ob tej priliki odnesel približno 60.000 dinarjev. Kazenski postopek v zvezi s to njeno ovadbo pa je dokazal, da je bila ta ' ovadbn kriva, ker si je znesek v višini din 63.885 postopoma prisvojila. Obdolženka je priznala le, da je podala lažno ovadbo, medtem ko je to, da bi si pridržaia znesek, zanikala. Vse okolnosti in ves dokazni postopek pa je pokazal, da si je obdolženka tudi ta znesek dejansko pridržala. O preklicu že prejšnje pogojne obsodbe (1 mesec dni zapora) jo je sodišče ob upoštevanju slabega zdravstvenega stanja, kakor tudi že njene predkaznova-nosti, obsodilo na 3 mesece in 15 dni zapora ter 2000 dinarjev denarne kazni. ' MALOMARNO POSLOVANJE R. T. iz Domžal je bil v preteklih letih upravnik in blagajnik Gostinskega podjetja v Naklem, nekaj časa pa tudi še 'poslovodja enega izmed gostinskih obratov. Svojo službo je precej nevestno opravljal. Ni vodil blagajniške knjige, ni redno odvajal gotovine, neredno je prihajal v službo, ni nadziral poslovanja uslužbencev, ni skrbel zu sestavo mesečnih obračunov, končno pa je brez prave primopredaje samovoljno zapustil službo. S tem svojim poslovanjem je v podjetju povzročil manjši primanjkljaj. Sodišče ga jo zaradi nevestnega dela v službi obsodilo na din 10.000 denarne kazni, kar mu naj bo v opozorilo, da bo drugje bolje opravljal službo. S. NESREČE - NESREČA PRI METANJU KOPJA V ponedeljek zvečer so na igrišču Partizana v Kamni goric^ metali kopje. Pri tem pa je kopje po naključju odletelo v napačno smer in enemu od pionirjev, ki so se igrali na igrišču, v nogo. Kopje Se je zarile tako skozi nogo, da so ga izdr-li šele s kirurškim posegom. Večkrat so mladince starejši opozarjali, naj kopje ne mečejo po igrišču, kadar so tu otroci, vendar opozoril niso upoštevali. Kaj bi bilo, če bi kopje zadelo v glavo? Upamo, da bodo nesrečo jemali kot resen opomin v prihodnje. J. P. Dopisujte t »Glas Gorenjske« SOCIALNO ZAVAROVANJE V NEKAJ ŠTEVILKAH ' 75 ODSTOTKOV GORENJCEV SOCIALNO ZAVAROVANIH Zanimivi so nekateri podatki iz poslovnega poročila Okrajnega zavoda za-socialno zavarovanje v Kranju za leto 1856, o katerem bo razpravljala skupščina Okrajnega zavoda v ponedeljek, dne 24. junija. Prav svojevrsten položaj ne samo v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji, ima Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju, saj ima na svojem sedežu tudi svojo podiružnico. To omogoča, da se Okrajni zavod ne peča z drobnimi problemi (zlasti izplačevanjem potnih stroškov in dnevnic zavarovancem) in se lahko posveti širšemu reševanju svoje problematike. Zdravstveno zavarovanje povzroča Okrajnemu zavodu največ skrbi, saj tudi zahteva največ sredstev. Število zavarovancev, zaposlenih delavcev in uslužbencev ter pogodbenih zavarovancev se je v zadnjih letih močno povečalo. Povprečno število zavarovancev v kranjskem okraju jc bilo v zadnjih letih tako: Leta 1953 je bilo povprečno 36.697 zavarovancev, naslednje leto 39.181, leta 1955 42.507, lani pa že 43.884. število zavarovancev na Gorenjskem je torej od-leta 1953 do konca lanskega leta naraslo za 7187 zavarovancev. Letošnji podatki pa že kažejo, da imamo na Gorenjskem 44.642 zavarovancev. Toda to so le neposredni uživalci zdravstvenega zavarovanja. Ker pa imajo po zakonu o zdravstvenem zavarovanju razen zavarovancev in upokojencev pravico do zdravstvenega varstva tudi njihovi svojci, pri določenih pogojih, se ta števil' ka še močno poveča. 31. decembra 1956. leta je imelo pravico do zdravstvenega varstva še 38.521 svojcev zavarovancev, 9957 upokojencev in 5112 svojcev upokojencev. To se pravi, da je na Go-renjskem 98.232 upravičencev do zdravstvenega zavarovanja. To je zelo velika številka, saj šteje prebivalstvo na Gorenjskem — po zadnjem štetju ~~ 130.869 ljudi; se pravi, da je v kranjskem okraju 75 % vsega prebivalstva upravičenega di> zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja... Sredstva, ki jih daje družba v te namene, itorej nikakor niso majhna . . . I. A. POSTAJAAVTOBUS BESNICA Besnica zares ni kdove kako velik kraj, pa tudi turistično središče ni — vendar njihov* avtobusna postaja Besničanoitf ne dela časti. Avtobus vozi skozi vas šestkrat na dan. Da se domačini znajdejo in vedo, kje se avtobus ustavlja, radi verjamemo, tujec pa bo le težko našel avtobusno postajo, ker g* nanjo opozarja samo s kredo narisan napis na skednju, pred katerim avtobus postoji: PO STAJAAVTOBUS BESNICA. Ali bi bil preprost, a okusen napis na primerni tabli tak" drag, da si ga ni mogoče privoščiti? Štiri leta spomeniško-varstvenega dela Med razstavami likovnih in upodabljajočih umetnikov, ki se vrste v razstavnih prostorih Prešernovega muzeja v Kranju, bodo poslej zavzemale vidno mesto tudi spomeniško-varstve-ne razstave, ki bodo z razstavnim gradivom — s fotografijami, tlorisi, z maketami itd. posameznih objektov ali celotnih naselij skušale nazorno prikazati občinstvu spomeniško-varstve-no problematiko na Gorenjskem in v zvezi s tem tudi delo Komisije za sporo eniško varstvo pri OLO Kranj. — Prva iz programa teh razstav, ki je bila odprta pretekli teden, se imenuje »Srednjeveške freske v Kranju«. Vsaka naslednjih razstav bo podobno kot ta, skušala obdelati določeno temo o kulturnih spomenikih in njih problematiki na Gorenjskem. Namen pričujočega sestavka ni , zgolj v tem, da kronistično zabeleži to Pomembno spomeniško-varstveno razstavo, temveč da fragmentarno osvetli delo spomeniško-varstvene komisije, ki od Ustanovitve leta 1963 dalje ne štedi z napori pri zaščiti vseh količkaj Pomembnih kulturnih spomenikov na Gorenjskem. Naloge komisije za spomeniško varstvo so tako raznovrstne in številne, da jih skoraj ne kaže naštevati, pač Pa bom skušal te naloge na najustreznejši in najkrajši način definirati. V kratkem: naloga spomeniško-varstvene komisije je skrb za vzdrževanje pomembnejših kulturnih spomenikov in zbiranje ter proučevanje dokumentarnega gradiva o njih. Da bi bilo delo te Komisije čim na-črtnejše, je ves teritorij Okrajnega ljudskega odbora razdeljen na tri področja, ki sodijo v pristojnost muzejev v Kranju, Radovljici in Skofji Loki. Tej razdelitvi sledi še podrobnejša razdelitev na področja občinskih ljudskih odborov. Prva naloga Komisije je bila registracija vseh pomembnih kulturnih spomenikov. Nedvomno je bila ta zamudna in težka naloga dobro opravljena, saj je bilo zajeto v seznam 568 objektov, iz skoraj vseh občin z območja Gorenjske. Samo na področju ObLO Kranj in Cerklje je bilo pod ?55ventivno zaščrt° zabeleženo okrog fW> pomembnejših etnografskih objektov. Ker so bili prispevki o posameznih kulturnih spomenikih ali njih skupinah le poredkoma publicirani, bom ob Priliki naštel nekaj najpomembnejših objektov, ki so bili doslej re-stavrirani. Semkaj sodijo spomeniški sakralni arhitekturni objekti na Bregu Pri Kranju (gotska arhitektura in freske), na Joštu (gotska in baročna arhitektura ter freske Jerneja iz Loke iz začetka 16. stoletja), v Potočah pri Preddvoru (baročna arhitektura in stropne freske), na Jamniku (gotska arhitektura in freske slikarja Wolf-ganga iz srede 15. stoletja), dalje na Visokem (arhitektura in freske iz 17. stoletja) ter v Stražišču (gotika iz 17. stoletja). Vse naštete spomenike je bilo moč, pa čeprav so bili hudo ogroženi, še pravočasno rešiti pred nadaljnjim propadanjem. Lani in letos pa je Komisija zabeležila nič manj pomembne uspehe svojega dela. Odkrite so bile namreč srednjeveške freske v Tupaličah pri Pred- dvoru, ki sodijo v sredino 14. in začetek 15. stoletja, na Bregu pri Preddvoru iz začetka 14. in srede 15. stoletja in v Strahinju iz srede 15. stoletja. — Zlasti pomembne so freske v Tupaličah, ki so kot malokatere obogatile zakladnico slovenskega slikarstva. Naštete freske iz 15. stoletja so delo furlanskih mojstrov. Pod spomeniško varstvo sodijo tudi celice talcev v Begunjah. Dela na tem pomembnem objektu iz NOB so bila izvršena v letih 1954 do 1955. Prav tako ima Komisija na skrbi grobišče talcev v Begunjah dn Dragi. V istem času in na podoben način kot je bila preurejena Markova cerkev v Vrbi v prvorazredni spomenik srednjeveške ljudske kulture (zlasti odkrivanje in utrjevanje fresk iz 15. in 16. stoletja), tako je bila lani zaščitena tudi Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru. Rezultati tega dela »o bili več kot razveseljivi, saj so bile odkrite freske iz 14. in 15. stoletja, v katerih je zaslediti povsem profane elemente iz okoliškega življenja n. pr. upodobljen je dveh ribičev (Ribičev laz!) na fragmentu iz 16. stoletja, ali pa upo-dobljenje rudarja ali kovača (Stara Fužina!) na fragmentu iz 14. stoletja. — Te freske iz 14. stoletja so zlasti pomembne zategadelj, ker so najstarejše izmed doslej znanih na področjih občinskih ljudskih odborov Jesenice, Radovljica, Bled in Bohinj. Te novo odkrite freske Janezove cerkve tvorijo s tamkajšnjimi že prej znanimi, kar 5 zaporednih plasti, ki segajo cd romantike do renesanse in so mestoma naslikane druga čez drugo. Med drugimi važnimi kulturnimi spomeniki je bilo v istem razdobju poleg Prešernovega memorialnega muzeja poskrbljeno tudi z raznimi, zaščitnima deli za pesnikovo rojstno hišo. Med pomembne uspehe, ki jih je zabeležila komisija, lahko prištejemo med drugim tudi ureditev zgornjega stolpa na Kranclju v Skofji Loki, dalje na novo odkriti vodnjak in dela na restavraciji mestnega obzidja na Grabnu. Tudi v sami Loki je strog spomeniški Težim, ki posveča veliko pozornost celo najmanjšim prezidavam hiš in barvanju fasad. Kljub prizadevanjem loškega muzeja pa je najti prav na področju ObLO Škofja Loka še precej zelo pomembnih kulturnih spomenikov, ki. čeprav v slabem stanju, še vedno čakajo na konservatorja. Delovni program Komisije za spomeniško varstvo predvideva v 1. 1957 v prvi vrsti zaščito fresk v Bodeščah, ki izvirajo iz 15. stoletja in pa nadaljevanje odkrivanja fresk na Bregu pri Preddvoru. Da se zbere vse dostopno literarno gradivo, potrebno za proučevanje kulturnih spomenikov na Gorenjskem, je bila izdelana tudi obširna bibliografija vsega revialnega, dnevnega in knjižnega tiska. Prav tako so bili izdelani tudi številni prevodi in regeste arhivalnih virov iz 17. stoletja. Podobna komisija za varstvo spomenikov je bila ustanovljena leta 1956 tudi pri ObLO Kranj. Njena dejavnost pa bo iz objektivnih razlogov zaživela šele letos. Podroben, zlasti pa obširen načrt te komisije jamči, da se le-ta močno zaveda svojega poslanstva — ohraniti zanamcem kulturne dobrine polpretekle dobe in preteklih stoletij. -ca filmi. tt/Uf Redoma »DALJNA OBZORJA« je ameriški barvni film v vi-stavision sistemu, ki je posnet na že klasično temo o raziskovanju ameriškega Zapada. Pravzaprav je govora o vesternu, ki ga vrednotijo še kar užitna in napeta zgodba, zlasti pa čudoviti naravni posnetki. Tudi igri glavnih igralcev — Fred Mac Murray, Charlton Hcston, Dona Reed — ni kaj očitati, kar velja v večji meri tudi za režijo Rudolpha Matea. Film je za ljubitelje indijanskih zgodb pravo doživetje, le tistim, ki so nagnjeni k happy-andom, se bo film zameril. »DA BI NE VSTALA ZARJA« je ameriški film v črno-beli tehniki, ki bo vzbudil pozornost ljubiteljev filmske umetnosti že zavoljo imen znanih igralcev: Olivia de Hawilland, Paulette Godard in Charles Boyer. Resnici na ljubo moramo priznati, da nas z igro niso razočarali. Ker nam okvir sestavka ne dovoljuje, da bi se spuščali v podrobno analizo, naj omenimo le to, da je osnovna zamisel kaj nenavadne zgodbe posrečena, dramaturški konflik- ti rastoči iz psihološko poglobljenih značajev utemeljeni, tehnična plat filma je dobra, le nekateri prizori so malce razvlečeni. — Vsekakor pa nudi film manj, kot pa obetajo renomirana imena igralcev. aa »ZADNJI TIR« Jugoslovanski film »Zadnji tir« je tiste vrste domač film, ki bi jih ne bilo več treba. Kriminalna zgodba, ki pa ji manjka osnovna lastnost dobrih kri-minalk: napetost — tu je namreč razplet filma že v začetku jasen, opravljen pa po prvih tisoč metrih in je cela druga polovica filma odveč, zgolj še natezanje naivne zgodbe. Scenarij in režijo Živorada Mitrovica lahko označimo z eno besedo: plehko. Nekateri posrečeni prizori in nekaj posrečenih tipov (ne karakterjev!) utone v splošni razvlečenosti, slabem povezovanju posameznih sekvenc, naivnosti. Tudi glasba, ki jo je napisal Bojan Adamič, je površna in plehka. Dobro igra Jovan Miličević, medtem ko smo Ireno Kolesar, Marijana Lovrića in Olivero Markovič videli že v mnogo boljših vlogah. mm Glasbena šola iz Tržiča' bo priredi la v nedeljo, 23. junija ob 10. uri dopoldne v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju glasbeni nastop gojencev iz oddelkov za klavir, godala in solo petje. Glasbeni nastop bo zanimiv tudi zategadelj, ker bo v programu sodeloval tudi 40-članski mladinski .orkester. Spored bo obsegal dela iz d omače in tuje glasbene literature. r IZ JESENIŠKE GLASBENE KRONIKE Prvi javni produkciji jeseniške glasbene šole, ki je zabeležila nekaj izrazitih talentov m potrdila prizadevanja glasbene šole na Jesenicah, je pretekli torek zvečer sledila druga glasbena produkcija. Tudi to pot so Jeseničani tesno napolnili dvorano Mestnega gledališča. Gojenci od prvega do šestega razreda oddelkov za klavir, godala, pihala ter solo petje, so občinstvo do kraja navdušili. Višek programa je bil tudi tokrat nastop mladinskega godalnega orkestra, ki je nastopil z dvema točkama. — S temi produkcijami bo gostovala jeseniška glasbena šola tudi na Javorniku, na Hrušici in na Bledu in tako zainteresirala široko javnost za glasbeno vzgojo. U. POČASTILI BODO 15-LETNICO SMRTI TONETA CUFARJA Svoboda Jesenice, ki nosi ime proletanske-ga književnika Toneta Cufarja, se je odločila počastiti spomin 15-letnice njegove smrti. V dneh pred dnevom njegove smrti, 10. avgusta, bo organizirala kulturni teden, v katerem bodo posamezni odseki društva izvajali skem bo zbor 23. junija na večer pred praznikom nastopil v tamkajšnjem Korotanu. Na sporedu bodo borbene, delovne, umetne in narodne pesmi, kar bo zlasti privlačno za okoliške prebivalce, ki zavoljo oddaljenosti od Kranja še n^so doživeli neposrednega srečanja s kranjskimi pevci. — Nadalje bo zbor 30. junija počastil s koncertom krajevni praznik v Goricah, 4. julija pa bo nastopil na proslavi ZB v Zabnici. S koncerti v Velikem in Malem Lošnju v Dalmaciji, 20. in 21. julija pa bo zbor zaključil letošnjo koncertno sezono. aa JESENIŠKI PIONIRJI SI ŽELE LUTKOVNIH PREDSTAV V okviru jeseniške Svobode obstoja lutkovno gledališče, ki je 'bilo pred leti izredno delovno in je s predstavami tudi po kvaliteti presenečalo. Ker na Jesenicah že dalj časa ni bilo lutkovne predstave, je bilo za nedavno gostovanje ljubljanskega Mestndga lutkovnega gledališča toliko večje zanimanje. Nad 500 pionirjev je napolnilo dvorano delavskega doma in z izrednim užitkom sledilo Paplerjevi lutkovni igri »Hudobni gra-predvsem Cufarjeve dela, s čimer se bodo ščak«. Toliko zanimanje za lutkovne pred- V pesnikovemu spominu najdostojneje oddolžili. U. PREŠERNOV PEVSKI ZBOR PRED ZADNJIMI KONCERTI Kljub temu, da je sezona kulturnih prireditev pri kraju, bo kronika Prešernovega pevskega zbora v tem in prihodnjem mesecu zabeležila še več koncertov. Ob priliki krajevnega praznika na Jezer- stave sili k razmišljanju o nujnosti obnovitve, oziroma poživitve jeseniškega lutkovnega gledališča. U. »JURCEK« NA BLEJSKEM ODRU Z uprizoritvijo priljubljene Golijeve štiri-dejanke »Jurček« so dijaki blejske gimnazije prijetno presenetili domače občinstvo. Zaigrali so jo vedro in doživeto, tako da so na mah osvojili občinstvo, ki je tokrat do zad- njega kotička napolnilo dvorano. — Sproščeno in živahno igro dobrodušnih popotnih muzikantov, naivnega in simpatičnega Jur-čka, skopega in pretkanega krčmarja je poživljala pestra glasba Marjana Vodcpivca, ki so jo za to priliko posneli na magnetofonski trak. Ta uprizoritev je pokazala, kako radi gledajo ljudje mladino na odru in s kakšnim veseljem mladina igra. — Da bodo le z začetnim delom prihodnje leto nadaljevali! B. USPEL POIZKUS Prebivalci osamljene hribovske vasice Kupljenik nad Bledom redkokdaj vidijo kakšno igro ali kino predstavo, saj jim to onemogoča precejšnja oddaljenost od Bleda ali Boh. Bele. Pred nedavnim pa so se opogumili in kar sami naštudirali burko o »Jezičnem dohitarju«. Menda je to prva igra, ki so jo zaigrali popolnoma sami. V vasi- nimajo prosvetnega doma ali drugega primernega prostora, zato so z njo gostovali na Bohinjski Beli. J. B. LJUBLJANSKI PIONIRJI OBISKALI PIONIRJE NA JEZERSKEM Ob zaključku letošnje gledališke sezone je Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane skupaj s tamkajšnjo pionirsko knjižnico pripravilo jezerski mladini prijetno presenečenje. V nedeljo so na Jezerskem uprizorili pravljično igro »Hudobni grašča.k«, pionirji z Jezerskega pa so jim ražkazali vse turistične znamenitosti domačega kraja. V. FRESKA IZ TUPALIC PRI PREDDVORU — DELO FURLANSKIH MOJSTROV IZ ZAČETKA 15. STOLETJA, FRESKA PREDSTAVLJA ENO REDKIH KOMPOZICIJ GOLIH FIGUR V NAŠEM SREDNJEVEŠKEM SLIKARSTVU Z razstave v Mestnem muzeju v Kranju EL GRECO Domenica Theotocopula, imenovanega El Greco je odkrila šele doba okrog leta 1900. Prej malo poznan in skoraj pozabljen slikar, je postal zaradi svojega viziionarnega in simbolističnega načina slikanja naenkrat ideal takratne mlade francoske in nemške slikarske generacije. . Po rodu Grk, se je kot mlad mož naselil v Španiji in tam tudi umrl leta 1614. Na začetke njegove Umetnosti so vplivali beneški mojstri, predvsem Tizian in Tintoretto. Toda prav kmalu se pokažejo v njegovem delu znaki povsem novega, močno osebnega stila, v katerem se umetnostni svet Španije združuje z bizantinskimi slikarskimi predstavami v vizionarno, mistično in irealno podobo sveta, s katero je bil prvikrat v zgodovini umetnosti zavestno uresničen slikarski ekspresionizem. Med deli, ki jih je El Greco ustvaril, je morda na prvem mestu Pokop grofa Orgaza, ki jo štejejo med naj-r-omembnejša dela zapadnoevropskega slikarstva. Njegovi portreti so tehnično in psihološko dognani in polni izrazne sile, ki jo sicer zaman iščemo pri takratnih, tudi velikih slikarjih. Ohranili sta se dve krajini, med katerima je za' El Grecov stil posebej značilna slika Pogled na Toledo. Največ slikar j evih del se je ohranilo v Toledu, nekaj pa jih hrani tudi madridska umetnostna galerija Prado. Naj omenimo še, da je napisal zanimivo študijo o El Grecu tudi znani napredni francoski književnik Jean Cassou. J EL GRECO: LAOKOON Pismo prijateljici Draga Marjana, takoj boš rekla, kaj se je nek: zgodilo, da ti pišem, ko se pa že več mesecev nisem oglasila. Mi boš že oprostila molk. Saj veš, pranje, likanje, pomivanje, ribanje, otroci ... Pa kaj bi ti govorila, ko si ti na istem. Danes ti pišem o dogodkih, ki so zadnje čase pri mojem možu nekam zelo pogosti. Poslušaj ! Predvčerajšnjim pride Opoldne domov. Ni bil čemeren kot običajno, pač pa dobre volje. Objel me je in poljubil, kar že več kot dve leti ni storil. Otroka je ogovoril, vprašal ju, kaj sta delala. Sploh je bil zelo prijazen. Meni se je čudno zdelo, a sem se naredila kot da ne opazim nič nenavadnega. To mu je bilo najbrže zelo pogodu, kajti ko na mojem obrazu ni opazil ničesar, je nehal švigati z očmi sem ter tja. Pri kosilu je pripovedoval, kakšne probleme je reševal dopoldne v službi. Pomisli! — To se že zlepa ni zgodilo. Po kosilu, namesto da bi se zleknil na otomano s časopisom v roki, je začel brisati posodo. Celo kuhinjo mi je pometel. V meni se je radovednost stopnjevala... Ko sva tako z združenimi močmi vse pospravila, se je jel prestopati po stanovanju. Zdaj je šel v jedilnico, zdaj je gledal skozi okno v kuhinji, prižigal cigareto za cigareto . . . Takoj sem vedela, da ima nekaj za bregom. In nisem se zmotila. Cez čas ce je odločil. Rekel mi je, če imam kaj proti, da gre na partijo taroka, ki se bo, je dejal, najbrže zavlekla. Nisem imela nič proti. Rekla sem mu, naj gre. Sel je in si verjetno mislil, kako me je lepo .»okoli prinesel«, da še opazila nisem. Najbrže se bo v družbi bahal, kako hif;ro me je omehčal . . . Eh, moški, moški! Menda so vsi enaki. Mislijo, da lahko vedno prelisičijo nas žene, da mi tega še ne opazimo. Kajne, Marjana, imamo j;h »pogruntane«, imamo jih, kot pravijo, v malem prstu. Marjana, ali je tvoj tudi ves sladak, kadar ima kaj za bregom? — Odpiši mi! Te pozdravlja Tvoja Zora Plavanje in kolesarjenje - poletna športa Sport si v današnji dobi čedalje bolj utira pot tudi med ženske množice. Z njim dosegajo žene spretnost, moč in vzdržljivost, ki jo terja od njih vsakodnevno delo. Najcenejši in najbolj priljubljeni poletni šport je plavanje. Za to potrebujemo le dve kopalni obleki in čepico. Za tiste, ki so Občutljivega zdravja, je priporočljivo, da ob prihodu iz vode zamenjajo mokri kostim s suhim. V vodo ne smemo nikdar preveč razgrete, pa tudi ne po zaužitju obilnega obroka hrane. Ce imamo otroke, jih vedno vzamemo s seboj na kopanje in se z njimi tudi igramo. Najbolj prijetno se razgibamo pri igri z žogo. Se opazile ne bomo, kdaj nas bo ožgalo sonce. Seveda pa se moramo pred opeklinami pravočasno zaščititi z oljem. Plava jmo po možnosti čim več. V vodi sme- mo vsakokrat ostati najdalj pol ure, da se telo ne ohladi preveč. S kopanjem lahko združimo tudi kolesarjenje. Za ta šport potrebujemo primerno obleko. Lahka, široka in frfotajoča krila se na kolesu ne obnesejo, pa tudi prekratka hlače ne napravijo vedno najboljšega vtisa. Zelo so primerne tričetrtinske ali dolge hlače, razen teh pa ne smemo pozabiti na veterni jopič. Slabo vreme nas lahko mimogrede doleti, zato naj bo jopica nepremočljiva, oziroma podložena vsaj čez ramena. Tiste, ki ljubijo planine, se v lepih avgustovskih dneh gotovo ne bodo odrekle izletom v naše gorske predele. Tudi ta šport nudi vsakomur svojevrstne užitke sredi naravnih lepot. Pa ne samo to — planinstvo krepi telesno moč, kar je za delovno ženo še posebno važno. ■Pa tudi materinstvo terja od žene gojitev telovadbe in športa, zato4 se tej dejavnosti po- Pralni stroj ali obloge za tla ? Hišni svet bloka »Tiskanina« na Zlatem polju v Kranju je nameraval kupiti pralni stroj, da bi gospodinjam olajšal delo. S to odločitvijo pa žene niso soglašale. Izrazile so željo, naj bi jim namesto pralnega stroja raje nabavili oblogo za tla, ker jim ribanje povzroča večje težave kot pranje. Obloge za tla pa so zelo drage in za sedaj hišni svet nima na razpolago dovolj denarja. V primeru, da tega tudi kasneje ne bo zmogel, se bo verjetno odločil za nakup pralnega stroja. svetimo vsaj v poletnih mesecih, ko je to najlaže izvedljivo. eluz v Ženski garderobi nikdar ni preveč. modela na sliki sta prikupna in elegantna. RECEPTI JEDILNIK Krompir s prekajeno svinino, solata Orehovi ali makovi rogljički Krompir s prekajeno svinino: pol* kilograma krompirja, eno šestnajstinko litra smetane, 20 dkg sesekljanega suhega mesa, 2 jajci, 15 dkg maščobe, sol, muškatov orešček. Kuhan in olupljen krompir zreži na tanke rezine. Maščobo, rumenjake in drobno sesekljano šunko dobro mešaj, dodaj smetano, krompir, sol in muškatov orešček. Temu primešaj še stepen sneg in vse skupaj narahlo premešaj, stresi v po-maščeno posodo (jensko steklo) in peci pol ure v pečici. Jed postavi s solato na mizo. Orehovi ali makovi rogljički: Testo: pel kilograma moke, 2 dkg kvasa, 5 dkg sladkorja, 6 dkg masla, 2 rumenjaka, limonina lupinica, sol, mleko. Orehov nadev: 18 dkg orehov, 18 dkg drobtin, 15 dkg aladkorja, limonina lupinica, cimet, tri osminke litra mleka. Makov nadev: četrt kilograma zmletega maka, 8 dkg drobtin, 5 dkg medu, 10 dkg sladkorja, tri osminke litra mleka, cimet, limonina lupinica z mlekom. Kvas zdrobi, zmešaj sladkor in moko ter postavi na toplo. Iz ostalih dodatkov napravi z vzhajanim kvasom STednje gosto kvašeno testo. Ko je vzhajano, ga razvaljaj, izrezi .pravokotnike, napolni z nadevom, zvij skupaj in pomaži z raztepenim jajcem. Pusti jih še malo vzhajati, preden jih spečeš. PRAKTIČNI NASVETI Bencin moramo pred čiščenjem madežev preizkusiti Madeže na tkaninah poskušamo največkrat odstraniti z bencinom, vendar z uspehom nismo zadovoljni; okrog madeža ostane temen rob, ki ga težko odpravimo. Da ne bomo neprijetno presenečeni, moramo bencin pred uporabo preizkusiti. Kanimo nekaj kapljic na čist bel papir in pustimo, da izhlapi. Ako je bencin kemično čist, se pravi, da ne vsebuje nikakih primesi, tedaj bo izhlapel brez sledu in ga lahko uporabljamo za čiščenje občutljivih tkanin. Ako pa ostanejo na papirju madeži in temen rob, pomeni, da ni čist in ga ne smemo uporabljati za čiščenje. Domače sredstvo za čiščenje madežev Vzemimo 6 delov čistega bencina, 2 dela milnega špirita in 2 dela salmijaka. Vse troje dobro pre-mešajmo in spravimo v steklenice. S to mešanico bomo odstranili mnoge madeže, posebno sveže. Veliki kitajski filozof Konfucij je potoval s svojimi učenci po deželi. Pot jih je pripeljala k vznožju gore T'ai. Ob cesti so uzrli ženo, ki se je sklanjala nad ravnokar -izkopanim grobom in bridko jokala. Konfucij je obstal in poslal enega izmed svojih učencev k ženi, da bi jo povprašal, zakaj tako bridko joka. v Učenec se je približal ženi in dejal: »Dobra žena, moj učitelj vprašuje, kakšno je tvoje gorje?« Zena si je obrisala solzni obraz in odvrnila: »Živim v tej deželi. Mojega moža je ubil tiger, še prej je ubil mo- jega tasta in sedaj sina...« Zena je vnovič zajokala. Konfucij pa jo je vprašal: »Zakaj ne zapustiš teh krajev in se ne naseliš kje drugje?« Zena je brez pomisleka odvrnila: »Zato, ker v tej deželi ni slabih uradnikov, ki bi kar naprej izterjeyali davke.« Ko je Konfucij zaslišal te besede, se je globoko zamislil in kimal s svojo sivo glavo. Potem se je obrnil k svojim učencem in dejal: »Resnično, slab uradnik je hujši od tigra.« Prevedel M. S. Danes je pri nas gostija. Holadrija, holadro! Lilije se slak ovija, holadrija, holadro! Prijete veseli godci, holadrija, holadro! Brž odpro medu se sodci, holadrija, holadro! Cmrlj čebelici napije: holadrija, holadro, pijmo dokler sonce sije, holadrija, holadro! In so godci pili, peli, holadrija, holadro! dokler cveti so cveteli, holadrija, holadro! MARTINA BIDOVEC MIHA KLIN AR (Veeet Zarji so odpeli ptički: cicici... Goslice so vzeli črički in zagoslali: čričri. Zvezde na nebo večerno so prišle. Mesec je prižgal laterno kar med zvezdice, da bi punčke kakor Nini mirno spale v mesečini in ne bale se teme. Jezerski pionirji so ustanovili svoje Pla ninsko društvo Pretekli četrtek so jezerski pionirji na ustanovnem občnem zboru ustanovili samostojno pionirsko planinsko društvo. Število članov bivše pionir- zorni odbor. Sestavili so načrt za letošnjo sezono: pod vodstvom starejših planincev bodo organizirali čimveč izletov v bližnje planine. Izlete bodo ske sekcije v DP Jezersko se je povzpelo na 82 in so tako predstavljali najmočnejšo pionirsko planinsko sekcijo v Sloveniji. Svoj delokrog v planinskem športu, ki je precej različen od športa starejših članov, so tako razširili, da je bilo treba dati sekciji drugačno organizacijsko obliko: formirati samostojno pionirsko planinsko društvo. Na občnem zboru so izvolili iz vrst pionirjev, ki imajo v planinstvu že precej izkušenj, svoj upravni in nad- KAKO OBDRŽIMO PALCKO NA KONICI V RAVNOTEŽJU Zahodi konico napol odprtega žepnega noža v palčko, čim bolj spodaj. Če postaviš sedaj palčko na prst, bo ostala lepo mirno v navpični ali poševni legi. Zaradi teže visečega noža leži težišče pod prstom in je torej nižje kot točka, v katero je zaboden nož. Palčka se zato nahaja v stabilnem ravnotežja. opisovali, predsednik PD Jezersko pa jim je obljubil, da bo 8 najboljših spisov planinsko društvo nagradilo z brezplačnim izletom v Julijske Alpe. Priporočil jim je tudi, naj v svoji planinski vnemi ne pozabijo na šolo, ker: le dober učenec more biti res dober planinec. M. T. 6994 7 aorcn jtle ^ 1 bo • Navsezadnje nimam nič zoper navijanje cen, če nisem sam prizadet. — boste rekli, da je to precej čuden uVcd. No j a, priznam — še bolj čudno te pa to, da so na planini Prevala nad Begunjami začele celo krave navijati ceno mleku. V zadnjem času se je podražilo celo na 30 dinarjev, seveda na veiko ogorčenje izletnikov — ljubiteljev mleka. - Preteklo nedeljo sem bil sam na tej planini, da se prepričam, koliko je resnice v tem govorjenju. Primojdunaj, prav nič ni zlaganega! Mleko je po tri kovače — pa amen. Pa sem povprašal možakarja, kako in kaj je s to stvarjo in zakaj se je mleko Podražilo. Dedec se je pa meni nič tebi nič takole odrezal: »Kaj. mislite, da so naše krave tako trapaste, da se bodo pustile za dva kovača za cuzelne vleči...!« % Ondan sem obiskal Zdravstveni dom na Poljski poti v Kranju. Mimogrede sem vtaknil nos v čakalnico, kjer čakajo na rentgenske preglede. Sklenil sem, da se za vse na svetu ne dam pregledati. To pa zato, ker morajo pacienti stoje čakati, da pridejo na vrsto. V čakalnici je samo klop, kjer najde prostor komajda šest ljudi. Ostali, pogosto jih je tudi trideset, pa stoje ob stenah in preizkušajo potrpežljivost in vzdržljivost svojih nog. Koristnikom tega rentgena predlagam, Daj si v bodoče prineso s seboj stole. # Tisti reveži, ki morajo vsak dan na poti v službo premeriti cesto od Cirč mimo »Inteksa« do »Pletenine«, se mi pa res hudo smilijo. Precej jih poznam, ki so se na račun te ceste odpovedali fruštku in južini, saj se do sitega nažro prahu. Na vsak način sem vsem prizadetim tega vsakodnevnega opraševanja hotel pomagati. Stopil sem k ta vikšmu gasilcu v Kranju, da bi jim vsaj gas-maske skomandi-ral, pa me je lepo potisnil skozi vrata in pomolil figo pod nos. Ob slovesu nvi je še rekel, naj rajši molim za dež, da bodo tisti reveži vsaj po mokrem hodili v službo. Hudiča — vse bi še bilo, če ne hi bil skregan s tistim svetnikom za dež, tako mi pa drugega ne preostane, kot da agitiram za umetni dež. Kar premislite, kako prijetno bi se počutili tisti reveži, če bi vsako jutro pred šesto in pred drugo uro popoldne s cisterno pošpricali to cesto. — Saj ne govorim v svojem imenu, temveč v imenu vseh udeležencev vsakodnevnega opraševanja. Sf Mimogrede bom prišepnil upravniku gostilne »Pri starem Mavrju« v Kranju, da sem bil v njegovem gostišču postrežen s čudno žemljo. Pravzaprav ni on pri tem prav nič kriv, ker ne more vsake zemlje rentgensko Pregledati. Svetoval bi mu pa, naj tiste peke, ki mu lifrajo take žemlje, Pošlje k vragu. — Pred kratkim sem našel v zemljah ščurke in žeblje, am-Pak peki ne bi bili peki, če ne bi bili tudi nežni. Zdaj so si omislili vse lepšo primes. V žemlji, katero imam v mislih, sem našel najmanj 10 cm dolgo žimo. O Matiček, kako me je poščegetalo po goltancu. Kar na lepem sem se začel tako režati, da mi je rekel prijatelj: »Ti, daj no mir, nikar se tako ne rahljaj, saj se ti bo še popek razvezal!« — Zdaj pa premislite, kako bi me ščegetalo po želodcu, če bi tisto žimo požrl. Ampak nj.-sem je ne — doma jo imam lepo v zemlji zapečeno, in če ne verjamete, vam jo ob priliki pokažem. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Peki so hoteli ščegetati kupce, pa senj le jaz njih poščegetai s tisto žimo. Ne vem pa, kdaj bodo začeli moko, pred-no bodo zamesili kruh, sejati? e »Kaj boš šel letos tudi na morje?« me je vprašal znanec. _ »Zakaj bi hodil na morje,« sem ga poučil, »ko ga imamo v Kranju.« — Gotovo se boste vprašali, kje neki je tisto morje, o katerem čvekam. Če ne verjamete meni, pa vprašajte tiste, ki pogosto obiskujejo kopališče v Straheči dolini v Kranju. Saj naposled voda ni tako zelo slana, ker je še precej sveža, ampak vstopnina — ta je pa tako zasoljena, da ima kopalec zares občutek, kot bi bil na morju. Vas pozdravlja Vaš Bodičar! luži, ki se OB RAZMERAH V MESARSKEM PODJETJU OZZ ŠKOFJA LOKA Gre za problem, ki po svojem bistvu ni značilen samo za mesarsko podjetje OZZ v Skofji Loki, o katerem tu pišemo, marveč bolj ali manj še za nekatera druga mesarska podjetja in zato zasluži tudi javno obravnavanje. Kaže se pa seveda v raznih podjetjih v različnih oblikah. V podjetju OZZ v Škcrfji Loki je takole: Ko je lani prišel v podjetje nov direktor, se je začel zoperstavljati pri-vatnolastniškim težnjam in nedisciplini posameznih uslužbencev. Ukinil je, denimo, dajanje kosti poslovodjem po 40—60din kg, ker je ugotovil, da jih le-ti večinoma prodajajo potrošnikom kljub temu po enaki ceni kot meso. Potrošniki torej od tega niso imeli koristi, posamezni poslovodje pa so s kostmi zaslužili razen plače .še po 20 in več tisočakov mesečno. Direktor je tudi ukinil prodajo raznih odpadkov za privatni račun. Podobno je ukinil kalo pri klobasah, ki ga je podjetje prej neupravičeno priznavalo prodajalcem, saj se klobase prodajajo na komad, in torej ni kala. Jz sredstev od tega kala so prej plačevali — povsem nezakonito — blagajničarke v mesnicah, ki so večidel žene poslovodij. Razen tega je direktor uvedel tudi za uslužbence enak delovni čas kot za delavce — 8 ur. Skušal je odpraviti pomanjkljivosti v knjigovodstvu ter izpopolniti evidenco, kar naj bi one- mogočilo nepravilnosti (primanjkljaje itd.). Hotel je odpraviti tudi nepotrebno nadurno delo, organ samoupravljanja pa je predlagal še to, naj bi pripoznali poslovalnicam le 1,5%, ne pa 2% kala pri mesu, o čemer pa le-ti — po direktorjevi izjavi — niso hoteli niti razpravljati. To so bili dobronamerni ukrepi, spričo katerih pa je prišel direktor v navskrižje z organi samoupravljanja in mnogimi uslužbenci. Njemu nasprotna stran je izkoristila to, da se je direktor — po nekaterih trditvah — loteval teh ukrepov na grob, neprimeren način, da kolektivu ni zaupal in da je pri vodenju gospodarske politike storil nekaj napak. Med direktorjem in kolektivom je nastal prepad. Zato je direktor zdaj dal ostavko. Ni, da bi javno obravnavali vse podrobnosti te zadeve. Za javnost je zanimivo le bistvo in ozadje problema. To pa očitno tiči v nasprotju med drobnolastniškimi težnjami nekaterih uslužbencev, predvsem iz vrst bivših privatnih mesarskih mojstrov na eni ter koristmi socialističnega podjetja in potrošnikov na drugi strani. Značilrlf) je, da je iz vrst nekaterih uslužbencev čutiti nasprotovanje težnjam po ureditvi večjih, z registrskimi blagajnami opremljenih poslovalnic, ki naj bi nadomestile sedanje majhne prodaj alnice. Zdaj so primeri, da so- te prodajalnice v hiši, -ki je last poslovodje — bivšega privatnega mesarja in da je blagajničarka žena tega poslovodje. Mnogi poslovodje seveda želijo, da bi še naprej ostalo vse pri starem, da bo — odkrito povedano — pod socialistično firmo privatna prodaj alnica. Na ta način namreč ni mogoč zanesljiv pregled nad poslovanjem v prodajalnah, nepravilnosti (denimo, primer s cenami za kosti itd.) pa vselej čuti potrošnikov žep. Zato je v interesu potrošnikov, da v večjih krajih, brž ko dopuščajo objektivni pogoji (lokali, investicijska sredstva itd.), občine, OZZ in mesarska podjetja uredijo večje prodajalne mesa, ki 'bodo omogočile boljši nadzor nad delom uslužbencev, hkrati pa tudi kulturnejšo postrežbo. Zato so tudi potrošniki zainteresirani na tem, da v podjetjih ne prevladajo drobnolastni-ške težnje, naperjene v bistvu proti koristim potrošnikov, kakor smo — kot primer — navedli mesarsko podjetje OZZ v Skofji Loki. M. Z. TURISTIČNI POMENEK V ENEM DNEVU med nadmorskima Tišinama O in 1725 m Je že tako. Človek raje godrnja in zabavlja kot da bi hvalil. Se prav posebno, da bi hvalil lastno malho. To velja zlasti v zasebnem življenju posameznikov. Tudi v našem gospodarskem življenju se dostikrat pripeti, da odgovorni in neodgovorni ljudje kritizirajo m nergajo, včasih pa njihova črnogledost celo niti nima meja. Delajo to mar zgolj iz navade? Ali pa je že tako zakoreninjeno mnenje, da, denimo, še tako dobra uredba ali .predpis, ne more biti dober, ker... In tako naprej. Črnogledosti v našem turizmu smo bili doslej bolj navajeni kot optimizma. Toda ob koncu sezone se je še vedno izkazalo, da smo si nadeli na oči vse preveč temna očala... Kaže, da so gorenjski gostinski in turistični delavci tudi letos tako razpoloženi. Iz njihovih izjav veje pesimizem. Vreme resda ni kdo ve kako ugodno... Je mar tarnanje upravičeno? 10. junija je bilo na Bledu več kot 800 gostov. Od tega je bilo čez 200 ino-zemcev, ostalo domačih. Za tako vreme in za ta čas, ki je za Bled dejansko šele predsezona, je to že kar lepo. Drži sicer, da so na delovnih mizah marsikaterega direktorja na Bledu in v Bohinju dopisi iz inozemstva, ki govore o odpovedih izletniških grup, češ da ni zanimanja'za potovanja v Jugoslavijo. Res pa je tudi, da so se naši gostinci nekako že privadili na inozemske grupe turistov. V miselnost se je zajedlo mnenje, da če ne bo grup, bo konec blejskega turizma... Danes ljudje potujejo večinoma posamič. Še posebej inozemci. In takih gostov prav gotovo tudi letos ne bo malo. Jasno je, da je s skupinami manj dela kot s tako imenovanimi »indivi-dualci«. Prijeti bo pač treba in se po-mujati; bolj kot zgolj dva meseca v letu... Zjutraj na Rivieri, popoldne, recimo, na Vršiču Zamišljeno je nekako takole: Gost se zjutraj zbudi v hotelski sobi ob morju, v postelji se enkrat ali dvakrat pretegne, se osveži v morju, po- zajtrkuje in nato sede v avtobus, ki ga čez 5 ur odloži sredi gorskih sten, v objemu planin. To je tako imenovana kombinacija: morje — planine. Zamisel, ki se bo v našem turizmu šele začela uveljavljati, je v inozemstvu že stara. Je pa v celoti vzeto gospodarsko koristna. Kajti morje postaja za turiste mnogo bolj privlačno kot gore. Vsaj za večino. Zato je treba najti obliko, kako pritegniti v gore čimveč ljudi. Ker se na Gorenjskem bojimo, da ne bo letos dovolj gostov (no, tudi sicer, če te bojazni ne bi bilo) so se na nedavnem sestanku gostinskih in turističnih delavcev Gorenjske ter zastopnikov piranske občine pomenili, da bedo sodelovali v turističnem prometu. Zlasti zato, ker je pričakovati letos v obmorskih krajih izreden obisk tujcev. Prva oblika: obmorske potovalne agencije naj bi gostom, ki bi prišli na morje za ,14 dni, priporočale dvt>- ali trodnevni obisk Gorenjske. Podobno naj bi tudi gorenjske potovalne agencije usmerjale turiste za nekaj dni na morje. Druga oblika: priredili bodo dve stalni turistični razstavi. Na Bledu bo taka turistična razstava odprta okoli 15. junija in bo razen propagandnega gradiva tega našega lepega alpskega predela imela na razpolago tudi slike in prospekte krajev Slovenskega Primorja. Podobno razstavo s propagandnim gradivom Alp pa bi imeli tudi v Piranu. Začetek je torej storjen. Geslo: planine — morje naj bi dobilo tudi gospodarsko podlago... Učinek: ta se bo šele pokazal! I. A. BLED Skoraj ni Slovenca, ki ga ne pozna A: GO&ENJSkE KAJ, V LONCE NAM BODO GLEDALI? Tako so se spraševali vaščani Adergasa in Dr-ažgoš, ko sta jim krajevna zdravnika na predavanju povedala, da bo ekipa Okrajnega higienskega zavoda s pomočjo CHZ iz Ljubljane izvedla anketo o prehrani. Ne bo to vplivalo na odmero davkov? Ali pa bodo spet uvedli živilske nakaznice? Tako so se spraševali. Za kaj pa gre v resnici? Prehrana ima na človeka zelo velik vpliv. Dostikrat nastanejo obolenja, ki jim ne vemo pravega vzroka, prav zaradi pomanjkanja določenih sestavin v prehrani. Enoličnost jedilnikov je najslabša stran prehrane naših družin. Zato so ankete, kakršno je OHZ izvedel v Draž-gošah in Adergasu, potrebne, da morejo higienski zavodi ugotoviti sestavo prehrane ter primerjati te ugotovitve z zdravstvenim stanjem prebivalstva. Kako naj bo naša prehrana sestavljena, so prebivalci obeh vasi nazorno videli v filmu, ki je spremljal predavanje o zdravi prehrani. Podrobno so jim to razložili še člani ekipe, ko so anketirali sestavo prehrane pri posameznih družinah. Kljub temu, da res ni prijetno, če prihaja nekdo vsak dan v hišo ter meri in tehta živila, so člani ekipe svoje delo nemoteno opravljali, za kar gre vse priznanje prebivalstvu Dražgoš in Adergasa, posebej pa še tistim, ki so ekipi Okrajnega higienskega zavoda pomagali pri anketiranju. 70 let tržiške vajenske šole Tržiška vajenska šola je ena najstarejših vajenskih šol v Jugoslaviji. V Tržiču je bilo v 18. stoletju čevljarstvo dokaj dobro razvito. Tržiški obrtniki so bili združeni v šestih zadrugah — cehih. Da so naši predniki tedaj skrbeli tudi za naraščaj, nam pričajo ohranjena spričevala o nekakšni nedelj sko-po-navljalni šoli že v 1. 1825. Iz te šole je kasneje nastala roko-delsko-ponavljalna šola, 1. 1882 pa so zaradi vedno večjega napredka obrti in industrije ustanovili obrtno-nadaljevalno šolo. Izmed sto vpisanih učencev je bilo tedaj na šoli 56 čevljarjev. Prvič se je začel pouk 17. oktobra 1882. Sprva je imela šola pripravljalni ter prvi in drugi, kasneje pa še tretji razred, nakar se je preimenovala v stro-kovno-nadaljevalno šolo. Tedaj so bili na šoli tudi že ločeni razredi po strokah. Leta 1952, so v spomin na 70-letno delo šole in vsem onim, ki so dali življenje za svobodo, odkrili spominsko ploščo. Od leta 1948 do 1951 je okoli 284 čevljarskih vajencev iz vse Slovenije opravilo na tej šoli 5-tedenske tečaje. Razen čevljarskega oddelka je na Šoli tudi oddelek za lesno, kovinsko, oblačilno in v zadnjem času tudi za tekstilno stroko. Tako je tržiška vajenska šola po 75-letnem delu dosegla uspehe, h katerim lahko čestitamo vsem, ki so delali za napredek in razvoj strokovnega šolstva v Tržiču. T. A. SPORT V PODJETJU »KAMNIK« V KAMNIKU Nogometna ekipa podjetja »Kamnik« iz Kamnika se dokaj uspešno uveljavlja in je resen tekmec nogometnim društvom v kamniški okolici. Letos so priredili več tekem, v katerih so bili vedno zmagovalci. Za te uspehe se morajo nogometaši podjetja zahvaliti dolgoletnima nogometašema Peterlinu in Koritniku. Pod njunim vodstvom pridno trenirajo. Nogometaši trdijo, da jih čudi rezerviranost publike, ki je v Kamniku hladna in nezainteresirana za nogometne tekme. Na tihem pa upajo, da si bodo sčasoma le pridobili simpatije gledalcev v Kamniku. Tudi strelska družina je marljiva. Šteje več kot 50 članov in članic. Družina je na tekmovanjih v zadnjih letih dosegla prav lepe uspehe. Letos je v patrolnem teku za praznik 1. maja dosegla v streljanju 5. mesto. Na tekmovanju v okviru mladinskega tedna v Kamniku je moška ekipa zasedla 2. mesto, ženska pa 1. In je prejela prehodni pokal. Najboljši strelec je bil Feliks Golob. Člani sedaj trenirajo z vojaško puško, ker imajo pred seboj še vrsto tekmovanj. Vse športne sekcije, podjetja se sedaj vneto pripravljajo na razna tekmovanja, ki jih bodo priredili v počastitev 105. obletnice ustanovitve podjetja, ki bo julija meseca. P. M. PO DALJŠEM PRESLEDKU SO SPET PRIČELI Z DELOM V Dovje-Mojstrani je bil strelski šport med tamkajšnjimi prebivalci priljubljen že pred leti. Tako so 1954. leta ustanovili strelsko družino. Toda zaradi slabega vodstva je družina le nekaj časa delovala, nato pa je delo skoraj popolnoma zamrlo. Pred kratkim so izvolili novo upravo vodstvo in tako je družina po štirih letih spet pričela z delom. Sedaj šteje 63 članov, vendar upajo, da se bo njih število še povečalo. Družina je že dobila materialno in moralno pomoč in tudi tamkajšnja vojaška komanda jim je odstopila zemljišče za ureditev lastnega strelišča za vojaško puško. Strelci so sklenili, da bodo vsa težaška dela opravili sami. čr. G1 „Bogatinci si najboljše posle kar razdelijo med seboj, da. Torej bo Špan spet spravil nekaj tisočakov." »Seveda jih bo," je zagodrnjal Voltrešč. Počasi je vstal in prijel kladivo. „Je že tako na svetu, da bogatincem samo leti na kup, revežem se pa beračija množi. Kaj si hočemo!" Prišel je stric Miklavž, za njim pa drugi delavci. Dominik je odšel iz vigenca. V hiši je poiskar na polici star, zavržen časnik, v katerem je bil razpis železniške družbe. Pazno ga je prečita!. Železniška družba je potrebovala na s to tisoče kladivc za pritrjevanje tračnic, kupe hlodovine in slavonske hrastovine. Razpis je bil podoben vsem razpisom. Ko ga je Dominik prvič videl, se n.i iztmenil zanj. Toliko blaga bi mogel izdelati samo podjetnik, ki bi imel mnogo delavcev in denarja, ker družba je objavila, da bo plačala blago šele ob prevzemu. Tudi zdaj se je Dominiku od visokih številk kar zavrtelo v glavi in izinova si je dejal, da ga je obšla nora misel. Kako bi mogel tolikšno naročilo prevzeti on? Ves trg bi se mu smejal, če bi zvedeli, da se j% potegoval zanj! Ko bi imel vsaj veliki Gašperinov vigenc, potem bi morebiti smel upati. Znova se ga je lotila želja, da bi vzel v najem veliki vigenc. Nekajkrat je že mislil iia to, posebno še tisto nedeljo, ko sta z Ano hodila po polju in mu je pripovedovala o svojih razmerah. Zdelo se mu je, da bi bilo s tem vigencem vse na mah rešeno. Globočnikovega Rudija bi ne bilo v Kropo, njemu bi se ne bilo treba bati, da mu bodo ob novem letu odpovedali pogodbo, razen tega pa bi mogel začeti- delati na veliko. Kako bi ljudje strmeli! Kaj takega se doslej še nikomur ni posrečilo! Samo da bi dobil naročilo, kakor je razpisano ali katero drugo, pa bi lahko vzel vigenc v najem in v kratkem bi mu denar pritekal od vseh strani. Toda na naročilo 'ni misliti, posebno ne, če se Špan že pogaja. Špan ve za-trdno, da ga bo dobil, drugače bi ne najemal novih delavcev. Torej — nič . .. Kljub temu je šel gledat zgornji vigenc. Bilo je, kakor da je obseden od misli, ki mu jo je vdihnil Voltrešč. Pravzaprav ne, Voltrešč mu je samo pokazal, kako bi bilo treba stvar zagrabiti, mislil pa je nanjo že poprej, davno prej. Hodil je po starem, razpadajočem vigencu. Z zdravo levico je stresal lesena ogrodja pod stropom, kakor bi hotel preizkusiti, ali so toliko trdna, da se ne bodo vdala pritisku njegove močne roke. Odpiral in zapiral je vrata, z nogo je preizkušal vegaste podboje. Vedel je, da bi bilo težko začeti, tudi če bi imel veliko naročilo. Vse je bilo tako zelo zanemarjeno, mnogo slabše kot v spodnjem vigencu. A vendar je dolgo stal pred vigencem, strmel v breg onkraj* vode in razmišljal tako naporno, da so se mu med obrvi risale globoke gube. Zvečer je spešiil proti Kamni gorici. Čutil se je notranje razrvanega in, zahotelo se mu je, da bi videl Polono. V gostilni je našel samo dva kovača in mladega Hetorija. Fant se je vračal z lova, njegova dvocevka je visela 'na steni. Napajal je oba kovača in jima za šalo pripovedoval lovske dogodivščine. Dominika se ni posebno razveselil, vendar ni ugovarjal, ko se je kovač pritisnil k njegovi mizi in ga je celo povabil pit. Dominik je odklonil in se pošalil z njim: „Ali si krščene lisice lovil? Saj zdaj ni čas za' lov!" Kovača sta se zakrohotala, Filip Hetori je ošabno napel ustnice. „Misliš, da smo pri „Jarmu"? Danes pa ni pustni torek!" je usekal. „Kar pusti tisto," ga je zavrnil Dominik. „Mar naj bi bil čakal, da bi mi Johan zaklal brata?" „Zaklali Kdo je mislil na kaj takega? Nikar ne napihuj!" „Saj sem mu nož izbil iz rok! Samo trenutek kasneje bi bil. prišel, pa bi bilo prepozno." Ameriško vojno letalstvo je nedavno prikazalo novinarjem najnovejši tip reaktivnega lovca, ki vzleta in se spušča navpično. Letalo, nosi oznako X-13 Vertijet in so ga preizkušali 18 mesecev. S premičnega podnožja se navpično dvigne v zrak s silo svojega reaktivnega motorja. Letalo se spušča na isto podnožje tako, da se v zraku postavi v navpičen položaj in se 3 posebno pripravo spusti in sede na podnožje X-13 se lahko dviga, spušča ali pa celo lebdi v zraku v navpičnem položaju Potem, ko se je dvignilo, se je letalo X-13 izravnalo in nadaljuje polet kot vsako drugo letalo Gorenjske ANEKDOTE POZNAMO NAŠE DIREKTORJE Ko je ing. Jager, direktor Zveznega centra za vzgojo kadrov, predaval minuli ponedeljek v Klubu gospodarstvenikov Gorenjske o izobrazbi vodilnega gospodarskega kadra v Angliji, je navedel tudi posebno obliko te izobrazbe, in sicer učenje direktorjev javnega govorništva. Tudi sam je prisostvoval enemu izmed takih seminarjev. Ko so ga vprašali, kaj meni o tem in ali sodi, da bi bilo potrebno tudi pri nas v Jugoslaviji vpeljati seminarje v javnem govorništvu za direktorje, je odgovoril: »Naših direktorjev — zdi se mi — ne bi bilo treba posebej poučevati javnega govorništva, saj na konferencah opažamo, da znajo zelo dobro govoriti...« X-13 Vertijet v trenutku, ko se s podnožjem vred dviguje v navpičei. položaj, v katerem bo startalo Predoslje zavzemajo vzhodni rob široke prodnate ravni na desnem bregu Kokre. Hiše stoje v več vrstah nad potokom Belo, deloma še nad Kokro. Predoslje so gospodarsko središče za ravan med Kranjem in Preddvorom, oprto na obsežno in dosti plodno zemljo, vodne sile in prometno lego Severozahodno od vasi stoji grad Brdo, ki je bil sezidan pred letom 1600. Tega leta ga je cesar Maksimilijan I. odstopil Juriju pl. Eghu, kranjskemu vi-cedomu in lastniku gradu Turn v Preddvoru, kot to navaja v svoji zgodovini Kranjsike Valvasor. Po drugem sporočilu pa je Jurij v prvih letih 16. stoletja zgradil grad sam na kraju, ki so ga domačini imenovali Brdo. V neposredni bližini gradu je tekel potok Vršek, ki ga je Jurij Brdski (tako so novega gra-ščaka poslej ljudje nazivali) izkoristil za napravo treh ribnikov. Da bi imel tudi v sušnih dneh dovolj vode na razpolago, je dal povezati Vršek s potokom Belo. Vasi. Suha in Predoslje na eni strani ter Hraše, Tatinec in Srako vi je na drugi strani so se od nekdaj prepirale glede uporabe vode Bele (ali Belice, kot nazivajo potok domačini). Brdski je odločil prepir v prid vzhodnim vasem. V bližini vasi Srednje Bele so napravili jez in prekopali zvezo proti Suhi. Odločeno je bilo, da naj teče Bela proti Suhi in žene ondotne mline in stope. Ako bi pa postala zaradi suše. manjša kakor človeška glava, so morale vodne naprave na vzhodu stati. Vodo Bele so smeli uporabljati v takih primerih le kmetje v Srako vljah in Tatincu za .napajanje živine. Zaradi omenjene preureditve in zajezitve se je Z 0 0RE NOSK usmerila Bela v teku stoletij bolj in bolj proti Predosljam, kar je imelo za posledico občutno škodo pri vodnih napravah na Kokrici, Ilovki in Rupi. V dobi reformacije sta baron Ivan Josip Egkh in njegov sin Adam dala na gradu Brdo zatočišče iz Kranja pregnanemu pastorju Jerneju Knaflju. Brdski so že desetletja vneto delovali za protestantsko stvar in dovolili pastorju, da je vršil službo božjo v grajski kapeli. Ker je bilo v Okolici nad 1800 protestantov, je hodil Knafelj pridi-govat tudi po vaseh, večkrat pa se je oglasil v Kranju, kjer je ostala njegova družina. Ob nedeljah in praznikih so se zbirali kmetje in prostestantski meščani iz Kranja pri službi božji na Brdu. Leta 1590 je bil Knafelj končno pregnan z Brda in iz kranjske dežele, a je bil kljub temu še leta 1601 v Tržiču. Njegovo življenjsko usodo je uporabil Ivan Pregelj kot zgodovinsko ozadje v svojem romanu Bogovec Jernej. Brdsiki baroni so začeli sredi 17. stoletja gospodarsko propadati, njihova posest se je drobila in je prihajala v tuje roke. Okoli 1670 je prešla brdska graščina na Jurija Žigo barona Gallenberga. Po njegovi smrti sta jo prevzela sinova Volk Vaj-kard in Baltazar, ki jo je 1747 prodal veletrgovcu Michelangelu Zoisu. Rodbina baronov Zoisov je bila lastnica gradu do leta 1932, ko sta ga kupila in-dustrialca Heinrihar in Dolenc, ki sta grad temeljito prenovila in ga leta 1935 prodala državi. Grad je enonadstropna, arhi-^ tektonsko zanimiva in s stuka-turami okrašena stavba, zidana v četverokotu s posebnimi prizidki na vogalih. LU M KO 81. Odšli so. Ob obali pod skalo je bila položna, lepa pot. »Strah morja« je prinesel s seboj tak kos slanine, da se je skoraj pretegnil, ko ga je nosil. Pinn je »sunil« kotel, s seboj pa je prinesel tudi nekaj koruznih storžev, da bo iz njih delal pipe, »Crni maščevalec« je izjavil, da brez ognja pač ne smejo na pot. Zagledali so ogenj, ki je tlel na velikem splavu kakih sto metrov stran od njih. Skrivaj so se splazili tjakaj in si * vzeli gorečo klado. 82. Kljub temu, da so vedeli, da so bili vsi splavarji v mestecu, so med seboj šepetali: »Pst!, pst! in vihteli namišljene ročaje mečev. Kmalu so prispeli do splava. Tom -je poveljeval, Huck je šel na krmo, in Joe h kljunu. Tom je stal sredi ladje, mršil obrvi in držal prekrižane roke. V pritajenem, strogem šepetu je kot komandant izdajal povelja: »Razpni jadra! Proti vetru ga obrni!« 83. »Da, kapitan,« — »Enakomerno, mirno, mi-r-r-r-no!« — »Enakomerno stoji, kapitan!« — »Naravnaj jo! Drži smer!« — »Imam jo, kapitan!« — Ko so zapluli na sredo reke, so vsi vedeli, da so bila ta povelja izdana le zaradi lepšega in niso v resnici nič pomenila. — »Katera jadra so razpeta?« — »Glavno jadro, zgornje in prednje jadro, kapitan!« — »Razpni še krajše jadro! Šest naj vas gre k sprednjemu jadru. Hitro, hitro!« 34. v • »Veslo h krmi!« je poveljeval Tom. »Drži levi bok, ko bomo pluli mimo nje! Luka! Luka! Krepko možje! Vsi hkrati! Enakomerno!« — »Enakomerno vozimo, kapitan!« — Splav je plul onkraj sredine reke. Naravnali so sprednji del s tokom in potegnili vesla na .splav. Reka k sreči ni bila narasla, tako da tok ni bil premočan. Naslednje tri četrt ure so bili vsi tiho ...