Leio VIII., štev. 74. Celje, čeirtek 8. julija 1926. Poštnina plačana v gotoulnl- Ishaja v torek, četrtelc In soboto« Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. Posamernzg stewi:ka ! Uin. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredni&tvo in upraviištvos Celje Strossmayerjeva ulica 1, BBRbBbpritliCje. Rokopisi se ne vračajo. Ogfaai po tariffu. Telefon int. štev. 65. Celje, 7. julija 1926. V torek popoldne se je vršila pri dežehiem sodišču v Lj.ubljani tiskovna pravda o tožbi radi klevete, katero je naperil proti meni g. dr. Goričan. V po- rocii'u o znanieniiti februarski seji ob- cinskega sveta sem ocital g. dr. Gorica- nu felonijo, kalero je zagrešil nad >Na- rodnim blokom«. Nastopil sem dokaz resnice, kateri se mi je popolnoma po- srečil. Vsled teg a sem bl.l tudi opro- ščen. Sedaj, ko je zadeva koneana, po- vdarjam, da nikakor nisem hotel z m- krimiini>ranim clank am žaliti "osebno g. dr. Goricana, auipak jaz sem hotel edinole pokaizati» in dokazati v vsej nagoti nekval.ifirciTa.no postopanje celj- ske radikalne skupine, ki datira od onega časa sein, odkar pri njej vedrita in oblačita gg. Žumer in Posavec. Pri glavni razpravi so dokazovale meni nasprotne price, da je bil »Na- rodffii blok« skfenjen samo za izvedbo volitev v celjcski občinski zastop in da je z dnevom volitev ta blok prenehal. Da, gospod Stermecki je kot pri- ča celo trdil, da je bilo po izvolitvi po- sameznhn skupinam na prosto dano. se vezati s komurkoli, pa četudi z Nem- ci in kleriikaki. Iz vsega tega je raz- vidno, kako so gospodje že od vsega pocetka pri pogajanji'h za ustvaritev »Narodnega bloka« tega shvaeali kot dobro pril'iiko, da so dobili za svojiih 48 glasov 4 mandate. V Celju je v za-dnjem času padla politicna moraJa na na.inižji niivo. Do- gaja se. da prastopaj.o mandatarji, ka- teri so prejeli svoje mandate od neke skupiaie, v dmgo skupino in stranko. ne da bi te mandate odložili in dai'i svo- jim resniicnim volilcem na razpolago. Gg. Žumer. Posavec in Šviiga so bili izvoljeni na listi takozvane »Gospod a r- ske straiike«, katero so tvorili Nemci in SLS. Vsak politieen anaftabet bi ču- til moralno dolinost, radi svojega pre- stopa v drugo skupino vprašali svoje voLilce za odobrenje, kar pa se seveda ni zgodilo. Isto pot so šli tudi gg. Modic, Pil- ko in s tema Anton Koren, ki so prejeli mandate od »Narodnega blo- ka«. Ti trije gospodje so bili clani NSS in bi morali dati svoje mandate na raz- polago krajevni organizaciji NSS v moinentu, ko so iz te organizacije iz- stopilii. Pri sestavi kandidatne liste ^Narodnega bloka« so se vsi kandiidat- je' s častiio besedo zavezäli, da bodo varovali steviJ'cno nazmerje posamez- nih strank tako. da pride na mesto od- stopiivsega clan a namestnik iste skupi- ne. To častno zavezo je vsak s svojini podpisom potrdil. Ko pa je vsled izre- klanikanja iz volilnega iinenika g. dr. Dobovišek zgubil svoj mandat. kateri bi moral priipasti njegovemu nasledni1- ku iz NÖS, je eno^tavno za^eges ta mandat g. Borlak, clan radikalne stranke, ne oziraje se na podano cast- no izjavo. Kako naj se tako postopanje kvalificia'a in imenuje, naj sodijo vo- lilci! Po mojem prepricanju je pre- sedlanje v drugo stranko z obdrianjem mandat a, ne da bi tak prestop volilci odobrili. nedostojno in poiitični mo- rali kvarlji'vo. G. dr. Dobovisek je trdil pri raz- pravi kot priča., da sem jaz izstopil iz NSS vsled tega, ker nisem bil vec kan- didiran v obči-niski zastoj). Ta njegova trditev ne od,govarja resnici. Jaz sem bil na izrednem obcnem zboru NSS z večino glasov kandidiran na peto ihl1- sto, a sem to kandidaturo odlocno od- ki'onil. Vedel sem že takrat, da >e bodp začeie vsled postavitve nekaterih kandidatov, katerih veternjaMvo mi je bilo znano, intrjge proti »Narodnemu bloku«, pri cemua- pa jaz nikakor ni- sem hotel sodelovati. Moj izstop iz stranke pa je bil upravicen vsled na- stopa nekateriih mojih takratnih tova- rižev, ki so sajnovoljn-o spreinenii'i kan- dklatno listo NSS ne da bi vprasali clane ali vsaj odbor krajevne organiza- cije, katerega podpred.südnik sem bil jaz. Isti dr. Dobovišek, kateri je po iz- idu volitev v svoji ginjenosti in navdu- šenosti objemal in poljuboval vodhei'je SDS in zatrjeval (tudi piemeno), da bo delal in posvetil vse sile za »Narodni blok«, je v kratkem podminiiral ta bl'ok s svojo izjavo v obcinskem svetu. Take so politične razmere v Celja vsled nastopa ljudi. ki ne znajo im no- čejo graditi, ampak le razdirati. Raz- prava, katere jaz niisein želel, je te raz- mere in pojavp tudi že sodmo ugotovila. Uwyo Žabkar. Sokolski dnevi v Pragi. Minolill osem dni je bila Praga kakor zamaknjena. Vse mesto je bilo noč in dan po koncu. Ulice in trgi so bili pomi; promet je bil včasi nemogoc; poliicija je komaj vzdrževala red. Staroslavno mesto je nudilo pestio sl'iiko. V sredini mesta skoro ni bilo hi- še brez zastave, preproge ali venca. Kcder so se inneli premikati sprevodi sokolstva. je bilo postavljenih mnogo slavolokov. Na vifexxkih mlajiili so se vi- | l'e velicastne slovan.ske zastave. j Najlepši je bii sprejem gostov iz Juigoslavije. Naval v Prago je bil ogro- men. Ceška prestolica je delala utiß vee- milijoaiskega mesta; tako je bilo vrv;?- njt\ Samo iz Amerike je prišlo nad pet tisoč Sokol'ov in Sokolic. V nedeljo je bilo zletišče kakor ntpregledno mrav- Iji&ce. Sprejem zastopnikov iugosloven- ske vojske, ki so se priipeljali po Dona- vi do Bratislave, a od tarn po železiiici v Prago, je bil vel'it-asten in nepopi^sen. Do stotisoč glav brojeca množica je napolnila obsh'ni trg pred Wilisono- vim kolodvorom in Vaclav, namesti, ki so se utapljali v morju za,stav, slavoso- kov in zelenja. Na čelu častne cete če- .skoslovaske vojske je prica-kal bratsko jugoslovensko vojsko čsl. vojni mini- ster general Sirovy z vecjim "števi]som generalov in oficirjev. Sokolstvo je po- stavilo k sprejemu močne oddelke pra- ške župe. Ob sviranj.u jugoslovenske himne je pripel'jal vlak na kolodvor, ki je bis tudi prenatrpan obcitnstva. Za pozdra- ve generala Sirovega se je zahvalil ge- neral Cvetkovič, ki je v svojem kratkem nagovdru poudarjal zgodovijisko važ- nost dogodka, da prihaja jiugosloven- ska Aojska — vsega je bilo 450 mož — službeno v posete k brafskemu češko- slovaskemu narodiu. Tudi vojski obeli narodov se pridružujeta zgodoviiiiski pritsegi »zvestoba za zvesiob^«. Nasa arrnija, ziasti pa še morna- rica, je vzbujala vseobčo pozornost in vzhičenost. Nudili so se navdušenja polni prizori. Sokol'ska povorka, broječa 50.000 glav, je bila v torek nad v^e slavnostna. in vellcastna. Veliko nad pol milijona ljudi je prksostvovalo, ko je sokolska armada defilirala pred poglaviarjem države Masarykom. Defil'iTanje je -tra- ja lo dve in pol ure. Juga^lovensikega Sokofstva je bilo 6000 s 30 zastavami. Naše Sokolstvo in vojska sta bila pred- met pasebno navdusenili pozdravov. V torek popoldne se je vršila zad- nja javna telovadba, kateri je v Stadi- onu prisostvovalo nad 200.000 ljudi. Vižek priii'editve — o kateri še sploh iz- pregovorimo — je tvorila poklonitev češke in jugosfoveniske voiske pred^ed- niku Masaryku. Bila je uprizorjena namifeljena bitka raznih čet, po kateri je vsa ta armija defilirala pred pred- sedrukom republiike. dočim je nad sta- dionom krozii'o 70 vojaskih aeroplanov. Politika. P GOVORICE 0 NÜVI VLADNI KOALICIJI. V zadnjem času se zopet vrže razgovori med davidovicevci in radikali radi razskjenja vladne koali- cije. Pogajanja vodijo na obeli straneh inlajiši poll tiki, za radikale pa pred- vsein pTiw!aši centruma. Koalicijia naj bi se razšiirila na davidovic«vce in mus- lünane, tako da bi post a la Uzuiioviceva vlada mocnejša nap rain takozvani Pa- sie'evi skupini, ki je na.s.protna dr. Nin- ciču in Boži Maksimovicu. V zvezi s tern se je razneslia tudi verzija, da se v Pašičevi okolifi priipravlja za skrajni. .si'ucaj razkol stranke in jDrestop v opo- zicijo. Ta skrajni slučaj bi nastopil, ako bi se pokazalo, da se Pašič ne mo- re vrniti na vodstvo drzavue uprave. Baje za'.stopa to naziranoe Aca Stano- jevic, o katerem trdijo radikaini krogi, da je naenkrat postal najbolj nepomir- Ijiv in da računa celo z možnostjo, da Pašič v znak protesta razpusti sedan jo radikalno stranko. V tern slučaj.u bi se po mnenju Pašičeve okofrce itnela for- rniirati nova radikal.ua stranka s skraj- no opozicijskim programom. V nera- di'kalnih politiicnih krogih se te vesti sprejemajo z veliko rezervo, ker se je ponovno razširila vest, da se je Paši- čevo zdravstveno stanje poslabšalo in da je njegov zdravndk dr. Besarovič zahteval sestaoiek zdra.vniskega konzi- lija za svojega pacijenta. P NOV VOLILNI R^D? Važnej- ših političnih dogodkov trenuLno v Beo- gradu ni befežitii Mnogi znaki pa go- vore, da se pripravljajo za kulisami interesantne poliitične poteze. Precej pozoraasti vzbujajo vesti, da so se zo- pct pričeli razgovori radiikalov z davi- dovicevci glede vstopa te grupe v vla- do. Te razgovore ziasti forsira takozva- ni radikalski centrum, ki bi hotel do- seči dva cil'ja.: ojaciti svoio pozicijo napram Pašk:u. katerega povratek na- znanjajo njegovi prijatelji za 20. t. in., iei* d'obi^T rezervo proti radiöevcem, Poznavalci razmer so glede teh poga- janj jako skeptični ter opozarjajo na bliižajoče se občinske volitve v Srbiji, pri katerih si bodeta stala kot glavna protivni'ka nasproti radikalna in Da- vidoviiceva stranka. — Interesantno je, da se radikali z ozirom na svoje oslab- i'jene pozicije zelo živabno bavijo z ide- jo odprave proporcnega volilnega si- stema, ki na] bi ga na dornestil sistem indkiduahiih kandidatov po okrajih po primcipu relatiivne večine. Ta sistem R. V—/ Zobozdravnik. Ko pogledaim tja proti sv. Ani v svojo mladost. se spouninjam tistega v pokoju živečega zobozdravnika dr. En- gela, ki je irnel v mestu s\'ojega pokli- ca, v jadranskem Trstu, lepo klijenteso, nato pa si je poiskal kot kraj pokoja titsto lepo vas, ki jo je oplemeniitil celj- ski grof. Tamkaj je imel lepo hiso in posestvo, postal je na stara leta agra- rec. Po leti je bival v vasi in se je vsako Mo v tern caslužbeno« srečala, ko mi je bilo 11 let, v njegovem zobnem atelijeju, ki ga je iimel" v svojem gradrcu za kratek cas, brezobvezno, le zgolj iz človekoljiub- n>osti. A zob me je mučil že stiri dni pred usodepolno justi'fikacijo. 0 kakem plombiranju se tedaj ni bilo ne sluha ne duha. V strah-u sem se odločil sto- piti k njemu ter rnu potožil svojo bol. Dr. Engel je bil hitro pripravljen po- niagati paglavcu, ki> ga je dobro po- zinal. Posadi me na »Giibce.v« stol, vza- me klesce in potipa ž njimi zaporedo- ma po kotnikib itd., vedno povprasu- joC-, ako bosi, In ko pride bolnik na vr- sto priskoči s skledico tudi gospa so- proga. In ko bi trenil, je zaerledal ne- srečni zob beli dan. Zobobola je bilo kojH'c. Odleglo mi je. S solzaini v oceh mu izrecem iskreno zahvalo, proseč ga, koliko sem dolžen. In ko mi odgovori zobozdravnii, da bosta to opravila že z mojim ra.jn.kim očetom, pozdraviin in. odidem. Hudobni zob pa hraniun do konca svojih dni v »zlati šatulji«. Precej let je že, kar sta preminula gospod doktor in njegova soproga. Oliranim ju pa v najboljšem spominu, ker me je rešil ziasti on, občutne bo- Tezni. A če človek nekaj let žki, mu je pa treba še dostikrat zobozdravniškega pozdravljenja. Kajii poznam k1 dva človeka, ki v svojem življenju nista ra- biJa niskoli zobozdravnika. Je to moja celjska teta i dobi, ko še zobozdravnikov ni bilo. Ka- ko budo je bilo ziasti 'starej&iin, ko jim je že šla slaba za zobe, pojemala njih zgovornost in jim otežkočila izvrševa- nje teža.vnih poklkov. Marsiikdo je bil samo zaradi tega reduciran alii pred- casno upokojen na svojo zalost in ob- čutno skodo svoje male ali tudi števil- nejše rodbine. Srecne so pa bile in so še danes osebe onih poklicev, ki vsled prijetne sl'uibe niso poznali zobobolne inkllina- cije. So to na primer bančni uradniki, ki samo preštejejo za-se denar in ga shranijo v železne škrkije, ali pa želez- niski uradniki, ki samo cele noci pre- sede v zaduhlib pisarnaii in poslušajo i in en a na j never jet nejših železniskih postaj, ali pa poštarjj, ki uiivajo vse prijetnosti telefonskih školjk. Te vrste poki'icev boš redko našel v zobozdrav- niških cakalnica.h, k vecjemu kdaj, če se mu na kaksni planinski turi ta ali oni zob izbije. Srečni med nesrečnimi! Vsega zobnega trpljenja pa je bil konec s tistim trenuitkom, ko je bil ustvarjen zobozdravniški poklic. Le oni so resitelji vsega ustnega zla na svetu. Zgovornost narodov sega sedaj do skrajnjili mej človeškega živfjenja. In če človek kolikor toliko goji vestno treb- ljenje zobovja, skrbi za pravočasno plombiranje, pa za vstavljenje novih zobov, in končno. kax tudi ni izkllj'uce- no — nadomesti in napolni vse zgornje in spodnje celjusti, gre laJiko vsakdo z vsemi 32 zobmi v najvisji starosti z najboljšim prebavljianjem in tekom v preliladni grob. In zakaj sem vse to napisal, kar je sicer že vsem znano? Zato, ker sem se vsojega zobozdravnika spominjal a hvaležnostjo v sreu v trenutku, ko mi je prvic v ži.vfjenju — petdesetletna do- Stran 2. »NOVA DOE A« Stev. 74. odpira vrata predvsem volilnemu na- silju vlade. Zatrjiuje se, da je tudi Ra- dic za voliisno reformo, a on bi hotel nem.ški sistem postavljanja kandidat- nih lißt za vso državo, kar daje vodi- tei'jem strank odLočitev gLede kandida- tov v roke. Vsekakor je dejstvo, da se v krogih vladne večine resno razmo- tri\'a vprašanje spremembe volilnega reda. To je dokaz. da vlada računa s skorajšnjiini novinii vofitvami. NOVIM NAROÖNIKOM! Vsem, ki se prijavljajo kot novi naročniki, posljemo takoj s prvo steoilko polož- nico. Prmimo dotične, da mutt takoj pošijejo priwerni znesek ze slovan- skega SokoMva —, nazaj v domoviino, da z noviuni liioeini in novim pogumom nadalj'ujej'O veliko sokolsko deio. — Po- kazinio jian, da smo jili vsi, ki smo mo- ral! ostati doma, sprem.lj.ali v diuhu na njiihovem sokol.skem pohodu in da se vest1 Minio skupno z njimi ravnokar do- seženega triumfa sokoLskega del'a. V če- trtek zvečer vsi na kolodvor! c IZSTOP CELJSKIH RADIKA- LOV IZ NARODNEGA BLOKA PRED SODIŠČ.EM. Pred deželninn sodisčem v Ljiibljani se je vršila v torek 6. julija razprava o obtožbi g. dr. Goričana pro- ti »Jutru« oziroma celjskemu dopLsni- ku g. Žabkarju, ki je očftal dr. Goriea- nu in njegovim tovarršem, da je bil na- čin, kako so odšli iz Narodnega bloka fel'oniija, t. j. veroLomnost. Pri razpra- vi, ki je trajala skoro ves dan, do 8. ure zvecer, so bill zaslišani kot price gg. dr. Kalan, dr. Božič, prof. Mrav- Ijak, Prekoršek, Stermecki, Marčlč in dr. Dobovišek. Sodišee je g. Žabkarja oprostilo, ker se rau je dokaz za res- nK'na^it njegovega oeitka popolnonia posrecil. Tako je postopanje nekaterih gospodov iz radikalne grupe v Gelju sedaj tudi sodnijsko žigosano. c PROMOCIJA. Na. zagrebški uni- verzi se je vr&ila te dni promocija gdč. Zore Volovškove iz Gelja za »laigivslra. farmacije. Častiia.rno! c ORGLARSKA SOLA. Y toreii. due 13. t. in. se bodo vrsili na tukajjšnji orgi'arski soli zakkjueni izprti. za kate- re se je javilo šest kandidatov. \ c AVTO P0ŽARNE BRAMBE. Y zadnji številki smo pi'sali, da si naine- rava cefjiska požarna bramba naba.viti gasilni avto znamke Ford. Yoz, ki so ga že prei'zkusiM. bi stal za pravo 130 ti.soč dinarjev, vsled cesar je gasilno drustvo naku]) še odložilo. Med tern pa iiaiinerava požarna bramba zaprositi občino za večjo podporo, oziroma jo za- interesira.ti, da bi jej janicila za pri- mer no posojiilo. c KNJIŽNIGA NAR0DNE Cl- TALNIGE bode odprta v soboto due 10. jiilija od 5. do 7. ure. Za nadalje bode cbjivvljeno v litstih. c 0SRE.DNJE DRUŠTVO NIŽJIIL POŠTNIH IN BRZOJAVNIH USLUŽ- BENCEV za Sloveiri-jo, skupina Celje. priiredi due 18. julija javno tombolo v prid bolnian im osii'otel'im olanoni. oz;- rcnia njiihovim družinam. Toimbola se bo vršila na Dečkovem trgu v Gelju. Tablice prodajajo vsi pismoiioše po 3 dinar je za komad. c SESTANEK UClTELJEV KME- TIJSKIH NADALJEVALNIH SOL so je vršiil v ncdeljo. dne 4. julija t. 1. na okoliški deski osnovni soli v Celjiu. Sii- stanka se je udeležil tudi sreski šoLski referent g. L. Cerne in sreski ekonom, višji sadji. nadzornik g. F. Goričan. — Opravičii" pa je svojo odsotnost vladai svetniik g. Zklamsek, kot zastopnik ve- likega župana. Govorilo se je o del'ova- liiju kmet. nadaljevalnih šol v prete- klem šolLskem letu ter konstatiiralo, da je bii'o vobce živo zani'inanje pri ljmel- stvu za te sole — in so se predpiisan: učni smotri za 1. razred v splošnem do- segli. Tudi subvenciije za te sole, tako od oblasti. okrajnMi zastopov. občiii. kraj. sol. svetov in raznih denarii\h za- vodov so dinogOičile inspevanje teh sol, ki so bile v Slivnici, v Mari/boru, na Rečici ob Paki, v Ljiuibnem, v St. Isju. pri Velenju in v Vojniku. G. vi-sji sadj. nadzornik je v svojem temeljko zasno- vanem referatu podal siner za delova- nje na teh šolah po vzorcu francoskiii šol, ter posebno povdarial važnost. da vzbujajo v uiladiiii Ijubezen do doma- če zemlje in kmetiyistva ter podajajo le- mei'jne nauke za bodoee delovanje kme- tovalcev. Sreski sol. referent g. L. Čer- nej je toplo priporocal snovarije in vz- državanje kmet. nadalij. sol ter podal vec prakti<3iiL'h zgledov iz svojega delo- vanja. Po vsestranskem razmotri.vanju se je skienifo za prihodnje šollsko leto: da se otvori na vseh dosedaniih kmet. nadaljevalnih šolah 2. razred; za 1. razred pa se uvede obvezen solski obisk v poštev priihajajioce inLadine, in na vseh solaih se prične s poukom takoj po Vseh svetiih. Koncno so bile skleinjene sledeee resol'uciie, katere bodo odposla- ne na jp>ris*ojna niessta: 1. Üzakoni naj se obvezna kmet. nadaljevaLna sola na vseh osnovniih šolah. 2. Država naj za- dostno subveneionira kmet. nadal'j. so- lo, da ne bodo odvisne od slučajne na- klonjenosti krajevniii faktorjev. 3. Za izobrazbo učiteljev kmet. nadaljevalnih sol naj se priredijo kmeti/jski tečaji s popolno brezplacno cvskrbo na kmetij- skih solah. — P. J. c PREDAVANJE 0 HIGIJENI IN SOGIJALNEM ZAVAROVANJC, ki se je vršilo v nedeljo, dne 4. t. m. v Kimu Gaberje, je zelo dobro uspelo. — Dvorana je bila nabiito pokia ter sta oba predavatelja gg. dr. Schwab An- ton, srezki zdravstveni referent ?z Ce- Ija, in g. Bole Josip, uradnik OUZD iz Ljubljane, za svoja izvajanja žeta za- služeno odobravanje. Želeti bi bii'o so več takih in enakih predavanj za de- la vstvo. c DIJAŠKI KUHINJI V GELJU sta darovali na-mesto cvetja na grob rajnemu g. dr. Fivuicu Jurteli, odvet- ni/kn v Ptuiju, po 300 DLn Hranihiica in pas'OJilnv-ica v Šmarju iai Pasojilnica v Brezk'aJi. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejših in položite dar sle- pim na ol'tar — Podporno drustvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana. Ouasija les, Sulikol,Sulfarol,Salojdin,A1azavornilo, Tobačni izvleček, Losol-katranov pre- parat, Fenoft^lein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, vrtnicah in drugih rastlinah. Dobe se v drogeriji SANITAS, Celje. Širom domovine. š 14.000 VISOKOÖOLGEV V JU- GOSLAVIJI! V debati o redujkeiji gim- nazij je minister prosvete povedal, da je na našJli vseučiliščih 14.000 dijakov. Ivoliko pa iiih po vrhiu tega studira v hiozemstvu? Toliko dijastva je imela Fraii'cija pred vojno s 4o milijoni pre- bi.valstva brez kolonij. šZVEZA PRIV. NAMEŠČENCEV PR0GLAŠA NEODVISNOST OD SOG. S1NÜ1KAT0V. Na zborovanju Zveze trgovskih pomocnikov in prLvatnih uradnikov iz vse države v Beogradu je bila v nedeljo sprejeta resoiucija. da se v interesu zedinjenja prLvatnLh naineš- čen.ce^¦ Z.veza postavlja na s-talisče ne- odviisnosti napram dela.v«ki.m siiiidrka- tom ter da inna uijedinjenje zveze pri- vatnih nameščencev zavzeti napram deLavskim simdikalnim centralam ne- vtralno stališče. š ANGLEŠK0 VOJNO BRODOV- JE NA NAŠEM JADRANU. V krat- kem obižče angi'esko sredozemsko bro- dovje naša pristanišča. Prvi oddelek prispe due 7. t. m. v Split, kjer ostane do i(\ juliija. Drugi oddelek se usidra v ÄLbeniku, tretji oddelek pa v Boki Kotorski. Due 23. j^uliga prKspe v Du- brovnik admiralska ladja >Warspitec ter bojne ladje »Resoluti'onj«, »Royal* Oak« in »Montrose*. š D1PL0MSKI IZPIT IZ SLO- VANSKE FILOLOGIJE in pomožnih ved je na Ijubljanski univerzi naprav.il z Lzvrstnini uspeliom g. Zvonimir A. Bizjak, rodom iz Šmartna na Paki. Ce- stitanio! Š SREZKA UPRAVA FINANČNE KONTROLE V BREŽIGAH UKINJE- NA. S 1. julilem je prenehaia poslovati navedena uprava, ker se je njen delo- krog razdelii*. Oddelki Brežice, Rajhen- burg Iai Pišece pripadejo srezki upravi financne kontrole v Krškem, oddelka Kozje in Sv. Peter pod Sv. goraini pa srezki upravi v Šmarju pri Jelšah. Iz srezke uprave financne kontrole v Kr- škein je izloeen oddelek Radeče im pri- (leljen srezki upravi v Laškem. š SL0VESN0 ODKRITJE SPO- MENIKA DR. FRANGU MIKLOŠlCU V LJUTOMERU povodom 35-letnke njegove smrti se izvrsi v nedel'jo 8. av- guis-ta t. 1. ob pol 13. uri na Cerkvenem trgu. Slavnostni govor bo iimel vseuči- lisčni profesor dr. R. Nachtiigal. — Po- poldne izlet k rojstni hiisi dr. Mikloši- ča v Radomerščaku in Stanka Vraza v Cerovcu. š VSI V REČIC0 OB PAKI! Duo 25. juLija vsi v Rečico ob Paki, kjer bo slavnostno odkritje vojiiiega spoineni- ka. vei'iko zljorovanje bivših vojakov ter veLika vojna igra na prostem! Spored vidiite povsod na plakatih; polovicna vožnja povsod dovolijena. Pridite vsi, vsa drustva, vsi bi^vsi vojaki, da bodete poča.stili 03 v svetovni vojni padliJi žr- tev naše obci'ne. — Odbor za vposta^'i- tev spomenika v vojni padiini vojakom. Smartno ob Paki. — 745. Š SPOMENIK DR. IVANU ŽOL- GERJU. V avli sjuliljanske univerze je bill te dni postavljen in odkrit spome- nik pokojiiiem-u iiniverzitetneiiiu profo- sorj-u dr. Ivanu Zol'gerju. Si>omenik je instvaril g. Anton Kralj, odric-rio so pa z nasveti in podporaini sodelovali mno- gi drugi ciiiiteljä, katerim vsem gre to- pi'a zahvala. š STRAŠNO HUDOURJE NA PTUJU. V pondeljek v jutro se je nad mestom Ptujem in nad bližnjo okolico utrgal oblak. Lii'o je kakor \z škafa. Prenasičena zemlja ni mogla spreje- mati ogroinnih množin jjadavim in kmaliu se je zacela voda dvigati v poto- ki'h ki na poljih. HLpoina ie narastel tiudi pot ok Grajeina, ki je likt gorski hu- dournik udaril iiz struge in se razfival })o okolici ter spliavljal vse mogoče sa- bo. Nanosen materijal se je imbiral pred mastovi, ki seveda niiso vzdržali močnega priitiska besnih valov. Deavoca. ba — izpipaf ali izruval s stojično mir- nostjo in sainozavestjo v desetüi niinu- tah kar dva zoba. Prvi se je že par dnii poprej siilno tresel, predno je vzel iz moji'li ust za vselej slovo. Silna žalost ga je obslia. Sledil je kratek odnior, ki mi ga je milastiio dovolil moj g. zobozdravnik. In že se je lotil drugega. Ta je bil trdo- vratnejßi. Ni se hotel locki od meiie klijiub siliieniiu naporu gospoda zobo- zdravniika. Dve koreniüii ste me zaipu- stili, a tretja je zaostala. A vztrajnost zobozdravnika in korajža pacijemta sta zmagali. Vse je morato ven, nič ni po- magal'o. Žalostno sem gledal za zadnji- mi ostanki prevzetnega zoba. Seveda sem čutil naenkrat v ustiili strašno prazuoto, ki pa je bila v štiiriijndvaj- setiih urah pozaibljena. Zdaj imam zo- pet mir. Imam zopet apetit, po noči in po dnevi zopet iizborno spanje w. sree mi več ne utriiplje. Zato pa, Ljiudje božji, ne zaba\ijaj- te na zobozdravnike, cetudi vas. pri- morajo vcasi'h globlje, včasiih zopet bolj plitvo seči v žep. Ampa.k zdravje vain vračajo. Če hočemo dolgo žiiveti, moramo z vsemi zobmi unireti. Cetudi gremo ne- koc mi odtod, zobje pa le ostanejo :a gredo od roda do roda. Dve groteski Arkadija Averčeuka. Prevel 0. M. I. Ljudniila. Nekega lei>ega dne sem dobil sle- deee pismo, ki ga je piisala očividno nežna ženska ročica: »Velecenjeni gospod! Pise Yarn zen.ska, ki je ne po- znate, ki pa je surrtno zaljubljena v Vas. Kaj ste napraviJi z menoj? Mla- da sem, trdijio celo, da sem Lepa, ele- gantna, imam množico plat onion ih castilcev. pa o niihomur nečem nič vedeti, odkar sein videla Vas. Priča- kujem Vas jiitri v restavraciji >Pri belem vol.un ob 8. u«ri zvečer. Vaš znak za spoznanje naj bo: steklenica sekta, znamka Veuve Gliquot. Pridi^- te gotovo. Zeljno Vras pričakujt1 Vaša Ljudniila.« Naslednjega dne sem kupil cvetic, šel k »Belemu volu« in cakal eno uro, dve uri, tri ure . . . Ljiudinila ni priisla. Od same jeze sem sain iizi)il stekfenico sekta in zapustü sem lokal ob 1. uri po- noči. Nekaj dni nato sem zvedel, da je to pismo pitsal gosti'hiicar sain. Na ta nai'in je privabil mlade liudi v svojo re- .stavracijo ter razposi'al vsak dan ne- koLiko tucatov ljubavnili pisein. Vsi mladi lj,udje so teinu nasedli. Jaz pa na gospoda še jezen niseih bil, kajd njemu se imam zahvaliti, da sem prebii par ur v pricakovanju nepoznane sreče in nato sem svojo jezo v sektu utopil. Ta primer bi laliko marsiikateri mtad re- stavra.ter ponovil. II. Impresario Saljapina. Eleganten, starejši gos^pod se je iz- dajctl za impresarija sla.vnega ruskega pevca Fcdorja Šaljapina. V resiiki pa ni imel nikake zveze z njimi. Če se je pojavil v kakem provimciiialnom mestu, das je nalepiti ogromen plakat sLedece vsebine: »Pozor! Ljudski koncert slavnega pevca Šaljapina. Nizke cene! Vstopni.ce pri koncertni blagajni po 10 in 20 rubljev.« Če so pa ol)i»kovalci' pri-šli k bla- gaj'ui, je bila blagajna zaprta in na njej lakoni'cni napi-s.: »Razprodano!« Provincigai'ci so bill vsled tega ol>- upani. Pa se j« skoro pojavil od di'ugi? strani gospod impresario, stopil k pr- vemu, drugemu hi tretjeniu obinkoval- cu ter liiu tiho pošepetal: * Gospod, po- kupil sem najvecji del v^topnic za Ša- Ijapina koneert. GLovek mora zaslužiti. Zamorem Vain prepustiti vstopnico proti 5 rubljem pribiitka!« V par muiu- tali so bii'e vse vstopnice razprodane. . Prihodnji dan je bil nabiit nov le- pak: »Vsled obolelosti Fedorja Šalja- pina se koneert ne vrši. Denar za pro- dane vstopnice se dobi pri blagajni na- zaj;. c Blagajna je nato iizplfcvčala natis- njene cene nazaj. Kar je preostafo, je imel »podjetniik«. Postal je na ta način bogataš, ki si laMo dovoLi luks-us, da si za koneert Saljapina kupi vstopnico za polno eeno. Ali ate že poravnali naročnino za Novo Dobo • 7 Kupujte Bafa čevlje ker s tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A.Drofenik, "ST1 18. julija 1926 „Sportni dan"! Stev. 74. »NOVA DOBA« Stran 3. voda je Lzpodkopala stebrovje in odtr- gai'a mostove ter nosila s sabo vse, kar so zajeli blatni valovi. Mestnemu stav- beniku Denggu je odneslo 4 vagone ce- nienta in drugega materijala ter povz- roeiiLo agronuio škodo. Težko prizadeti so tudi trgovci in prLvatndiki na Flori- janskem trgu. Voda, ki je udrla tudi v ta del me.sta je zalisa kLeti in druge pro- store ter uniciila bogate zaloge v kleteh. Ker dež ni kmalu ponehal so rode pri- eele poplavljati tudi progo. Na kosodvo- J'u je voda narastla tako visoko, da ju- tranjd vlak ni mogel zapuistki postaje. Ker je dež ponehal, je voda zaeela ta- koj padati. Pioniirji so s pomocjo po- žarne brarnbe preprečili, da se niso agodiile vefike nesreče. Š STEKEL FES OGRIZEL 11 OSEB. V oguMnskem okraju je pasja stekliwa zel'o razšrrjena. Tekom zadnjih 14 dni se je prijavilo 11 oseb, katere je ogrizel pes, ki ga doslej še niso vlovilL in pokoiiičaLL. Ogrizene osebe se zdra- vi.jo v Pa:steurjevem oddefku epidemir ološkega zavoda v Zagrebu. š GROZEN SAMOMOR 16-LET- NEGA MLADENIČA. Kakor poroeajo \7a Skoplja, je tamkaj 16-letni mladenič Musa Alic naprav čuden način napra- vil konec svojeinu življe.nju. Ko je nje- gov oee kuhal žganje, se je mladi Muso namenoma prekopicnil v kad, napor- njeno z vroco »rakiijo«; izgubil je takoj zavest in u tonal v kuhanem žganju. — Vzrok nenavadnega samomora je hi la nesrečna lijiuibezen. š DVA OTROKA POD RUŽEVI- NAMI MRTVA. V hercegoviimskem selu Dračevo se je pritpetrla grozna nesreča. Seljak Simo Matkoviic je bil zaposlen na poi'ju, istotako tudi njegova žena, do- nia pa sta sama ostala dva otroeiea. Vsled viharja se je hiiša zrušila in otro- ka sta ostala pod ruševiinanii. Otroka so inrtva izkopal'i izpod ruševin. š PO 12 LETJH SE JE VRML IZ ' RUSKEGA UJETNrŠTVA. Rada Iciu iz Starega Sirvca v Bački. Ičin, ki je bil decembra 1914 ujet na ruski front i in je žiivel 12 let večinoma v odeški guber- niji, se je tamkaj poročil in priipeljal na povratku v domovino preko Mariibora soprogo in četvero dece. Iz ujetniisha inu je najiveč priipomogel poljski kon- zulat a' Odesi, ki niu je preskrbel oil do- ma dokumente. š SMRTNA OBSÜDBA V ZAGRE- BU. Fred sodniin stolom v Zagrebu je bil proslo sredo Siano Novak obsojen na .smrt na vešalih, njegova tovarisa Fra- no Tomicic na šest set težke ječe in Dionizi.j Blažič na dva meseca zapora. Imenovana trojica je meseca oktobra lanskega leta na Krugah umoril'a in oropala berača Jovo VukeLLoa. VzeM so inn pri'bliizno 600 dinarjev. š ALBANSKI RAZBOJNIKI ÜBILI TRI CRNOGORGE. Po vest eh Lz Podgorice so naše oblasti po dolgo- trajinem iskanqu našte kosti trojice na- .ših seljakov iz pl^emena Kuči, ki so bili lani v l)l;ižki.L državne meje ubiti od al- banskih razbojnikov. Pri tej priliki bi< .bilo skoraj prišlo do \i)ada Kučev v Al- banijo, ki so se hotei'i maščevati za umorjene tovariše. Gospodarstvo. g VELESEJEM 1927. Uspehi do- :sedanjih medna.rodnih vzorčnrh vele- .sejmov v Ljubljani so dokazali, da Je ta ustanova za razvoj in napredek na- šega narodnega gospod'arstva absolut- no potrebna in koristna. Ker je država? p-osebn.o pa Sl'ovenija kot najibolj indu- striasizirana pokraj.ina, žiivljensko iii- .teresirana na ljuhljiaiKskein velesejimu, je uprava istega sklenita, da se bodo bodoei velesejmi v Ljuibljani vrsi'li v še vecjein ob.segu s postopno priklijucitvii- jo vseh onih panog našega gospodar- stva. ki dosedaj še niso bile zastopane. Ki'jiub sedanji gospodarski krizi je do- -segel letošnjd velesejem zelo zadovolji- ve uspehe, kar najbolje dokazuje štj- vilo razstavljalcev, kupbev in kupčij- -.S'kiili zakljiučkoiv. g THGOVINSKI PROMET SLO- ¦VENIJE Z 1NOZEMSTVOM je v zad- njem ča&u precejišen. Najiveč se izvaža les, in sicer večinoina v Italiio, kamor gredo metl drugwn rezan mehki les, 6b- li'kovci, rezana hra.stoviina, bukovi že- lezniški pragi, drva za kurjavo in pre- cejšnje koM'ckbe ogtja.. Ja,jca pa se lietos- izvažajo iiz Slovenije v znatno manjši iuei'i kakor lani. Deloma je teinu kriv ^anjši konanm v Svi/ci in tudi Amgliji'. •delonia pa močna konkurenca rumun- skega in bolgar^kega blaga. V prvi po- lovici m. m. je bil močan izvoz nase ži~ viine preko Rakeka v ItafLjo, sedaj pa so živmski transporti skoro popolnoma prenehali. V Itatijo se iz Slovenije in preko Slovenije vobče izvaža zelo mno- go raznega blaga, tako med drugini kostna inoka. mast od kosti, prstene barve iz Hrastnika, lončena posoda iz Kamnika, žito iz Vojvodrne (v začetku t. m.), vevški papir preko Trsta daljo, svileni kokoni iz Srbije in drugo. Da- i'je je zabeležil naš izvoz: partijo iizde- lanih stolov vz Mariibora za Egiipt, zo- botrebce za Dunaj, železne verige iz Lesc za Rumuniijo in pokrajiine ob Sre- dozemskem morju. Uvažajo se sedaj v Slovenijo poleg obieajinih potrebščin zlasti modra gal'Lca, sirovo in kovauo žeiezo, stroji, lanena preja. Kolikor se da presodi'ti, izvoz iz Si'oveni/je po koli- čini vsaj za 100% presega uvoz. g MUSSOLINI JE VI GOSPODAR- SKI UKREPI. Due 29. pr. m. je iitai'i- janski ministrski svet sklenil .s 1. juli- jem pooblastiti delodajalce, da smejo podalj-šati delavni dan za 1 uro. Nada- Ijo je ukinjena za 1 leto gradba vis. Znižati se morajo cene gradbenega ma- terijala, za katere so uveljavljene ma- ksi'malne cene. Otvoritev novili gostiiln. barov. kavaren iitd. je prepovedana. — Dncvniki smejo inieti samo 6 strani in nobenih prilog. Od 1. novembra dalje se mora uporablijati -v cefi Italijii meša- niiea bencina z vin-skkn cvetom. Vse to so ukrenili v svrho izboljšanja gospo- darskega polozaja in znižan.ja pasiv- nosti zunanje trgoviaie. Ljudska prosvef a. 1 VOLITEV UPRAV NARODNIH GLEDALIŠC. V pros vet nem minis tr- s.tvu izdelujejo ured'bo o voliitvi uiprav- nikov narodniili gledaLLšč. Po tej inred- bl se bodo po vseh krajih, kjer obstoje gledališca, postavile jiuryje za voi'itev uipravnikov. Namen te odredbe naj bi bila iizločitev zasebnih in strainkarskih v])livov. Nadalje se hamerava s tern od.straniti birokratizein v gledaliižčih, ki je vzbudil v Limetniskill krogih mno- go nevoije. Juryje bodo tvoriili za.stop- niki razni'h umetniških organiizacij. 1 4000 FRANKOV ZA PESEM. Francoska akademija v Pariizu je po- delila pesniku Miguelu Zamacoiisu na- grado 4000 i'raiiikov za pcsem z na.slo- voiii »Lotijev groi)«. 1 IZENAČENJE PRAVOPISA IN NAUCNE TERMINOLOGIJE. Pro- svetno ministrstvo je imenovallo komi- sijo za izenačenje pravopisa in naucne terminologije nase kraljevime, Člani te komiisije so: dr. Ai'eksander Belie, dr. Tomo Maretic, dr. Dragutin Boranic. dr. Milan Resetar, Ljiibo Stojanovie. dr. Frauc Ramov-s ill dr. Stjepan Ku- baljkin. KomiisLja se je prvic sestala vOeraj v Beogradu. y 1 PREVOD SRBSKIH PESMI NA CEŠKI JEZIK. Češkoslovaška akade- mija znanosti in umetnosti v Pragi je pravkar Lzdala v zbirki »Svetska po- eziija« četrti del »Narodne srhske epit- kei v prevod'u starine Josiipa Holecka. Prevod je prav lep in se čita, kakor da bi bil izvirnik. I* PRILJUBLJENOST FRANCO- SKIH PISATELJEV. Pariški časopis >Les Anna les« je pri svojih citateljih povprašal, kdo Lzmed francoskiili žive- čih pisateljev uživa največio priljiub- Ijencst. Prvo mesto ima — po odgovo- rih sodec — katoliski pLsatelj Paul Eourget (4856 glasov), za tern Maur- ras (4998), Goi'ette (2715), poznani Ro- main Rolland je šele na sedmem mestu. 1 ZAKLETI GRAD. Romantična iigra v petih dejanjih. SpLsal dr. Aliojzij Remec. V Ljubljani 1926. Cena 22 di- narjev. Alojzij Remec je eden naših najplodovitejših dramatikov. Pisatelj »Mägde« je vzbudii" pri na^> precej nad lni pričakovanja. »Zakleti grad«, dasi. napisan v povsem drugem miljeju in slogu. nas ni razočaral. Je odločno ko- rak naprej. Snov je romantitčna, deja- nje siilno bogato, skoraj preveč se zgo- di v igri. Okvir je 16. stoletje, ko je raz- saj'ala po naših krajiih grozna morilska kuga, kraj pa srednjeveški viteški grad na Vi'pavskem s svojiim grofom in sko- larom; si'og skuša biti stariniski, kakor ga je uvedel pri nas Pregelj v Joannes P4iebanus. Elementi deian-ja se dajo razbrati v Ijiubezen grofa do grofice ' ¦lvatarine. ki čaka svojiega soproga dol- j gih 15 let (moth- predice ob kriižu);"1 ljuibezpn nicd sholarom in Marjeticr, kot ideai'ni Ijubezenski parček Schiller- jeve tradicije; motiv stare pravde slo- venskih kmetov — punitarjev. Kolorit dobe je prav dobro zadet, grozotnost tiistih dni živo občutiš. Igra je tudi s kulturno-liistoričnega stališča vrlo za- nimiva, kar je stalo pisatelia nemalo truda, da se je vglobil v zgodovino ti- stih napof luteranskih časov. »Zakleti grad« je prav dobra romantiena igra iz naše preteklosti im bo našla sigurno pot na naše podeželske odre. Knjiga se dobi v knjigarni GoriOar & Leskovsek, Gelje. Karijera Pata iu Patachoua. Med fiknskiini komiki uživata Danca Pat in Patachon brezdvoinno zelo vefi'ko priliubljenost in tudi si-cer razvajeni pubtiiki ugaja razeapani br- kasti longin Pat, istotako pa se naslaja na grkuasah in dobrodusnem obrazu zavaljenega »Patašončka«. Kako sta pas^tala cba fiimska junaka? — to bo gotovo zanimalo nase cenjene e.Ltatel'je. Pat je bil rojen v Kopenhagnu. Mi'adostna leta je preživol v Ameriki. koneno se je zopet vrnil na Dan.sko in se pričel učiti knjdgoveške obrti. Toda ni strpel. Zagrabil je kovčeg, pa hajdi « trebuhom za kruhom po svetu. Kla- til se je od sela do sela, pripovedoval miene zgodbe, pel »okrogi'e« pesmi in sodeloval pri raznih diletantskiih pred- stavah. Tako je prišel nekega lepega dne v Kopenhagen, kjer se je predsta- vil znanemu gledališkemu ravnatelju: »Ai'i nie potrebujete pri vašem gleda- liSCU?« Ravnatelj ga je premeril od nog do glave. nato pa la.konično pripomnil: »Pridite jutri ob 10.25 k .skušnji.« »Bil sem srečen«, pripovediuje Pat. »Dnugi dan sem priwel deset minut pred dol'ocenim easom k možu, ki je imel odiočiti naojo usodo. »Izginite«, je re- kel, »manjika še deset minut.« Deset miinut kasneje sem nastopil. Izvajal sem neko komieno peseni. Ravnate'j nie je osin.il s cudnini pogledom skozii svoja očala. nato pa je pripomnil: »Dobro ste jo pogodili, mladi mož. Vi ste sprejeti'«. Moj obraz je zažareT, a je takoj potemnel, cini je ravnatelj izjaviil: »Place dobite 41) krön me- seeno.« Toda potrpel sem. Oženil sem se in z ženo sva delila vse bridkosti in si'adkosti življenja. Paskusil sem pisa- telijevati, pa uvidel sem, da si s pisa- teljevanjem ne boni osvoj.il sveta. Konč- no me iztakne režiser Lau La.uTl'tzen, ki je rabil figuro postopača, v katerii sem se polagoma izpopolinil in nastal" je moj tip »svetihiik« (Put). Patachon (Harald Madsen) — ro- jen leta 1890. v malern daiLskem me- stecu kot sin cevlijarja, je bil že kot de- ček velik navihanec. Nekega dne je prišel v mestece potujoci cirkus in med predistavo se je v maneži pojavil Pa- tachon in vprašal klovna: »Ali hočeš z menoj i^ratii?« To je bis mjegov prvi nastop, s katerim je bila zadovoljna puMika, ne pa njegovi starši. Nasled- iija leta se je učil gimina.stike in raznih triikov. Oče je zahteval, da postane glauben ik. Harald a pa je vLekto sanio k cirkusu. Nekega dne se je v niestu zopet pojaviil potujoci cirkus. Sedaj ali niikoli'«, si je rekel Patachon. Stopil je v kavarno, kjer je sedel ravnatelj ter pripoinnii': »Ali bi ine rabili, gaspod ravnatelj?« »AH kaj znaš? je vpra.šal ravna- telj. Patachon se je prikl'oiiiil, pokazai jezik ter priredil pravo cirkuško pred- stavo v kava.rni.. Bil je taJkoj sprejet. Sjcer se je doma »pri s starši, toda kasneje so se zopet poravnai'k V ciirku- s'u je nastopil kot ekvilijbriLst itd. Za fiLm ga je iztaknil kot Pata režiser Lau Lauritzen. Pat in Patachon sta post ah kmalu nerazdružljiva prijatelja Ln da- nes se »dolginu« in »debekihu« smejo ves svet. Razgled po svetu. r . STRAHOVITA 2ELEZNIŠKA NESREČA. V vsej Frauciji di.vjajo strahoviti viiharji. Samo v okolici Pa- riza so napravili za 10 millijonov fran- kov škode. Radi hude ure je brzi vi'ak Havre—ParLz pri Acheresu skocil s tir- ra. Ose.mhajist potnikov je nirtvih in 90 ranjenih. Vlak se je ponesreeil vsled silnega viharja. Strojevodja ni mogel zaradi grozniih bliskov in veUkega dez- ja pravočasno Uistaviti vlak, ki je dr- I vel s hitrostj'O 90 km na uro. Pri tem ! se je ponesreeii tudi naš državLjian. r NOV PETROLEJSKI VRELEC V PALESTINI. Iz Jeruzalema se do- znava, da je nedalec Jaffe poleg velike plantaže najden petrolejiski vrelec, glo- bok 1(K) m. Strokovnjaki so ugotovili. da se nahajajio v gliobini vel'ike količine nafte. r AMUNDSEN JE PRENEHAL RAZISKOVATI SEVERNI TEČ1AJ. ' Smeli norveški raziskovalec Roalcl Aimundsen, ki je z zrakoplovom »Nor- ge« preletel Severn] teeaj, je od.potoval1 iiz Newyorka na Norveško. — Pred od- hodom je izjavil, da ne bo več priirejal poi'arnih ekspedieij, ker bodo to pre- vzeli on.ii, ki so z njLin doslej sodelovali. Sedem Norvežanov in en Šved bodo po- novno preleteli Severn! tecaj, zgolj ra- di tega, da ugotove ali se nahaja med Aljasko in tečajem kopnina. Stroški zr« to ekspedicij'o bodo znasali po njego- vem mnenjiU nad poi* niilijona dolarjev. r DESETLETNICA VELIKE BIT- KE. Dne 1. t. m. je poteklo 10 let, od- kar se je vršila ob Sonmi ena najljutej- ših in najbolj krvavih bittk v svetovni vojm.i. Na strani antante je bila v tej biitki udeležena skoro iizkljucno angle- ška armada, ki je v bitki izgubila 23 tivsoc oficirjev in 476.000 nioz. v NAVAL IZSELJENGEV NA AMERIKO. — Uradna statistika Zdru- ženih držav Sev. Ameriike pravi, da je izza pričetka rudarske stavke v Anigriji bil'o vloženih vz Anglije 93.000 proseuj- za naselitev v Ameriki, docim znasa letna kvota za Anglijo komaj 34.000. Dalje pravi statistika, da je z cele Ev- rope doslo letos že nad en mifiijion pro- sen j več nego se sme ]>o zakonu ljudi tja prisel.it i. r CENE FRANG0SKEGA ČAS0- PISJA RASTEJO. Zveze last nikov ča- sopisja v Parizu je sklenila, da se radi naraščajoce gospodarske krize in pad- ca franka povišajo cene casopisom. Ga- sopisi se bodo podražiili s 1 avgustom. r V 36 URAH IZ HAMBÜRGA V NEWY0RK. Na znanstveneni zboru za zrakoplovstvo v Berlinu je inž. Riunpser poročal, da je izumel poseben tip transoceanskega letala, s katerim bo niogoce \- 36 urah ])reLeteti dalja.vo med Hamburgom in Newyorkom. Letalo bo tako. da bo laliko nosilo 136 po>tnikov in 6000 kg tovora. r EVHARISTIČNI KONGRES V GHIGAGU. Otvoritveni seji evha.riwtic- nega kongresa je priisostvovalo 12 kar- dimalov. 400 škofov, 3000 duhovnikov in 10.000 redovnic. Darovan.ih je bilo 6000 maš v 367 cerkvah. Svecanostian je prisostvovai" tudi papeški nunciij kar- dinal Bolzano. J)opoldan so vse vršila zborovanja, Govoril'o in razpravljalo se je v 22 jezikih. r PARNIK »CITY OF NAPELS« je nasedel na južni obali japonskega otoeja. Preko Ldndona prihaja vest, da je rešilnini ladjam, ki so prispefe pra- vočasiH) na pomoč. uspelo rešiiti celo- kuipmo posadko, dočim je usoda parni- ka zapečatena. r NAJVECJA PROCESIJA NA SVETU je bila nedvomno katoliska procesija v New Yorku. katere se je VBi v^Kf ^Hu liW|pB^pil Ü5J v tHjj iwÜrJ ^H» kaueuk pete in podplate je potrebno, da nc&ite ob vsakem vremenu. «Palma» ni razkošje, ker daje elasti'no, ugodno hojo ter je tembolj za vsakega praktiünegd in Stedljivega floveka neob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejSa in ceneja kot ko2a. En posku? Va? bo tak. j prepriiai. Potom ne boste veC hoteli nositi čevlje brez «Palme». 21—13 Stran 4. > N 0 V A D 0 B A *__ §tev. 74 Pupilarnovairen in jawnokopisfen denarni saved eeljskegsfi mesta Ustanov//'ena leta 1864. — Pod trajn/m državnim nadzorstvom. V lastni palači y>r*s kolodvoi»u. Vsi hranllnlčnl posit seJzvršuJejo nalKuiantneje.liiirc» inioč« no« Ugodno obresrovanje. Pojasnlla iu nasveli brezpfiačno, Vrednost rezervnih zakiadov nad üroa 25.OOO.OOO-, Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjam in z vso svojo davčno močjo. udelt'zilo 500.000 oseb. Procesijo je bla.goslovif kardinal Bonzana, a verski obred je trajal cole tri ure. v REKORD AVTOMOBILSKIH NESREC so dosegle Združene države Severoameriške. Tekom rainulega leta je bilo smrtno ranjcnili 25.000 o.seb, a ranjenih 750.000 oseb. Torej od 100.000 prebiivalcev se jiii smrtno ponesreči 17. r REDUKGIJA POSLANCEV V GRČI.TI. Predsednik Pangalios na.pove- duje redukcijo possan-cev. Število pa- slaneev bo zmanjšano od 300 na 140. Obleke iz trpežnega ševijota 520 Din, iz meliranega sukna 650 Din, iz po- modnega meltona 720 Din, Športni kroj 800 Din, iz finega kam- garna 850 Din, kakor tudi hlače, površnike in vso drugo konfekcijo prodaja veletrgovina R. StermEcHi, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Tr- govci engro cene. | Oglejte si izložbe. j -- Preiis zahtovi, Uoveljsti in iz ^seh drugih rudnibov dolia^Iia in öostavlja sis dom v mestn in oktlici Franjo lost, CELJE, Alehandrova nl. 4 Razširjajte „Noyo Dobo'! Lesna voina (Holzwolle), ki jo je približno za en večji voz, se pro da. Naslov v upravi lista. NajcenejSe letovišče pod Savinj- skimi planinami. Krasne, lahke ture in izprehodi. Smrekovi gozdovi. Kopa- lišČe. Dnevno avto-zveza. Zbirališče turistov. Celodnevna hrana in stano- vanje od 30'— do 50.— Din. lnfor- macije daje Tujsko-prometno društvo, Luče, Savinjska dolina. Praktikant gimnazijec, ki stanuje pri svojcih, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista pod A. 2-2 Proda se lepo frgovlna na zelo prometnetn kraju. Vpraša se 2 v trgovini Tončka Gorenjak, 2 Narodni dom. eno sobo, kuhinjo ali tudi večje stanovanie v mestu, katero se lahko prosto odda takoj. — Plačam 500 Din tistemu, kateri mi preskrbi omenjeno stanovanje. Aleksa liühnerbein, modistinja, KraljaPetra c, 22. OGXiAS. 3. jul* u 10 \2> 6ßsova održače se usmen» javna licitacija u kancelariji 39. pešadiskog puka za Griz 1000 kg. Riže 1000 kg, . Makarone 1000 kg. Konzervirane kave 400 kg, FiŽol 2000 kg, Sladkorja 800 kg, Čaja 50 kg. 3—3 Iz käncelarije 39. pešad puka. BELÄK & INKRET Celje, Ppešernova nlic» štev. 3 ELEKTRIČNE instaiacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAV1LA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d, VODOVODNE instaiacije, naprava I moderno - higijeničnih kopalnih sob, I klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAV1LA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I 26s| ¦MB ^~ Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, Bhnijn FRANJO VEHOVAR tovarna pohiAtva Celje, K^rsnikova ulica Specijalna delavnica za najfinejSe in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 26s tapetar Celje, Samottanska ul. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila \z- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. fiiiouinUrijsiiilfisl Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. U«tnJ kamnokmii. lzdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike jz marmoria, «ra- nita, sijenita L t. d.^iragrobne plošče in okvirje, galhituro za spalne in jedilne sobe, obxidnc plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča čt\a, Prodaja tudi na mescčno ob- roke. Stalno velika xaloga spomenikov od najpriprostejSe do najmodernejSe oblike. Zt- htevajte načrte in proračune. PocAr'iAZnLic^ v Tr'too^rljaa.Ir. Insertrajte v „NOVI DOBI" I Delaj, nabiraj in hrani! I- 5 1 c 5 s §> u. O '" Q. ä L 6 a. :=^ o Xi Popolnoma var.10 naložite sienarrie prihranke pri zadrugi LASTNI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hraniine vloge po 6%. Večie sialne vloge po do^ovoru naiugodneje. Pri naložb! zneska po 20 Din se dobi nabiralnlk na dom. *^~ Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea ät. 15. Čas je dennr! ¦....—-.„,,—,, in.!.—— Tedenßki izkaz mestne klsvnlce o klanju in uvozu od 28. VI. do 4. VII. 1926. •Zaklana živina j UvotafflBSO v Kfl j Ime :- ^S|^a,a,§l|i|a>-i Opomba o^oL-4jaj>>oo> 0 > > c 0 ytOiCHi-wO^V^ H 00 O ^ ^ Dečman Ferdinand------1,—j------j. 1----------1— 97 — — — — Esih Matija ....------2J-|- 3 1 - - - - 59 - - - -Friedrich Ivan . . .----------1— | 1 — (------— —!— — — — — — Gorenjak Josip .,----------l'l 5 1 — — — — 42 — — — — 3 teleta izvoz Hohnjec Viktor . . 1------1 I------5 - - -; - 92 - - - -Janžek Marija ...----------j—j— 2-------—j — — _ — ___ Junger Ludvik . .----------j 2,------7------— — — — — _ — Kroflič Alojz . . . .------2-------1 -----------164- - - -Lapornik Ivan . . .------1|------(2------—-------— — — — — LeskoŠek Ivan . . . — ¦------j— 12 — ———— — — — — — Perc ........-------------[--------------------------------------------- -Permozer Anton . .------------------------— — — — — — — — — Rebeuschegg Franc - 1 7 7;------1 - - _|2O8 — - - _ -Urbančič Adolf . .------2 -j- 4------— — — 152 — — — — Voisk Rozalija . ..------1 1,-25--—- - — _ _ _ Reicher Ivan . .----------4,— 3------------------— — _ _ _ Zany Viktor ....---------- 1|—----------~-------— 46 — — — Zavodnik Alojzija------1 —j— 5------~-------— — — — — Leskošek Jakob . ..¦— 1-1_--------_ _ _ _ _ Lebič Fani . . . .------------------------------------------------------------- -Plešivčnik Ana . .----------------------------------------295- - — — Robek Ant. ...—-------------1 1------------------- - —-------- Konfidenti ....------------------5---------------------------------------- Skoberne Fric . • .---------------------1----------— —-------— — Bernardl Drago . .---------------------j------------------47 — — — — | Komerički.....---------------------------------------------_____ Žumer Josip . . .---------------------'--------------— 64 — — ~ — ; Skupno . . . jj-j Ijl818 4J2926----------||20ßjlO)2|46 — - —1| Tiska in izdaja Zvezna tlskarno. — Odgovomi so: za Izdajatelja P«v«l Zabukotek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vlnko V. Gnbaro. — Vsi v Celju