Od kod navada, da o Božiči jaslice stavimo.
Najlepše in najneddlžnejše veselje otrok o Božiči je navada, da delamo Betlehpm ali jaslice v spomin rojstva našega Izveličarja Jezu3a Kristusa. Kdo se ne spominja rad še v poznih letih srčnega veselja, ki ga je užival, ko je še otrok na sv. večer doma jaslice stavil ali pa v cerkvi postavljene gledat hodil. Kako se je s pastirci radoval deteta Jezusa, ki je na svet pri-šel, da bi nas odrešil večnega pogubljenja. Začetek takim vidnim predstavam Jezusovega rojstva je napravil sv. Frančišek Asiški.                          ! • "¦'"•*¦'•
Ta svetnik je o svojem času o Božiči pod milim nebom dal postaviti hlev, ki je živo spoininjal na hlev betlehemski in na kraj rojstva Kristuso-vega. Pri tem hlevu so se na sv. večer zbirali s sv. Frančiškom bližnji du-hovniki in menihi in velika množina ljudstva; kajti ljudjč so bili daleč okolo izvedeli o tej novej svečauosti. Hlev so lepo razsvetlili s svečarui ter ondu molili in hvalne pesni prepevali. Sv. Frančišek je stal pri jaslicah iu sa-mega veselja se je jokal premišljajoč veliko srečo, katero je ljudem prineslo roJ9tvo Jezusovo. 0 pčlunoči se je ondu služila slovesna sv. maša, pri katerej je sv. Frančišek kot dijakon sv. evangelje pel, potem pa iz vzvišenega mesta zbranemu ljudstvu tako ginljivo govoril o Ijubezni novorojenega deteta, da je vse poslušalce do solz ganil. Po okončanej slovesnosti so šli vsi veselega srca dom6v s trdnim sklepom, da bodo to lepo navado sv. Frančiška vsako leto posnemali. — Tako je nastala navada, o Božiči jaslice staviti, ki obstoji že črez 600 let v veliko veselje otrokom in odraščenim. In kadar se otroci pri novo postavljenih jaslicah vesele, gotovo bode jih. tudi veselilo izvedeti, , kako da je to Jepo navado vpeljal velik prijatelj otrok,  sv. Fran&šek Asiški.
J. S—a...