List 38.
Gospodarske stvari.
*
Pohvala krompirja po Gulihovem sajenega.
Iz Golega.
O nobenem jesenskem pridelku se pri nas menda letos ne bode toliko govorilo, kakor o krompirji. Ta stari čmerni bolnik je čez veliko let pokazal letos zopet prijazen obraz tudi onim, ki Gulichovega navoda še ne poznajo ali ga vsaj še niso sprejeli za svojega. Ako-ravno pa je sploh dobra letina za krompir, vendar so pridelki različni* Kteri so ga sadili po svojem prav globoko, pritožujejo se sedaj, da ga je malo in da hudo gnjije; kteri so si dali dopovedati, da je plitvo saditi ga bolje, in so ga tako in bolj redko sadili, da so imeli s čem osipati, ti so ga veliko pridelali, in gnjije le, kteri je bolj globoko v zemljo ali morda ravno na gnoj prišel.
Po Giilichovem nauku sajen, ki so nam ga „Novice" prve priporočale, pa je vsestransko v oziru obilosti, debelosti in zdravja prav pošten. Ko bi toliko suše ne bilo, bil bi še debelejši, sicer pa je dopolnil svojo rast v suši. Ko je dež namočil, je izkalil in nov zarod nastavil.
Ker sem prepričan, da o tej zadevi je še sila veliko nevednosti, kajti tujci, vnanji, ki so hodili memo mojega krompirja po Giilihovem sajenega, so strmeči gledali, kaj neki ta sadež pomeni, zato naj nekoliko vrstic dam med svet v spodbudo.
Ko sem spomladi pred krompirjevim sajenjem razlagal Giilihovo knjižico vpričo lepe množice posestnikov, se je ta nauk vsem zdel tako naraven (kakor Giilih pravi: „wie natiirlich!"), da so nekteri že to leto poskušali saditi ga po novem, in sedaj se ne kesajo.
<Le en glas gre po vsej fari, da vprihodnje bodo vsi sadili celi krompir po Giilihovem. Ne dvomim, da bi jih ne bilo še več posnemalo, pa so nekteri imeli že narezane kosčeke, kterim se je škoda zdelo, novega semena drago kupovati, ker so ves drugi živež že morali kupovati.
Pri tej priliki naj omenim, da sem sadil letos trojne sorte domačega, trojne sorte pa kupljenega od kmetijske družbe v Ljubljani, vsega pa po Giilihovem, in sicer na petih različnih njivah, in povsod in ves se mi je prav dobro obnesel. Krompir je debel, bogat in zdrav. Najlepši in najokusneji je oni iz semena kmetijske družbe, kteremu se vsakdo čudi, in gleda, da bi kterega nesel na svoj dom.
Kako se po Giilihovovem sadi, se vsak sam lahko poduči  iz letošnje „Pratike",   v  kterej   naj mi
bode dovoljeno popraviti v dotičnem sestavku le 2 pre-greška stavljalca, in sicer: v 2. točki niaj po besedi: „korenine krompirjeve" se izbriše besedica: „ne", in se bere: „da ga korenine krompirjeve dosežejo"; — v 3. točki namesti: „mora vsak krompir prostora imeti 12 čevljev na dolgo in 12 čevljev na široko" naj se bere: „2 do 2J/2 čevlja na dolgo in 2 do 2J/2 čevlja na široko"; pri drobnejšem krompirji pa zadostuje 1 do iy2 čevlja sak se bi"; — v 4. točki naj se besedica „toliko" spremeni v „nekoliko" in se bere: „ampak nekoliko više". — Na drugi strani pa v 1. in 2. vrsti zgoraj namesti: „na prvi pogled se človeku dozdeva, da 12 čevljev na dolgo in 12 čevljev na široko", naj se bere: „2% čevlja na dolgo in 2% čevlja na široko"; — v 7. vrsti pa: „da 12 štir-jaškfh čevljev prostora", naj se bere: „od 4 do 6*/2 štirjaških čevljev prostora".
Kdor je to popravil, naj študira sestavek, in po njem ravna.    Z drugimi besedami pa bi se reklo:
Sadimo (brez razločka sorte, najrajši pa si privoščimo najboljšega od kmetijske družbe, ki prekosi vse druge — stroški za seme se bogato plačajo v prvem letu) celi zdravi krompir (dober je tudi droban) tako plitvo, da ga deževna ali močvirna voda nikdar ne doseže, — tako redko, da se dobi zadosti prsti za nasipanje, in pri nasipanji (ne: „osipanji") naj se med delom krompirjevec razprostuje navzdol čez grob, da deževje odteka v razore, ne pa po steblih na seme v zemlji.
Po tem ravnanji ima krompir zadosti rodovitne prsti pod seboj in nad seboj, ter ostane v vlažni zemlji vedno na suhem.
Kdor je krompirju tako posteljo preskrbel, naj le mirno spava, ako je vse drugo tako dobro opravil.
Lovro Mencinger-Golski.