u4 i^j*. GLASILO SLOVENSKE NAHODNE PQDPORNE JEDNOTE j-olyear XVII. ítmst äätä irTÄ^ÄrriRr chicago, lu., torek, 19. .vgu.t. (Au«, it), im Stev.-numberi*. 1101. Ast «I Oea 1» !•!?. m M J»M 14. Itlt. NEM. NACIJONA-USTI NIC BOLJŠI 03 FRANCOSKIH. ■JIH zdiho VAN J« GOVOEI razločen jezik. paweiov načrt no prinaša Nemčiji nič dobrega» H1BBIOT DI KAU STA IX «- OLA V KO V BOJ ZA LJUB- Berlin, Nemčija. — Nemški nacionalisti in imperialiati zdaj sdi-knjejo, ker ne morejo več rošljati 1 sabljo. Ravno tako ae obnašajo kot francoska nacionalistična bur-ioazija po prusko-francoski vojni t letu 1870-1871. 4i Popolnoma amo izročeni na ailoit francoskim militaristoin. Mi izgubimo v kompromisu." Tako zdaj zdihujejo glede Dsweso-re pogodbe. Ampak treznejši elementi pravijo, ako 10 nacionalisti mislili, da je Dswes prišel a avojim načrtom v Evropo v interesu nemške-I» gospod ujočegs razreda, tedaj •e hudo motijo. Dawea zastopa interese mednarodnih bankirjev in v prvi vrsti koristi ameriških fi Mučnih mogotcev. Socialisti izjavljajo, da vprav Dawesov načrt pokazuje, kako biasen je aedanji gospodarski si-item. Nemšks buržoazijs bo sita in bo imels vsegs dosti, kot j« i-meia pred izbruhom svetovne voj-se. Trpelo bo delovno ljudstvo, ln njega bodo prešali, kolikor bodo iktianiti mogli. Boj socislisttv ne velja toliko Dawesovemu nsčrtu kot kspita luti.u. katerega poslcdica js T a we;ov naCrt, kakor je bila tudi ivdovna vojna dete pravega kapi talizma in fevdo-kepitalizma. Zavela j- sc, sko se odpravi Juwf-i) liiem, postanejo, vojne nemogoče, z njimi pa odpadejo tudi taki a* trti, kot je Dawesov v interesu nefl narodnih finančni!» kralje*. London, Anglija. - M. fcerrio-, tova izjava potrdi, da bo nemško ljudstvo trpelo za grehe kajzsr-ji, nemških imperialistov in med-■»rodnega kapitalizma. Herriot Ji rekel v svoji izjavi napram Ion-šonikim časnikarjem, da je zopst vitsnovljena medalijančna fronti za slučaj, ako Mamčija nc bo šriila besede. To pomeni s drugimi besedami, ds bodo lshko Nom iztiskali, kakor ae jim bo poljubilo. In ker nemška buršoazija m bo trpela pri tem prešanju, bo butaro trpljenja nosilo nemško delovno ljudstvo. Poteso jo iUgral MsoDansld London, Anglija. — Ko jo bila pogodba po D*weeovem načrtu podpisana, je britski ministrski predsednik asgel vsakemu v roke. Ko je JfacDonald prišel do nem-škegs ksncelsrjs dr. Marsa, mu je aegel v roko. Nato ga js peljal dršeč za roko do francoskega mi-listrakega predsednika HsrrloU in položil njsgovo roko v Herrio-ovo. Zatem se js odstranil in Marz in Herriot sta si krspko stresla desnici, •' SKE PRAVICE, KU- MORILCEV SE OD- Proti Hsrrlotu hujskajo kot pod porniku Nemčije. •CHURMAN BO pobotial o *U8KO KITAJSKI zadevi. ^»Kliington, D. C. — (Feder, *) - 1'oalsnik Schurman ss ^Ki iz IVkinga, da osebno spo f"" državnemu tajniku Hugheau, klk" ru /n®usko gs je polomil, ko i" izpodbijal rusko-kitsjsko po-J^bo, ki SC tiče kitsjsks iztočne Metince. Hujghe« je sspretil ki-«Memu vnanjemu ministru v 1 ds bodo imele Združene «Irtar, Kitajsko odgovorno sa Jonsko trrjstev v znesku po "mm, ker so zdršavale oma "J-no i, leznico ■k«J0 V Sibiriji. Ko je odgovoril, ,nrr"Jrt loti vse terjstvo, ki se ""J" ¿'letnice. Odslej nsprej '"I"" I jene z Ruaijo in KiUjako Kak' r kitaj«ki je sporočeno, je v rusko pogodbi določeno, da 10 - kitajaka vlsds JP^ljsle železnico, ki jo js p«. J»'1* r nprsvi neka ruska drnš ' ' je pravzaprav upravlja >dbor. Odslej ».prej % predssd- , ,n tr¡ Mina uprave Moskva. Ahorman bo tnd r^f'1 * Hugheeu, kako Zrr * « S*? ***** kitajskega sa X itn poras. TTT^ \nh****** kLef. ^ *** Hughe« p». K Seharmana- a > * * «trpel, r T*, as dsn v flofcu S?**«» "bsaočja, in Kort« J Z*u •• »tvV pojasni ame planik. FRANCOSKO VOJAŠTVO SE SELI IZ NEMČIJE. nazadnjakom ta SIUTBV ni vftbo. Paril, 18. oktobra. — Danes < pričelo francosko vojaštvo sspu čati nemški mesti Offenburg in Appenweiler. Mesti je ukazal zasesti v mesecu februarju 1923 bif ši ministrski predsednik Polnca-re pod pretvezo, da kaznuje Nem iijo, ker js odpravila brsovlak Parlz-Praga. Jasno js bilo takrst, da so bils Poincsrejeve besede le pokrivalo, da se prikrijejo pravi nsmeni francoskih imperijslistoV, ki so še vedno ssnjsli, da si sgrs de pot prek Nemčije, Avstrije, O-grške in Balkana v Malo Azijo in od taka j naprej v Indijo in Ki tsj. Poincarejeva vlada jo bils pr zadnjih volitvah tepens in frsn coska zunanja politika js priŠL» v zmernejšo strujo. . Francoski nazadnjaki ao aflno iucli na; Ilcrriota, sedsnjcgs-mi-nistrskega predsednika, ker nočs kar tjevondan ubogati francoskih imperijalistov. Očitajo mu, df je podpornik Nemčije. Med temi nazadnjaki in impsrijslisti, ki nsps-dajo Herriota, so ekspsnzisti, im-perijslisti, militaristi in druga taka svojat, ki šivi od sadov dels drugih ljudi. Poincare se kot prebrlssn profesionalni buršoazni politišar še nI pridrulll tem elementom, ampak čaka na ugodno priliko, da napade ln izrabi aituacijo r avojo korist. Herriotu ni ostals druga pot odprta kot pot, spravs s Nemčijo. Vso imperialistične obljube ao se dozdaj izkazale kot prazen nič. Davčno breme je poatajalo vedno večje, militarizem ae js psael in redil, ljudatvo js ps vedno bolj glasno godrnjalo proti tsj butari, ki je postajala tešjs in tfijs. Imperializem potrebuje močno armado, imperialiati pa hočejo, da to armado vzdrinje ljudatvo. In tako je raatla nezadovoljnoat v francoskih ljudskih massh, kl so je odprto pokszsls pri ssdnjih voli tvsh. Opojnost smsgovslca je sa postila francosko ljudstvo ln pri Čela. se js vračsti treznost, ki jo strmoglavila imperialističnega mi nistrskega predaednika Poinearoja. Ako Herriot danea hodi drugo pot t zunanji politiki, kot Poip eare, ni to saslnga Anglije ali Ds wesa, ampak to je povsročilo spo-znanje, ki ga js rodil resulUt ssdnjih volitsv ▼ Franciji. ČE LAFOLLETTE Cilj progrsakrnsga gibanja Js ohraniti vlado tistim, m katare js bila ustanovljsna. PROGRESIVGI SI HOÖKJO BO-»m za ÖLOVBftn pea-VICE bebi kokpeo- Waahington, D. C. — La FoWJ tovo gibanje js konssrvstivn^« v bivstvu, ker si prisadeva ohraniti sa ljudstvo Človeške pravice, ~ ljene in pridobljene s krv gumnih ustanoviteljev am republike Tako js delal U Follette v pismu, ki ga je _ v nedeljo Ameriški delavski f*4e-raciji. La Follettovo pismo, pisano v odgovor na formalno potrditev njegove predaedniške kandidature, pravi: "Predvsem lolim izreči zase in za aenatorja Wheelerja iakrfno zahvalo eksekutlvnemu svetu Ameriške delavske federacije sa to, da je odobril najino kandlda turo ter jo aklenil podpirati z vsemi avojlmi močmi. "To akcijo ceniva tem više, fer vevs, da je to nepristranska odo britev. Ssj izvira is prepričanja, da morete na ta ns&in najbolje pospeševati boj za človešks ksri sti in ameriški narod, sa katere*s ste £e tolikokrat iskMall .svfljjo iskreno ljubezen. LOČI TA TEDEN. Ali bost* Leopold in LoeV obe-iona, ali obsojana na dosmrtno Ječo, bo najbrft odločeno As ta vas predloMti milijonom vilih članov kratfro poslanico o tem, «a čem stremimo progresivo! v gfca-nju, ki smo ga sspočeli. kor z izjavo, v kateri je rečen/H da hočemo aluliti maaam ameri« škega ljudstva. ' 4'To js doeela resnično, ali upsm si reči vnsprej, da bodo silo, proti ksterlm je aapsrjsno nsše bojno kopjs, izkuisls, preden bo konsc te kampanje, označiti to UJav6 temeljnega načela vaake prave demokratična vlsde za nekaj radikalnega. "Da, naša lajava js povsem radikalna. kčrl pojds do korenin MEVABJrO KOEUZVO ZENO Fergus Falls, Vinn, -r S letnemu Reynold Schrooderju je zašlo koruzno zrno v aspnik. Deček je Imel nekaj koruznih zrn v natik, ko js pribr*B*als čebela. Deček se je ustrašil male šušelke., zazijsl je ia srno mu je smuknilo v sapnik. Pomagali ao mu spraviti srno U sapnika, toda trud je bil sastoaj. Deèek ss je zadušil. (mm ndtsdji postajajo nadloga. I - Orni medvedje v tej okolici peeUjajo prava kuga Ljudje ss pritošnje jo, da vdirajo v kurmjake la na-padajo male doméis šivaU. H so is kajo noči USODA MLADIH JBOA, V KATBEI STA ZAPETA MIUJONAESKA MOEILOA, JI MOONO ZASTEAtBNA. Chicago, III. — Usoda Nsthsna . >eopolda mlajšega in Rlchirdo joeba bo najbrž sanečatens le ts teden. Zsčetek konca te tltanske bor bs, v ksteri zahteva dršava dvoje življenj u življenje dečka Ro berta Frankis, je Imel priti vče-taj, ko je priiel pričsti sa državo mošganakl zdravnik dr. William O. Krohn. Če ne bodo asdanjl načrti držav nega pravdništva ispremenjeni bo dr. Krohn sUnjs dršsvna pričs. • Zagovorništvo utegne potem pozvsti še par sdravniških izve-dencev, da bi ovrgli pričanje drja. R. T. Woodjratta, kl je ds-jsl, da ne vo nihče possbno doit žlessh in njihnlh umskih učln Wi T In to bo tudi vse. In nato bo imel zsdnjo besedo aodnik Caver ly, v čigar rokah je uaoda mladih morilcev. Ker je konec ts dolgs pravde le jsko blizu, ss je raznesls go vorics, ki js privabila na tlaoče radovednih ljudi v bližino okraj 9» mU JI OD OEBNLAN DUO IN ISLANDIJO. ——— U ta polet sa sdaj pripravljaj« \ ameriški lstalol. Eejkjavik, Islandija.-Iz Reyk , sviks do. Angmagaalika v Oren andiji js rasdalja 825 milj. To jo najdaljša rasdalja, ki jo imajo prelststl ameriški Istalci, ki so na polstu okoli sveta. Italijanski le tslsc js dospel v Reykjsvik ln sc pripravlja u polet v Grenlandijo : 'nano nI, ako nasuraga doseči Amtriko pred ameriškimi lstalel. To js bsje najnsvarnsjšl del pota. Morjs je vlhsrno ln goste me-gls včasi pokrivajo morsko gls dlno. "Ob tej priliki si uso ja» j"[ne ječe, kjer sta saprta mlsds moriles. Easnssel ss js namreč po bliskovito glas, êsi, da se js umo »IlLeopoli ^ " rt Jetničar Westbrook ae js a*s- DELAVSTVO NA VZHODU SE PRIPRAVLJA. SKUOUJBJO SI SXODI DT KONFEEBNOB. , ' 'it ■ . Tako isjavlja Johnston, predsed nlk strokovna erganlaaelja strojnikov, t Washington, D. 0. - WUlism Johnston, predsednik strokovne organlsaclje strojnikov (Interns tlonal Asa'n of MschlnUts) in predsednik Konferenes aa progrn-sivno politično akeijo, as js vrni is Boatona, kjer js govoril na shodu, ki ga je sklicala msssaehusett-ska podrušnies konferenes sa progresivno politično akoljo. Johnston js sadovoljen s uspehi v hho-ds Islandu, Connecticut in Maa aachuMttau. On pravit "Driavna dslavaka federanija v Maaaachusettau js odobrila Kon^ ferenco sa progrssivno pollUŠu^ akeijo in podpira La Follette in —,------r-----------—---— —- « --- AKCIJO lil poul'irs U! i >U>,MI ,H (Nfsl končni cilj ni bil nîkoji jal. ko js slišsl, kaj js prlvsbllo yrheelerja. Ae nikdar ni MIo ta točneje in primerneje oplssn ka.|radovedno mnoŠioo pred jetnlško - ^Máte -- • • tistih hib, ki jih hočemo odprsr viti AU Y dvojem bivstvu je ps konservativna. Kajti naš cilj )t ohraniti, relHi in varovati te vlado pred ttetlmi, ki bi jo te vedno radi Odvračali od vzviše» nega smotra; sa katerega je bili ustsnovljsng. " "Mi stršaiimo za ohrsniMrijo človeških pfctie. Radi bi obrse nill te prsttee, kupljene in pri» dobljene s krvjo nsših prednikov« Mi ns bomo krstili nikomur nje« gevih pravic, ali odločno ps es hočemo boriti proti temu, da bi kratili posebni priviligirsnsi ljudstvu njegove tsmeljns P rs» viee. "V najboljšem pomenu besede je Ameriška dsUvska federacijo mogočns konservativne ustsnovs. S pomočjo svojs demokratske or« gsnizaclje in izredno dobrega' vodstva je ohrsnils pravice ljudskih mas. Rešila je otroke s te«, da jih js Vzela is rudnikov, delavnic in tovaren ter jim prinesle blsgre vzgoje ia igranja. "Ohranila je ftivljenja mož ia šene s tem, da j* isvojevsle krajši delavnik ln neprestano izbolj-ševala delavske rasmere, kar vsa smanjšujs nmrijivost ameriškega naroda. Aauriško delavsko gibanje je bila ena najboljših čiaiU-ljie v vsaki akciji sa ohranitev človeških praviš, človeških živ ljsnj in t krtih zakladov in virov, s katerimi je narava tako jih ljudstvo upora bi js In ušiva "Bojne vrste as strnjen«. Boj js skupen Smoter je jaaea. Naši nasprotniki so ss odločili braolti pssebas pviviligiraaee Mi smo se sklenili agresivne in bres kom-promlsa boriti sa Aovedk* pravi-SO. Nihče M na j ne tel v dvomu, aa katero strsn a» naj postavi." poslopje, kajti oba jetnika sta dobro zsstrsžena nočindan, odkar sts bils sprejeta pod okrajne ječe. Ali vseeno pa je bilo rečeno, da jastrisls in čujsč» nost nad morileeoaa/podvojena. Vssks kretnja »Udih morilesv js pod "bdsčim očesom" nsprs-trgsnegs nsdzorovsnjk jetnliks straže. In to pa, čs fsnta bdita, ali splts. Strsša js v šestem oddelku, kjer sta fanta saprta, podvojena. O vsem, kar počneta morilce, je nstsnko porodno vssko uro. Kskor js bilo pemignjano, se bliža obravnava syqjemu koncu. Drsmstičns kaUstreta bo sspo-pedene v smrti na vešelih, aH pe dosmrtnem zaporu. - DEtAVNI DZPAETNBNT SI ZANIMA ZA DOGODKE V EUSUL Washington, D. O, — Da se dr- žsvni depsrtment zaaima sa ru-ake afere, odkar je bila aklenjens angleško-ruake pogodba, se ¿rea-li v šeenikerski vesti, ki pojas-njuje, kakšen bo pridelek v Ru-eiji. Veat ae gleali "Poročile mzne nje jo, da "Isvestls", oficijelnl moskovski orgsn, s dne 7/ svgu-ita ceni prebivalce na 7,000,000 v okrajih, ki Imajo alabo letino. Rav no tleti list js dne 12. jnlija ose nil, da bodo letoe v Rusiji pride lali 8,918,000,000 podov žita, iu izje vi js, da je od zadnjegs pri delka ostalo še 112,000,000 podov žita M Uvoz. List "Bsonomle Ufe" je dne 1. avgusta oeenil pridelek lita V ,V)»100,000 pudov. "Kmetova-las federacija republik" >e priob-čil še preje, preden eo mlelill, da bo letiaa take alabe, da bodo pri* delali 2*00,000,000 pudov Mu, ker pomeni 311^000 padov žita veš, kot ga potrebujejo sa koa kega soglsajs v Novi Angliji političnem boju, kot Jt »daj. Pr-fava lih ode Wand bo obdrlsvsla atreho »-borovSnje sa IrJeNnje or- ganlr.aeija dne 24. svguits, drls-ve Maine, Vermont, New Hemp-shire in Conneetieut ss priprsv-Us jo, ds posežejo v predsedniški volilni boj. Delavci ln napredni elementi v Novi Angliji delsje s navdušenjem v vililni kampanji." "Economie Ufe" je da« «. av-gusta nsKusnil, da ho primea j kl jej sladkorja v provine! In de ga bo treba uvažati." vzhaja ob «i01, lakajs C oh 7 4« p. m. Una izid« ok iM. Vetaras sveeda jê Jupiter v Cbkeg* ia okoliši oblašno Lahki vzhodni vetrovi, ki ae apr« smo« v jnšne. Mogoča bo Isijk, * PANAMSKI KANAL JI ODPET ti DISIT LIT. Kulturno dalo se Ja dobra lsplflbilo. Oolon, Psu sme — Minilo je de-sst let, odkar je pensmskl prekop odprt. Več ko pet in dvajsst tisoč trgovskih ladij js plulo skosi, ki so pripluls vsoj is Atlantika ali Pacifika. Od leta de leta sa js množil promst in dsnes je vsčji kot skozi sueški prekop, Pensmskl prekop ss js izplsčsl in ss vadršuje ssm. V zadnje na fi skalnem letu ao znašali prejemki dva miljoae dolarjev ns mesee. V selem letu so prejemki prssegli troške sa sedemnsjat miljonov do larjev. Dolgo tsaa eo rasni prlvstni biz aiški interesi nesprotovell gradnji psnsmskegs prekopa in s gradnjo prskops se sačell, ko jo niso mo gli več ssdršatl privsfni bizniški interesi. O panamskem prekopu ss lshko reč«, da ee je dobro (|plačel. seiOa v nsiioi KRALJEVI PRIN-Cl SO ČEDNI ZAPRAVLJIVO. t mmmm^^mmrn ' J ANGLIÉKI PEINO NI v TBM Delovno ljudstvo pa delaj, f*raj, U dobiš plačilo po amrtl. Pariš, Franelja. — Thomss Paine, duševni očs Ameriško republike, je povedsl resnico, ko je rekel i "Nihče na more garantirati, da nI kralj navaden aablt osel." V Franciji ee mudi valeškt prlne, ki poatane nekega dne sit-gleški kralj, ako prešivl svojega očeta ln čs bodo šo taks dekoracija amatrell sa potrebne v Angliji, ki Is sdavnsj sodijo v muzej med stsrino. Gospod prino ae mudi v Ls Toquetu ns normsndakeui obrežju. Tu ae njegova 'vlaokoat' strašno dolgočasi. Kajti princi ns delsjo, ne duševno *in ne fisično, f-In čs Človek no dels duševno sli fisično, ss končno prične vendsr dolgočasiti, akorsvno jo njegov trebuh sit nsjokuanejših jedi in nejfinejših pijač. Kraljevi princi niao v tem oziru nobena Ujema, dsslrsvno so nostopsnjs in lens-renja tako vajeni kot berač mrs-aa. Ko se je princ dolgoflssU in premišljeval, kako bi ubil čes, ss jo spomnil, da Je v Deeuvlllu sHa-jališče vseh madnsrodnih bogatih poatopačev kronsnih in nekronanih. Tu ae ehajajo bogati smarl-ški, francoski, španski, italijsn-aki, židovski, nsmški in drugi po-ptopsši. Sedal je na avtomobil in se odpeljal v DeeuvlUe. V Deeuvlllu eo remi resorti. Tu js igralnica ss denar, drugje ao kavama ln gostiln«, v katerih na-lil pano demiinopdk* iivabljejo deaa« od bogatih poatopačev, Življenje v tam gnjesdu Ja pouošao, kajll bogati postopači nimajo na« vid«,, da vstajtfa zgodaj, ampak vseeno jim kruha oateja. OUduja-jo Šele popoldne in nato ae resgu-bc po rasnih zabaviščih, v kate-rlh prebijejo uoč do rapegf Jutra. Valoškl prino se Je ustsvil pred igrslnifto sa denar, v kateri igrajo hesardn« igra sa vlsoks vsote. Bil je kssen, ksjtl igralnica js hI* Is še nsbits bogstih rsaslpnlkov. Prepirati a» Je moral veš ko četrt ure, de eo ge ispustlli notri. In to ss Js zgodilo šele potem, ko so ga bogati sngleškl postopsčl iposnsli in povadsli vratarjem, ki atrogo pazijo nato, ds noben dclevaa na zalda v ta brlog bogetih lenuhov, kdo de j«, Nsjprvo js pričel prins igrati bakarat. Pa ai bilo sreča. Okolica gs nI ssnimsls, ksjtl pogrešsl js šenake. Hpremeiiil Je Igro in pričal igrati šemlnT Števil J« po tleoč dolerjev ns en tsloff ln redno izgubil, AU te ga nI prav niš Isnirslo, ksjtl Šemin so igrale tudi šenska in kraljevi prlne ss js prav dobro počutil v tej drušbl, akorsvno js ifgubtl tiso»sk M ti-sočskom. V Angliji sevsda gsrs ns ml-Ijooa delevesv in kmetov, kstera tol.žljo, ds bodo vse sledko-ti življenje vživeli po smrti, de lož-je kraljevi reselpnikl ne ljudske stroške ta p rs vi js jo denar po resnih resortih. In Thomss Pslse Js im*l prav, ko Js rekel, sko j« sedsnji kralj moler, ne more nihč« garenliratl, de ne bo njegov ain navaden te- ja še poekoš BOMBA POLOtSNA V OSEKVI Zapnik js vodil boj proti trgov-sem i človeškim Bajrard, Iowa. — Hugh Cerro Aers, kl lestttj« loksloo telefon sko aapre ve, js prišel v dotika i Ileo, po ksurl je tekal močan a laktrlčal tek. Prajel je mošaa e lektrični udarec, ki ga je pehal) S dvajaet čevljev visokega telefon-ak»ge droga Obletel je neseve-sten Prihodnji dan je iajavil, da »a občuti bole/In. Le ae roki, kjer ja pr«j«l «lektričai udare«, «ale kole ehžgea«. KEVK SB iS DEAill Dl. — Cena kraku ^ _ «la sa dva eente pri hleba Prej« je stal hl«b kraka U škim m~»m PolUlja sodi, da eo s«ntov sdsj pe stea« II oaatev. lastniki sloglesalh hiš povsroši- prej« se vedio privelnl hišni- teljl bombnegs aspada Kajti ški Interesi kričali na ves gtes, jsjtevsročU s drugimi da ee müde pekovskih dsteraov, tovsklmi župniki, ds js DodraliU kruh. Jm^ala apreti val Ntegara Fallf, N. T. — N**ae- nI sllkevci, aajbrl iz človeških nU šin. eo položili bombo v prvi bep-Ustovakl cerkvi ia jo sspelill. Kkaplofijs js bils tsko silos, da ss popoksl« vse šipe v oknih. M si» ta aa je ok rušila s stan ia s stropa. Vrste eo zlomljena. V hllšnjl okoli«! so čutili suaek razstreli*. Župnik A. B. Mereer js vodil boj proti floglasalm hišam, posebno pa proti trgov aam s člove- PROSVETA TOREK. X». AVGUSTA. l»2t PROSVETA «lamlo mvnua wamdw« roorow« «www ■ lajtwiha .l0v1m.u wamoow» ToofBiïi 7SSSR "PROSVETA" "THE Elf LIGHTEN ME Bf T" öfjM ^^s^fti _ w tu™* *a«wi »^k wmMm UoBMH >öv Sub^pt.oinRSuT8uuT(eiwft ckieaffo) RR4 Chtr.ffo 60, SR« foreign eooatflas |Sd>0 »er f—T. ^ f member q^ tUffixWS irsr^; DRIM V R» FT. (My I'M) *•*•« 4« >• • »•«■ Awi m wuri (tot. P#scvilc Jt pvsvs* CIVILIZACIJA V JUŽNIH DRŽAVAH SE SEPA. Ladysa&ith, B. 0., Ouudt. — Prejel aem Št dosti pisem od slot venskih rojekov is Združenih dr-Šev, ki me vprašujejo, kake ao do, lavake razmere v Britiah Colum. biji in aploh v Kanadi. Ni mi uio^ Koie odgovarjati vsakemu poaaf vaak zavedni alovenald delavee. Delo v tukajšnjih rudnikih al, da bi ae mogel Človek < njim po-i hvaliti, a plačami tudi ne, ker ie za livljenjeke potrebščine ne odgovarjajo. Delamo pa aedaj pot do lest doi na teden. Ali jaz ne avetujem nikomur, da bi prišel sem iakafc dela, Jcer ga je teiko dobiti v tukajšnjih premogoko pih. V 18. dietriktu pa imajo še Iz države Alabame zopet prihajajo v javnoet pritožbe o trpinčenju, mučenju in pretepanju kaznencev v ječi,v Fall Hiversu. Brutalno ravnajo tudi s kaznenci, ki morajo delati težko uklenjeni v verige na javnih cestah. Postava prepoveduje pretepanje kaznencev, a pazniki , pretepajo in suvajo kljubtemu kaznence neusmiljeno in po rabeljsko. Kaznenci se boje pritožiti na višje mesto, kajti tisti •o bičani, ki se drznejo pritožiti zaradi nečloveškega ravnanja. Pisma, ki jih pišejo kaznenci svojim prijateljem in sorodnikom in se v njih pritožijo, da se slabo ravna z njimi, se uničijo, tisti pa strogo kaznujejo, ki so jih pW aali. Tako dosežejo pazniki, da se nihče ne drzne pritožiti Kaznenci izjavljajo, da je poročilo dr. F. F. Blairja governerju države napačno, ki ga je governer imenoval, da preišče razmere v kaznilnici in ravnanje s kaznenci. Kaznenci so zahtevali, Ha governer imenuje v preiskovalno komisijo več kot enega človeka. Kaznenci lahko dokažejo, da so pacniki izvršili čine, ki so kaznjivi po postavah. Governer dozdaj še ni imenoval preiskovalne komisije. % Hujše niso bile razmere v ječah v Rusiji, dokler je tam zapovedoval še car s svojimi presvitlimi "knjazi" in ortodoksno višjo duhovščino. V Rusiji je vladal carizem, Alabama je pa del demokratične republike. i Kaznenci so tudi ljudje in sicer ljudje, ki delajo po-karo,lcer so prelomili postaVe, in ki se ne morejo poma-kU 4f(o/ih kdo trpinči in muči. Sodišče je izreklo kasen, ki" j o ¿rii a jo obsojenci prestati, in nihče nima pravice trpinčiti in%nočHi kaznencev, akotudi ni trpinčenje in mučenje še posebej prepovedano s postavami. Zelo mora biti človek sirov in neotesan, ki muči in trpinči človeka, ki se ne more pomagati. Taki siroveži spadajo sami v ječo, mesto da se gibljejo prosto med drugimi ljudmi. Kaznenci prosijo governerja, da imenuje komiaijo, ki naj preišče, če so njih pritožbe upravičene. Nastopili so pravilno pot Pazniki se maščujejo nad kaznenci, ki imajo pogum nastopiti pot pritožbe, da tako s strahovlado prisilijo kaznence, da molče prenašajo njih brutalnost^. Končno governer vseeno imenuje nekega zdravnika, naj preišče razmere. Zdravnik poroča in kaznenci proglase njegovo poročilo za napačno in še enkrat povdarijo, da žele, da komisija preišče celo stvar. Governer molči in ne stori ničesar. Ljudstvo in časopisje v Alabami zahteva preiskavo po komisiji, governer se pa kljubtemu ne gane. Ali ni tako postopanje absolutistično? Governer je bil Izvoljen od ljudstva in ni nikakor te časti podedoval po svojem očetu, zato bi se moral logično ukloniti ljudski volji, ako bi bila v njem le trohica demokratičnega duha. Profesijonalni političarji nastopajo v južnih državah v imenu demokracije. Tudi Alabama je demokratična. Ampak v južnih državah in v Alabami ne razumejo pod besedo "demokracija" tega, kar razumejo drugi navadni ljudje z zdravo človeško pametjo. Zdi se, da v južnih državah razumejo, da demokracija pomeni vlado goapo-dujočega razreda, delavski razred pa ima ubogati in izvršiti, kar gospodujoči razred ukaže. V južnih državah še svobodnega zamorca ne smatrajo za politično enakopravnega človeka. To dejstvo ro-vori, zakaj vidijo v kaznencih človeška bitja, katera lahko jetniški pazniki samovoljno mučijo in trpinčijo, ne da bi so jim bilo treba bati, da bodo kaznovani in da bodo morali sami obleči jetniški jopič, ker so kršili obatojače postave. Tazniške službe v ječah so politične službe. Governer imenuje ječarje, politični prijatelji ječarjev pa postanejo jetniški pazniki. Is -d V«, r t* Demokrat je so na krmilu in si domišljajo, da ostanejo he neamioeiaoeu je nekake vreto vekotrajno, kajti zamorec so oplenili za volilno pravico kelesoa. ao kater« je aajboljfte la a raznimi postavnimi določbami. Ampak čas prihaja. ko ^Š^S ^^ se bo zjasnilo tudi v glavah belopolta delavcev tekm- u3Sfii " ¿¡¡T« SE* tov na jugu. Kadar pa postane jasno v glavah belopoltnih Veviee. delavcev in kmetov na jugu, tedaj bo tudi konec samo- »»«^»eee^ ki še abo v nikaki pašnorti profeeijonalnih demokratičnih Dolitičariav strLa i l"*,P0nii «rgenisaegi, pripora- gospodujoča razreda. teri ss ae gleda ne voroko prepri- Takrat bodo prianam zamorci politično enakoprav- pomoš vaa- Siia&tf •kMn,nfl -** M ¡rs JSitarM ki fte aiete člaai 8. N, f. ^ prt- SLUE iZ NASELBIN. Brooklyn, V. T. — No poročati kaj dobrega. Dela je v*s ki dan manj, radi čeear odavetu jem vsakemu, ki bi hotel hoditi iskat dela v Newyoriko meeto ali v Brooklyn. Tu je ve« kot preveč delavcev, ki ao eelo izučeni, pa «i ae morejo dobiti primernega de la. Napredovanja tu ni opaiati pri naših društvih. Imamo jih eieer več različnih po New York City ja pa Brooklyn ti, ampak leto mine ia opaiaii ni nikakega napred ka. Kolikor se priglaai novih kandidatov, p i odide atarih članov is različnih vsrokov. Žalostna usoda je zadela v Brooklynn družino Potočnik. Pred tremi meaeei je P. Potočnika odtrgalo prst na roki Bil jo doma tri meeece. V tem časa mo je sin* lela iena, ki je bolehala devet tednov, 2. avgusta pa umrla v Kins Co. bolnišnici. Pokopali smo jo 5. avgusta. V starem kraju zapušča tri brate, tu aeatro, omoi. Lom ber, in sinčka, «tarega Štiri leta, ter soproga, doeti znancev in prijateljev. Doma je bila iz Zgornje Upnice na Gorenjskem. Udeleženci pri pogrebu so pa-kasali, da je bila pokojniea priljubljena, kajti udeležili ao ae v polnem številu in darovali ap krasne vence. Bila> članica droštvji Bratska zveza", it. 14p v BrooW-lynu, N. Y. katero ^apada k Slo-venski narodni podporni jednotl. Tudi družbo je izkazalo pokojni Članici zadnjo čest. Zahvalim e4 društvu za krnsrn venec, poeeboj pa še druitvenema predsedniku L. Mutsu, ki jo pri mrtvaškem dru drial ganljiv govor v zadnj* slovo pokojifl naši aeatri Jo»efin( Potočnik. Lepa hvala vsem, ki ate nam bi: li v tolažbo prej v bolezni in sedaj pri mrtvaškem odrufPokojnici pa želimo, naj ji bo lahka ameriška gruda. — B. L. stopite takoj, da vae ne bo našla nesreča nezavarovane. Pozdravljam vse razredno zavedne delavee in člane S. N. P. J. I — Joseph Uloffa. otu Bra nstetter. (Pile I. T. Doto.) Nikdar bi se mi ne sdelo mogoče radi sodruga Branatetterja, ko sva zadnje leto potovala preko dežele, da bo iel pred mano in ao pridruži! ogromni veiini, ki jo ila v večnost Bil je takrat najbolj Šega zdravja in duha, poln načr tov za bodočnoet in ie vedno v ju tru avojega koriatnega in napornega življenja. Ampak glejte 1 Nič ni negotovejiego kot življenje in nič gotovejiega kot emrt. In ka ko često smrtna kosa poeeka rav no tam, kjer je bilo najmanj pričakovati in povzroči, da dom veselja postane dom gorja. Včeraj ie, kot se mi zdi, je nai priljubljeni sodrug bil pola zdravega duha ia ae je veselil življenje, danea leži pred nami mrzel in tih na mrtvaikem odra. Želootaa novica je prišla tisočem sodragov kot najbolj občuten udarec. Poročali ao, da to mu je vračalo zdravje rtvoo prodno se je izvriila usodna sprememba, iu «veže upanje ae jo porajalo, da bo končno ozdravil. Ampak tragična ura usode je sanj odbila in Šel jo s nepobitim duhom na bližnjo daljno pot. Otto Branstetter je bU človek nenavadne osebnosti. Bil je tihe-«a značaja ia neuklonljiv. Neka Url, ki ga njeo posneli, so podcenjevali njegovo osebno prijaznost (in družabno razpoloženje, ampak to je bilo samo radi ^tga, ker njegovi moralni nazori «o bili, da ni iSkušal ljudem ugajat) ali ao poka-sovaU drugačnega kakor je bit samo is golega vsroka, da bi bil popularen. Bil je tresno misleč ia strog, človek bi skoraj lahko rekel, da je bil hladnokrvno poiten pri vi kik odnoiajih v življenju. Ni mo-gel in ni hqtel varati, da so lsog ae razžalitvam in kadar j« izrazil mnenje na stavljeno vprašanje, je bil morda neoteeaO, morda ae je ?del celo oeoreo, ampak bil je ved no odkritoarčen, pošten in neo- mesao, toda odgovarjam v IJro-j sveU, kateri liat bi moral fiiUtf Otto Br«nstetter so je isročn .. prostovoljno, s polnim srcem do svojega poslednjega diha in sad ;njega atoma avojt« življenjske si lo ja socislistično gibanje. Nika kor drugače se al mogel izročiti, kajti že v svoji zgodnji mladosti se je posvetil s vsem sroom ioej allsmu in «oeialisem mu jo bil slednji dih njegovega življenja. Opravljal je službo kot narodni tajnik socialistične stranke od časa, ko je bila napadena od stavko od 1. aprila t. 1. in do da- BtraQÍ| ko „ Mll nwk nee ao ie nič ne aliii, da bi ae bill ^ njenl ^ [n ^ bUa £ aliii, delavci aporazumeli s delodajalci, Kakor mi je piaal neki rojak Fernie, B) C.! dobijo le malo pod pore od Hi. W. of A., in aioer delavee a družino prejme osem, samci pa po pet dolarjev na mesec. Kako naj s tem živi družina t Tako je bilo tudi Um leta 1917, ko j« bila ttimeeečna stavka ia tudi niamo dobili enega centa podpore od U. M. W. of A., daal jo bilo vae organUirano etood atotno v ti organisacijl- Kje ja vzrok, da niso in tudi ie sedaf nočejo pomagati bratom v Kana di! To menda povzročajo nekateri "atoodstotni AmerikanclM, nezavedno ljudetvo, ki ai jo abralo prav take voditelje, kakor je aa mo. Takik voditeljev ae eedaj seveda ai lahko otreetl, ali nemogo* če ni. Vae je mogoče, aemo treba vtepll v ka pitali* omotioe, katero ao jI glave dušni poetirji ali stični agent je. Da so ljudje aaalepljei^. zato v veliki meri ekrbi rasna duhov-ščiaa. dušni paetirji, dobri agent-je mogočnih ljudakih izkoriiče-vsleev. Izgubljajo aioer tla rasne "aepremegljive" eerkve, aU imajo veekakor ie mnogo aevednik pristašev, ki verujejo, da jim bo sa trpljenj« aa eveta povrajeno v nrbeaik. Zal, jo tndi mnogo Mole ased njimi. Vera nnnoirana po časopisju ia saale-dovana od vlade radi njenega pogumnega naatopanji proti aotan aki svetovni vojni — v najbolj kritičnem trenutka za obstanek atranke. Nudil je «lažbo stranki in principom v oni strašni dobi, ka ao odatopaU najbolj trdni io lojalni člaai io jo zapuščali, radi lesar bo sapiaano njegovo ime na iaotocm seznamu med prvimi in bo apomin aa ojega vedno svež v socialističnem gibanju. IAir aem še kdaj videl, ni bUo ni« lepšega kakor življenje, od-aoloji na domu naloga umrlega aodruga. NI rečeno aamo radi lep-šega, da je bU on obolevaa ia globoko spoštovan od veakega člane družine, od njegovo popolnoma ma adane žene, ljobljooe Winnie do ljohke male vnakiaje, malčke, katerega nežal prstki ao ga boža- je, da ae delavci zbudijo la one'n okoli srea ia katerega smeh ga je naalajal. Dve kraaai kčeri, dva zete ia drugi nepoeredai sorodniki so sestavljali redko in srečno družino, vsi uskloujeai socialisti, vsi lojalal prijatelji ia sodrugi. keterih kupe veoelja jo bila tvr-kaaa in ee je rsslival^ >o so al čeetitali « ljubljenim soprogam in aletom. ko eo je vračal o potovanja med krog avoje družine. Srečal dom. kjer jo le včeraj vladalo veselje ia mir ter sodo- VOlJstVO, trr iiroko»rfna go»to- ljabnoat. jo sedaj aadet s boleči-aa la aapaUoaootjo. aapaMeai ta-gaje jo la aamaa iMeja poaablje-nje ia ateke. Uteka užaljenim vaem ia po-tolaiba «ugujočim ka priOa s la- la Siefočs, kar bTmerali vedeli! jojmrt ^TOoju^aajboljia pri je- al ajegar dok je neamrtea la a jo-gova dobra dala ko korakala dati« potovala od obredja da skupaj ia v službi za gibanje. Nikoli med tem časom ni beoeda ne- aljudnosti prišla med nama pri dnevnem «eatajanju. Uljudnoet, ki mi jo je izkazoval, nežni obzir za mojo ndobaoet io blegoetenje, nesebičen duh, ki ga je razkazoval pri najinih odnoiajih in nad vsem neumorna sila, a katero je služil prineipom, ne more bhi nikoli pozabljena. Otto Branstetter je živel io u-mrl absolutno pravičen sa principe in ideale; prostovoljno je izročil svoje sdravje, silo, svoje življenje in vse. Za ta svoja dela spada njegovo ime v imenik nesmrt-nikov. . - 0 pogreznjenem kontinentu. Po F. J. Haskinu. Nekje v bližini Malezije leži o-gromna masa zemlje sli kontinsn-ta, ypotopljenega pod -morjem. PraV nič ni snana zgodovina rastlinstvu, ki ja uspevalo\a po topljeni zemlji, ne o živalih, ali ljudeh, ki ao plezali po gorah in ribarili na bregovih posabljene dežele. 2e skozi stoletja je pogreznjena zemlja uganka učenjakom, vir navdahnjenja za pisatelje in pesnike in predmet radovednosti vsakega, ki je o nji kaji slišal Mornarica Zdruienih držav sds, poekuia raziskovati tam, rciiti *a gonetko, ki je toliko čau belila glavo učenjakom. Del mornarice je poalan od vladnega depnrtmcn ta s opravo in učenjaki za raziskovanje in dognanje dejatev o dnu oceanov. ČepraV je bil ocean It dostikrat preiskan, ie vedno predaUvlja mnogo problemov nepoarednih gospodarskih kakor tudi sgodo-vinakih intereaov. Oceanaki toki in temperatnrs imajo važen vpliv na vreme, in vendar je v tem osi ru mnogo ugank, ki jih nt rasu jnemo. Olobočlna morja na rasnih mestih zemeljske oblo je problem pri gradnji podmornic, a na nekaterih mestih aploh ie ni bila globočina izmerjena. Eksperti ta prst bi rsdi kaj več vedeli o last-noati prsti na morskem dno, kemike zanima hrkna, ki bi jo bilo morda mogoče črpati is morskega dna in srakoplovel hočejo vol in-foAnacij glede SiOtaldk vetrov in mogel. Odkar jo Krištof Kolumb pri jadral k novemu kontinentu na t strani Atlantika, so bili occam predmet večjih ali manjših negotovih raziskovanj. Že v ieatnaj atom in sedemnajstem atoletju je bilo odkritih maogo dejatev, tika-jočih se morskih tokov, plime, vetrov, temperature in slanosti rasnih oceanov. V osemnajstem stoletja je kopitaa Cook prvi pois-kuial meriti globočiao velikih o-eeanov in poslušati giaeovanje Is globokega morskega dna. Od takrat je bil to glavni način rasls-kovaaja, dasi se je aparat za prejemanje svokov izpopolnil. Vsekakor pa je do leta 1872 bilo malo znanega o oceanih, dokler ni angleška vlada poslala elovito ( hallengerjevo ekspedicijo v avr-ho raziskovanja fisUnih in živ IjenjskUt rasmer v globelih veli kik oeeanov. V ekspediciji je bil velik itsb znanstvenikov, s katerimi jo CkaUenger potoval tri in pol leta po sveta ia vršil nepre stana opasovsnja radi globočine, temperature, tokov, slanosti, sem ljeplsnih sesUvin ter živsUkem in rastlinakem Življenja v oceanih. Razkritja to ekspedicijo so bi-la objavljeae v petdeset zvezkih, keteri tvorijo podlafo za moder ao vodo e oceanih. V zadnjih pet deectih lotih je natp vaak narod, ie jo kottlkaj važen sa pomorako plovbo prirejal slične ekapedieije, «V p rav v manjši meri Ravnotako ao so podajali aa oceane posamezniki s jahtami la prt učovafcl, da skiiajo podatke širo kik morij. V reeaiei ee ie eedsj pripravlja las^aik neke jahte ia novači potnike sa saaastvoaa raz-iakovoaja, kateri bodo s «jim pa-kri vali stroške ekapedieije. Pričakajo, de bo v sel t seboj oeessde-set Ijadi. Nova meraarična ekapedieije bo ta pat največ rodi ae.novrjše merjonje oeeaaov, ki zelo olajšaj« ta delo. Nova b-najdba jo poaaaaa kot "eoniteo «aorileT sa giobiae ". 8 tem merilci ga je bdela! «r. M. C. Hajres od mornarskega strojaegs laboratorija v BeUevae, Md., jo lahka pronajti nataačao mora Ki-ali petdeset eelajev g|s-t globočje vade kakor to rsMrik man ta aoo-Jo toka, ki prekaja v »luklo ujit menta. ^ Novemu inštrumentu pri nujo tudi laatnoat, da poleg gi0b< ne morja določi obris monkT dna in v nekaterih slučajih daljenoat morskega obreija, U nsčin je lshko gojiti upaifl ds bo ekspedicijs s Ukimi inšt menti dognala bolj določne ,,<*! ke o oceanih, kakor so bili doi^ ni kdaj prej. Na konvenciji sa oeesnogrsl na raziakovanje, ki je bila p, kratkim sklicana od mornar* ga departmenta v Ws»hiogtc so znanstveniki navdušeno u_ varjali načrt za novo rari»ko oje. Za isto ao se zavzemali t tajniki drugih departmentov ^ de, vaak is katerega drugega vj ka. Vremeaaki urad hoče infori cij, ki ae tičejo velikih zalog U v Indijakem in drugih oceanih bližnjih anCfrfctičnih vodah, loviea antarktičnega oceana j« mo veiikanakega ploskva leda. deset - do štirideset kvadrati milj velike ploskve se odkrbs jo od tiste ogromne ledene po šine in s tokom plavsjo v ocea To ima velik vpliv na oee temperaturo in torej tudi vp na zračni pritisk v raznih kraj Preučevanje teh ledenih tokov površin je torej velikega pome 4'Morske živali «o absolutno viene od hrane v vodi," je izjt zaatopnik od urada za ribilt "Raditega je vae, kar more m narica pronajti o kemičnih sest vinah v oceanu ali obrisih dn nam velike važnosti." Zrakoplovne avtoritete, avi, tičarji, ki ao priaoatvovali ns ko venciji, ao naglašali veliko vi noat poznavanja vetrov v gornj zračnih plasteh nad-occani, v iv ho, aa ae določijo vetrovne sme in hitroati. Tak pregled, prsvi da bi bU korak h konstruke zrakoplovnih zemljevidov, ki bU velike vrednosti zs preko« laatske polete. Posnsvanje nje zračne pisati nsd oceanom potrebno posebno ss tske polet kot j« bila t>red kratkem predi gana za srsčno ladjo Bhenandoi v arktične pokrajine. Več bi tai morali vedeti o moglah in obit noati, kar Je poeebne važnosti i Mornarica «i po«ebno želi, da 1 naredili opazovanja rtdi vidnoi na morja. Gre pri tem* zlasti r« streljanja. Tarča, ki jo js pri o katerih pogojih zračnega pntiik mogočo videti na 14,000 jardo daleč, jo pri dragem srsčnea pr tlaka vidna eelo na 30,000 jardot Do dane« ni i« nič znano, zakaj j vidnoat v tropičnih krajih jaij kakor v drugih krajih svete • različnih dobah. Zemljepisni ursd pričskuje, d bo mnogo dognal radi pozsbljese ga kontinenta po rszkritjih mor nsrice. 14Mi vemo na primer," * pojaanjeval vladni geolog, ki > bil tudi navzoč na konvenciji, "di ata v državi Vermont in S* Hampahire pred kakimi 40,000 k ti bil pogreznjeni za kakih ti«0 čevljev nižje kot ata aedaj pod tf ka vviaconsinske plasti ledu. K< js bila semljs oproičens ob^»< ledeno mase, se je dvignila vilj« a led ae je raztopU." V aličnem pretvarjanju je m vprašanje omenjenega ugubU* nega konUnente, ki je nekoč mor-da tvoril most, da ao po njem Is* ko priile živali in človek i« «»> akega kontinenU na našega Nobene drage reiitve ni radi k «-ganke kakor da je moral« nekce obstojati taka dežele, ki je »«n-la most sa prooaljevanje. N»1*^ no rariakovaaje morskega dn« w morda doprineslo vafae l«kaj da jo v reenici obeUjel Uk konti-nent in življenje na njes». usthioa UBBDBliTVA. Broakljn, ¿Tr"- U pr|^ nje dopiaov n« računam« Poadrov I _ Poprsvek 5 V U. 117 a dne 9. avgusta sej« vriail neljub nedeetaf k. UJ» -----TtbIU i, gad I^r*« Mant ee je Isfubils ens si neprovUne. Vrsta s beeefl« -vr« rasvitje js torej imel« do t. sveier ss vri» ISjW« št vom sestave, aate pn»u «««• va ia plee. — kšstek teeU Oaa: 8i U ridel nov • t: MSlil «Wff1 «t* a* os AVGUSTA, 1924 katgro »o Liat la Pennsylvanije, "The j Diplomati »o Že po svojem nama- tudi aicer niata prvovrstni, ja sna-Johnatoura Demo«rate"J prinaša nu obsojani t $piiuo in adira kaLJ. j^vda |« ATltrij- izjavo tajnika zveznega delavake- kor da žalujej^« Unsyami, ki so ^ re£itn. u%0 jf tudi u^0j ga departmenta J. J. Davka in!jih isgubili v medsebojnih intri-1„¡¡fl,mnenj«, da ja nesreče komentar. Daviš je med drugim gah. Toda pe^ ^ihovo je vedno teUo §ltbo ^ u pwie napisal v nekem svojem članku belo in nikdar ne boste naleteli na ,, y bližini km 808 io naenkrat ( kvisko prihaja jtinditih iz moj. .„aoraU poklekniti na kolena. Iliifrhp« in Iriilrlulrftffevf»! vrst seienjavo. Opazili smo š« lah- tega pa ne bi mogli trditi o nuglics m *U*IURSUW.ko kakorhitro kaj pridobivajo, zdravniški obleki. Ti ae oblačijo pričnejo hraniti in nosijo v hra- telo enostavno, dobro vedoč, da Washington D C — (Feder I«avode, ekuiajo izboljšati bi preveč izbrana in kričeča oble-Press) ~ Doiiin ljubimkujeta iVoje oblil*e' ^P^J® in gradijo ka ne prijala njihovim bolnikom, predsednik Uoolidge in aenator ?omov*. koP«j°i° "J? svtomobi. Zdravniki so skromni; ker pač mi-Jiin Wataon s' kuklnksi se ie ,vo'e otroke P04^^0 v »olo, slijo, da je ve« vredno sdrsvo te-drTavni tajnik Hugheshudx» zl ki amerikani- lo v revni obleki, kakor bolno v 1 .. m*« 1 -. 7* , . "v zirajo. Priaelniki aami v veliki me- raakošnem odelu. ^nj^Osembanditov Ueril tlfU organizaciji ter ga s K J^Jg dršavljani inl Športniki pa ao mnenja, da je M Prv0l bank^v em ? SL P°HU Sedajo - d. ako mogoče t.vse- ireba imeti predvsem lepo telo, in Pu a r20,172 vb»^' - lt .edemmpedeset.i. mesto v vladnih po-zato se tudi obla* i jo v ohlapna o- Stu. se je »ji11- Polomil v Californiji L 191«. Te- iUh ^^ ^ ^ njih linov bUiila, ki dajejo telesu videa ve- uove taktike. *Mdaj je s tisto politično napako za- h wlo vMUcAnih v voja4ko «Iti. «a sile in moči kakor je v resni- T^Vman I?1? PredBedniitvo bo ie komaj pred sedmimi lati. ol. Ramena morajo biti široka, II nUzi * JEelo slabo spričevalo sa pred- staž vitek, noga tenke. Športni- na Jio.eoa u pt» Topot napada Hughesa liat sodnika Coolidga delavskega taj- hen) se moramo aahvalijl. da ae je American Standard, ki je glaailo nika je, da govori o poznejših i-Uačela moda rasvijati v racijonal-usluibem i s Prcdseo- kukluksovske organizaejie, ker'je migrantih kot o "podganskih lju- ni smeri. In sato ae tudi oni, ki llaehlenpfortom vred j^j^j v Belgiji kardinalu Mercier- deh". V prihodnjem novembru jih narava ni obdarila s močno na kolena in s? po K tble. ««Zareg ielo vUoka $Mt U>0 mords rsvno tajnik Davis kr- konstitucijo, drle te mode, ki pre-n»Pr°i T.®r.'I je prejeti častni doktorat i* rok vavo potreboval glasove od teh I vara tudi vešče oko. mola, ki predstavlja v očeh mojih "podganskih ljudi". Take izja avtori-|ve spametujejo ljudi." .rojakov najvišjo moralno ■»bili previdni. Zno-|tet() W etiko »o preprečili, da ne bi gjkb da se tolovaji naha- ^ ak,°,bi, Kko^ekn^vr-P^^ P»P*> " najvišjo moral. A Ainv»ir lri klofuta ameriški neodvianosti. kviško, bi mogoče človek. » Vesti iz JHgotlaviit. SI«?easka Ntrtdu i I.I....I i... i. april» Podpirat Jetot» _ I?. J valja ltOT. dršael IIIU*U. GLAVNI STAN ¡ SOS7-SO tO. LAWNDALE AVK* CHICAGO, ILLINOIS. livrievslní odbori UPRAVNI ODSEK, Pradeedalh Vtoea«! Cal»k*r. pmépr.à:4*i\> Aadr.» VWrUk. R. F.O.T. Im 103. J.kB.fw». at Salai. HaMk.w T.rk. lajalh UUUkea» •éèmlk» Blas Na»ak. at klaaajelC Ma Vegrlek. undmlk aUulU Jala Xaearlalh. fUeUa rUlp GWIm. POROTNI ODSEK i Jak« Uaderw—d, predeadslk, 407 W. He, Si* S«rle«fleU.UL Marli. Ž. laaalter. Raa «îÏRarUHaa. Okl., Fr. 4 K. Vl4.r, »40S ft. Heailla Atra* Ckkata, I IL, Jek« >Terl«IJ. Raa »S. HeademavUla, Pa, Jeka Gariah, 414 W. Hay ftU ft«rlatÍU14. (U. ROLNIŠKI ODSEK i 09RK0NJK OK ROUE i RUe Narek, ara4*e4alk. 1SS7-SS Sa. Urskli Av., CkaûalH. VZHODNO OKROUKi Jaaak .AmbealU, Raa ftft«, ZAPADNO ____ Raa, Pa. Jaka Gralali, 14421 Pe«oav Ara* Cleeelaad. O., OKROEJEi Aalaa Salar, Raa 104, Greae, Kaat* aa |««eaaaaA Itera. Raa 144, Bakl, MI«., «a hwmimsA t Safal, 4441 ft. Wla«ka«lar St., Marray, Ulak. Sedaj je, kakor pravi kukluk-vski list, priznal Hughea, da je Qbleka in poklic. | Tilkft M»iia»*_________ kočevski progi — Tovornik vlak |»»- CUrakad, Okla. „Iv nekem pariškem listu čitamolštev. 4561, ki ae je včeraj popol-. xlnvlsk kir.vxuv, lameriški neodvianosti. sledečo sanimivo in sabavno, do- dne ob 15.50 uri odpeljal s posta-^^r^ banditie Hughes naj nemudoma odatopi, loma tudi malo zafrkijivo razpra- je Culperk proU Predolam (smer opuil,dasobanditje|^a^ J* odalovimo islvico. Inroti OroanoUsm^. doletela ie gnitje io bili zelo previdni. 1 NRdRorni odbori iTraak Zella. prade«dalk SSM W. S4ik »t., €Cklra«^, IIL Nafc 4417 IWrr Ara* CleraUe4, O., WlUla« Sillar, 4404 ¿I. CUI' Zdmiitvaoi odbori Prada«dalki Praak AUL S1S4 Sa. Crawferd Ara* Cklaaaa, 111. Jalkr Órra, HSI W. Mik Si* Ckieefa. IIL Jae. Skak, «404 Orlea Cl* CUrrUad, Okla. aH službe I co: prpti Grosupljem), doletela jc VRHOVNI ZDRAVNIRi Dr^ F. j. Ker«, 4SJS si. Cl«lr Ara* i .. . ,iiUzDei i Čeprav postaja moška obleka tfška nesreča. Proga je med Cu- KglillA, W m ..^,1« m mU ".n* , l^r^li načelnik Butler Hardy Daugher- dar v VMk«m ilove,ro in nJ®»ovi praoej nesrečno, mestoma v dveh Pr.4e«4Wllr« sTk P. Jh MlfR »•• U»a4al. Ar«* OkUa«a, Itt. za alarmiranje ^ ffigS+Znekaj, is če^r po večini krajiih ovinkih, j. ponekod "P- VSI «AO.VRJOUIISKR mmi^S« NMJUOV«, BolaU L-L— „n..i.. i lahko sklepamo na njegov poklic, ta, poloiena je na precej viaoko S. H. r. J* wor^a aa. i^waeaia Are., t*1"«* „hkem črnem avtomobilu * nodnoro nri ,odbi' Kriyd* £rj t®» P* "dene npbočje Ostrega vrha. Zlaati v A~/ckUa«a. IU. Lmi sistema, ki je atal|«i.. ™ Pa ^oin poaporo Pri 0dino-le tiate, ustvarjajo modo. belini vasi VeUka in Hala Račna.l va* zanivs v zve iz rlaoajniikimi posli « 1 Kdo bi n. pr. na odkril viaoko-Uftip, kjer se Mlačna »sliva po v r mernosti in m r kosti ▼ elegsnei di.UoČvirnih travnikih, vosi vlak ob jTcga sistema, ki ja ^ strani ceste. Eden je se- krmilu, drugi je pa atal kukluksovcih. H irmiiu, uruKi jc r» p». mernosu in m r sos ti v eiegsnci ai- laočvirnih travnikih, vosi vlak ob proč od svtomobila na stra- llBa^mU ||udilVV Plom4tov' Viaokomerni ao kalorL^ih itPmih škarpah, kojik ena i s «uqotvri sjssuj« • ij0 TiaokomeMn oeremonijel, ki U, Mviu v prwej o,Utw ovinku. -----mi---X. vu --imu m0raj0 aloditi. v katerih šive.|p^ dolenjska in kočevska proga ur 10 pospravili -v vrečo, ki irinesli s sabo. Ko so se ban-odpeljali s plenom — Lut VSR ZADBVR ROLNIŠKB PODPORE SB NASLOVE, BelaUke taj. ir viknaa 7.44 S«. Lewa* VSB ZADBVB V IVI I I RLAOAJNIIKIMI POSLI s« »allljaje a* in BlacaJaUlra S. N. P. J* SSS7-SS fta. Uvadale Ar«* CkM««a, IIL Ve« sdtsRi «Ude paalavaaja v «L lerrleralaaai «dkar« e« aaj «eiljeje Praak Zallaa, «reLedalka aedaeraege adkar«, il«ar aaaUv h Merej. Vel arkslrl a« gL pOralal «deak a« aaj pailljaja aa aaaUri J«ka Uadar-L 407 W. Hay Si* S»Hatfleld, IU. Vsi d^l la dr««l splsl, «aaaaalla. e.U.L tralala« la ^m laf kV^UaaU.yJ «a p^UJa aa aasWri HPraer^'%, 144740 lov. Seveda zaman, kajti o tih ni bilo sluha ne duha. inčm sledeče : "Nekateri I vAttro sa poTJrau v juoo slavijo. Konsulat! kraljevine Srbov, * —— ----——i >* v uhzini k 111 o.Uij. j« nsenarai « iii 1dip!°mt^ ^"^Uco.nlo a Ura 8 tovornih vagonov, IHD m uho siuna i«. wu«-. , i>«aawi ljudje ao bobrove, srajeo au rohe^^lUjti barvR po- ^ wopottii ¿eg g^arpo in pad-1 m WW,WT ' T aini predsednik je usUvil nekateri pa narave. Ven- meni diplomat^ ftristranost, pri* L. 20_25 metrov globo- ,llb 1,040 v bodon dcu gQ |e ieved(k po. našim dršavljanom, ki potuj .Nekaj časa je sledil bandit- menu. ljudje, ki so pred davnim vemo, da posna diplomacija le eno " M . .. . .. za gotov čas v stari kraj, ii ____' lm. _ ,___1_____xi.J__:xi: _ J.I.U ui: k.1« .. I vnem rszoui. iuaicrirnuu»____ 11.411. ...jt M«nt vsem potujejo le ieksj «asa je sledil Danrtlt-1 menu. Lijuaje, KI «O prea asvnim 1 remo, aa poana uipiomacij» ie "»"I n»«hili Materiialna škod«Iw *owv CM v >lsla z mara njihno i'na volilna lista ne '-n<-ga od vaakih je rekel tajnik pbila i" * glaaov ill« 5*8 ;1 >Valt ki jf zastopal ie g ln Mpiaal resolucijo sa n1, i* Kolletta, 'Wheeler ■ r^errif rja Hmslla, je rekel, Smsll storil reči, «pr«v».-ujeja do d«Uvskih Anton .(ohsnnaoa j« ^^ bo devet izmed de-'^ittov rlssovalo kandidati za U rov, Poljakov, Litvinoev, Cehov, kraljestvom sanj, oni šive realno Rusov in drugih, ki so prišli po- In reslnost ae izre*a v bogatem zneje. Tudi oni so gradilci prav v svilnaU podlogi in v le- v toliki meri, kot ao tistlf» ki so pem perilu, ki povsdiguje celoUn prišli prvi. Gotovo so poznejši še vtis. Bogsto, a zmerno, imeli slabše čaee, kakor oni pred Odvetniki so elegantni, a nji njimi, ki ao prišli v to dešelo. bova eleganca kaše kakor elegsn Poznejši niso našli več tako lepih ea umetnikov evoje pomanjklji-prilik kakor prejšnji, ki jim je voati. Pri njih a« pogosto javljs bil odprt ves neobljuden aapad, pravcata straat do manšet. Zdi «s, razun kolikor je na njem šivelo da bi nekaUrl odvetniki izgubili prešel j ujočih se divjakov. V o- vao avojo zgovornoet, še bi ne -gromni veČini val priaeljenci, ki mell manšet, kakor je Buffon mi jih poznamo, so délavai, ki kopa- slil avoje dni, dO bi bila njegova jo premog ali delajo jeklo, gradi- «nnanjost premrka, če bi ne imel jo ceate in polagsjo šelezniške čipkastih okra«ij na sopeetjik. --proge, sekajo gozdove in vrta jo Toda, boste ugovarjali, obleka od po ieleznih rudnikih Miehlgana. vatnikov n« obstoji vendar easso Minnesote, Utaha in drugih dr- is manšet. Seveda ne, vendar nji šav Videli emo tisoče Italijanov, bova obleka nima nič poaebnegs, Slovanov, Ogrov, Poljakov, Bu- Brea aloga je, Molna kakor aod-sov in drugih pri grodnji velikik na dvorana. Niš bi ne bilo, kar bi mest, New Yorka, Bostona, St, Louiaa, thicaga, Baltimore, Phi-ladelphije, OeveUnda, Buffala, Denverja in drugih meat. Calo tu ločilo odvetnika od kateregakoli drugega Človeka, če bi n« imel bleščečih trdih manšet, kl mu ai lijo nepreatano U rokavov in ki BSIIATOB JOHN BOM JI SS PRIOBL S KAMPANJO. Minnaapolis, Mlnn. — Senator Magnus Johnson ja še pričel s kampanjo. Do dne 1. oktobra ho obiskal »4 mest v Mlnnesoti. Ko je bil Johnson prvlkrst isvoljen kot kandidat kmečko-delavske stranke, so se republikanski listi norčsvsli is njega. Prinašali ao njegovo aliko v delovnih hlačah, kako naklada gsno. Letos je urednikom teh listov prešel smsh, kajti v Johnaonu vidijo resnega no-< ' sprotuika privatnik bisniških in- >ffFv», •.. Mi n.^fi bimeo nesnanega imena. Zdru-1 lim seznsnlti s Slovenko v svrho leno s božjo potjo sta ae hotela šenitve. Na stsrost se ne oziram, okoristiti tudi ns ts nsčln, ds sts kskot tudi 6« je dekle sli vdova, j vlomila pri poseatnici Apoloniji Vaaka «e je le mogoče, naj priloii Pogačnikov! na Bresjah ter ji od- svojo sliko,>1 jo ns sslitevo tudi n^sla različne zlstnine in drugih vrnem. Tajnost jsmčim. Pišite na disgocenosti v skupni vrednosti naalov "Vdovec", 'J667 Ho. Lawn-5(00 Din. dal« A v«:, Chlcsgo, III. Strela ja udarila dne 30. jull- —---—- ja popoldne v skedenj, hllv in ka- OPOZARJAM ROJAKA, ŠČj. — vse pod eno streho — laatL k4t«riroa smo bili skupaj ns posestnike Josips Bo|iča vulgo hrani v Springfieldu, 111., da mi Martinšaka is Hupineo pri Veliki po^nH« denar, ki sem jima poao-Kostrelniei. Boftč ima nad 100.- |icer ju imm dsl v javnost k OOO kron škode. Tudi je močno im*nl. Vrneta naj ml denar v teku ojieien na rokah io na vratu. Po- 14 ^^ ju gA potrebujem. Jo« šsr je loka1!zlrala polsrns bram-Uhum, County Jail, Greenaburg, lis iz Amartna pri UUji, ki je s|pt> (Adv.) pomočjo domačinov obvarovala pa Rj ka za delo. Ae aikdar n^mo vide. vedao #r«a škofje in kardhmli ii« da so ti "podgenaki Ij^lje ' »maja vijoliiaato. o*jr«asa rd^šo. MkaliaiM. UgUda. da - dr In tudi ebleka preUlov £ toke. kri odjemalci Ar»<*rj*vlb, IKriC- rijw - pompoeaa Halja je d« ta Morrieorik i«lelkor. Ku kovaika pra» tako * p„rjo kruh m krompir pa voek|lr*tom. kaker advoUta toga. POSOR SLOVim, POKORI Mladenič, eter 27 let, dobrega ... ...» ym snaisjs in s stslnim delom, ter v'doUko g elekt rično' "nep« ?js vo! ! imsm tadl neksj deasrja prikrs Vslad močnega eUktričnega toka njeneg« ¿elim se seznsnlti s slo-je Košar nezaveetea obUial ia v«nako go«podično v «laroetl od kmalu nato umri. K«r j« bil fant 1« do 27 let v errho lenitr« 7..-bolan na arcu, j« U okolnoet paš üm pa, da je naprednega mlšlja-bistveno pospešila njegovo emrt. «jo »o pemetnega obnašanje. Pis -----donar «• n« ozirsm. Lo r*mo po- PROSLAVLJA STOJA I nšJ 99 pošiljs jo s sliko,Jca- MRTVA SOJRVWIKA « Slavno«! jo kila ofiotjefeega ijo Ur« «e vrnejo na sakteVO. Tajnost jamčene Pišite na sledall naslov A. P 10M N AshUnd A va., Chicago, III mJ|u4m k ae/beljšl 1« dr!»#ill gorernrr, e.io.Mr», aodni ,ae>M._____ _ ki in aoro^ln.ki tjr.ffitkon m CoLLaSSTiSSlIe ---- IimovI. tJlaroi gororaik je Ml L. ^n ttil* bsisHR Pišiu Coagrare, ki >e «iavll dela obok ••» iMjeralkov, ki «U daia svoja šiv. FRANK OGLAR« I jen j« sa Irsko. i Aeaooo, Clsede.d, O. KNJIGE KVJltlVHl MATI 01 S. N. P, J. Knjiševna matica Slovan-ake narodne podporna jed» note je izdala lo ima v sa* log| sledeče knjige i Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Isvirna povest Is livljenja ameriških frsnšišksnov. t isvlrniml sliksmi, kstere je isdslal Stanko 2ele. Kina trda ves-bs. Cens s poštnino vred $150. Slovensko-angleško slov. nlea. Dodatek rasnih korist- nih InformaelJ. Fina trdo vezba .Ce^ 12.00 a poštoioo vred. JLmmle Higgins. Spisal Üpton Sinclair, poalovonü Ivan Molek. Povest U šiv. ljenja ameriškega proletsri-jata za časa velike vejM. Trda vezba. Cena $1.10 a poštnino vred. Sajodald. Spisal Iva. Mo-lek. J'o rest Is doaUj skrite-ga koea livljenja alovenskih delavcev v Ameriki Trda veoba. Cena $1.71 s poštnino vrod. loko. oiogeoesije. Spisal Howard J. Moore, poelovo-.¿I J, M. Zelo podušaa knji-gs, kl lolm«či mnog« natur-m zakon« in pokaraj«, kaka splošni rssvoj poasvlja pri posamezniku fizično i« duševno. S sliksmi. Trda vesbe. Cen« $1.50 s poštal.0 vred. Zadnji dve kejigi. asrošo-ai skupaj. dokiU sa tri do-lorje. Naročbe, s ksterimi j« poslati d««ar, sprejema UJI2EVRA MATICA. So. Uwvdolo Ava., Ohlrago,®, ŠEPNI MODEL. KALIBER SS TKANA AVTOMATOMA PU slwtä.. POSEBNI NAGAZIN* •I rofil.tr M iMMUnaj* patron A MNp ta Mikolltar« mU> rijata. ki M safra «UMU m taw. Oarojta ta ta MjftaafAas» takta, aar J« Mjt» wm mita mtalta imuihi ¡ mm M »mW m a44aja rmiiiimi «trata. aH p« laat 4raa m tama ta». OmMM M • vinuMitiM iMlnto. ptlwtlrnta ■ 4*« II. ■Mta. ltn. Patovaa tapada*» gminjal o »voji /.ailnji uri." " "Onapod, meutla rit m tako popačenefa človeka na «velu. da bi mu ne tl«da ukries Ms-#ega ^uta na dnu arra ¿ Iti krduj I »i ns t w» mu ta iftkriea raivnela. Č« ne o tadnji uri! ('mina ura je zadnja nrs. gospo*!; io dn.i -«re.^no nam t.em"f " "To «te prsv dobro povedali, Aetudl ni bilo tis prs>em moetu. Xdsj »• govori •• drugi stvari. Jaa ne pravim, da ni m, ne da j* rea. ksr •te mi povedsli. ali vprašam ko hi vam kd» kaj takegs pravil, ali bt mu verjeli?" " "Ns to ne mor*m mč g«»to\rsa odgovoei-ti." " "AU bi tam no sdel« b I j \«rjnno, da je Novaku, katerega al misli* «» i.« ni«« mestn, v tsših ukolnostih. prttel ts denar ksko drugafa v roke t I »s ga je dobil s« «a vetje» hi ga je daial hudodrlmhu. Ja je Ml ts denar tsko rekoč nj* gov delsi Ali pa — t adi to je mogoč« — da •» gs je sam prisvojil, da ga je imakmri čemu človeku ali mrliču za prenočišče, za poaled-njo strežbo —" . i Scljan mu ni dal izgovoriti, feza in nevolja ga obide pri zadnjih besedah, srdito mu reče t j»' "Mrliča okraati! Raja bi pa vendar U denar ponarejal ali pa pmurttjaleu potuho dajaTfe zavetjor ' v 1 %n<- Kdor bi bil slišal 8eljana, kako je govorfl te beeede, btt M mu gotovo verjeli Tudi goaibd aodnik je Ul prepričan, da mol govori resnico^1« to ga j« le U bolj potrdilo V mnenju, da je Sel)ln Zaplotnikov deležnik; Za sdaj ja bil s avojlsi preiakavmnjem in saslišavanjem zadovoljen, mii-gi veli, da naj mola odvede V ječo. Jr<' HKro se je bilo svedelo po trgu in okolici, kaj sa je zgodilo • Seijahtnh. Ljudje niso vedeli, kaj naj bi si mislili; vkl ib poznali in čialali pb* štenega drvarja; ali je mogoče, da bi se bil mož hipoma tako izppemenil, da bi bil v zvezi s tistim Zeplotuikom, ali pa eelo, da bi bil Bodnika-- ne, kaj takega vendar ne s morilec Seljan ne more biti I Vai do malega so upali, da ae stvar ras* jaani in da ae Seljan skčrsj spozna za nedolžna* 11 Ali kaj drugi ljudje) Ko je Jerica ali^ strašno novico, je bila ipekaj ¿«m kakor om ljens. Ko se je sa vedela, bila je njena prva na misel: v trg k očetu! K njemu mors, naj ksr hoče; prosila bo, jokfU se in rotila goepp da jo pusti pred očeta. t . Ni ji bilo treba profitl. Pa dolgem, temnem hodniku je stopal ravno slug* ■ svojim jetnikom, ds bi gs peljal v ječo, ko jima pride uboga de^l|* ea naproti. Ko zagleda svojegs očete, zavpije sirota: "Kaj ate etorili, očalij Beljen jo napol resno, napol žaloatno pogleda rekoč: "Kako govoril, deta! Tvoj oče ni nič hudega storil" ,, "O aaj sem vsdcla, da ne!" " reče deklet ter se oklene z obema rokama okoli vratu s t sraga uoftsi " "aaj asm vedela, da ste nedolžni, oča; vprašati aem vas hotela samo, ?eaa vas dolle Hudobni ljudje, ubogi oče!" " "Bodi raims, hči." toUli jo oče. "Zaupaj v Boga kakor jas; bres njegove volje ne pade vrsbee s strehe. On je poslal svojegs sngela Danic lu v levnjsku, on bo branil tudi tvojega ola* ts. Dopuattl je, da se mi godi kriviea, on la^te zakaj; o avojem času me bo tudi oprsvičil. Mili. prosi gs, ds mi okrajša Čas izkušnje in pokoiaj vendar zgodi se njegova sveta volja. Pojdi domov, dekle, In mima bodi t Ne aramuj ee niko* gar. vsakemu amel prosto pogledati v obraz ter mn re£i: lloj oče je nedolien T Z olajšanim srcem je sspustila deklica svo* Jegs očeta. \ XXUL' V Nekaj dni potem sta dva vosa drčsla po ceati v trg. Druffi. s dvems konjems, bližal se je bolj ta bolj prvemu, kateri sa mu, dasi je imel samo rnegs konja, vendar ni dal rad prehiteti. Morebiti M se bils veodsr še nekaj časa hitela, ka bi jima ne bil prišel precej strm klaaec na pot V klanec ne podi votnik, ako Je t resen. In trese* je bil Brezsrjev Anton, ki je sedet v prvem vo*, t odi a* potu it meeta, še jo bil le tako debro prodal svoje Mere K* torej pride do pod klaaaa, d*ne vajete i« rok in stopi « vosa V tem tre-nutka ga je bil drugi voe doM. ia mol je ss-de| m njem. ogovori Antona t ni#j. glej. nikoli M ne bil verjel, da ima . liaka * . «nja t sttjik .unh ud.h. Hi še gHfaajsti js nI treba. Zdaj pa lepo pola gomaf* Tirrjjj Ta čae ae je bila popolnoma storila noč, molčeča in temna noč. Ni ae več zganil, trejoč se pri vsakem neznanem in Tahkem šumu v temini. Kunec, ki je topotal iz svoje podzemeljske luknje na prosto, bi bil skoro pognal v beg Walterja Schnsffsa. Glaaovi aov so se mu esdirsli v dušo kskor zbodljaji in ga vedno iznQva napolnjevali z grozo. Jzbulil je evoje debele oči in iskušal prodreti'temo; in vsak trenutek se mu je zdelo, da sliši korake v bližini. *** Po dolgih, brezkončnih urah ao se mu alednjič zaprle oči. Zaepal ie. Ko ae je prebudil, je - solne e Stalo ie skoraj aredi neba; bilo je gotovo Že poldne. Noben glasek ........ ■ ■ ■■ « mm—mmmm—rnmmm ni motil mrsčne tis Wslter 8chnaff> je u^t hudo lač^n. Kar seval je, uata pol ae je spomnil na klofl dobre klobase pri vojfl lodec ga je sabolel. | Vetal je, napravil p*,, začutil, da ao mu noge ae spet vsedel, da bi pr< Dve ali tri ure je on arečen, in najbolj miali ao ae mu motale po . Ena udfel se mu js| zdela modra in dobra; pJ pride mimo kak bum seljsk brez orožja in dru varnega orodja, teži p« in ee mu udati a prav kretnjo. Snel je torej avojo čeli re ost bi gs lahko izdal molil svojo glsvo ven z i no previdnostjo. Nikjer ni bilo videti bJ Tsm doli, ns desni, je msla vssiea proti nebu jih strsh, dim svojih kuk na levi, tsm je zagledal drevoreda grad s stolpiči Čakal je do večera in je mučila vedno bolj Niti glaska ni bilo slišati, je zakrakal aem pa tja, in govern trebuhu je votlo In apet se je atorils no Zleknil se je v svojem lišču ns tla in ae pogreznil čično, nemirno spsnje, v ga je tlačila mors, spanje] dsnea. (Dalje prihodnjič.)! svetovne slavne evrofejske in ameri- kanske automatične pištole in revolverji po najnižjih uvozniških cenah! pozor 1 sctrsn^."; JARDOv DALJAVA kmmiftm »~arshHli hI ..................../A. 4 Hg —» S ■■ patron , 4.50 A TAJNASUJSai SaSNA POSEBNOST ISS — Ti raval» nr, U Im i . _w>olnt »a roillo aa ta raí »I ver* r«v?jt». ak^> "»a •»•♦ata latail tOkM ptaaa Wrva aH pa. alkljaaaea. Sa ta rmlnr M paMia SB* rata* nitartia SI ta M kai.hr. E a w. Caatar Mra Pfctrwaa. St UHWral nt*)«* $13J| 14J0 16.28 S5 2.50 3.10 St baMWrat rata]*«a aa ballbarai ra. o War 4aNM «a............ IM pain*« aa aa •a ..........................».,,. tea pat roa aa II haSSar •a..................... ise patraa aa IS tee — Lab ho araSta Mat* aavaata ami eta "t'aiaU aaatnf0 patada, kl v »ab o aaaraéo. là la la balitar djct.ka Caaa .... lé# Mira» aarajaaa ». D va J aa 4 ata. _ •lltndar aa lapakaa ia aavi var. aanaaljiro p rap ra AI kallbar. 4 ealèaa tat» „ ta pa Ii na aar. kopito. PLAVBQA IS- $154(0 ^ 3.10 r»l patron |MI kaMSar* 3.60 -UAaV- REVOLVER MUZ PETELINA re« — Ta Ja aaj. I) AVTOMATIČNA je kaUMr (Tje ise — aa fcaittaa Impartirán ( a a «ta ctaaa al ta krariaca i.....2. ta prMaaa V. A. DAN IRLS. ^■ks nniDiNo. SAN ANTONIO, TOAS CENJENI Ptataeaai II J« aèaaai s ........... A-»- PraaSa poilRta taâatl "iroMa. kabar S«» iME ................ NASLOV ULICA M M NETTO JtaSAVA t................f..« NAiC JAMSTVO rTita» ta bat *iTap«aaa. ta "" aaa ¡ r» $13 95 14 95 .ta.. poesaNt m «i.axinc aa •• «..Ariv» •a ai D ÊL Vu BULDING. HICKS