KRŠKO ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 OPELO d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT . 30 / LETO XVII / 25. JULIJ 1996 120 SIT Poštnina plačana pri posti Krško TERME ČATEŽ Toplltka cena 31, 8250 Brcilcc strani 6 in 7 Naša anketa: Za gosta se je treba potruditi Kostanjeviška noč Najbolj nora noč kar ves dan Kostanjevica, 20. julija -Spet je prišel dolgo pričakovani dan, ko Kostanjevica ponovno zaživi. O kostanjeviški noči je težko veliko povedati, vedno pa se zdi, da nisi dovolj povedal. Naj natresemo le nekaj informacij: Prforcenhaus je spet pripravil bogat srečolov, glavna nagrada, kanu, pa je romala v Groblje, k Sandiju Colariču. Vstopnina je bila za odrasle po mnenju nekaterih previsoka, najmlajši pa so imeli prost vstop. Glavna pokrovitelja prireditve sta bila letos Studio D in TV Vaš kanal, za prehrambeno in glasbeno ponudbo pa je poskrbela gostilna Žolnir. Igrali so Zasavci, program pa sta povezovala Irena Vide in Jani Muhič s Studia D. Za splavom je -korakalo« enajst v podrobnosti dodelanih čolnov, ki so bili prava paša za oči in so dobili vsak nekaj simbolične nagrade, prvo pa so pobrali trije mladi z »Bodočim kostanjeviškim športnim središčem«. Polnočni ognjemet je bil sploh vrhunec. Za nekatere goste, pustne skupine iz vse Slovenije, se je delo pričelo že zgodaj popoldne: strokovni del srečanja, kasneje pa še predstavitev v povorki, ko so čarovnice in kurenti in lautarji in liški pustje uganjali take, da bi lahko tole poletno -zimo« tudi pregnali. Škoromati iz Hrušice in Podgrada so na srečanje sicer prišli, povorke pa se niso udeležili. Skupine so se še enkrat pokazale na prireditvenem prostoru, potem pa je bilo naporov v zimski opravi zanje konec in so se lahko tudi oni naužili »lažje« zabave, (nic) stran 12 Brežiški nočni skok zasenčil olimpijske boje v Atlanti Štrajk v Imperialu Krško, 22. julija - Delavci Žita Imperiai so danes pričeli popolno stavko. Na sindikalnem svetu smo izvedeli, da so pogajanja med stavkovnim odborom in vodstvom podjetja potekala od pretekle srede, da so delavci na koncu pristali na izplačilo lanskega in četrtine letošnjega regresa ter junijske plače. Plača, kot jo določa kolektivna pogodba, bi morala biti za 20 odstotkov višja, a pri tej zahtevi niso vztrajali. Vodstvo Žita je zastopal generalni direktor, ker je v.d. direktorja krškega Imperiala (g. Lah) na dopustu. Do danes podjetje delavcem ni izplačalo obljubljenega denarja, zato so vsi proizvodni delavci (okrog 100 jih je) pristopili k stavki. Do zaključka redakcije v torek, 23. julija, pa smo od sindikata izvedeli, da so delavci v ponedeljek popoldne dobili junijsko plačo in neizplačani del lanskega regresa. Stavko bodo nadaljevali do izpolnitve tretje točke dogovora, to je do Izplačila 25 odstotkov letošnjega regresa. Delna omejitev: zaposleni so dovolili nakladanje tovornjakov, namenjenih v Izvoz, saj je dela dovolj. (Ika) P.S.: Ob 14.10 smo izvedeli, da popoldanska Izmena Že dela normalno LanGuest d.o.o. t> prodaja rafaulalkov v»Scga Tel/F«: Mobitel: 0609/625-087 stran 13 ISSN A&-\&-779-i God®" KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-609 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 068/321-225 MOBITEL: 0609/614-460 (S)HYUnDHI Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov Naslednja številka Našega glasa izide 8. avgusta David Bali, konzul ZDA, v Ljubljani: V Sloveniji gre vse na bolje - le vozniki so slabši! Naredili ste ogromno, a s svetom se je treba spoprijeti, in to pomeni garanje, ne pa počivanje na lovorikah Krško, 20. julija - Donedavni slovenski konzul v Celovcu, predvsem pa Krčan, Milan Jazbec, je na Treh lučkah sprejel ameriškega konzula v Ljubljani, Davida Balla, in njegovo ženo. Po štirih letih službovanja namreč odhajata nazaj v ZDA, novim dolžnostim naproti. David Bali je Slovencem namenil jedrnato sporočilo: »Dežela je v teh nekaj letih čudovito napredovala. Vedeti pa morate, da so ljudje doslej živeli na povsem drugačen način in da se morajo šele navaditi na dejstvo, da je treba za vsak rezultat krepko poprijeti. Od šolanja do gospodarskih uspehov. Slovenija je nekoliko podobna Nizozemski, je majhna, le da ima veliko prednost v geografskih danostin. Doslej ste opravili pomembno pot, vendar ne smete počivati na lovorikah. Še trdneje je treba zagrabiti in se spoprijeti s svetom. Prepričan sem, da boste tako v desetih do petnajstih letih lahko dosegli vse zastavljene cilje.« (Ika) stran 3 Slovenci na matematični olimpiadi Andrej Zorko v Bombayu ...„«^pp^ Na sliki slovenska šesterica (Andrej Zorko spredaj, prvi z leve) z reprezentanco Tajske Bombav, S.-17. julija • Šestčlansko slovensko moštvo (z eno predstavnico nežnejšega spola) se je v prvi polovici julija udeležilo matematične olimpiade v južni prestolnici Indije, Bombavu. Tekmovala so prišli z vseh koncev Slovenije, med njimi imifllTUI+UlflmTTgrTl m- TO..: N1/1»-1t-14,12S-n-Sf RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Draga, Union, Kovhntebm, Savi, Mercator, Krta, Pivovarna Laiko, Lak, Mm. Mirna Portorož, Raiiuka. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRSK0, TR.:060*21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG S, TEL: 06*321-225 - ¦ H i t ^* -' 9 B 9 flL^t : «¦; i^i» pa je bil tudi devetnajstletni maturant brežiške gimnazije, Andrej Zorko iz Krškega. Slovenska reprezentanca je dosegla 45. mesto med 75 ekipami, posamično pa odnesla še dve bronasti kolajni. Razgovor z Andrejem Zorkom na 11. ,(Nc) trdim delom do uspehov 9771318779018 .................:m,.......:.....m........BBSS ......mmm iLJIJt PISMA BRALCEV Obvestilo avtorjem pisem! Uredništvo opozarja, da za vsa stališča, objavljena na 2. strani, odgovarjajo spodaj podpisani avtorji, saj je stran namenjena soočanju različnihpogledov. Ravno tako opozarjamo, da besedil, daljših od 45 tipkanih vrstic, ne bomo objavljati, dokler jih njihovi avtorji ne bodo skrajšali. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo do petka, ne moremo jamčiti objave v prvi naslednji številki Našega glasa. Prav tako opozarjamo, da pisma bralcev niso lektorirana! Uredništvo Od 1.7. do 5.7.1996 je v organizaciji Ribiške družine Brestanica - Krško na ribnikih v Mačkovcih pri Brestanici potekal 1. mladinski ribiški tabor Zveze ribiških družin Novo mesto. Ud^ežilo se ga je 14 mladih ribičev iz petih ribiških družin (RO Kostanjevica, RD Metlika, RD Sevnica, RD Črnomelj in RD Brestanica - Krško). Pogrešali smo predstavnike iz obeh po članstvu najštevilnejših družin, torej Novomeščane in Brežičane. Mladi ribiči so prebivali v apartmajih urejenih v 1. nadstropju ribišega doma v Mačkovcih, za hrano pa je vzorno skrbelo Gostišče Dular. Gostujoče fante in domači podmladek smo seznanili z ureditvijo slovenskega sladkovodnega ribištva, tekmovalnim ribolovom, castingom (suhimi disciplinami), biologijo rib, ekologijo vodnih ekosistemov in naravo ob ribnikih. Ogledali so so grad Rajhenburg, Kostanjeviško jamo in skoke padalcev na letališču v Cerkljah. Na tekmovanju v lovu rib s plovcem je zmagal Goran Anžiček (RD Kostanjevica), drugi je bil Matevž Bregar (RD Brestanica - Krško) in tretji Andrej Vanič RD Kostanjevica). Zmagovalec se je ponašal tudi z ulovom najtežje ribe - tolstolobika, težkega 4980 gramov. Zadnji dan tabora pa smo slovesno podelili nagrade za najboljše spise, ki so jih na temo Voda vir življenja pisali sedmošolci novomeške regije. Knjižne nagrade so prejeli: 1. Matej Jazbinšek (OS Savo Kladnik Sevnica) 2. Urška Ramovš (OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert) 3. Ksenija Dvoršak (OŠ Adama Bohoriča Brestanica). Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi vsem predavateljem in podpornikom, ki so omogočili uspešno izvedbo tabora. Vodja tabora Pavle Šet PRIPIS UREDNIŠTVA: Tisti, ki Je prebral povzeto besedilo -Prvi mladinski ribiški tabor-, ki smo ga objavili v prejšnji številki Našega glasa, In tole pisanje, bo znal oceniti, da je naš novinar imel dober namen. Priznamo, da bi gospoda Šeta morali omeniti kot vir Informacije In nosilca programa, če je to tisto, kar Vas Je, gospod Šet, užalilo, se Vam seveda opravičujemo. Toda veste: o tem bi se lahko pomenili povsem drugače, kot ste to storili ob Vašem prihodu v uredništvo. Zaradi tega Vam tudi vašega napada na nas ne štejemo kot dobronamernega V uredništvo ste se prišli predvsem skregat, strest svojo nejevoljo na novinarje, In to Vam Je v celoti uspelo. Slaba volja In skrajnje slab vtis sta ostala, zato Vas, gospod šet, lepo prosimo: ničesar več nam ne pišite. Z Ribiško družino Brestanica -Krško smo že In bomo še lepo sodelovali In ni treba, da se v naše medsebojne odnose kdor koli vplete. Ribiški tabor osnovnošolcev Narava nam ponuja obilo darov; gore, gozdove, morja, ribnike ... In nekateri znajo njene darove in značilnosti posredovati najmlajšim - željnim novih znanj. To je v celoti uspelo ribiški družini Brestanica-Krško, ki je na svojem ribniku v Mačkovcih pri Brestanici organizirala 1. RIBIŠKI TABOR. Skupina dvanajstih osnovnošolcev iz Posavja in Dolenjske je v času od 1 .-5. julija spoznala življenje in značilnosti ribnika, ter vlogo in pomen ribištva in ribičev. Otroci so v odkrivanju tega dela narave predvsem uživali In si nehote pridobili mnogo znanja. V prijetnem enotedenskem druženju so obiskali tudi Kostanjeviško jamo in učni center Cerklje ob Krki, kjer je v tem času potekalo svetovno tekmovanje v padalstvu. Kot starša udeleženca tabora se želiva zahvaliti vsem, ki so kakor koli pripomogli pri izvedbi tabora. Posebno pa organizatorju RIBIŠKI DRUŽINI BRESTANICA-KRŠKO, mentorju gospodu profesorju Pavlu Šetu in seveda gostišču RIBNIK pod vodstvom družine Dular, za vso pozornost pri postrežbi naših otrok. Poudariti morava, da je bila udeležba na taboru za vse otroke BREZPLAČNA. Iz besed udeleženih otrok veje zadovoljstvo in želja, da se podobnega srečanja še udeležijo. Hvaležna DOMNOVA starša ftnraMa II. C5» gwtfc> H*T«.MIf» i II 10V1 MODELI MEtf00 HA TRŽIŠČU • Nada le od 16.499 DEM •/Espero it od 23.326 DEM Muiao* Mkap*: • kradli, kasta« - »taro la aoro MaMdH^aMh »k* ¦aa?Ma»iaat»—f>OaV «o» i« so cene za vse blago, kupljeno pri nas, diskontne, da so marže (tudi za tistih nekaj izdelkov v prodaji na drobno) ugodnejše kot v drugih prodajalnah. S tem mislim tudi na prodajalne v Celju in v Ljubljani. Sami vidite, da navzven prodajalna ni videti kot prodajalna, a dober glas očitno deluje, saj imamo dovolj kupcev. Veliko si obetamo od prometa, ki bo stekel na kranjsko stran po obnovljenem mostu. Zavedamo pa se problema s parkiranjem. Dokler Brežice ne bodo imele enega velikega ali nekaj manjših osrednjih parkirišč, bo problem parkiranja v dopoldanskem času ostal. Zato smo svojim kupcem zagotovili potreben prostor zadaj, za trgovino.« Diskont je odprt med 7. in 19. uro, ob sobotah pa do 13. ure. (Ika) Preobremenjena vozila po kostanjeviških mostovih Kostanjevica, julija - Delavci krške enote cestnega podjetja Novo mesto so tudi letos popravljali leseni most na Gmajni, ki je bil pred petimi leti popolnoma obnovljen. Deske so že odstopale, žeblji so popustili, skratka, spet je bilo nevarno za pešce, kolesarje, motoriste in za vse tiste, ki bi se lahko peljali po mostu. Ni pa bilo tako nevarno za razne težke tovornjake in avtobuse, ki drvijo po njem, pa četudi njihova teža znaša več kot 12 ton, kolikršno nosilnost most ima. Verjetno bi se ti vozniki zavedli nevarnosti šele tedaj, ko bi nekdo pristal v Krki. Mnogi bi znali povedati, da čez šestesetmetrski most drvijo mnoga vozila, katerih nosilnost je kar okoli 50 ton. In da ni še nihče videl, da bi na tem področju kdaj kaj storila kakšna inšpekcijska služba. Tudi Češki kupec pripravljen prevzeti tovarno ICEC ne razmišlja o prekinitvi proizvodnje Glede na zadnje odmeve v medijih o zadevi Videm Krško, in sicer o odpovedi najemnega razmerja najemnikom Vitacel d. d. Ljubljana in Videm papir d.o.o. Krško ter o Vitacelovi ustavitvi odkupa celuloznega in brusnega lesa je pravni zastopnik družbe ICEC d.o.o. Ljubljana, odvetnik Miro Senica, v Izjavi za javnost komentiral trenutno situacijo. Družba ICEC d.o.o. Ljubljana, ki je 13. maja letos preko Okrožnega sodišča v Krškem podala odpoved poslovnih prostorov in izpraznitveni nalog Vitacelu d.d. Ljubljana in Videm papirju d.o.o. Krško, je od sodišča 15. julija prejela sklep, ki nalaga dosedanjima najemnikoma, da v roku šest mesecev, to je najkasneje do 13. novembra 1996, pod grožnjo izvršbe izpraznita poslovne prostore tovarne celuloze in papirnice v Krškem, ki jih zasedata, in jih izročita lastniku, ljubljanski družbi ICEC d.o.o. Ob takšnih razmerah družba ICEC poudarja, da bo storila vse, da bo tako v tovarni kot v papirnici proizvodnja nemoteno tekla kot doslej. Seveda pa bo potrebno tovarno fizično prevzeti v posest. ICEC še posebej pojasnjuje, da bo takoj po prevzemu proizvodnje sprejela v delovne razmerje za nedoločen čas.....delavcev, ki so zaposleni pri dosedanjih najemnikih, in sicer v Vitacelu in Videm papirju. Družba ICEC d.o.o Ljubljana se zaveda, da bo za nadaljevanje proizvodnje celuloze in papirja prav tako potrebovala surovine, zato so odveč skrbi dobaviteljev, kakor seveda tudi kupcev, saj bo proizvodnja celuloze in papirja tekla dalje. Prekinitev proizvodnje bi bila namreč boleča za delavce, dobavitelje in kupce. »Družba ICEC d.o.o. Ljubljana je pripravljena tudi pred iztekom odpovednega roka, to je pred 13. novembrom, prevzeti v posest tovarno celuloze in papirnico in takoj sama nadaljevati proizvodnjo celuloze in papirja,« je še v izjavi za javnost zapisal odvetnik Miro Senica. (Galex) *v*i* STOP STOP Tekmovanje )za vsakogar v podiranju rok STOP Finale 31.avgusta spet v Celju STOP I* Pridite .. tn se pomerite stop kovinOtehna na drugem mostu, pri Otoku, bo potrebno obnoviti gornji obrabni sloj, saj je že zelo poškodovan, vse se trese, ko pripelje gor avto, kaj šele prenatovorjen tovornjak ali avtobus, pol potnikov. Res je, da so leseni mostovi simbol Kostanjevice, toda vprašanje je, koliko časa bodo še zdržali promet, ki drvi čeznje. Če se res ne da narediti obvoznice, da bi otok razbremenili in preusmerili pretežka tovorna vozila na drugo pot, naj bi na mostove malo popazile vsaj inšpekcijske službe. (Lea) Naša anketa: Turizem, nosilec gospodarskega razvoja slovenske regije v Združenih regijah Evrope? Turizem je denar. Je zaslužek, so delovna mesta, je dobiček. Zato se verjetno ne bo dalo ogniti dodatni organiziranosti vseh, ki se na lokalni ravni ukvarjajo s to gospodarsko panogo. To je na posvetu v Kostanjevici napovedal državni sekretar za turizem, Peter Vesenjak, in to bo, če nova organiziranost ne ostane zgolj na formalni ravni, pripeljalo do finančnih učinkov. Ob tem se mi pogosto vrača v spomin študijski potopis dr. Bogomila Ferfile o delovanju turizma na Tasmaniji. Vsi, ki naj bi s to panogo zaslužili, so tam povezani, gosta zasipavajo z informacijami o prenočitvenih zmogljivostih, naravnih in ostalih zanimivostih, ki bi sijih gost nujno morafpgledati, o dejavnostih, ki bi jih moral poskusiti, od spustov v podzemne pečine do raftinga, lova, ježe... Pri nas so žal vse te, za ustvarjanje dobička usodne dejavnosti prepuščene posameznikom, ki se s turizmom ukvarjajo kot gostinci, lastniki različnih igrišč, jahalnih hlevov ... Seveda tvegam, da mi bo kdo očital, da napeljujem vodo na svoj mlin, v propagandne tokove. A to ni potrebno. Kdor ne ve, da ga lahko reši samo dobra informacija, tudi kadar se ji reče propaganda, daje propaganda naložba, ki jo mora vračunati v celotno naložbo v turistični objekt, in da mu bo šele tako ves preostali strošek začel vračati dobiček, je pač pogorel. Začeti pa mora s tem, da bo zanj vedel vsaj vsak drugi domačin, njegov sosed! Pa ni to edina stvar, ki se je bomo morali naučiti pri nas. Imamo turistične kmetije, ki jim ne lastniki ne država niso znali poiskati nekaj temeljnih usmeritev, jih tipizirati in določiti spodnjo raven kakovosti ter dejavnosti za posamezno kategorijo. Celo več: ljudi smo nagovorili, naj vlagajo svoj denar v kmečki turizem, nismo jim pa povedali, da bodo za to potrebovali tudi ustrezen kader. Ljudmila Pohle, lastnica gostilne Pohle iz Brestanice: »Naša gostilna je bila prvič omenjena že leta 1848, danes je posodobljena, a v duši še vedno domača. Tako tudi gostom lahko ponudimo domačo, doma pridelano hrano, pripravljeno po preizkušenih receptih izpred 30 let: pozimi imamo koline, sicer pa nudimo govejo juho, vampe, golaž, obaro z ajdovimi žganci, kislo zelje in še mnogo drugih dobrot iz domače kuhinje. Najbolj aktualne so pri nas malice in nedeljska kosila, v glavnem gostimo naključne obiskovalce in skupine. Za goste imamo na mirnem vrtu urejeno teniško igrišče in bazen, v katerem se lahko po igri osvežijo, zraven gostilne pa športno trgovino. Prenočišča pa so prazna, tujcev ni, letošnje leto je še posebej slabo, kar se turistov tiče. Sami skorajda nimamo vpliva na to, da turizem pri nas ne cveti, a za vnaprej vseeno razmišljamo, kako privabiti več gostov.« Slavica Borovec, upokojenka iz Velenja: »Vaši kraji so zelo lepi, hrana in gostinska ponudba sta ugodni. Tukaj smo drugič in naslednje leto bomo namesto na morje šli v Terme Čatež. Ostala ponudba mi ni znana. Dobili smo le en prospekt na letošnjem turističnem sejmu v Ljubljani, ki nam ga je domov prinesel sin. Ogledali smo si tudi Kostanjevico. Poznamo Bizeljsko, tam smo bili pred nekaj leti. Spominkov ne kupujemo, ker zanimivosti poslikamo in naredimo diapozitive, ki jih potem v zimskem času pregledujemo. Če sprašujete o turizmu, smo Slovenci, ne samo tukaj, ampak skorajda povsod, v zaostanku za našimi sosedi, saj še vedno ne znamo privabiti gostov, pa čeprav se opazi, da se turistični delavci bolj trudijo kot prej. V turizem je potrebno vložiti veliko denarja, ki se začne vračati kmalu, samo če je turizem atraktiven.« Andrej Trtnik, študent iz okolice Kranja: »Na počitnice hodim s kolesom. Lani smo bili s prijatelji v Barceloni. Letos sem se odločil iti sam po Sloveniji z namenom, da si ogledam srednjeveške gradnje. Namenjen sem v Kostanjevico, potem pa še v Brežice in Mokrice. Gostinske ponudbe ne poznam, ker si hrano pripravljam kar na prenosnem plinskem gorilniku. Tukaj sem prvič in prenočil bi v Zato bi goste marsikje še prenočili, kuhali jim pa ne bi, ker ni časa. Kako pa naj potem neposredno prodajo pridelke s svojih kmetiji? Sedaj jim grozimo z inšpekcijami, postavljamo pred njih zahteve, enake gostinskim lokalom... Nihče še ne dela s tem, da bi za prihodnje nosilce kmečkih turizmov, ki imajo večinoma srednjo ali višjo kmetijsko izobrazbo, organiziral postopno dopolnilno strokovno izobraževanje. Preko zadrug, centrov za permanentno izobraževanje, svetovalnih služb, kakorkoli. Tam bi jim, ob potrebnem manjkajočem znanju, lahko povedali nekaj tudi o načelih, ki pogojujejo izbor programov posamezne turistične kmetije. V skupinah bi lahko vsak udeleženec samemu sebi razjasnil, kaj od možnega si lahko privošči in kaj se mu bo izplačalo. Vsekakor pa bi morali ljudem najprej povedati, da sta gostinstvo in turizem čisto resno, celo garaško delo in da ju ni mogoče opravljati mimogrede, ob šihtu in delu na zemlji ter v hlevu. Nekdo mora biti nosilec vsega, pri tem pa potrebuje pomoč natančno in že vnaprej določenega števila družinskih članov, sorodnikov ali sosedov! Nič drugače ni s kmetijami in drugimi objekti ob vinskih cestah. Nekdo se bo moral odločiti, kaj lahko v takih zidanicah počnejo ali pa vsaj povedati, česa gostu ne smejo nuditi. Potem pa mora zadeva steči. Organizirano, učinkovito. Če s »pušenšanki« in ostalimi oblikami kmečkega turizma služijo v sosedni Avstriji, zakaj ne bi mogli tudi pri nas! Natanko tako, kot je povedal naš anketiranec, brežiški župan. Imamo morje gostov, kijih privabijo čateške Terme, zanje je treba poskrbeti in potem bodo od tega imeli korist vsi: okoličani in matične Terme. (Ika) kakšnem kampu. Po vodniku za turiste vidim, daje najbližji na Otočcu. Zame so zanimive predvsem poceni variante, ker sem še študent. Tukaj sem prvič in krajev ne poznam preveč dobro. Vem pa, da imate v bližini Terme Čatež in nuklearko, ki pa verjetno turistov ne zanima.« Branko Drzanic, upokojenec iz Rosenfelda: »Sem iz Sevnice, vendar že trideset let živim v Nemčiji. Že dvajset let zahajamo z družino na dopust v slovensko primorje, kjer smo z lastniki penziona postali veliki prijatelji. Uživam ob hrani, ki je nimam na jedilniku vsak dan. Sem spadajo vsi morski sadeži in kraški pršut. Če sem na obisku pri sorodnikih v Krškem, gremo jest v Kostanjevico k Žolnirju ali k Trem lučkam na Sremič, že leta pa zelo rad zahajam k Ježu pri Radečah. Ponavadi izkoristim vsaj tri tedne za dopust ob obali, letos pa je z mano tudi hčerka z možem in otroki, kar mi bo še posebej popestrilo dopust.« Anica Turk, upokojena učiteljica iz Logatca: »Navdušena sem ned Čateškimi toplicami, kamor sama zahajam že vrsto let, velikokrat pa so z mano tudi otroci in vnučki. Tu je ponudba raznovrstna, tako da ne pogrešam ničesar. Kupiš si lahko vse, od hrane do obleke. Vsako leto se prav veselim časa, ki ga preživim v toplicah, in mi je vedno žal, ko napoči čas za odhod. Nikoli nisem kupila nobenih spominkov razen razglednic, iz katerih je razvidno, da imajo okoliški kraji bogato ponudbo, med katere sodijo tudi Mokrice. Z veseljem bom obiskovala ta prijetni konec naše dežele, dokler mi bo to dopuščalo zdravje.« Davor Gregičevič, arhitekt iz Ljubljane: »Starši so iz Brežic, zato prihajam skoraj vsak vikend z otroki sem. Kopat se hodimo v Klunove toplice, včasih si sami organiziramo piknik ob Krki ali gremo na ježo k Zevniku. Menim, da je glede suvenirjev za ta okoliš kriza, motivov pa je dosti, od zanimivega brežiškega vodnega stolpa, do gradu, sotočja rek, hribovite pokrajine posejane z vinskimi trtami in še marsičesa, kar bi se dalo predstaviti kot tipično za to okolje. Kar se kulinarike tiče, moram priznati, da mi je dostikrat nerodno, ko me kakšen prijatelj vpraša: »Kaj pa imate v Brežicah dobrega za pojesti?' Dobrega veliko, vendar nič tipičnega, razen cvička za poplakniti.« Družina Penca iz Ljubljane, s tremi otroki, na počitnicah na Vodenicah pri Kostanjevici: »Sem prihajamo že dlje časa, ker naši starši izvirajo od tu. Lokalne znamenitosti smo si že ogledali, vsakič, ko pridemo, si pogledamo še kaj novega. O spominkih nismo razmišljali, verjetno bi odnesli miniaturno koso ali grablje, primeren bi bil tudi majhen sodček, morda celo poln. Okoliške gostilne smo tudi že obiskali, vendar bi bilo težko opredeliti, kaj je tukajšnja lokalna kuhinja.« Mauro Berrettini iz Milana: »V Sloveniji nisem prvič, saj odlično poznam Gorenjsko in Primorsko. Slovenija je zares lepa dežela. Tokrat pa sem se odločil za jugovzhodni del vaše države, o katerem sem veliko že slišal. Predvsem mi je všeč na Bizeljskem, kjer imajo dobro kapljico. Ob tem pa se prileze tudi dobra hrana, ki jo v teh krajih ne manjka. Zelo mi je všeč tukaj in še sem bom vrnil. Bom pa tudi nekoliko kritičen. V tem delu Slovenije nisem nikjer naletel na kakšen turistični urad oziroma pisarno, ki bi predstavila turistično ponudbo kraja ali pokrajine. To boste morali v kratkem urediti.« Marija Simšič iz Trsta: »Sem zamejska Slovenka in se rada vračam v rodno domovino. Slovenija se je po odcepitvi še bolj odprla navzven, saj je tudi pri nas v Italiji veliko slišati o deželi na sončni strani Alp in njeni turistični ponudbi. Tudi v Posavju ima turist kaj videti, se zabavati in nadvse uživati. Te lepote tudi radi fotografiramo ali posnamemo s kamero. Najraje ima hribovite kraje, kjer je čisto okolje, svež zrak in prijeten ambient, ki ga pri nas ne poznamo. Kruh iz krušne peči, domače jedi, dobro vino in prijazni ljudje so prava slika za Slovenijo. Lepo mi je tukaj in tudi prijateljem bom povedala o teh lepotah.« Marijan Berlot, elektrovodja iz Kanala ob Soči: »Dopust preživljam v čateških toplicah, kamor zahajam že šesto leto. Glede na to, da tu gostuje NK Hit Gorica, sem si prišel ogledat tudi nogometni turnir. V Termah mi je zelo všeč. Ustrezajo mi temperatura vode, splošna organizacija, odnos do gostov, zelo dobro pa je poskrbljeno tudi za rekreacijo. Rad tečem, zato mi je všeč proga ob nasipu, ki je čudovito urejena. V Brežicah sem si ogledal vodni stolp, muzej v gradu, za ostalo pa v desetih dneh skoraj ni časa. Zelo sem zadovoljen s prenovljeno trgovino z živili, kjer je ponudba izredno bogata, kakšnih spominkov, značilnih za ta kraj, pa nisem zasledil.« Nastja Les, lastnica gostišča Les iz Brežic: »Med kulinarične posebnosti našega kraja bi lahko uvrstili divjačino, po kateri je veliko povpraševanje. Naši redni gostje so lovci iz Belgije in od drugod, ki se s svojimi prijatelji vsako leto vračajo k nam. Vsak dan imamo svež kruh, ki ga sami spečemo, občasno pa nudimo tudi ajdov kruh z orehi. Gostje so vedno postreženi s palačinkami Les, pa naj bo to ponoči ali podnevi. Gostove želje - naš ukaz in veselje. Svoje goste popeljemo tudi v vinsko klet, ki je oddaljena od nas približno 2,5 km, na pokušino vina, večjim skupinam pa priredimo tudi piknik.« O značilni slovenski jedi ... Kaj je značilna slovenska narodna jed? Marsikdo se ustavi že pri krvavicah, repi, žgancih, obari... Dejstvo pa je, da smo se navaditi popularizirati predvsem kmečke jedi. To sicer ni slabo, ker so, razen svmine, večinoma zdrave in ustrezajo sodobnim predstavam o dietetični prehrani. Žal pa je pri nas petdeset let veljalo za sramotno nekmečko aH neprototarsko poreklo, naši voditelji so bili praviloma iz revnih kmečkih ali preprostih delavskih družin in tožilo se jim je po hrani iz loncev njihovih mater. Meščanstvo }e bilo preganjano in s tem tudi njegove prehranjevalne navade. Pa vedo gostilničarji s tradicijo povedati, da so njihovi predniki znali za svoje meščanske goste pripraviti marsikatero imenitno jed. Morda bi kazalo temu delu slovenske kulinarike posvetiti nekoliko več pozornosti in ga naštudirati ter z njim presenetiti naše goste, turiste. Borut Mokrovič, direktor čateških Term: Ne Evropa, v turizmu smo sredi svetovne konkurence Kako za gosta v Sloveniji poiskati nadomestilo, ki bi ga pritegnilo, kot ga Rim ali Dunaj? Inženir Borut Mokrovič je direktor čateških Term in novoimenovani predsednik Sveta za turizem pri vladi Republike Slovenije: »Kaj lahko za slovenski turizem pomeni odprtje meja z Evropo? Letos vsi v turizmu ugotavljamo manjši obisk gostov in manjši prihodek glede na relativno število obiskovalcev. Turistični tokovi kažejo, da se je svet globaliziral, da se strašno poznata razvoj informacijske tehnologije in posodobitev ter pocenitev transporta. Sloveniji vstop v Evropo ne pomeni prav ničesar, saj smo že soočeni s svetovno konkurenco. Če si avstrijska družina lahko privošči počitnice na Floridi za manj denarja, kot bi ga potrebovala v avstrijskem zdravilišču, bo tja tudi šla. Z našimi Termami je ravno tako. Soočeni smo s svetovno konkurenco in če jo hočemo obvladati, se moramo lotiti cen. Pri tem moramo obvladati lastne stroške: pri najemanju posojil, pri naložbah ... in to ni vedno odvisno samo od nas. Za morebitno gradnjo novega hotela smo, recimo, izbrali ameriški tip omare, ker je bistveno cenejši. Proces iskanja je šele na pol poti, vsekakor pa svojih cen ne moremo več poviševati. Visok je tudi strošek delovne sile, ki mora biti kakovostna (usposobljena), torej ni poceni ... Kakovost se dviguje in sploh ni več vprašanje, ali imamo čista stranišča in rjuhe. Gre za primerjavo tistega, kar gost za svoj denar dobi (Value for Priče). Spoštovati je treba vsakega gosta, tistega z nahrbtnikom in onega z luksuznim avtomobilom. lahko samo ugotovimo, da v Sloveniji nismo naredili ničesar za to, da k sebi privabimo goste od drugod. Evropa priteguje Najnovejše iz Term: Borut Mokrovič, direktor: »Za Terme denar ni vprašljiv. Pred petimi leti ali tudi danes se ga lahko v tujini dobi po ugodnejši obrestni meri kot v Sloveniji. Problem pa je, da ni ustreznih projektov; ki bi zagotavljali dovolj visoko donosnost. So pa čateške Terme že obiskali predsedniki desetih največjih investicijskih družb na svetu, od Namure do Mary Lvncha. Dve od njih že kupujeta čateške delnice, kar pomeni, da so Čatežani nanju naredili vtis, • Upoštevati mormo tudi, da bi vsakdo rad šel tja, kjer še ni bil. Če je del slovenskih gostov odšel v tujino, del pa na Jadran, predvsem v velika mesta, kot sta Rim ali Dunaj. Slovenija te možnosti nima, torej mora najti neko ustrezno učinkovito nadomestilo. Vsekakor pa moramo v turizmu gledati možnost odprtja meja in to je treba znati izkoristiti, s prilivom gostov in z nabavo cenejšega blaga. Kako lahko na turizem v brežiški občini in Posavju vplivajo Terme? Pritegnili smo množico gostov, po turističnih nočitvah smo takoj za Potorožem, med ljudmi pa je treba spodbuditi zavest o potrebi po razvoju turizma. Glede na to, da smo predvsem trgovska in kmetijska občina, to sploh ne bi smelo biti težko. Dejavnosti sodita k turizmu, od njega se da nadaljevanje na 7. strani Občinske zbornice ali zadruge - nova oblika lokalne organiziranosti turizma? Danilo Siter, župan občine Krško: »Primerjalne prednosti v turizmu?Turizem bo gotovo v prihodnje ena osnovnih gospodarskih panog v Krškem in Sloveniji. Treba bo storiti še veliko, zato bomo, na predlog odbora za turizem, v kratkem na občini zaposlili človeka, ki se bo ukvarjal samo z njegovim razvq'em. Pri nas turizem povezujejo predvsem s Kostanjevico in Bohorjem, mislim pa, da ni samo to. Turizem smo ljudje in to, kar nosimo Slovenci v sebi: prijaznost, domačnost in gostoljubnost. To lahko tržimo, saj se tujci še vedno temu čudijo. Z novim delavcem bomo skušali najprej pripraviti podlage za novo organiziranost turizma, saj zakonodaja predvideva ne le turistična društva, temveč tudi lokalne turistične organizacije, ki bi povezovale vse ponudnike v občini: gostince, trgovce, izdelovalce spominkov, frizerje, skratka vse, ki lahko pridejo v stik s turistom. Pristopiti nameravamo tudi k izdelavi simbola, ki bo označil turistično ponudbo občine Krško in s katerim bomo opremili vse naše publikacije, propagandne materiale in vse usmerjevalne table. Tipične tri slovenske narodne jedi? Ajdovi žganci z repo ali zeljem, s kakšno krvavico ali kranjsko klobaso, prekajena svinjska rebrca v kombinaciji z ričetom ali ajdovimi žganci, lahko tudi z gobovo juho. Mislim pa, da je še ena zelo zanimiva zadeva: žlikrofi. Kaj bi bil primeren suvenir? Kak značilen slovenski kozolec, lesen sod, lesen jarem...« t--- m Kaj je dopustniški spominek? Kaj je suvenir, spominek na počitnice. Veliko ljudi ob tej besedi pomisli na tisoče lesenih ali plastičnih drobnarij, pogosto kičastih do neznosnosti, ki jih prodajajo po stojnicah vsega sveta. Ne vem, zakaj se mi ob tej besedi vselej v spomin prikradeta podobi lesene panonske čaplje ali oslička. Menda zato, ker sta dolga leta veljata za značilnost naše dežele. študij navad pri današnjih gostih pokaže, da je obisk prodajaln pogosto sestavni det njihovega dopusta. Spominek ni vselej nujno le nek okras, ki ga lahko postavimo v vitrino, čeprav ga oblikuje priznani umetnik in je torej lahko mična plastika, umetniška slika, grafika, knjiga... Veliko ljudi preprosto nima posluha za tako lepoto in zanjo niso pripravljeni plačati. So si pa pripravljeni, v spomin na dopust ali izlet, kupiti nov fotoaparat, plašč, jedilni servis, komplet kozarcev, plastično posodo, buteljko kakovostnega vina aH Žganja, karkoli. Končno je v družini lahko tudi nekaj od tega lep spomin na dopust ali pa priložnostno, pozornostno darilo za prijatelje, poslovne partnerja. Zato imam občutek, da pri nas vsa premalo pozornosti posvečamo razvoju trgovska mreže, zaioženosti prodajaln in buMni ponudbi. Če si namreč ljudje kje privoščijo in nekoliko globlje sežejo v denarnico, potem to storijo med dopustom. In toje treba izkoristiti. (Ika) nadaljevanje s 6. strani Borut Mokrovič, direktor čatešhih Term: Ne Evropa, v turizmu smo sredi svetovne konkurence živeti, zato blažimo konflikt med domačini in turisti. Terme so ustvarile priložnost in najbolj sposobni jo bodo znali vnovčiti. Tistim, ki v bližini nekaj želijo in se dokazujejo (novi vlak, kajak-kanu klub, lokostrelski, konjeniški klub in še mnogo drugih stvari), bomo vedno pomagali. Največja težava pa je, da je treba ta turizem v občini povezati. Vedno želimo sodelovati z vsemi, ki delajo v turizmu, jih je pa treba uskladiti in delati racionalno. Če se bomo obnašali neracionalno, bomo hitro zapravili vse, kar smo ustvarili. Na Čatežu smo morali postoriti ogromno, a pomagamo, kolikor lahko. Če se vprašamo, kaj naprej: čaka nas drugi krog posodabljanja in nadomestiti je treba naše dosedanje goste, ki odhajajo drugam. Logikajeista. Izkoristiti moramo svetovne turistične tokove, zgradili naj bi megacenter, a vse mora teči usklajeno, sicer ne bo finančnega učinka. V tem usklajevanju internacionalizacije Čateža bi lahko gledali tudi moje predsedništvo pri Svetu za turizem. To je vladni koordinacijski organ, ki lahko združuje interese v turizmu. Strategija in delovanje tega sveta bi se morala poznati že čez nekaj let! Morda pri promociji turizma, pri zagotavljanju cenenega denarja za investicije, kar omogoča konkurenčne cene kasneje, pri racionalizaciji, ki jo daje organiziran, združen nastop. Kaj menim o slovenski tradicionalni jedi? Ko so naše matere še bile doma in ne v službi, so znale in so lahko pripravljale vrsto jedi, od ajdovih žgancev preko polente, kislega zelja do klobas... Gre za tradicijo. Ljudje so včasih živeli težje in temu primerna je bila njihova Imamo obilje gostov in to je treba izkoristiti, pozabljamo pa tudi na nakupovalni turizem Jože Avšič, župan občine Brežice: »Primerjalne prednosti v turizmu? Ob Termah in razen Term. V našem turizmu so vsekakor glavna opcija Terme Čatež, ki letno ustvarijo 460 tisoč nočitev. Že samo ta masa ljudi, ki je vezana na Terme, bi nam morala dati misliti. Vedeti moramo, da jim je razen kopanja, rekreacije in ostalega, kar jim je na voljo v Čatežu, treba ponuditi še kaj. Imamo ogromno možnosti, ki jih prepočasi izrabljamo. Na prvo mesto sodi izletniški turizem po kmetijah in projekta obeh vinskih cest. Bizeljsko-sremiška ni samo brežiška, ampak povezuje celoten štajerski del posavskega vinorodnega območja. Projektno pa že snujemo tudi podgorjansko vinsko cesto. Ne moremo mimo kulturnih spomenikov. Najbolj je obiskan Posavski muzej v Brežicah, imamo pa še neurejene gradove, kot je pišeški, bizeljski ... Grad Mokrice ima svojo vsebino. So tudi kulturne prireditve, o katerih razmišljamo, v prihodnje bi morali priti do tradicionalnih letnih prireditev tudi na grajskem dvorišču ... Mislim, da bomo že na tej seji občinskega sveta razpravljali o morebitnem prenosu radovljiškega gledališkega festivala v Brežice. To naj bi bilo prihodnje leto. Zelo prisoten je bil nekoč in se nam danes zopet ponuja tranzitni turizem. Že danes ga čutimo in prinaša nam nekaj težav v prostoru, z vedno močnejšimi tokovi z našo nekdanjo državo in bližnjim ter daljnjim vzhodom bo rasel tudi pomen te oblike turizma. Govorimo lahko tudi o lovskem ali ribolovnem turizmu, a to so vse vzporedne dejavnosti ob glavnem turizmu. Kaj lahko naredi občina? Občina je lahko generator, ne more pa biti nosilec dejavnosti, saj ni lastnik kapitala. To so investitorji. Občina je generator, saj preko nje tečejo vsi programi za celostni razvoj podeželja, ki imajo močno turiastično komponento. Občina po zakonu razpolaga s prostorom in opredeljuje njegove različne namene. Pozabljamo na nakupovalni turizem, ki ni za odmet. Naši sosedje v Avstriji in Italiji dnevne nakupe slovenskih obiskovalcev vodijo kot turistični priliv in v nekem smislu to tudi je. Gre za goste, ki pridejo k nam za en dan in tu pustijo del prihodka. Torej bi se naše gospodarstvo, zlasti kmetijstvo, še veliko bolj orientiralo na drobno ponudbo prodaje polfinalnih in finalnih izdelkov turistom, ki so že v naši občini. Tri značilne slovenske jedi? Če bi hotel sestaviti jedilnik, ki ga ponuja naša občina: začel bi s penečim vinom iz kleti Istenič ali iz Vina Brežice, ne glede na to, da to ni tradicionalno slovensko. V predjedeh smo zelo bogati, ne samo v naši občini: gre za vse jedi, ki jih premore naša kmečka kulinarika, od kolin, salam, klobas, jetrnic... Odločil bi se za tradicionalno kmečko kosilo, za govejo juho z rezanci, za govedino s hrenom in za izbor izmed tradicionalnih jedi. Ne bi toliko poudarjal svinine, ampak bi se bolj usmeril na perutnino, ki je aktualna, a včasih pozabljamo, da imamo na našem področju nekaj uspešnih rejcev gosi in rac. Kot možnost bi ponudil tudi ribe, postrvi in krape iz naših ribogojnic, torej domače ribe in ne morskih. Pozabiti ne smemo tudi na kozličke ali celo jagenčke, čeprav nekatere morda preveč spominjajo na nekdanji jug. Vedeti moramo, da je bil nekoč jagenjček doma tudi v Sloveniji, pa se je potem izgubil in se sedaj vrača. To so te značilne jedi, ki jih ob prilogah, kakršne so zelje s krvavicami, matevž, kot dejansko naša tradicionalna hrana, mlinci, ki so malo zagorski, malo pa obsotelski, lahko ponudimo gostu. Spominek? Tu smo resnično precej skromni, a odločil bi se za dve možni ponudbi. Eno so izdelki, ki jih je na podlagi polpretekle in pretekle zgodovine razvil Posavski muzej. To so recimo oljenka in nekateri drugi drobni izdelki, ki so lani dobili tudi priznanje na natečaju za izvirne slovenske spominke. Druga možnost so tradicionalni lončarski izdelki, polički, krožniki...« Turizem je kompleksna načrtovanje -Nerazvitost ni panoga, ki zahteva drzno v prostoru, temveč v ljudeh Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka: »Turizem je ena osrednjih perspektiv in realna usmeritev v skoraj vseh občinah, ki jih vsaj deloma zajema park. Dejavnost parka zajema tudi turizem, ta pa se ne bi smel končati ob sosedovem plotu, žal je danes vse prevečkrat tako. Vsak hoče tistega turista, ki ga dobi v hotel, prikleniti na posteljo in mu ponuditi samo svoje izdelke. Ob pojavu drugačnih občin z drugačnimi nalogami in pristojnostmi je bilo pričakovati, da bo turizem hitreje koračil proti cilju. Žal je to kompleksna panoga, ki zahteva drzno načrtovanje, medsektorsko povezavo in velike kapitalske vložke. Kozjanskega se drži sinonim nerazvitosti, kar pa ni v prostoru, temveč v ljudeh. Naloga občine je, da ustvarja pogoje za razvoj turizma, da ustvari pravo filozofijo in predvsem, da postavi usmeritve in cilje. Od tu naprej pa se mora s turizmom ukvarjati predvsem stroka. Iz zgodovine naših krajev se vidi, da se je Kozje nekoč že šlo turizem. V času prve Jugoslavije so že resno delali pri promociji turistične ponudbe. Obstajajo dokazi, da so takrat ponujali kopanje v rečici Bistrici, uporabo sončnikov, ležalnikov ... kot nagrado za obisk pa še brezplačno avtobusno karto do železniške postaje Brestanica. Z vznikom Kozjanskega parka se je začel pravi turizem. Možnosti tega prostora so nesporne, obiska je vsak dan več. Park igra pomembno vlogo pri promociji, ki jo pelje preko aktivnosti (razstave, prireditve...) v različnih medijih, preko prospektov in katalogov. Poznajo nas doma in v tujini. Žal pa smo se znašli v precepu predvsem zaradi tega, ker naši dejavnosti ne sledi ponudba drugih področij, kot so predvsem prenočitvene, gostinske, športne dejavnosti, pa tudi komunalna infrastruktura. Toje področje, kjer bi lahko našlo svoj kos kruha kar precej domačinov. Ob vsem naštetem pa na Kozjanskem potrebujemo tudi dober informacijski material, ustrezno označitev tistega, kar ponujamo in pravo informacijsko pisarno, ki bi ob vsem drugem lahko odigrala tudi povezovalno vlogo. Na Kozjanskem ni kakšne posebne kuhinje, saj je zelo prisotna štajerska kuhinja, ki ponuja tradicionalne kmečke jedi, od raznih žgancev, zelja, repe, različnega mesa in podobno. Suvenir pa je zame izdelek, ki ga izdelaš zato, da koketiraš z ljudmi. Mora biti nekaj specifičnega, da predstavlja kraj ali področje, biti mora zanimiv, ne prevelik in dovolj poceni. Kozjansko trenutno takega izdelka še nima. Razmišljamo v smeri starih obrti s stoletno tradicijo, predvsem v smeri lončarstva ali steklarstva.« Pomanjkanje turističnopromocijskih izdelkov V enem (zagotovo pa je to čutiti tudi v drugih) od zelo uspešnih krških športnih društev, ki nenehno sodeluje tudi s tujini sorodnimi klubi in društvi, se že dalj časa srečujejo s pomanjkljivo turističnopromocijsko ponudbo, predvsem z vidika izdelkov, ki promovirajo domač kraj in celotno območje. Do tovrstnih izdelkov (zastavic, spominkov, prospektov) je v zadnjem času sila težko priti, zato se vrli posamezniki poslužujejo kar zasebnikov, pri katerih kupujejo razne alkoholne pijače z odtisom občine Krško. Lepo in prav bi lahko rekli, vendar se ob tem zastavlja vprašanje, kje pa so aktivnosti turističnega društva ali zveze, kar mesto Krško zagotovo potrebuje. K sreči je moč kupiti posamezne turistično-promocijske izdelke v enem od krških darilnih butikov. Najbolj aktivni že vedo, kje. hrana. Če definiramo kmečki turizem; ljudje delajo napako, ko hrano kupujejo. Največje veselje je verjetno domači kruh iz kmečke peči, klobasa, vino. Toje pa že celovita ponudba. Če vprašate mene, je to danes neracionalno, drago in danes se je s tem mogoče ukvarjati samo na ljubiteljski način. Suvenir? O njem sem razmišljal veliko..Načrtoval sem, da bi jih začeli izdelovati. Ljudje si radi kupujejo nekaj za spomin, je pa pri tem potreben menedžerski pristop. Osebno so mi simpatični lončeni izdelki. Če bi jih znali prav prezentirati, postaviti stojnico na Čatežu - sem prepričan, da bi posel cvetel na debelo. Gre za, stvari, ki se delajo z ljubeznijo. Verjetno bi pa koristilo, če fcji se zadeve lotili nekoliko tbolj študiozno, kot je to pred časom skušal profesor Kugler, ki je iskal zgodovinske korenine za zamisli o spominkih.« Turizem gor, turizem dol Turizem je v Sloveniji že od nekdaj omembe vredna narodnogospodarska panoga, zdaj se ga počasi zavedamo tudi v Posavju. Seveda je pohvale vredno, da se kraji, ki, če pogledamo z vidika naravnih in kulturnih danosti, nimajo sami po sebi gostu, tujcu, turistu, kakor že, kaj ponuditi, pospešeno lotevajo turističnih projektov. Tu pride na plan nekaj osnovnih načel turizma, ki - čisto po pravici povedano - nima kdo^e kako veliko z danim, s tistim, kar že samo po sebi je. To je pač samo dobrodošlo, če pa danega ne moremo niti ohranjati, kaj šele primerno tržiti... Pa tudi samo zagnani in sposobni ljudje niso dovolj. Ko torej imamo turiste in peščico zagnancev, ki se zanje potrudijo, to pač še ni turizem. Če ga je jemati kot gospodarsko panogo, je treba pristopiti tržno. Od drugih panog se razlikuje turizem po svoji neskončni celovitosti in prepletenosti z vsemi vejami narodnega gospodarstva. In čeprav imamo opravka s kakšno ožje specializirano inačico turizma, jo je treba tržno izkoristiti v polni meri, to pa je spet povezovanje. S trgovino, drobnim gospodarstvom, gostinstvom, kulturnimi ustanovami, celo z industrijo ... O povezovanju, o skupnih močeh na »spodnji« ravni, med posamezniki, ki s turistično dejavnostjo imajo kaj opravka ali ne. Turizem je lahko samo SKUPAJ. Verjetno je to »tisto«, česar nekateri posavski kraji kljub svojim mnogoterim znamenitostim nimajo, drugi pa se ravno zaradi tega, pa čeprav brez kakšne silno znamenite znamenitosti, na mladem turističnem trgu še kako znajdejo. Želeti si je, da bi si posavsko gospodarstvo opomoglo tudi s pomočjo turizma, saj so možnosti neizmerne, pa tudi stvarnikova roka je bila našim krajem sila darežljiva, torej imamo točko več. Pa možnosti ni tako malo, nekatere so se že pošteno uveljavile: zdraviliški turizem, športni, lovski; kmečki turizem bi lahko dobil nekaj več konkretne podpore, morda bi lahko razmišljali še o raziskovalnem (ornitologija, speleologija, biologija ...) in gurmanskem turizmu, taborniškem, hribolazniškem ... Vse polno turistov je na cesti, tudi domačih, samo »pobrati« jih je treba! (nic) ^^BHBHBBP^It^^FJJPPB ¦ : .¦¦'. ¦' .-¦''."". ¦. ¦'. HNH OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 25. JULIJEM IN 8. AVGUSTA 1996 Ker je Sonce prešlo v Leva, ki je vam zelo ljubo znamenje", bo splošno počutje precej višje. Glavni negativni aspekti od prej bodo sicer minili, še vedno pa boste precej živčnni, zato se, če ne znate drugače, vsaj redno ukvarjajte s športom, kar pa ne zadostuje, če hočete zares rešiti svoje probleme. Če ste prišli z dopusta, boste najbrž precej negativno presenečeni v službi. Morda se bodo v tem času zgodile stvari, ki vas lahko vržejo iz tira, a možno je tudi, da boste zopet preobremenjeni z delom. Kot vidite, vam dopust nič ne pomaga, če svojega dela ne sprejemate. Nekaj, kar boste doživeli, vam niti najmanj ne bo všeč, zato boste jezno reagirali. Predvsem se pazite, da ne boste vozili pod vplivom alkohola, kajti spet je možnost nesreč in poškodb večja kot prej. Za vsak problem obstaja rešitev, le odločiti se morate, da ga hočete rešiti. <$ Mars je prešel v vaše znamenje, žaJ v kvadrat s Saturnom, kar ne prinaša nič dobrega. Ali pa, odvisno, kako gledamo na stvari. Mogoče so večje težave z denarjem, v odnosih z bližnjimi pa lahko pride do hudih konfliktov. To je obdobje večjih omejitev in nesreč. Če veste, kaj je ljubezen, bo vse dobro. Nemirni ste, vendar lahko to energijo zelo koristno uporabite, le če ste se naučili lekcije samodiscipline. Včasih je dobro malce potrpeti in pozorno analizirati situacijo in svoje reakcije in zatem delovati. Nikoli ne delajte ničesar brez temeljitega razmisleka. Denarne in poslovne težave se bodo kmalu končale, a ne popolnoma. Morda bo končni rezultat povsem drugačen, kot vi mislite. Težave v ljubezni se še kar nadaljujejo. Najbrž ste ugotovili, da se ukvarjate s preveč stvarmi in skrbite za preveč stvari, namesto da bi se posvetili edini stvari, ki je kaj vredna. S partnerjem se boste na skupno zadovoljstvo uspešno pogovorili in izpeljali odločitev. Nakup nečesa bo zelo koristen. Nasploh pričakujte miren teden, primeren za dopust v naravi. Težave pa se lahko začenjajo kazati v službi, mogoče so tudi manjše bolezni, a le za prvo dekado. Ne pritiskajte na druge, kajti nekdo drug bo zaradi tega pritiskal na vas. Sprejemajte in bodite nežni, delajte tako, da je dobro za vas in za druge. To je mogoče narediti. Nikoli ne delajte samo zase, še najmanj pa tako, da izkoriščate druge. Več olajšanja boste doživeli, ker je tudi Sonce v Levu, torej v trigonu na vaše znamenje. Zato boste imeli več energije, še vedno pa problemi z vašim partnerjem niso rešeni in boste potrebovali še mnogo več energije, da jih boste rešili. Treba se je znati prilagajati, ne bodite upornik. Sonce je sicer prešlo iz opozicije na vaš znak, a je v ta položaj že prilezel Mars. Zato predvsem prvi dekadi svetujemo zelo veliko pozornosti pri vožnji in upravljanju s stroji. Ta čas bo zelo napet in tudi v okolici boste to opazili. Pazite torej nase in ne vznemirjajte se preveč. Zelo veliko boste morali narediti pri sebi in se prilagoditi ljudem in svetu, kakršen je. Res je, da je ta svet krut, vendar je to še večji izziv za vas. Še bolj je zato treba delati pri sebi, da spremenimo odnos do sveta. Ko spremeniš sebe, se spremeni ves svet okrog tebe. Stara resnica! Ne prepuščajte se svetu okrog sebe in ne nasedajte ljudem, ki govorijo kar koli. Vi ste središče svojega vesolja, da se tako izrazim, in vi vladate sebi. Če dovolite, da vam pri tem »pomagajo- drugi, je to vaša odločitev, vem pa, da je boleča. Zato bodite takšni, kot ste, in boste srečni. Bono Baršek DEVICA 24.8.-23.0. TEHTNICA 24.9.-23.10. S3 ŠKORPIJON 24.10.-22.11. m STRELEC 23.11.-22.12. w_s3 KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. HYUNDAI ACCENT Accent zaključuje trojico avtomobilskih modelov na slovenskem avtomobilskem trgu, ki v tržnem segmentu prodaje novih avtomobilov presegajo osem odstotkov. V šestih mesecih to pomeni več kot 2.600 na novo registriranih HYUNDAIEVIH vozil. Novo Hvundaievo vozilo za vse generacije s svojo elegantno in sodobno obliko je accent, avtomobil z veliko izrazno močjo, narejen po okusu nove generacije zahtevnejših voznikov. Njegova privlačnost ni samo v videzu, ki se odraža v natančni strokovni izdelavi, čistih linijah, nežno zaobljenih robovih in gladki površini kompaktnega videza, temveč tudi funkcionalnosti, saj svojstvena aerodinamična oblika povečuje stabilnost in omogoča lažje vodenje vozila. Nizko spuščen pokrov motorja in rahlo usločeno vetrobransko steklo omogočata tudi pri večjih hitrostih gladek tek vozila in varčno vožnjo. Ojačan prednji odbijač z odprtinami za hlajenje deluje elegantno, saj prav hladilne odprtine poudarjajo športnejši videz in obenem služijo še za učinkovitejše hlajenje motorja. Sodobno oblikovani ozki žarometi, ki se mehko prilegajo zaobljenim smernikom, nudijo vozniku poleg videza tudi dober pregled in vidljivost med vožnjo. Tudi zadek accenta je oblikovan zelo svojstveno, z modernimi kombinacijskimi lučmi in rahlo vzbočenim delom pokrova prtljažnika, ki daje štirivratnemu modelu vozila videz »spojleručinka«, ki še bolj Doudarja originalnost oblikovanja vozila. Nepričakovano udobje accenta sodi v svojem razredu v sam vrh. Odlikujeta ga izredna opremljenost in udobje, ki ga omogoča kabina s presenetljivo notranjostjo (glede na velikost vozila) za potnike na sprednjih Športno zmogljiv kot tudi na zadnjih sedežih. Armaturna plošča je narejena v enem kosu, kar onemogoča neprijeten ropot in škripanje, obenem pa nudi vozniku prijetno okolje in počutje. V vsakem trenutku zagotavlja največjo voznikovo kontrolo in preglednost. Oblika in položaj vsakega kontrolnega instrumenta sta temeljito premišljena - Za točnost zračnosti nastavitve ventilov skrbi samodejno hidravlično nastavljanje. Teža motorja je zmanjšana z uporabo posebnih plastičnih materialov. Manjša masa motorja daje boljši izkoristek goriva in majhno ekološko obremenitev okolja. Kljub temu, da je accent vozilo srednjega razreda, bo presenetil marsikaterega voznika s svojimi testirana v realnih voznih razmerah, tako da celo voznik, ki prvič sede za volan tega vozila, najde skoraj brez vsakršnega napora instiktivno in po logiki vse osnovne kontrole. Sedeži so zelo prostorni in vzglavniki nudijo dobro oporo. Obloženi so s trpežno dekorativno tkanino, okrašeno z živahnim geometrijskim vzorcem, kar daje vozilu še poseben občutek domačnosti. Novi motor generacije alfa, ki je vgrajen v vozilo, zagotavlja gladko in zanesljivo vožnjo z izredno dobrim izkoristkom moči. Ta dinamični 12-ventilski motorje na voljo v dveh različicah, in sicer z 1,3 in 1,5 litra prostornine ter razpoložljivo močjo 86 KM oziroma 91 KM pri 5.600 obratih na minuto. Petstopenjski menjalnik pa je prisoten v vseh modelih in različicah. Za stalno delovanje motorja z največjim izkoristkom skrbi računalniško vodeni elektronski vbrizg goriva. lastnostmi, ki so primerljive tudi z vozili višjega razreda. Accent ima popolnoma nove medsebojno neodvisne najmanjše podrobnosti. Posebni deli karoserije, tako imenovane deformacijske cone na prednjem in zadnjem delu vozila, so konstruirani tako, da se pri trčenju zmečkajo in ublažijo udarec. Vrata so v žganjem delu ojačana z lahkim in močnim jeklenim trakom, v spodnjem delu pa z jekleno palico, zaradi česar je vozilo pri trčenju s strani bistveno varnejše in celotna konstrukcija vozila izredno močna. Izvori hrupa, vibracij in trde vožnje so odpravljeni z dodatno izolacijo na določenih mestih. Tako se lahko sprostite v prepričanju, da uživate v enem najnovejših in najbolje zasnovanih svetovnih avtomobilov v tem razredu. Celotna konstrukcija vozila izhaja iz želje narediti vse čim bolj enostavno in funkcionalno, z upoštevanjem že znanih Hvundaijevih oblik in z dodano novo izvirnostjo. Zato je zunanja oblika accenta zelo specifična in se v posameznih detaljih vozila še dodatno ločuje glede na 3-, 4-ali 5-vratno izvedbo. Praktičnost oblikovanja in -ACCENT LANTRA LANTRA WAGON SONATA Tovorno vozilo COMBIH-100 (popust na omejeno količino vozil od 16.500 DEM dalje od 24.700 DEM dalje od 25.700 DEM dalje od 27.990 DEM dalje od 21.000 DEM dalje 2.000 DEM) Priporoča se EMINENT d.o.o., PE Krško, CKŽ 51, telefon 0608/ 22-950. Prodaja novih in rabljenih vozil, ugoden kredit, leasing, prodaja originalnih rezervnih delov. amortizerje na vseh štirih kolesih; MacPhersonovi vzmetni nogi spredaj in dvojno posamično členkasto premo z vijačno vzmetjo in stabilizacijskim drogom zadaj, kar omogoča vozilu izredno okretnost in stabilnost na cesti. Hvundaijevi strokovnjaki so ustvarili močno in zelo trdno vozilo, ki je v celoti računalniško oblikovano in konstruirano do uporabnost vozila se odraža tudi v globokem izrezu za prtljažni prostor, ki zagotavlja lahek dostop do prostornega 363 dm3 prtljaženga prostora. Accent je na voljo v izredno široki paleti barvnih odtenkov.' Vozilo je v celoti v enem barvnem odtenku in se v zunanjem videzu praktično ne loči glede na izvedbo LS ali GLS. Big band dejaven kot le kaj Krški Big band pod vodstvom Aleša Suše je znan tudi izven naših meja. Tako je Big band v začetku julija gostoval dva dni v mestu Gnas v sosednji Avstriji, kamor jih je na tradicionalne dneve glasbe in kulture povabil organizator tamkajšnega kulturnega življenja in so se s svojim koncertom predstavili tudi njihovemu občinstvu. Poleg lastnih koncertov pa člani zasedbe Big banda skrbijo tudi za izobraževanje in uživanje ob poslušanju ostalih jazzovskih glasbenikov. 10. julija so obiskali koncert trobentača Artura Sandovala na Poletnem festivalu v Ljubljani, 16. julija je skupaj z njihovimi saksofonisti na brestaniškem gradu koncertriral svetovno znani saksofonist Jerrv Bergonzi iz Bostona, ki nastopa skupaj s kolegom iz Francije, Philippom Geissom (Two to saxes), 18. julija pa so v Ljubljani na prireditvi Evropska noč jazza poslušali nastop Big banda RTV Slovenija, Tria Primoža Grošiča in Big banda Carle Bley. Sicer pa lahko vsako soboto v baru Baltazar na Pohanci v živo prisluhnete glasbi domačih izvajalcev. (Mo) mmmmmmm Certjus DZV d.o.o. Pričenja zbiranje pooblastil za vpis delnic s certifikati ali preostankom certifikata. Informacije po telefonu 0608/22-856 PSC Mladinska 12, 8250 Brtiki Tik 0608162-770, 62-334, *0-0________________62-140 V prodajno servisnem centru INTEGRA nudimo širok izbor . • vozil Citroen, kijih tudi servisiramo ¦ < motornih koles Honda, KTM, scooterjev Italjet in Peugeot ter opreme za motoriste - ¦ koles Scott in opreme za kolesarje fS" kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje ____________ na vsakem tipu vozila Še vedno brez naslova ponedeljek, 15.7.1996 Po včerajšnjem neuspelem poskusu sva s Tomažem danes le uspela. Novi komad ima sedaj vse predispozicije, da se bo v jeseni pojavil na kakšni radijski postaji. Manjka le še ženski vokal in videospot. Haa! Točno, videospot bomo snemali. Ko bo vse pripravljeno, bomo naredili avdicijo. Razpis bo pravočasno objavljen. sreda, 17.7.1996 Kreslina nisem videl od... novega leta? Možno. Danes je pel v čateških toplicah. Težko bi rekel, da je bil zadovoljen; nasprotno, nezadovoljen je bil; - oder je bil obrnjen proti terasi, tako da je bilo za odrom več ljudi kakor spredaj; - s skupino Kut Gas je bilo predvideno snemanje spota (skupaj so posneli priredbo Love somebodv), vendar jim to ni uspelo, razlog več za dodatni koncert, juuhuhuuu. četrtek, 18.7.1996 Poletje je za vodenje radijskih oddaj, predvsem pa za nabiranje reklamnih sporočil, posebno težko obdobje. Največje težave so pri kontaktnih oddajah, tako da se voditelju velikokrat zgodi, da se pogovarja sam s sabo. Iz tovrstnih zagat te lahko reši le dobra vila. Nekateri jo čakajo celo poletje, meni se je prikazala danes, nekaj težav sem imel pri komunikaciji, kajti dobra vila govori italijansko. Rezultat srečanja je italijansko-slovenska oddaja na Gami MM. Vsebina oddaje je tudi meni 50 % neznana oz. nerazumljiva, pa kaj - važno je, da se govori. sobota, 20.7.1996 Da smo Slovenci pravi izkoriščevalci, sem se prepričal v Postojnski jami; Rusi so nam naredili most, Italijani skopali predor, mi pa pobiramo vstopnino. Kakšne nas bo naredila demokracija, če smo že danes takšni gnili kapitalisti? Spat grem maksimalno utrujen, tekma med Hrvati in Litvanci me je pokosila. Regularni del sem nekako preživel... dva podaljška ... to pa je že preveč. Popolnoma brez kondicije sem. nedelja, 21.7.1996 Mojih kratkih počitnic je konec. Sicer pa ne vem, kdo ima med olimpiado čas za počitnice. Tako kot v Atlanti tudi v Brežicah in okolici kar mrgoli raznih športnih dogodkov. Aktivni se jih udeležijo kot igralci, medtem ko jih lenuhi, penzionisti, neokretni in ostali opazujemo. Če je nekdo brcnil v temo, potem mu ne moreš reči, da je faca; če pa je nekdo skočil v temo, potem je to prav gotovo skakalec ob palici na nočnem skoku v Brežicah ... ti pa so face. (EDI) KUT GAS in Vlado Kreslin Dober kot staro vino Na sredinem večeru hotela Terme in Radia Posavje Čatež, 17. julija - Da s staranjem in pravilno nego vino le še pridobiva pri kakovosti, ni skrivnost. Nekaj takega bi v prenesenem pomenu držalo tudi za vsem dobro znanega Prekmurca Vlada Kreslina. Obiskovalci koncerta, ki so ga organizirale Terme Čatež, sponzoriral pa Radio Posavje - Studio Brežice, so se o tem lahko prepričali. Vendar - dobrega vina je v sredo zvečer kmalu zmanjkalo ... Po mnenju oboževalcev je gospod Kreslin prizorišče dogajanja zapustil prehitro. Po slabi urici šolo nastopa ga tudi nismo slišali v novi verziji, v družbi s krškim KUT GAS, s katerimi namerava posneti skladbo za njihovo prvo CD ploščo. Sicer pa nam je Vlado zaupal, da ima kar precej dela; koncerti v živo z Boltinško bando in Malimi bogovi se vrstijo, za njimi je Portorož, tu so Križanke in mariborsko operno gledališče (predstava Faust), če naštejemo nekaj večjih... Na pomisleke glede starosti članov Beltinške bande se ne ozira: -Delamo, kot da smo vsi stari 30 let.« Po tem sodeč jim delovnega elana sploh ne manjka. Imajo tudi mladega cimbaiista in klarinetista, skupaj z Malimi bogovi pa jih je na odru sedaj. Za drugo polovico septembra pripravljajo prijetno osvežitev slovenske glasbene scene - promocija nove plošče PIKA POLONICA. (ana) KUT GAS Čatež, 17. julija - Z nastopom in izvedbo na terasi hotela Terme so ovrgli dvome glede obstoja benda. vzrokov za zaskrbljenost ni več. Težave so se pojavile zgolj glede tega, kako najti skupno besedo za 13 ljudi. »To pa je povsem normalno, * pravi vokalist Rudolf Str nad. Na koncertu so občinstvo razživettpredvsem s priredbami (lastne morebiti štiri skladbe?). Dve leti in pol stara zasedba namerava septembra (v studiu Požun - Senovo) posneti svojo prvo ploščo z naslovom Erotica. Na njej bo predvidoma izmed desetih komadov sedem avtorskih, kar bo novost s strani KUT GAS-a, ki seje vse doslej osredotočal na priredbe. Tu bo tudi pet v slovenščini, pol v angleščini skladba To love somebodv (BeeGees) z gostom Vladom Kreslinom. Sicer pa bo tudi plošča nadaljevanje (unkv-soul stila, tako sami označujejo svojo gJasbo, torej nečesa, kar m ne tehno ne ^Jožica', (ana) »Vsak dan je dragocen,« poudarja Ančka Žibert, poleg tega pa še to, da imamo Slovenci svoj jezik in svojo denarno valuto, pa še marsikaj, kar bi morali ceniti ... Mladi pevski talent, 14-letna Klavdlja Kerin, Iz Leskovca pri Krškem se Je ob spremljavi plesnega para Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar minuli petek udeležila priznanega pevskega festivala Melodije morja in sonca v Portorožu. Klavdija poje praktično že od rojstva, saj je že kot majhna s pesmimi zabavala svojo družino in prijatelje. Svoj prvi javni nastop je opravila v petem razredu osnovne šole, in sicer na prireditvi Mali srček v Brežicah. Na tej prireditvi je tudi zmagala, kar ji je vlilo še več moči, in na pevski poti vztraja še danes. Po Kaj jih je pritegnilo na koncert ali Zakaj imate radi Kreslina? Nočemo biti pristranski! Tisti redki obiskovalci koncerta na Čatežu, ki so nam zaupali, da Kreslina sploh ne »šmirglajo«, nam niso hoteli natančneje argumentirati svojih stališč. Da o pripravljenosti za fotografiranje sploh ne govorimo. Tako je nastala zbirka sledečih izjav in izlivov navdušenja Kreslinovih oboževalcev, ki so bili v bistvu največji oškodovanci tega večera - prikrajšani za daljši nastop. (Tekst: ana, foto: Bojana Balon) Daniel Ivša, Dobova: »Všeč mi je, ko poje prekmurske domače pesmi. V narečju dobro zveni in je eden redkih slovenskih kantavtorjev, ki seje lotil tega. Dober stil ima, glas, je izviren... (če bi bil mlajši, bi verjetno ženske padale nanj) Prvič ga poslušam v živo, sicer pa je moj dober znanec s CD-jev in kaset. Slišal sem tudi, da ga Prekmurci ne marajo preveč, ne vem, zakaj!« Katja Horvat, Domžale: »Zato, ker ima take stare pesmi, pa zato, ker je tam doma kot mi. Če ga vidim kdaj, ga tudi pozdravim, sicer ga pa pogosteje slišim na radiu ali televiziji. Mojim sošolkam? Kakšnim je všeč, kakšnim pa sploh ne. Jaz ga imam rada.« Patricija in Tadeja, Kapele, Senovo: »Poleg Smolarja je Vlado najboljši na slovenski sceni, ker je realen in ... povsem resničen. Pa še na izgled je dober frajer. Boljši je tak kot danes, sam, brez bande.« 0 ¦¦•' s - ^ / / • sv ^H Krešo Kernulc, Župelevec: »Ja - dober je. Prodoren glas, dober imidž, glasba... Njegova prednost in kakovost sta v enostavnosti, življenjskih besedilih. Narečje je super, ker ustreza melodiji.« Miljana in Vilim, Ptuj: »Meni je všeč, odličen je. Prišla sva zaradi Lili Marlen, ravno zaradi te skladbice, ki je pa nismo nocoj dočakali. Velikokrat ga poslušava, ima lepa besedila, glas... in je naša generacija.« Marta Brezar, Maribor: »Ker ima »fajn« besedila... Spominjajo me na ljubezen, naravo, mladost. Sem že na tretjem koncertu letos - to vse pove. Kdor se vživi, ta bo užival... ker on hoče pritegniti publiko in se tudi potrudi.« Aleš, Boštjan, Robi in Nenad, nogometaši NK Publikum: - Zato, ker je vedno nažgan... - Ima lep glas, glasbo za vse vrste ljudi, dobro obdelane narodne pesmi... Boljši pa je, če poje sam, brez bande. -Ful je zoprno, ker moramo že ob 11. uri spat in ga ne bomo mogli do konca poslušat! - Ja, res! Aha, lahko še koga pozdravim? Pirca iz Krškega, včasih je nekaj igral v Celju ... Jcco Vogler, Čatež: »Dopade se mi, ker ima dobre pesmi. Samo publika je nekam čudna danes, niti ploskali niso. Več koncertov bi moralo biti, da bi se navadili in bi bilo vzdušje takšno, kot je potrebno. Ne vem, kriv je menda tudi narobe obrnjen oder, saj se tu okrog, kjer stoji največ »folka«, manj sliši in vidi.« Lea in Primož, Brežice, Krško (Amsterdam): »Kadar koli pride v naše kraje, ne zamudiva njegovega koncerta. Z dobrimi pesmimi in svojim stilom je špica na naši glasbeni sceni. Tu pa so še KUT GAS, ki jih prideva kljub priredbam še vseeno poslušat, ker so priredbe dobre in so nama všeč.« Ardro pri Raki, 19. julija -»Vsako jeklo, vsako železo enkrat dotraja, če drugega ne, zarjavi. Prav tako človek. Zdravil za pomlajevanje ni. Le zmerno jejte in pijte, ja, pa cilje imejte pred sabo!" To je receptAnčke Žibertove, kije ravno praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Ob tej priložnosti staji čestitala in izročila darilo Jože Tomažin, podpredsednik KS Raka, in Alojz Kerin, svetnik KS. Glasbeni gost Klavdija Kerin na MMS v Portorožu , m treh letih uspešnih nastopov in mnogih zmagovitih tekmovanjih se ji je uresničila velika želja, Ančka Žibert, rojena pri Božičevih v Straži pri Raki, je kljub svojim letom še vedno čila in dokaj zdrava, dela pa še vse, kar je treba. Pogospodinji, rada bere in rešuje križanke, gleda televizijo in posluša radio, pa tudi kaj opravi na vrtu in njivi. Rada hodi k maši in na pokopališče, saj ve, da vsaj takrat ne greši. Na splošno pa ljubi poštenost in odkritosrčnost, saj je takšna tudi sama. Med drugo svetovno vojno je izdati svojo kaseto, ki bo luč sveta zagledala letošnjo jesen. Ko je znani pevec in avtor Edvin Fliser odkril njen talent, ji je napisal pesmi za njeno prvo kaseto, ki jo bodo izdali pri ljubljanski založbi BIMI. Seveda pa bo založba poskrbela tudi za vseslovensko promocijo kasete, da pa bo predstavitev tudi privlačna za oko, bo poskrbel Dušan Vodlan s svojimi plesalci. (Galex) bila z možem izgnana v Nemčijo, kjer je delala na bencinski črpalki, delala pa je tudi v Zagrebu. Ko je prišla iz Nemčije, doma ni bito ničesar. »Dobri ljudje so mi pomagali,« se spominja. Svojih otrok ni imela, brat pa jih je imel devet in ker je preveč pil, je šttfi vzela k sebi, pa še eno deklico v rejništvo. Otroci so bili dobri zanjo. Še sedaj jo večkrat obiskujejo in ji prinašajo darila. Tudi mi smo jo obiskali in ji čestitali ob njenem visokem prazniku. Med pogovorom je (it .-. .............. povedala: »Življenje sedaj je zahvaljujoč gospodinjskim orodjem in kmetijski mehanizaciji lažje kot nekoč. Sosedski odnosi pa niso več takšni, kot so bili, krhajo se. Prevladuje neka kmečka logika: Pri meni naj krava bo, tebi naj pa crkne. Motijo me oglasi v časopisih, saj vsi prodajajo ali kupujejo v markah, kot dami, Slovenci, ne bi imeli svojega jezika in s tem svoje denarne valute. Ne maram pa tudi mamil.« (Lea) ^\ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE KOZMETIKE LIDIJE URBANČ Rešitev križanke iz osemindvajsete številke - Geslo: AROMA TERAPIJA. Po vodoravnih vrstah: AKABA, DANAS. ARARA, AROMA, TS, BS, RATINE, NAKIT, AMATER, UKANA, DO. AVANTURIN, IR. RIPS, SN, KACINI, ETIL, ALAN, JENISEJ, LARA, AVOKADO. Nagrade za izžrebane reševalce, ki so križanko rešili pravilno: 1. Meta PETRIČ, Bizeljska 2 d, Brežice (aromaterapija); 2. Marta KAUŠEK, Titova 103, Senovo (masaža obraza in dekolteja); 3. vida MOLAN, Veliki Obrez 80, Dobova (ličenje). Čestitamo! Nagrajenke nas se oglasijo v kozmetičnem slonu Lidije Urbanč na Ulici talcev 20 v Kostanjevici. ^ OBČINA KRŠKO OBVEŠČA REJCE, KI PITAJO ŽIVINO IN VZREJAJO PLEMENSKE TELICE Obveščamo vas, da so v letošnjem letu v okviru občinskega proračuna za kmetijstvo namenjena tudi določena sredstva za vhlevljanje govejih pitancev in vzrejo plemenskih telic iz kontrole A oziroma AP. Uporabniki so upravičeni do regresa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. VHLEVLJANJE GOVEJIH PITANCEV - minimalni stalež govejih pitancev v hlevu je 3 kom.; - višina regresa po kom. znaša 10.000,00 SIT; regres je mogoče uveljavljati le za pitance kombiniranih pasem in mesnatih pasem govedi; - regres za porabnike uveljavljajo Kmečka zadruga BOHOR, Kmečka zadruga KOSTANJEVICA, Kmečka zadruga KRŠKO, individualno pa preko KSS; - rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za tekoče vlaganje, za pitance, ki so bili vhlevljeni od 1.1.1996 do 30.6.1996, pa do 31.7.1996. Zadnji rok za oddajo zahtevka za mesec november je 5.12.1996. - vloge se vlagajo na občino, na Oddelek za^ospodarske dejavnosti; - ob oddaji zahtevka, ki ga vlagajo zadrugeta porabnike regresa, je poleg vloge potrebno priložiti še potrdilo o številčenju telet in izjavo KSS, da gre za resničen stalež; - teža telet za tekoče vlaganje zahtevkov za pridobitev regresa naj se giblje v teži 100-200 kg; - ob koncu leta mora porabnik regresa priložiti vlagatelju zahtevka potrdilo o organiziranem odkupu pitancev, ki ga odda občini, za kar tako občina kakor tudi zadruge podpišejo sporazumno pogodbo, in sicer zadruga s porabniki regresa, občina pa z zadrugami; - KSS skupaj z organizatorjem vlagatelja zahtevka spremlja med letom dejansko stanje pitancev ter ob morebitnih nepravilnostih obvešča inšpekcijsko službo. 2. UVEUAVUENJE REGRESA ZA VZREJO PLEMENSKIH TELIC IZ KONTROLE A OZIROMA AP - regres je mogoče uveljaviti za telice, ki so bile vzrejene od kontroliranih krav iz kontrole A oziroma AP in imajo dober genetski potencial; - regres je mogoče uveljaviti le za telice kombiniranih pasem in črno-bele pasme; - višina regresa za vzrejeno telico znaša 10.000,00 SIT po glavi; - porabnik regresa je rejec, ki vzreja takšne telice; - regres za porabnike uveljavljajo KSS in zadruge na območju občine ob ustrezni dokumentaciji, ki jo rejec dostavi (potrdilo o številčenju in potrdilo o pripustu telice); - zadnji rok za oddajo zahtevka je konec pašne sezone oziroma najkasneje 31.7.1996; - kontrolo med vzrejo spremlja KSS Krško. Namen ukrepa je dolgoročni cilj lastne vzreje telic v občini in s tem preprečevanje klanja dobre plemenske črede ter na ta način stimulirati prodajo lastnih telic. Vse aktivnosti v zvezi s tem ukrepom bosta spremljali KSS in občina Krško. ŽUPAN Danilo SITER Pridelovanje motovilca v zavarovanem prostoru RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE nabave rastlinjakov in plastenjakov iz sredstev proračuna, namenjenih za kmetijstvo v letu 1996 1. Občina Krško razpisuje sredstva za sofinanciranje nabave rastlinjakov in plastenjakov v višini 3.000.000,00 SIT. 2. Upravičenci do sredstev so občani občine Krško, ki so ali bodo v letu 1996 na območju občine Krško postavili plastenjake oziroma rastlinjake za pridelavo jagod in zelenjave. 3. Namen razpisa je sofinanciranje plastenjakov in rastlinjakov za: a) plastenjak ter rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: minimalna zelenjadarska površina je 50 m2, maksimalna pa 20 arov. b) plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: minimalna proizvodnja jagod na 5 arih, maksimalna pa na 20 arih. 4. Sredstva bodo dodeljena upravičencem za posamezne plastenjake aH rastlinjake do maksimalne površine 20 arov. Višina podpore pa znaša 1. rastlinjak s trdo kritino za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 800,00 SIT po m2; 2. plastenjak za intenzivno zelenjadarsko proizvodnjo: 400,00 SIT po m2; 3. plastenjak za intenzivno pridelavo jagod: 200,00 SIT po m2. 5. Vloge pošljite na obrazcih, ki jih lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe, CKŽ 30, Krško. K vlogi morate priložiti mnenje svetovalne službe. 6. Rok za vložitev vloge je 30.8.1996. Vloge pošljite na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, Krško. 7. Odbor za kmetijstvo občine Krško bo na osnovi razpisa za sofinanciranje rastlinjakov in plastenjakov sprejel sklep o dodelitvi sredstev v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. 8. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Številka: 1/14-403-96/96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER Razvitje prapora in družabno srečanje Artiče, 20. julija - Po večdesetletnih prizadevanjih je Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Pohanca le dočakalo razvitje prapora Ob tem svojem prazniku so na svečano prireditev povabili sosednja sorodna društva, godbenike, člane društva izgnancev ter vse krajane. Pripravili so tudi bogat kulturni program, v katerem so se predstavile številne sekcije družabnega delovanja v KS, izgnancem je spregovoril predsednik DIS Vlado Oeržič, ob koncu pa je sledila še vrtna veselica. (Nena) Motovileč (Valerianella locusta) je še posebej cenjena zelenjadnica v poznojesenskem in zimskem času, zato dosega visoko ceno in se tudi širi njeno pridelovanje v zavarovanem prostoru. Po vsebnosti hranil je boljše kakovosti kot glavnata solata. Motovileč lahko pozimi uspešno gojimo v neogrevanem zavarovanem prostoru (rastlinjaki, nizki tuneli, neposredno prekrivanje s prekrivali), zlasti na območjih brez snežne odeje. V zavarovan prostor ga sejemo od avgusta do februarja. Pri gojitveni temperaturi nad 14 stopinj Celzija ni nevarnosti, da bi rastline prešle v generativno fazo, zato ga v takih razmerah lahko gojimo vse leto. Posevek motovilca zasnujemo z neposredno setvijo, v novejšem času pa se čedalje bolj uveljavlja nov način, to je zasnova posevka z gojenjem sadik. V prstene lončke ali gojitvene plošče posejemo v vsak lonček (premera 4 cm) po 4-5 semen. Na kvadratni meter površine posadimo po 50 grudic (200-250 rastlin na m2). Če se odločimo za neposredno setev, posejemo seme motovilca na medvrstno razdaljo 12 cm ali počez (2-5 g semena na m2 = 500 rastlin na m2). Globina setve je 1 cm. Plevel zatiramo z apnenim dušikom (30 g na m2) ali basamidom (20-40 g na m2 10 do 14 dni pred setvijo). Med rastjo je priporočljivo dognojevanje z dušičnimi gnojili (1/2 do 2/3 v razvojni fazi drugega lista, to je 30 do 90 kg dušika na hektar). Motovileč intenzivno raste in daje kakovosten pridelek pri višjih temperaturah (25 stopin Celzija). Kot toplotno nezahtevno vrtnino ga lahko gnojimo v neogrevanem zavarovanem prostoru ali pa z ogrevanjem vzdržujemo najnižjo ustrezno gojitveno temperaturo (4 stopinje Celzija). Zelo dobro prenese mraz do-15 stopinj Celzija. Motovileč pospravljamo, ko postanejo posamezne rastline težke 2 g. V tej fazi so rastline še kompaktne, imajo obliko rozete in kratke listne peclje. Če je setev gosta (majhni presledki med rastlinami), je sicer spravilo zgodnejše, vendar je tedaj večja nevarnost, da spodnji listi porumenijo. V takem primeru imamo seveda več dela, ko pospravljamo pridelek za prodajo. Primernejša je redkejša setev, ker rastline razvijejo večje rozete. Motovileč pospravljamo ročno tako, da izrezujemo primerno razvite rastline ali pa jih spodrezujemo in pobiramo s posebnimi spodrezovalnimi vilami. V normalnih pridelovalnih razmerah dobimo v zavarovanem prostoru od 0,8 do 1,5 kg motovilca na kvadratni meter. Za redno oskrbo in spravilo kakovostnega pridelka je priporočljiva terminska zasnova in gojenje (zamik setve v deset-do dvajsetdnevnih presledkih). Kmetijska svetovalna služba Krško Branka Radej-Koren, ing.agr. Kmetije pod Gorjanci potrebujejo pomoč Ponekod postavljajo gradove v oblakih, drugod pa se ljudje preživljajo iz dneva v dan - Včasih celo brez pitne vode! Vrbje, Vrtača, julija - V nekaterih predelih krške občine potekajo dela z modernizacijo ali dopolnjevanjem osnovne infrastrukture, v drugih pa se ljudje borijo iz dneva v dan za f; reživetje, zadovoljenih nimajo niti osnovnih potreb. In voda, vir življenja, je ena od teh. Pa ne da se takšne stvari dogajajo le v krški občini, ampak je povsod kar precej podobnih primerov. Nekateri tistih, ki jim trda prede, sploh ne vidijo, drugi pa jih opazijo, a jim zanje ni mar. Kruto, toda resnično. Deset kilometrov nad Kostanjevico, v zaselku Vrbje, ki ima 5 gospodinjstev in 12 prebivalcev, ter v Vrtači, ki ima 4 hiše in 11 prebivalcev, ljudje živijo borno življenje, tisti pa, ki se preživljajo samo s kmetijstvom, živijo iz dneva v dan. V Vrbju je še posebej hudo, saj nimajo pitne vode, ko pa jo že imajo, ni užitna. Vodo dobivajo iz več kot 20 let starega zajetja, ki so ga naredili sami, priteka pa iz izvira pod Gorjanci, tik pod slovensko-hrvaško mejo. Teče po blatnem grabnu, v katerem so živalice in razna nesnaga, vanjo pada listje in podobno. Voda je rjava, da z njo mnoge gospodinje še perila ne bi upale prati. Začelo se je že leta 1987, ko je ob potresu voda poniknila. Od takrat imajo ves čas probleme; ko je suša, vode enostavno ni. -Nekaj časa so gasilci vozili vodo, vendar so bili s tem veliki stroški. Dokler je občina pomagala, je še šlo, sedaj pa ne več. Popolnoma smo odrezani od sveta, položnice pa nam vseeno znajo pošiljati! Imamo 14 glav živine in 6,5 ha zemlje, eno njivo imamo v najemu celo na Hrvaškem. V teh hribih je težko kaj pridelati, kar pa pridelamo, je vse skupaj velika zguba. Sin Tinko rad dela na zemlji, vendar vidi, da se tako res ne da živeti. Naša občina vidi samo ravninske predele, mesta in centre, vendar bo morala, če bo hotela kakšnega človeka obdržati tudi v teh hribovitih krajih, kaj storiti. Samo da ne bo prepozno!« poudarja Martin Hudoklin, ki že 18 let ni zmožen za delo, saj je vojni invalid. Že pred dvema letoma so bile podopisane pogodbe o začetku del, toda potem je prišlo do spremembe lokalne samouprave in menjave občinskih struktur, tako da se je vse vrtelo v začaranem krogu. Milan Herakovič, predsednik KS Kostanjevica, pravi, da so našli izvirček pod Gorjanci, ki so ga dali na analizo in se je voda pokazala kot zelo kakovostna. Potrebno bi bilo narediti novo zajetje in 800 metrov trase. Prizadevali si bodo, da bi se zadeva premaknila z mrtve točke. Upajmo le, da ne bo prepozno! (Lea) V obnovi odsek cest Ardro-Raka Vaščani se pri delu angažirajo sami s svojo mehanizacijo Ardro, julija - Trenutno tečejo dela na dvokilometerskem odseku ceste Ardro-Raka, saj jo bodo preplastili in razširili za meter in pol. Odpeljali so že več kot 1.000 kubikov zemlje, kamenje odstranjujejo s strojem, navozili so okoli 300 m3 peska, vendar ga bo še potrebno. Položili so tudi cevi za odtok, meteorsko vodo, zidane škarpe, robnike. Vaščani Ardrega so se za novo cesto odločili, ker stara ni več ustrezala današnjim potrebam, saj je bila stara okrog 25 let. Ardro je bilo ena prvih vasi, ki je dobila cesto, ta pa je bila ves čas dosti prometna; kmetje s kmetijsko mehanizacijo, otroci; nesreče so bile kar pogoste. Zemeljska dela izvajajo vaščani sami ob pomoči krajevne skupnosti. Velik problem je nastal, ko so morali pod vasjo odkopati plaz, ki se je usipal vsako leto. Lahko je delati v vasi, kjer vsi držijo skupaj. Dela bodo kmalu končana, asfaltiranje pa naj bi prišlo na vrsto predvidoma drugo leto, saj občinski proračun prej tega ne bo prenesel. (Lea) Uresničitev 47-letnih prizadevanj Artiče, 20. julija - Prostovoljno gasilsko društvo Sp. Pohanca je bilo ustanovljeno leta 1949 z namenom povečati požarno varnost v kraju in okolici. Vsa ta leta so si člani društva, med katerimi je še danes nekaj aktivnih, prizadevali za pridobitev prapora. To dejanje, ki zahteva veliko prizadevanja in žrtvovanega prostega časa, se je končno uresničilo. O tem, kako so do prapora prišli in v kakšni vlogi se društvo pojavlja v krajevni skupnosti, nam je povedal predsednik društva, Jože Žerjav; »Najprej je bilo potrebno najti sponzorja traku, nato pa še zbrati nemalo število darovalcev zlatih in srebrnih žebljičkov, pa tudi organizacija v društvu mora brezhibno delovati. Naše društvo pokriva 6 vasi KS Artiče, del si delimo z gasilskim društvom iz Dečnega sela. Aktivnih je okoli 50 članov, ki tvorijo moško, žensko, mladinsko in dve pionirski desetini in se tudi redno ter uspešno udeležujejo vseh gasilskih tekmovanj, ob tem pa imamo še številne podporne člane, ki s svojimi prispevki pripomorejo k delovanju društva. Na razpolago imamo dve vozili -avtocisterno in kombinirano vozilo. Druga plat delovanja društva pa je družabnega značaja, prirejamo srečanja in proslave ob 1. maju in materinskem dnevu, za dobro vzdušje pa vedno poskrbijo naši harmonikarji in glasbeniki.« (Nena) Glasbeno šolo obiskala predstavnika ministrstva DA LE DIŠI PO GLASBI Solzice v Schonbrunu Krško, 17. julija - V sredo sta krško glasbeno šolo obiskala predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport RS, in sicer državna sekretarka mag. Tea Valenčič in svetovalec za glasbeno \ šolstvomag. FranciOkorn, ki | sta domači »tovarni odličnih i glasbenikov izkazala \ pozornost za uspešno delo s I podarjenim računalnikom, ki \ ga tovrstna institucija nujno \ potrebuje. Ob obisku sta se i mag. Valenčičeva in mag. \ Okorn z vodstvom glasbene šole pogovarjala o strategiji glasbenega šolstva, gostitelji Dunaj, 13. in 14. julija -Članice vokalne skupine Solzice s spremstvom iz glasbene šole so na gradu Schonbrun nastopile v okviru programa, ki se bo tam odvijal vse poletje in je posvečen tisočletnici prve omembe Avstrije. V soboto so popoldanske ure porabili za namestitev in hiter ogled mesta, v nedeljo pa jih je čakal nastop pod sončno pripeko. Poslušalci so bili navdušeni, še posebej nad pesmimi ob spremljavi citer. (Mateja Jankovič) pa so ju seznanili s prostorsko problematiko in počasnim reševanjem tega problema v domačem okolju. (Galex) Glasbeno poletje na gradu Podsreda Two to saxes - zaključni koncert Grad Podsreda, 19. julija - Glasbeno poletje na gradu Podsreda je naslov celega spleta glasbenih seminarjev, kombiniranih z nastopi. Prireditve si sledijo kot po tekočem traku. Letos so glasbene dejavnosti še posebej številne in raznolike. Glasbeno poletje se je začelo z uvodnim koncertom saksofonistov, udeležencev seminarja Two to saxes. Kar 12 jih je prišlo iz domovine in tujine. Seminar sta vodila prof. Jerry Bergonzi in prof. Philipe Geis. V času od 12. do 19. julija sta na slušatelje prenašala svoje bogato znanje. Med slušatelji je bilo kar sedem članov Big banda Krško: Robi Ceglar, Branko Žinko, Lovro Ravbar, Savo Šetrn, Marjan Stare, Rudi Strnad in Aleš Suša. Po enotedenskem napornem delu sta predavatelja skupaj s slušatelji pripravila zaključni koncert, na katerem so pokazali novosti in se predstavili kot odlični glasbeniki. Aleš Suša: »To je druga priložnost, da povsem blizu doma lahko sodelujem na zares kakovostnem seminarju za saksofoniste. To je ena od najboljših oblik usposabljanja glasbenikov, saj se v zelo kratkem času naučiš skritih fines. Improvizacija v jazzu je ena najtežjih zvrsti glasbe, tu pa se lahko veliko naučiš. Na takem seminarju dobiš material za samostojno delo naslednjih dveh let. Letos bo sicer še en seminar za klasični saksofon, ki pa se ga ne bomo udeležili. Če se bodo v Kozjanskem parku drugo leto spet tako potrudili kot letos, se vidimo še v večjem številu.« Robi Ceglar: »Na takem seminarju sem prvič in moram priznati, da sem se kar bal, kako se bom vključil. V tem kratkem tednu sem izvedel toliko stvari, ki jih s knjigami ne bi pridobil v nekaj letih. Kljub različnim ravnem znanja sta predavatelja uspela delati z vsemi slušatelji. Sta zares odlična pedagoga in izvrstna instrumentalista. Tudi v prihodnje se bom rad udeležil takih seminarjev, če bodo vsaj približno tako kakovostni predavatelji.« Po zaključku seminarja so saksofonisti prepustili grajske prostore naslednji skupini, ki bo pod vodstvom prof. Cirila Škerjanca nabirala svoje znanje na violončelu. Tudi slušatelji tega seminarja bodo pripravili zaključni koncert. Vabijo vas, da pridete na grad 27. julija ob 20. uri in uživate ob žametnih zvokih violončela. (Toni) Andrej Zorko: V prostem času - kot vsi mladi Andrej je devetnajstletnik, ki ima za sabo ravno srednjo šolo in z njo vse maturitetne reči, kakor vsi devetnajstletniki. Vendar pravi, da doslej še ni imel časa za počitnice. V prvi polovici julija je namreč kot slovenski reprezentant sodeloval na matematični olimpiadi v indijskem Bombayu. »Že v začetku leta so nas glede na pretekle rezultate na tekmovanjih izbrali štirideset iz vse Slovenije in nas na oddelku za matematiko FNT pripravljali za to. Enkrat na mesec smo se dobili v Ljubljani, kjer smo se z asistenti posvetovali in skupaj reševali nekatere naloge, za domov pa smo dobili gradivo, s katerim smo delali. Vmes smo se udeleževali tudi izbirnih tekmovanj, mednarodnih, na njih smo zbirali točke, ki so štele za uvrstitev na olimpiado. Državno tekmovanje v matematiki je prineslo dvajset odstotkov teh točk. V Bombav nas je šlo šest z vseh koncev države, z nami je potoval asistent na FNT Matjaž Željko. V Indiji smo bili dva tedna. Ker so tekmovanja potekala samo dva dni, smo imeli dovolj časa, da smo si ogledali okolico. Vsaka skupina je imela tudi svojega vodiča, ki jo je popeljal naokrog in vse razkazal. Najbolj mi je padla v oči revščina, ljudje tam živijo čisto drugače kot pri nas. Vodič je sicer dejal, da ljudje le niso tako revni, kakor je videti, vendar je za nas to drug svet. Hrana je praktično neužitna, vse je pekoče, skoraj se zastrupiš. Ko sem prišel domov, sem imel še kar probleme s prebavo. V hotelu so se trudili, da bi nam pripravljali kontinentalno hrano, pa jim ni najbolj uspelo, tako da smo bili kar lačni.« Vtisi iz tuje dežele se bodo izčistili šele čez čas, saj je bilo poletje za Andreja doslej kar delavno. »Letos nisem imel še nič počitnic,« se nasmehne. »Avgusta grem na morje, morda kasneje še kam s prijatelji. Sicer počnem, kar počnejo vsi mladi: malo ven, malo televizije ... » Jeseni bo vpisal študij fizike, vendar o življenju v Ljubljani še ne razmišlja. Najprej ga čakajo zaslužene počitnice. (nic) Peš po Sloveniji Posavje, julija- Minule dni smo mnogi na cesti srečali starejšega človeka z nahrbtnikom in dvema palicama, ki je vztrajno pešačil po naših krajih. To je bil Peter Gosar iz Ljubljane, ki je svojo pot začel v Kočevju in nadaljeval čez Mirno goro, Jugorje, Gorjance, gozdni rezervat Javorovico, čez Pleterje, Grič in Kostanjevico do Krškega, kjer je stopil na vlak. Planinec Peter je star 73 let in je že prepešači vso Slovenijo. Bil je razočaran, ker v krakovskem I gozdu ni našel evropske I markacije, o njej pa mu nihče ni I znal nič povedati. Osnovni , problem turističnih aktivnosti pri • nas je, da sploh ne vemo, kaj '¦- imamo, oziroma tega ne poznamo dovlj. Zato tudi ne moremo ničesar vnovčiti. Kod že teče evropska markacija? (Lea) / I »Ureditev kmečkega dvorišča z okolico« Krško, 17. julija - V sejni sobi občine Krško je dipl. ing. Staška Buser s Srednje kmetijske šole Šentjur pri Celju izvedla strokovno predavanje in posvet z naslovom »Ureditev kmečkega dvorišča z okolico.« Predavanja, ki sta ga organizirali Kmetijska svetovalna služba in Občina Krško, se je kljub pomembni temi udeležilo malo ljudi, predvsem so prišle članice Društva kmetic. Staška Buser je med drugim opozorila tudi na skladnost krajine in urejenost dvorišča, na razliko med avtohtonimi materiali in tistimi, ki izvirajo od drugod. (Lea) 4 Mladi počitnikarji tudi na bazenu Aktivno poletje Sevnica, julija - Tudi na sevniškem bazenu in v njegovi bližnji okolici so za osnovnošolce pripravili možnost aktivnega počitnikovanja, in sicer pri Baribalu, agenciji za šport in turizem. Počitnice, ki so jih prvič organizirali pod imenom Aktivno poletje in tečejo že od konca šole, so namenjene osnovnošolskim otrokom, trajale pa bodo vse do konca avgusta. Vsak ponedeljek se začne program na novo, v petek, ob zaključku vsakega tedna, pa gredo otroci z voditelji v Kostanjevico veslat po Krki. Aktivnosti se udeležuje 15 otrok, ki so nad programom navdušeni, saj zajema plavanje, tenis, pohodništvo, lokostrelstvo, rolanje, igre z žogo, učenje tujega jezika, celodnevni izlet, orientacijo, vsak dan pa dobe otroci tudi kosilo. Mladi počitnikarji prejmejo ob prihodu majico, na koncu pa diplomo. Zanje skrbijo študentje fakultete za šport, tako da bodo otroci varno in brezskrbno preživeli poletne dni. Po besedah Dejana Godca bo agencija Baribal z dobro ponudbo in zanesljivostjo pridobila zaupanje ljudi. Starši otrok, ki hodijo k njim, so zadovoljni. Prepričan jefcda bo drugo leto število otrok veliko večje kot letos. (Z.Z.) \ V vojašnici tudi kulturne dejavnosti R. Queneau - Vaje v slogu Cerklje ob Krki, 17. julija - Učni center slovenske vojske je v krajevnem prosvetnem domu organiziral gledališko predstavo Slovenskega kulturnega društva Tabor (Opčine-Trst). Mlada igralska ekipa zamejskih Slovencev je nastopila že v raznih krajih, tu pa še ne, vendar so bili zadovoljni. Vojaki menijo, da so takšne prireditve zelo dobrodošle, saj popestrijo njihovo življenje v vojaški suknji. Pred predstavo so najboljšim vojakom v četah in samostojnih vodih podelili čine in priznanja. Povišanje vojaških činov, v poddesetnike, je prejelo 9 vojakov, med drugim tudi Gregor Avsec iz Brežic ter Dušan Urbanč, Boštjan Žajber in Matej Turk iz Krškega. Vojaki, ki končujejo .. služenje, so prejeli spominsko listino. Podeljene so bile še medalje za 1 dobro in vestno opravljeno delo na raznih področjih. Glasbeni program so izvedli vojaki in Lopatic Familv Band. Vojak Peter Suša iz Brežic: »Jaz in Matej Turk sva tu skrbela za glasbo, ozvočenje, pravzaprav za možnost, da v vojašnici deluje glasbena soba z vsemi mogočimi instrumenti. Vse organizira stotnik Slavko Gerič, ki skrbi, da stvari učinkovito potekajo. Vojaki imamo na voljo razne kulturne dejavnosti. V knjižnici je pestra izbira knjig, v galeriji občasne razstave. Poleg tega pa so nam na voljo tudi športne aktivnosti. Pred dvema mesecema smo dokončali teniško igrišče, tako da bomo lahko v prostem času igrali tudi vojaški obvezniki.« (Lea) : ¦ ¦¦ ¦¦¦:.. :.¦:¦:¦¦ ¦¦¦¦¦: 1)f(Pt PA SE= SLIŠI ... Na avtomobilski gorski dirki, kjer so se letos že petič pomerili drzni vozniki na čudoviti progi Impdjca-Studenec, je bilo prav živahno, ljudi pa tudi kar dosti. Domačini pa bi znali povedati, da bi bilo lahko vse skupaj še bolj živahno in da bi te mogočne dirke v kraj lahko privabile še več ljudi. Tudi novinarjev. Plakatov sploh nismo opazili, verjetno so jih razobesili šele zadnje dni. Vabila pa tudi nismo dobili. Še dobro, da vsi novinarji v nedeljo ne spimo, tako da smo se čisto po naključju znašli tam gor, se ustavili, si ogledali dirko in objavili razultate. Za tiste, ki o mednarodni gorski hitrostni dirki niso bili obveščeni, pa jih ta šport le zanima. Ja prav ste slišali. Mednarodni. Verjetno se niso samo prireditelji bali, kako bo za kostanjeviško noč s Krko; skoraj dva tedna se je valila rjava, da je bilo kar težko pogledati. Kopal se itak ni nihče, vendar tudi veslanje po njej ni bilo najbolj »okusno«. Pa se je tik pred prireditvijo le očistila, da so za atrakcijo mladci skakali z mostu. Sreča, nj kaj! Za kostanjeviško noč tudi malo kritike (kaj pa bi Kostanjevica brez kritike!): nekateri so se pridušali na vstopnino, drugi pa so pogrešali atraktivne plešoče domačinke. Le podrobnosti naredijo celoto! Srečanje slovenskih pustnih skupin je seveda nalašč ravno na kostanjeviško noč. In da zadeva ni majhna, priča tudi že prva petletka. Srečanja se udeleži vsako leto več skupin, strokovna podpora je vse močnejša, kmalu je pričakovati tudi večjo stanovsko organiziranost pustnih navdušencev, saj da jih tudi v kulturniških krogih ne jemljejo za čisto enake. Pustne skupine se na srečanju vsako leto lotijo strokovnih -etnografskih tem in stanovskih težav, vendar znajo ohraniti tudi zabavnega duha. Tako je bilo na strokovnem predavanju dostikrat slišati pomembno geslo: Do zore! Veseli Primorci pa so ga, ne bodi len, še malo podkrepili: cel tejden! Pa naj še kdo reče, da učiteljski stan ni vsestranski! Kostanjeviške »tršice« to ves čas dokazujejo: med letom vbijajo učencem znanje in omiko v glave, kdaj pa kdaj sodelujejo tudi pri kulturnem življenju, poleti pa pomagajo pri cvičkariji in kostanjeviški noči. Videti jih je bilo pri vstopnini, pri strežbi in še kje. Prosveta v vse pore družbenega življenja! Na posvetu pustnih skupin je bilo govora tudi o neprimernem kopiranju enih pustnih običajev in o zamiranju drugih. Udeleženci so ugotavljali, da strokovnjaki etnologi sicer dosti vedo o vsem tem, vendar kot znanstveniki le opazujejo, nimajo pa namena česa spreminjati... Ker je neprimernega posnemanja in kopiranja starih pustnih običajev vse več, največ težav imajo s tem v Markovcih, pa tudi v Cerknem, so se nekateri jedrnato odločali, da bodo naslednje leto kar štrajkali - pusta pač ne bo! šaljivega govora v zvezi s posnemanjem in kopiranjem za čisto ekonomske interese je bilo precej: »Najcenejši v Evropi smo, združimo se v močno organizacijo in izdajmo certifikate!« Pustniki pač ne morejo iz svoje kože. Zadnja novica Obveščevalna služba Prforcenhausa nas je obvestila, da se je v soboto popoldne pri vasi Malence na poti proti Kostanjevici potopila podmornica. Njen cilj je bil verjetno Kostanjeviška noč. Predvidevamo, da je zaradi slabe vidljivosti (umazana Krka) zadela v podvodno oviro in doživela brodolom. Posadka se je pravočasno rešila na suho. Namen prihoda podmornice, verjetno iz ozemeljskih voda šentjernejske občine, še ni znan; ali sodelovanje na Kostanjeviški noči ali torpediranje okrašenih in razsvetljenih čolnov. V interesu raziskave vseh podrobnosti še ne bomo izdali. Prforcenhaus Narodopisne predstavitve na računalniškem mediju Maske na Slovenskem Kostanjevica. 20. julija - V okviru Inštituta za slovensko narodopisje pri znanstveno-raziskovalnem centru SAZU tečejo trije projekti multimedijskega predstavljanja naše ljudske kulturne dediščine. Mag. Jurij Fikfak je na srečanju slovenskih pustnih skupin predstavil projekt Maske na Slovenskem, ki naj bi ga končali prihodnje leto in izdali na CD-ROMU v slovenščini in predvidoma tudi v angleščini. Multimedijsko delo bo predstavilo 46 tipov šemljenja na Slovenskem in podrobneje opisalo 12-15 pustnih skupin. Omogočilo bo primerjavo stanja nekdaj in danes, pričakujejo pa tudi pomoč aktivnih skupin. Osnovno besedilo je knjiga Nika Kureta Maske na Slovenskem, novo pa je nastajalo ob pomoči strokovnih in ljubiteljskih sodelavcev, dia-, fotagrafskih, video- in glasbenih zapisov iz različnih zbrik in arhivov, kolikor se je dalo celovito. Namen projekta je seveda prikazati raznorodnost ljudske kulture na Slovenskem; več pogledov nanjo bosta omogočila tudi druga dva sorodna projekta, ki se lotevata demografske podobe Velenja in življenja Velike Planine. Udeleženci posveta so dobili vprašalnike, s katerimi si bo projektna skupina pomagala pri delu in ki naj bi jo seznanili z aktivnostmi in pričakovanji pustnih skupin. Zaenkrat so celovito, s sliko, filmom in besedilom, obdelane le dobrepoljske mačkare, vendar nameravajo na Inštitutu že leto in pol trajajoči projekt v sodelovanju z Intertrade ITS in Jabolkom končati v dobrem letu. (nic) Srečanje pustnih skupin Slovenije Želje po močni interesni organizaciji Kostanjevica. 20. julija - Srečanje slovenskih pustnih skupin, ki jih v Dolenjske Benetke pride vsako leto več, je tudi nekak stanovski in strokovni posvet, kajti tudi pustni navdušenci se srečujejo s težavami. Tokrat je bilo največ govora o izvirnosti in ohranjanju izvirnih običajev v izvirnih krajih. Proti posnemovalcem se bodo lahko postavili le, če se združijo, so menili. Člani cerkljanskega društva Laufarija so bili mnenja, da imajo dovolj dobro strokovno podporo in tudi tradicija da je pri njih dovolj močna, njihova osnovna težava je prostor. Potrebujejo ga za primerno shranjevanje svojih mask in izdelavo kostumov. Aktivnosti se pri njih začnejo pozno jeseni, saj se v tistih krajih pustni običaji začno že takoj po novem letu. Cerkniške coprnice (Pustno društvo Cerknica) so svoje stiske pred časom rešile: propadli ščuko in coprnico so popravili, manjše maske imajo v t.i. pustni hiši, za večje rekvizite pa so v najem dobili prostor v vojašnici. Terezija Mikše, mentorica etnografskega društva Korant iz Markovcev, pa je izpostavila težave, ki jih imajo že ves čas s ptujskimi kurenti. Izvirni koranti so doma v Markovcih, pa se vendar le ptujski »prodajajo« po vsem svetu. Dejala je, da je zdaj še zdraha z rušami, Mirko in Mitja Čuš iz Markovcev (koranti): »Biti korant ni lahka stvar. To je ponos pokrajine. Korant je bil samo v Markovcih, tam je bil rojen. Lastijo si ga še marsikje, to pa ni prav. Korant je znan po vsej deželi in izven meja. Srečanje pustnih skupin pa je naše skupno zadovoljstvo.« Boris Žnidaršič, vodja pustne skupine iz Liga: »Naše maske so sicer še živele, a;npak že izumirale. Iz Italije je prihajala plastika in prevladala. Potem pa smo šli nekoč za pusta v Portorož in tam poželi navdušenje. Takrat sem začel klepati maske. Napravljenih jih imam več kot sto, nekaj jih imam v svoji zbirki, druge podarim prijateljem, tudi čez mejo, v Italijo in na Hrvaško. To počnem ljubiteljsko, ne za denar, porabil sem že tisoče ur, da bi ti običaji zaživeli, čeprav dobim včasih tudi kakšno poleno pod noge. V Sloveniji in tudi zunaj bi se radi še pokazali in sporočili, da tudi v Ligu živijo ljudje s svojimi običaji. Tudi zato je tovrstno srečevanje dobro; le skupaj bomo lahko kaj storili.« Milan Kuplenik, kanonik pri kostanj eviškem Prforcenhausu: »Kontinuirano prirejamo kostanjeviško noč nekako deset, petnajst let, zadnjih pet let pa še srečanje pustnih skupin. Na vseh srečanjih doslej se je pokazalo, da se ubadamo s podobno problematiko - kako ohraniti dobro mejo med izvirnostjo in vplivom novih časov. Srečanje je tudi lepa priložnost, da občinstvo na enem mestu vidi celo slovensko maškarado« Andrej Kumar iz Liga nad Kanalom (pustje): »Naše maske so ročno kovane iz aluminijaste pločevine, obleke pa si tudi sami napravimo. Sodelovanje pri pustu ohranja neko tradicijo. Zaradi tega je tudi srečanje pustnih skupin zelo v redu.« ^^Rs-:;:'*':' . ::':^B V -T& -**~&$&&Wiimiik m*m!M ¦¦ v študentski servis maribor podružnici Krško žn Brežice - POSREDOVANJE DELA - BARVNE FOTOKOPIJE Krško, CKŽ 15, tel.:0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev, mobitel:0609/610-455 Del. čas: od 7.30 do 16.00 ob sredah do 17.00 ki so jih Ptujčani kar meni nič tebi nič »prekopirali«. Markovčani se sicer trudijo, da bi obdržali svoje izvirne,maske, vendar jim ni jasno, kako naj se zaščitijo, denarja za to pa tudi ni. Glede zaščite pustnih likov so se vsi zbrani strinjali, saj jim predstavljajo ptujski kurenti celovit problem promoviranja ljudske pustne kulture. Prevzemanje likov je mag. Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje označil tudi za moralni problem, kajti izvirnost likov predstavlja pravico do izročila, pravico do identitete kraja, ohranitev pa je žal stvar vitalne moči kraja. Udeleženci srečanja so se v smislu povezovanja in večje organiziranosti proti takim pojavom dogovarjali že lani, letos pa so še bolj trdno odločeni, da želijo imeti od druženja in medsebojnega spoznavanja tudi konkretne koristi. Mag. Jurij Fikfak: »Glede pristopa k delu v pustnih skupinah sem pragmatičen. Strinjam se s tem, da amaterizem ni več mogoč, stvari se delajo tudi zaradi medijev. Če te spodbude ne bi bilo več, bi to propadlo. Mediji pa prinesejo s sabo tudi sponzorje, komercializacijo in s tem druge pomene teh običajev. Tega razvoja ne moremo preprečiti. Če je več denarja, je vse bolj fino obdelano, npr. v smeri italijanskega karnevala. Seveda pa je treba poudariti in gojiti tudi stare vrednote, sploh socialno funkcijo teh običajev.« (nic) Goran Lapanja iz Cerknega - ta slamnat (laufarji): »Sodelovanje pri laufariji jemljem kar resno, za to sem se že ves čas zanimal. Oblačila izdelamo skupaj, nekatera naredimo na novo, druga je treba obnoviti. V Kostanjevici sem prvič, vse mogoče sem si ogledal in mi je všeč. Srečanje je dobra stvar, v redu je, da si pridejo ljudje to pogledat.« -Ji Darja Skrt, etnologinja, domačinka iz Liga: »Lig leži tik ob italijanski meji, ljudje so se od tam izseljevali in so tako tudi pustni običaji zamrli. Po potresu leta 1976 so se ti predeli začeli obnavljati, prišla je cesta, elektrika ... in je izseljevanje šele takrat ponehalo. Takrat je Branko Žnidaršič, ki je tudi ljubiteljski zbiralec, na podlagi ustnih informacij začel maske tudi sam izdelovati. Pustne dejavnosti v našem kraju imajo posebno vlogo pri oživljanju identitete kraja, zato je pri nas ravno obratno kot v nekaterih drugih bližnjih krajih, ki so glede tega bolj zaprti. Ližani se želijo odpreti, želijo se povezovati, samo tako bodo lahko obnovili in ohranili svojo tradicijo. Pri liških maskah velja tudi omeniti vpliv estetike beneške maske, saj niso tako divje kot npr. drežniške.« Terezija Mikše, mentorica etnografskega društva Korant iz Markovcev (v sredini): »To srečanje pride zelo prav. Vse skupine smo za pusta doma, tako pa se lahko pokažemo tudi drugje. Družimo se, izmenjamo izkušnje, poskušamo rešiti nekatere probleme, kar ne uspe vedno, kot bi radi. V kulturni skupnosti se zdi, da smo nekaj manj vrednega. V svoj program smo uvrstili ženitvanjski običaj vlečenje ploha ali kopanje. To ponavadi počno moški, oblečeni v ženske, vendar smo se jim tokrat pridružile. Rusa pa je divja gozdna žival (žšumska buha'), ki jo za pusta skušajo v vsako hišo prodati za dobro živino.« Ta terjast je bil letos (zdaj) Kostanjevičan Stane Močnik, po rodu iz Cerknega, ki je »priznal*, da je bil ta terjast nazadnje leta 1972, potem pa še, kako ga je imelo, da bi malce izkoristil svojo masko na nekaterih znankah. Pa ni. Seveda prforcenhausarji niso vedeli, da je bil Stane nekdaj tako resno »zraven* pri laufariji, zato pa ga bodo v prihodnje bolje.izkoristili... Dušan Kokalj odhaja za trenerja _________v Ajdovščino_________ Rokometni trener, ki je v vseh treh posavskih prvoligaših pustil del sebe Pred odhodom v Ajdovščino, kjer je Dušan Kokalj tudi pričel svojo trenersko kariero, se je oglasil pri vašem dopisniku, ker želi bralcem Našega glasa in vsem prijateljem rokometa v Posavju pojasniti nekaj ugotovitev, ki javnosti niso znane ali pa so prehitro pozabljene. Dušan Kokalj: »V Krško sem prišel leta 1980 in po dveh letih dela sem ekipo pripeljal v 1. SRL. Po dveh letih igranja v 1. SRL sem z ekipo Krškega osvojil naslov republiškega prvaka in se uvrstil v takratno medrepubliško rokometno ligo. V tem obdobju sta se pri meni igralsko izpopolnila in uveljavila Uroš Šerbec in Bruno Glaser, sedanja rokometna reprezentanta. Trditev vašega dopisnika Jožeta Arha v eni prejšnjih številk Našega glasa, da ju je vzgojil Oskar Kovač, torej ne drži. V 1. SRL sem pripeljal tudi ekipo AFP Dobova, zasluge za moj uspeh pa je pobral Stane Ostrelič. Nagrade 3.000 DEM, ki mi je za uspeh pripadla in sva se ob prihodu v AFP Dobova z Ostreličem zanjo dogovorila, še do danes nisem dobil. V naslednji rokometni sezoni sem skupaj z g. Dragom Radejem rešil krški rokometni klub propada. Klub je bil takrat brez uprave in brez denarja. Uspelo mi je pregovoriti g. Draga Radeja, da je prevzel vodenje kluba in mu zagotoviti tudi finančna sredstva za delovanje. Pripravil sem odlično ekipo, ki je zmagala v II. SRL. Po desetih mesecih maksimalnega dela in vodstvu v II. SRL me je g. Drago Radej po porazu v četrtfinalu rokometnega pokala Slovenije s takrat eno najboljših slovenskih ekip, Preventom, zamenjal in postavil za pomočnika trenerja prof. Abasu Arslanagiču. Po treh tednih skupnega dela s prof. Arslanagičem me ta ni prepričal, da je boljši trener od mene, zato sem odstopil s položaja trenerja in se umaknil iz krškega rokometa. Kategorično trdim: Boljši trener sem kot prof. Arslanagič. Arslanagič se je uvrstil v I. SRL z ekipo, ki sem jo selekcioniral in pripravil jaz. Pisanje vašega dopisnika v Našem glasu, Jožeta Arha, da se v Krško vrača trener prof. Arslanagič, ki je ekipo Krškega pripeljal v 1. SRL, ni resnično. Prof. Arslanagič je s pomočjo g. Radeja le pobral smetano, ki sem jo ustvaril jaz. Gospod Radej pa me je po dobrem delu nekorektno, za nagrado postavil za pomočnika RK Krško - g. Drago Radej pa ni bil korekten do mene tudi glede plačila. Po letu in pol, odkar sem zapustil RK Interier, mi še vedno dolguje dve plači in nagrado za uvrstitev v 1. SRL. Pot me je nato pripeljala v Sevnico, kjer so se dolga leta trudili, da bi se vrnili v 1. SRL, kar pa jim nikakor ni uspelo. Z mojim prihodom smo kljub skromni ekipi uspeli priti v vrh II. SRL. Ko pa so bili ustvarjeni vsi pogoji za napredovanje, me je g. David Drnovšek s svojimi pomagači odslovil tudi iz Sevnice in smetano so spet pobrali drugi trenerji. V Krškem so po odhodu trenerja Zovka, ki je ekipo vodil v zadnji sezoni, iskali novega trenerja. Glede na uspehe, ki sem jih dosegel z vsemi ekipami, ki sem jih vodil, sem računal, da se bodo s ponudbo obrnili tudi name. Tega nisem dočakal. Ali so v upravi RK Krško ravnali prav, pa se bo pokazalo prav kmalu, saj po besedah trenerja prof. Arslanagiča na skupščini kluba ZAČENJAJO VSE ZNOVA. Bomo videli. Meni je v uteho to, da so vsi igralci Krškega zatrdili, da sem ob trenerjih Kovaču, Juratovcu, Simončiču, Arslanagiču in Zovku, ki so jih trenirali v Krškem, jaz, Dušan Kokalj, najboljši trener. Po izpadu v II. SRL so me spet povabili na delo v Ajdovščino, kjer sem tudi pričel svojo uspešno kariero trenerja. Prepričan sem, da bom s poštenim delom spet uspel. Spoštovani bralci: Te resnice o posavskem in krškem rokometu pripovedujem s težkim srcem, vendar mislim, da je prav, da se ve, kdo je kaj naredil in kdo je za kaj zaslužen. IZ KRŠKEGA ODHAJAM, DA SE BOM VRNIL! -< JOŽEARH Kdo je boljši? Kokalj (prvi z leve) ali prof. Arslanagič (drugi z leve). Nočni skok ob palici - Brežice V6 Državna rekorderja Rovan in Kosova nepremagljiva Brežice. 21. julija -Mednarodni atletski miting 'Nočni skok Brežice '96" je imenitno uspel. Ob izredni organizaciji Atletskega kluba FIT brežice, veliki podpori generalnega pokrovitelja, podjetja Vino Brežice, ter pomoči Zavoda za šport Brežice so številni gledalci uživali v atraktivni atletski .- „ -disciplini. Nastopilo je 21 skakalcev in skakalk iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije, skoraj vsi najboljši, razen Tineta Lorencija iz Maribora. V konkurenci deklet je zmagala domačinka, 2 0 - I e t n a študentka Fakultete za šport, Suzana Kos, ki je s preskočenimi 331 cm za centimeter izboljšala lastni državni rekord. Drugo mesto je pripadlo Maji Medvešek (ŽAK Ljubljana) z osebnim rekordom 320 cm, na tretje mesto pa se je s preskočenimi 300 cm uvrstila njena klubska kolegica Špela Zidar. V moški konkurenci je prepričljivo zmagal slovenski rekoreder Jurij Rovan, ki je imel največjega konkurenta v madžarskem reprezentantu Zoltanu Farkašu iz Budimpešte, ki ima osebni rekord 551 cm. Rovan je z lahkoto preskočil letvico na 530 cm, nato pa je bil dvakrat le za las neuspešen pri z novim osebnim rekordom 480 cm, državni prvak med mlajšimi mladinci Boris Čurčič je še za 10 cm popravil osebni rekord ter tako preskočil 450 cm, Ivan Kostevc, državni prvak v konkurenci starejših mladincev, pa je osvojil 7. mesto s preskočenimi 430 cm. Rekord pred rekordom Suzane Kos Na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu je atletinja AK FIT Brežice Suzana Kos že drugič v tem mesecu izboljšala slovenski rekord v skoku ob palici za ženske. Prvič je preskočila odličnih 330 cm in tako izboljšala svojo rekordno znamko za 10 cm. DP za starejše mladince in mladinke Trije državni prvaki in pionirski državni rekord Na dvodnevnem državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Novi Gorici so bili tekmovalci AK FIT Brežice zelo uspešni. Državni prvaki so postali Ivan Kostevc v skoku ob palici (470 cm - osebni rekord), Simona Kozmus v metu kladiva (41,98 m) in Primož Kozmus v metu kladiva (56,04 m). Bronaste medalje pa so osvojili Barbara Grame v teku na 400 m ovire (1:06,54), Sandra Planine v teku na 100 m ovire NOGOMET Jure Rovan poskusu na novem slovenskem rekordu 552 cm. Madžar Farkaš je preskočil 500 cm in bil zelo blizu uspeha na višini 520 cm. Izredno dobro so skakali tudi ostali skakalci brežiškega FIT-a, saj je Uroš Novak osvojil 3. mesto Suzana Kos Ivan Kostevc (16,19), Boris Čurčič v skoku ob^ palici (420 cm) in Vernes Mešič v metu kladiva (50,90 m). Prijetno je presenetil IlijaTrajkovski, nr^di tekač čez ovire, ki je postavil nov državni pionirski rekord v teku na 400 m z ovirami. Njegov čas 1:01,16 je kar za dve sekundi boljši od starega državnega rekorda. Odred (Kozje) - Krško 0:2 (0:0) Do začetka prvenstva v MNZ Celje v članski konkurenci Je ostal še dober mesec, zato so poletni premor pred novim prvenstvom najprej prekinili Krčanl, saj so priprave začeli že 8. julija. Ekipa Je skoraj dva tedna vadila brez žoge, sobotni prosti termin pa so izkoristili skupaj s kozjanskimi nogometaši In na gostovanju v Kozjem odigrali prijateljsko pripravljalno tekmo. Prvi polčas je minil v merjenju moči, predvsem na sredini igrišča, čeprav so imeli Krčani žogo več časa v nogah. Izrazitejših priložnosti za zadetek ni bilo, tako da se je prvi polčas končal brez zadetkov. V drugem polčasu je trener Maurer na igrišče poslal novo postavo, kajti na izbiro je imel več igralcev od domačega trenerja Obreza. Krčani 90 v tem delu srečanja dominirali na igrišču, fizično bolje pripravljeni igralci pa so povsem nadigrali domače nogometaše. V 79. minuti je Zorko idealno podal Kresniku in temu ni bilo težko zadeti mreže. Že v naslednji minuti je dovčerajšnji mladinec v ekipi Krškega, Omerzu, mojstrsko premagal domačega vratarja. Omeniti velja še povratnika v ekipo NK Krško Ametija, ki je iz prostega strela s 25 m zadel vratnico Kozjanov. NK Odred Kozje: Zaje, Jost, Ivačič, Klavžar, Zalokar, Šerbec, Bevc, Pečnik, Kukovičič, Lesnika, Motoh, Cepin, Žlender in Obrez. NK Krško: Stritar, Rabič, Kalender, Lenič, Voglar, Zorko, Brdik, Kresnik, McHan V., Zlobko, Stopar; igrali so še Budna, Horvat, Ameti, Šribar, Omerzu, Cedilnik, Vešligaj, Rabič S. in Molan M. (Pllip) Trener Zeneli pred novo sezono: »Javno mnenje v Brežicah ni naklonjeno nogometu« NK Brežice je klub z dolgo tradicijo. V svoji bogati zgodovini je imel veliko padcev in vzponov. Kakšno Je trenutno stanje v NK Brežice, o ambicijah v naslednji nogometni sezoni, o Igralskem kadru In o stanju v posavskem nogometu smo se pogovorili z novopostavljenim trenerjem NK Brežice, Nebijem Zeneli jem. Kakšna Je bila vaša igralska in trenerska pot? -Od leta 1980 do 1990 sem aktivno igral v NK Brežice. To je bilo zlato obdobje brežiškega nogometa V tem obdobju smo igrali v prvi, drugi in tretji slovenski nogometni ligi. Od leta 1990, ko sem nehal aktivno igrati nogomet, sem ostal v klubu kot trener mladih selekcij, in sicer kadetov. S kadetsko ekipo sem vrsto let dosegal dobre rezultate v MNZ Celje, največji uspeh je bil v sezoni 1993/94, ko sem osvojil 3. mesto v zelo močni konkurenci. Veliko število mojih igralcev, ki sem jih treniral v kadetski selekciji, so danes kakovostni mladinci in člani. Naj omenim Mitiča, Zofiča, Podgorška ... Pred novo nogometno sezono 1996/97 me je UO NK Brežice postavil za trenerja članske ekipe. Upam, da bom zaupanje UO opravičil z dobrimi rezultati v prihodnosti.- Kaj pričakujete v sezoni 1996/97? «V letošnje prvenstvo startamo s praktično novo ekipo, na seznamu imam 26 igralcev, ki so vsi mladi in perspektivni nogometaši. Menim, da bom imel najmlajše moštvo v ligi. Naše ambicije letos niso osvajanje prvega mesta, cilj nam je, da formiramo okostje ekipe z domačimi od mladimi nogometaši in da v prihodnosti, čez kakšno leto, s trdim delom pridemo v vrh celjske MNZ in potem napredujemo v višjo ligo. V vsakem primeru v prvenstvo startamo neobremenjeni, upam tudi, da bomo marsikateremu favoritu pokvarili račune. Najresnejši kandidati za novega prvaka so vsekakor stari prvaki, ekipa Usnjarja, Krško in Laško.« Kakšne spremembe imata v igralskem kadru? «Ekipa je oslabljena, ostali bomo brez najmanj štirih standardnih članov prve postave, ki so bili stebri lanske ekipe. Njihovo znanje in izkušenost bo zelo težko nadomestiti. Kot sem že povedal, bo glavno breme padlo na mlade igralce. Prvi ekipi sem priključil še nekaj mladih in nadarjenih nogometašev, dovčerajšnjih kadetov, kot so Zore, Markovič, Kožar, Hečimovič in Povh« Kako ocenjujete trenutno stanje v brežiškem, pa tudi v posavskem nogometu? •Glede na materialno finančne pogoje, s katerimi se srečujemo v v brežikem nogometu, menim, da je lansko peto mesto v MNZ Celje realna slika brežiškega nogometa. Javno mnenje v Brežicah ni naklonjeno nogometu, ne razumem, zakaj nimamo podpore občinstva in športnih struktur v mestu, saj nogomet je panoga z dolgo tradicijo v naši občini. Upam, da se bo odnos do nogometa v našem okolju spremenil v prid našega kluba, pričakujem pomoč in razumevanje od vseh, ki lahko na kakršen koli način pomagajo klubu. Mesto Brežice si zagotovo zasluži veliko večjo vlogo v slovenskem nogometu, kot jo trenutno ima. To mora biti skupni cilj vseh, ki trenutno delamo v klubu in vseh onih, ki so trenutno izven kluba in tudi lahko pomagajo. Kajti vsi moramo delati za dobrobit in napredek brežiškegataogometa. Kljub veliki tradiciji, saj so brežiški in krški nogometni klubi eni najstarejših v državi, nogomet v Posavju ni dobil mesta, ki bi mu moralo pripadati, več kot porazno je dejstvo, da imamo Posavci od Radeč do Velike Doline samo eno nogometno igrišče, ki ustreza normam NZS. Za naše področje je značilen vir dobrih nogometašev, sami pa nikoli nismo bili sposobni izkoristiti tega bogastva « (Pilip) Uspeh brežiških skakalcev Brežiški skakalci ob palici so v petek sodelovali na velikem mednarodnem mitingu v Poncanu v Italiji in dosegli lep uspeh. Jurij Rovan je premagal vso konkurenco s preskočenimi 520 cm. Ivan Kostevc je s preskočenimi 440 cm zasedel 6. mesto, 9. mesto pa je pripadlo Urošu Novaku, ki je preskočil 420 cm. Djuro v prodajalni Nika Naš najuspešnejši skakalec ob palici Jurij Rovan, ki ga prijatelji kličejo Djuro, bo v petek, 26. julija, gost prodajalne Nika -šport, igra in prosti čas v brežiškem Intermarketu. Jure vam bo pomagal pri nakupu športne opreme, delil avtograme in vam zaupal vse, kar boste od njega želeli izvedeti. Vsi, ki si želite srečanja z državnim prvakom, pridite torej v petek od 16. ure dalje v prodajalno Nika, kjer bo Jure za obiskovalce, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vprašanje, izrebal praktične nagrade. Pridite, Jure in Nika vas pričakujeta. Nika je Nika, ni kaj. PLES V življenju je pomemben tudi ples Pri plesu se človek preoblikuje V Našem glasu lahko večkrat zasledimo rezultate plesnih parov, med katerimi se pogosto omenjata tudi Anja Žvab iz Krškega in Mitja Staniča iz Kostanjevice, ki sta stara 12 let in bosta že septembra stopila med mlajše mladince. »Želiva si plesati v višjem kakovostnem razredu, tako da bova lahko plesala proste programe in si sama izbirala obleke.* Nekega dne je šel Mitja z očetom in mamo na turnir v Krško, ki ga je prirejala Plesna šota Lukec. »Fant je plesne pare spremljal z velikim veseljem in navdušenjem, plesne korake pa s posebno pozornostjo, tako da je na koncu rekel, da bi tudi on plesal. In res smo ga kmalu vpisali v plesno šolo. Po nekaj časa smo presedlali, tako da Mitja zdaj pleše za plesno šolo Bolero v Ljubljani,« pripoveduje Mitjeva mama Tatjana. Na začetku sezone pa se je plesni klub na željo staršev odločil, da ustanovi podružnico v Leskovcu pod vodstovm domačina Zorana Kluna. Treninge imata Mitja in Anja 4-krat tedensko po dve šolski uri, od tega 6 ur plesne tehnike in 2 uri kondicijskega treninga. Enkrat na teden pa se vozita še v Ljubljano, kjer trenirata pri enem izmed najboljših Bolerovih trenerjev za standardne plese.« Njuni uspehi so blesteči, Mitja in Anja pa sta vesela že, če prideta v finale. 13-krat sta se udeležila kvalifikacijskih turnirjev po vsej Sloveniji, od tega sta se uvrstila 9-krat v finale v standardnih plesih, 6-krat v latinskih plesih, enkrat pa sta tudi zmagala. Dvakrat sta bila na mednarodnih tekmah in se uvrstila v poJfinale v standardnih plesih. Najbolj vesela pa sta bila uvrstitve na državnem prvenstvu v kombiniranih Dlesih. kier sta zasedla 9. mesto, hkrati Da se ie tam pokazala realna slika njunega dela. Mitja: »Želim si, da bi nekoč postal trener, potem sodnik in da bi imel svojo plesno šolo v domačem kraju, tako da bi vsi znali plesati.« (Lea) Damjan Pavkovič tretji v supercrossu Odličen uspeh slovenskih tekmovalcev Samobor, 21. julija - Na današnji dirki v supercrossu za pokal Alpe-Adria so slovenski tekmovalci zbrali največ točk in postali ekipni zmagovalci. V razredu do 85 kubičnih centimetrov je premočno zmagal Sebastjan Kern, drugi je bil Tadej Korošak in tretji Jaka Može. V kategoriji do 125 kubičnih centimetrov je tudi tokrat slavil Sašo Kragelj, drugi je bil Hrvat Bolšec, tretji pa Ludvik Mežnar. Nehvaležno četrto mesto si je priboril Andrej Čuden iz AMD Brežice. Le v najmočnejšem razredu do 250 prostorninskih centimetrov je bil najhitrejši Hrvat Nenad Sipek, drugi je bil Madžar Glihaver Gabor in tretji naš predstavnik Damjan Pavkovič, ki tekmuje za brežiški Promotor in se je po poškodbi uspešno vrnil na motokros steze. Kljub temu, da Damjan kar nekaj časa ni treniral, je v nedeljo dokazal, da bo potrebno nanj računati tudi letos. V najmočnejši kategoriji je v klasičnem motokrosu ta sezona zanj žel zamujena, še vedno pa lahko računa na dobro uvrstitev v stadionskem motokrosu, saj se tekmovanja še niso začela. Prva dirka bo šele 6. oktobra v Ljubljani, zadnja pa 20. oktobra na Prilipah. Damjan bo seveda nastopil na naslednji dirki za pokal Alpe-Adria v supercrossu, ki bo 31. avgusta na Prilipah. (gr) Damjan Pavkovič, ki se je na prvi dirki za državno prvenstvo na Prilipah hudo poškodoval, se je spet vrnil na motokros steze. Tako je ta vikend nastopil kar na dveh dirkah za pokal Alpe-Adria v supercrossu v sosednji Hrvaški. V Jastrebarskem je v prvi vožnji odstopil, v drugi je bil deseti, v tretji pa osmi. V Samoboru pa je bilvprvih dveh vožnjah četrti, vzadnjipa tretji, kar je zadostovalo, da je bil na koncu odličen tretji. Mednarodna gorska hitrostna dirka Impoljca- Studenec Sevnica, 21. julija - Letošnja že peta mednarodna hitrostna dirka Impoljca-Studenec za veliko nagrado Avtotehne se je po mnenju organizatorjev »prijela* in postaja tradicija, kar dokazuje tudi število prijavljenih tekmovalcev, ki se iz leta v leto povečuje. Zmagovalec avtomobilistične dirke za VN Avtotehne je Avstrijec Walter Leitgeb s formulo ferrari mugen, mimogrede pa je postavil tudi nov rekord zahtevne sevniške proge: 3.700 m dolgo progo od Impoljce do Studenca je prevozil v času 1:57,593 in s povprečno hitrostjo 113,272 km/h. Dirka šteje tudi kot peta preizkušnja slovenskega državnega prvenstva. Že tretjič v tej sezoni je novih 20 točk za zmago v generalni razvrstitvi - in skupini ST - dobil Martin Črtalič s peugeotom 405. Nastopili so tudi dirkači v konkurencah za vse tri pokale. V pokalu Peugeot je bil najhitrejši Grega Regvat, v pokalu Clio je zanesljivo slavil Branko Belingar, v daihatsuju pa je šlo najbolje Vladu Očku. V lepem vremenu je tako nastopilo 68 tekmovalcev, nekateri so imeli tudi smolo, je pa bila tekma zato za gledalce toliko bolj razburljiva in zanimiva, resnejših poškodb na dirki pa na srečo le ni bilo. (Lea) m ^ Krajevni odbor SKD Kostanejvica na Krki vabi na HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR v nedeljo, 28. julija, v rostavraciji »Pod Gorjanci* v Kostanjevici na Krki, s prlčeOcom ob 9. uri za kategornike in amaterje. Prijavite se lahko na tajništvu OO SKD Krško, CKŽ 30, vsak dan od 9. do 15. ure ati na telefon 0608/22-744 ali uro pred tekmovanjem. Igratnina je 500 SIT. Turnir postaja tradicionalen, zato se veselimo ponovnega srečanja. Vabljeni. ^ & ^Q30O Audi eej Radanovič 8250 BREŽICE, Levstikova 3 CU VW Golf ie za 267 DEM/mes. m VW Pnln 9e -m MM HPU/m« Delovni čas: od 8-16* h, sobota od 8-12h; Tel. 0608/61-065 UGODNI KREDITI ZA VOZILA m SEAT Cordoba že za 231 DEM/mes. AUDI A4 že za 463 DEM/mes. Igor Kranjec iz Brestanice v majici Roga Po treh sušnih letih do izvrstnih uspehov posavske voznike, ki nenehno svojemu bratu Stanku, ki mu že Igor Kranjec, doma iz Rožnega pri Brestanici, se je začel s kolesarskim športom ukvarjati leta 1985, ko je bil v Krškem ustanovljen kolesarski klub Matije Gubca. Po nekaj letih treniranja v tem klubu, ki se je kasneje preimenoval v Videm in še kasneje v Savaprojekt, se je Igor odločil za odhod v novomeško Kn\o, kasneje pa je kot član prestopil k Rogu iz Ljubljane, nastopal pa je tudi za ljubljansko Astro in v Celju. Sedaj pa Kranjec že tretjo leto tekmuje za Rogovo ekipo, ki jo uspešno vodi Zvone Zanoškar. Večkratni naslov mladinskega državnega prvaka v nekdanji Jugoslaviji, naziv športnika občine Krško in udeležba na mladinskem svetovnem prvenstvu so največji uspehi Igorja Kranjca v mlajših kategorijah. »Med člani sem že prvo leto zmagal etapno dirko po južni Italiji, nato pa tri leta nisem naredil skoraj nič. Samo treniral sem in pomagal drugim, rezultatov pa ni bilo. Letos pa se mi je odprlo,« pravi Kranjec. ¦M. «A KRONIKA Romi se čutijo ogrožene Eksplozija in požar pri Vesna baru V torek, 16. julija, ob 21.34 so krški poklicni gasilci prejeli obvestilo o požaru stanovanjske barake pri Vesna baru v Spodnjem Starem Gradu. V objektu je prišlo do eksplozije in takoj zatem še do požara, ki je uničil okoli 40 m2 veliko leseno stanovanjsko barako, v kateri je bilo nekaj pohištva in obleke. Škoda še ni ocenjena, vzrok požara, ki je nastal po eksploziji neznanega sredstva, pa še raziskujejo. Po neuradnih podatkih eksplozija in požar pri znanem romskem gostišču nista povezana s smrtjo dveh Romov, ki sta bila ubita pred dnevi v gozdu pri Cerkljah ob Krki. Oba dogodka sta zelo vznemirila romsko populacijo, prevsem v romskem naselju Kerinov Grm pri Gorici, kjer smo slišali govorice, da bo žrtev še več. Zato je v naselju nastal preplah, Romi samoorganizirano stražijo naselje in prosijo policijo, da poveča število obhodov na tem področju. (Galex) V letošnji sezoni je najuspešnejši kolesar iz Posavja zabeležil vrsto odličnih rezultatov, ki so tudi največji v njegovi športni karieri. Spomladi je zmagal zadnjo etapo na šestdnevni dirki Sonca po južni Italiji, slavil na dirki v Reki, na najdaljši etapi dirke po Sloveniji, 230 km dolgi etapi od Beltin-cev do Grosupljega, zmagal na kriteriju v Mariboru, osvojil 3. mesto na kriteriju v Krškem, zmaga na VN Kranja pa je za 24-letnega kolesarja največji uspeh. »Letos sem bil blizu olimpijskim iger v Atlanti, udeležil pa se jih nisem. Verjetno me čaka letos oktobra še svetovno prvenstvo v Švici, ki bi se ga po rezultatih moral udeležiti. Cilj mi je tudi končati svetovno prvenstvo. Načrtujem tudi nastop na olimpijskih igrah čez štiri leta, če pa se bo vmes ponudila kakšna priložnost, bom odšel med profesionalne kolesarje,« razmišlja Igor Kranjec, ki se sam uvršča med prvih pet najboljših slovenskih kolesarjev. »Spremljam tudi razvoj trobijo in provocirajo kolesarje. Sami naj se zamislijo, kako se počuti kolesar med treningom,« je še dodal Kranjec, ki se je želel ob tej priložnosti zahvaliti od začetka kariere pomaga, dekletu Karmen, maserju Tonetu Gdobiču in vsem ostalim, ki jih poimensko ne imenuje. (Galex) PLAVANJE (fr Ob zaključku letne plavalne sezone Odlični nastopi - dobri obeti za prihodnjo sezono Ob zaključku redakcije smo prejeli poročili trenerja Boštjana Bajca iz drugega dela državnega prvenstva za najmlajše dečke in deklice ter iz letnega državnega prvenstva dečkov in deklic. S tema tekmovanjema se je tudi končala letna plavalna sezona najmlajših plavalcev. Tako v Radovljici kot v Ljubljani so nastopili tudi plavalci in plavalke PK Vitacel-Celulozar Krško, ki so si priplavali vidne uvrstitve. Na DP Za najmlajše dečke in deklice je bita prvo ime tekmovanja ponovno Nika Jevnik, ki je v petih nastopih osvojita štiri medalje in eno četrto mesto. Zmagala je na 50 In 100 m delfin ter osvojita 3. mesto na 100 m prosto in 50 m hrbtno. Odlični so bili tudi ostati plavalci in plavalke, o njihovih rezultatih pa v prihodnji številki. ^ kolesarstva v Krškem, kjer sem že tekmoval, in bi se rad tudi vrnil kot tekmovalec ali trener. Ob tem sporočam domačim kolesarjem, da je v tem športu potrebno malo govoriti in veliko trenirati. Samo z veliko treninga uspeš,« poudarja Igor, ki je v teh dneh nekoliko več doma in trenira po njegovem mnenju po kar dobrih posavskih cestah. »Rad pa bi pokritiziral l BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 15. do 22. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Marjana Zorko iz Raven - Karmen, Mojca Dordevic iz Brežic -Filipa, Zdenka Lah iz Brežic - Marka, Štefka Bevc iz Cerkelj ob Krki - Urbana in Urška Kostevc iz Brežic - Spelo. Čestitamo. Šip™ »g? KINO *Kino6arvi6.BrežicB 25., 26., 27. in 28. VII. Ob 19. uri in 29. VII. ob 19. In 21. uri: PERISKOPE DOL, komedija 30. VII.: ni predstav 31. VII. ob 21. uri, 1., Z In 3. VIII. ob 19. uri. 4. VIII. Ob 19. in 21. uri in 5. VIII. ob 21. uri: OČE MOJE NEVESTE 2, komedija Z, 3. in 4. VHLob 21. uri: VET MOJE MLADOSTI, melodrama 6. VIII.: ni predstav 7. VIII. ob 21. uri: ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC, komedija 28. VII. ob 18. uri: ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC. komedija 4. VIII. ob 18. uri: SABRINA, ljubezenska komedija Kino Kostanjevica 28. VII. ob 20. uri: SABRINA, ljubezenska komedija 4. VHL ob 20. url: ZADNJI PLES, drama Kino Šentjernej 26. VII. ob 20. uri: SABRINA. ljubezenska komedija 2. VIII. ob 20. uri: ZADNJI PLES, drama NOVOODPRTA PRODAJALNA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV v Krškem in posvetovalnica za stomistB sprejme v redno delovno razmerje MEDICINSKO SESTRO, komunikativno In usposobljeno prisluhniti težavam vseh pacientov, ki poleg pripomočkov potrebujejo prijazno besedo. Šifra: »SANA«. MALI OGLASI utrni Krška vas Tel.: 0608/59-059 Novo mesto, Ločna Tel.: 068/21-123 Valantiče« 17, •ooo Novo mesto Ttlaton: +386 68/23174, 323 300 Teleta j: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bost« klicaji. Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 y> 2 UJLtAs) Av.cli.ie KRŠKO d.o.o. Bohoričeva 20, tel.: 0608/21-180,21-380. prodaja vozil: 22-21« Prodaja vozil SKODA 'iS f1 f V V časopis za Posavje in okolico 3; uJjiAO Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov:.................................................................................... (poln naslov In podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.............................. Kraj, datum:...................................... (podpis naročnika in žig) 68.9 In 959 MHz 88.9FM 95.9FM STUDIOBREZICE RADIO POSAVJE Vodimo knjigovodstvo, plače, prometni davek in svetovanje za d.o.o., s.p. in društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tek: 62-380. Na Glavnem trgu v Sevnici ugodno oddamo poslovni prostor s skladiščem, primeren za trgovino aH drugo dejavnost v velikosti 40 m2. Tel : 82-004. Najamem garažo v Resi na Zdolskl aH Papirniški ulici. Tel.: 33-991 (po 16. uri). V najem dajemo poslovni prostor v središču Krškega, Tel.: 22-996. V najem oddamo poslovni prostor (100 rn2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. V najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168. Nujno najamemo enosobno stanovanje ali garsonjero v okolici Brežic ali Krškega. Tel.: (Živila Naklo d.d., center Intermarket Brežice): 61-924 ali 61-926, Renata. V Trnju v Brežicah prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 62-602. Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b, prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan). Prodam enosobno stanovanje, 46 m2, v pritličju, v bližini hotela Sremlč, primerno za lokal. Zelo ugodno. Tel.: 34-908. Na Cesti 4. Julija 66 prodamo trisobno stanovanje (centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904 Nujno prodam stanovanje (76 m2) v bližini hotela v Krškem, zelo ugodno. Tel.: 22-119. V starem delu Sevnice prodam enosobno stanovanje - v bloku (27 m2). Tel.: 42-214. Prodam dvoinpolsobno stanovanje ali zamenjam za hišo. Tel.: 77-669 ali 31-081. Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) župan občine Krško objavlja RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za kredite znašajo do 350.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral polovico realne obrestne mere. 2) Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: - nakup, graditev, prenova in adaptacija prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3) Prednost pri izboru bodo imele naslednje dejavnosti: - proizvodnja in proizvodne dejavnosti, predvsem izvozno usmerjene; - gostinska dejavnost (izključno ponudba hrane in prenočišč); - popravila izdelkov široke porabe; - druge dejavnosti, ki jih komisija oceni kot perspektivne za razvoj gospodarstva v občini. 4) Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: -samostojni podjetniki in obrtniki, - podjetja z do 20 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež podjetja in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško. 5) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do polovice realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer realna obrestna mera (r) ne sme presegati 8 % za odobreni kredit. 6) Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (petih) let. 7) Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 31.8.1996. 8) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami naj vložijo interesenti na naslov: OBČINA KRŠKO, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Krško, CKŽ 14 (informacije na tel. št.: 22 -771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 9) Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo: - poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni: -viri financiranja investicije - struktura virov financiranja - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti. 10) Župan občine Krško bo na osnovi predloga komisije za dodeljevanje posojil sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila. 11) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, županom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne subvencionirani del obresti. 12) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. Številka: 403-070-96 Datum: 14.6.1996 župan: Danilo SITER Prodam vinograd In sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel: 993851/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam njivo, 54 a, v k.o. Drnovo (v bližini avtoceste) In travnik, 72 a, v k.o. Smodnik (Reški tali). Cena In plačilo po dogovoru. Tel.: 75-735. V Vrtni vasi na Bizeljskem ugodno prodam parcelo v velikosti 61 arov. Tel: 21-711. V Dolenji vasi prt Artičah prodam vinograd z zidanico v izmeri 28 arov. Tel,: 77-297. V Brezju pri Raki oddam v najem kmetijo. Možen tudi odkup. Tel.: 75-223. Tovoto corollo LB 1.6, 16 V. 105 KM, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prodam. Tel.: 31-811. Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan). Prodam yugo 45, letnik 1986, registriran do 18.4.1997, dobro ohranjen, cena 1.600 DEM. Naslov: Stane Vovk, Stiplovškova 2, Brežice. Prodam zastavo 750, obnovljeno, letnik 1983. Cena po dogovoru. Tel.: 31-415. Citroen AX 11 PGE, letnik 1991, prodam. Tel.: 068/316-165. Prodam opel kadett, letnik 1984. Cena po dogovoru. Tel.: 70-255. Prodam P126, letnik 1987. Tel.: 32-032. Prodam zastavo 101, letnik 1989, zadaj rahlo poškodovana. Tel.: 77-690, Prodam karambotiran yugo 45,1. 1986, v voznem stanju, reg. do 20.9.1996, primeren za popravilo oz. rezervne dele. Cena: 600 DEM. Tel.: 32-338 (v večernih urah). Prodam viso RE 1,1, metalik siva, I. 87, reg. do 5.'97, cena 4.200 DEM. Možnost zamenjave za lado samaro 1.88. Grubeša, Cankarjeva 17, Brežice. Prodam citroen AX 11 TRE, z dodatno opremo, avtoradio Blaupunkt, rdeče barve, star 2,5 let, prevoženih 29.000 km, registriran do 1/97, prvi lastnik, nekaramboliran. Cena po dogovoru. Tel.: 32-214. Prodam renault 4 GTL, letnik 1984, registriran do 20.3.1994, rdeče barve. Cena po dogovoru.Tel.: 22-219. Prodam otroški voziček Peg Perego (košara in športni del). Tel.: 32-302. Oddam otroška oblačila za starost od 2 do 4/5 let. Tel.: 70-024. Prodam črno usnjeno motoristično jakno z všitim ledvičnim pasom, na ramenih in komolcih podložena, številka 54, kot nova. Cena 300 DEM oziroma po dogovoru. Tel.: 78-365 (po 15. uri). Fotografski pribor za razvijanje črno-beiih slik prodam. Tel.: 068/ 341-747 ali 316-165. Prodam električno vrtno kosilnico, cena 8.000 tolarjev in vratno krilo 80, hrastovo, levo, z veliko odprtino, cena5.000tolarjev. Tel.: 43-269 (zvečer). Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, avtoradio (digitalni). Cene po dogovoru. Jože Čer nelič. CKO 16, Senovo. Čistokrvne kokeršpanjele prodam. Brez rodovnika, cena 200 DEM. Tet.: 31-921 (popoldan). Oddamo mlade muce. Tel.: 21-484. Prodam belo kožico, staro leto In pol. Prvič Je Imela mladice -dva. Tel.:70-024. čoln Maestral 18 z motorjem poceni prodam. Tel.. 32-674. Prodam dlatonično harmoniko • frajtonarlco Melodija, zelo lepo ohranjeno, kot nova. Tel.: 34-885, Prodam dve gumi dunlop (številka 14/9/13/24) za kombajn. Tel.: 0609/ 613-458. Košnjo na Trški gori brezplačno Oddam. Tel.: 33-126. Izdelujem balkonske ograje (železna konstrukcija) in garažna vrata. Tel.: 43-269 (zvečer). Kupim bikca simentalca, starega 10-20 dni. Tel.: 31-446. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali zvečer od 18. ure naprej). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Želite dodaten zaslužek? Pokličite na tel.: 87-854 (med 17. In 19. uro). Inštruiram kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 21-209 (zjutraj ali zvečer). Mixer Solton 8-kanalni PA-209-Nz vgrajenim ojačevalcem (cena 90.000 tolarjev), dve zvočni skrinj) po 150 W (cena 60.000 tolarjev), električno šolo kitaro Melodija In merilec kitarskih strun (cena 20.000 tolarejev) zelo malo rabljeno prodam. Tel.: 84-468. Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739. Mlada tričlanska družina najame stanovanje v Krškem. Tel.: 32-621 Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Na otoku Pagu, mesto Matajna, oddajam apartmaje. Kličite v večernih urah - po 19. uri. Tel.: 51-354. Primošten - Hrvaška. Dvoposteljni apartma , 20 metrov od morja od 5. avgusta oddam. Cena 40 DEM/ dan. Tel.: 22-728. Pišem tekste za uglasbitev - tudi po naročilu. Če želite uspeti, pokličite. Tel.: 70-024. Prodam rdeč ATX 50, letnik 1988, generalno obnovljen z nekaj dodatne opreme, za 790 DEM. Tel.: 78-365. Ugodno prodam dve rotacijski vrtni kosilnici (ena električna). Tel.: 32-902. Market - bistro v obratovanju oddam v najem. Marjana Slemenšek, Brezovo 33, 8283 Blanca. Prodam enosobno stanovanje v brežicah. Informacije na tel.: 65-309. ZA NAROČNIKI tO MALI OGLASI BREZPLAČNI , javo barvo reke Krke povzroča cvetenje kremenastih alg. ki so značilne za stoječe vode, in ne industrijsko onesnaževanje. Od turizma na Krki se lahko za letos kar poslovimo. Letošnje poletje je reka Krka na mnogih koncih povsem rjava, grda že na prvi pogled. Včasih je bila bistra In zelena, tako da so se ljudje lahko vse poletje kopali v njej, za mnoge pa je pomenila kar morje. Mnogi pravijo, da je reka rjava zaradi industrijskega onesnaževanja, vendar to ne drži. Vzrok je namreč cvetenje kremenastih Poročilo o Krki: Krka cveti, turizem pa ne alg. To se pojavi vsako leto spomladi in poleti ob nizkem vodostaju in je lahko bolj ali manj izrazito. Glede na to, kje v vodnem okolju alge živijo, ločimo tri osnovne skupine: tiste, ki lebdijo (fitoplankton), alge, pritrjene na podlago (perifiton), in tiste, ki žive na dnu v sedimentu (fitobentos). Cvetenje reke Krke povzroča fitoplankton, ki je sicer značilen za stoječe vode (Blejsko jezero), pojavlja pa se tudi pri počasi tekočih vodah (Krka). Vzorci vode, ki jih je iz reke 15. julija pobral Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto na več mestih od Žužemberka do Kostanjevice, kažejo prisotnost enocelične mikroskopsko majhne kremenaste alge CYCLOTELLA sp., precej manj pa je zelenih in modrozelenih. Značilnost kremenastih alg so silikatne, s kremenom prepojene dvodelne celične stene. Razmnožujejo se nespolno, tako da se lupinica razmakne na dva dela, vsaka polovica si zgradi manjšo polovico. Veliko število teh alg povzroči značilno rjavordečo do rjavorumeno barvo, odvisno od količine. Voda je v zgornjem toku olivne ali sivozelene barve. Po reki navzdol se vizualno razmere slabšajo, Krka postaja umazano rdečkasto do rumenkasto rjave barve. Število enoceličnih kremenastih alg je največja v Kostanjevici, kjer so razmere na videz tudi najslabše. Tudi 19. junija so po naročilu inšpekcije za okolje zaradi rjave barve Krke opravili ogled reke in odvzeli vzorce na treh mestih: Srebrniče, Krška vas in Gomila, za analizo alg in mikrobiološko analizo. Tudi takrat je biološka analiza alg (fitoplankton - lebdeče alge) pokazala, da v reki Krki prevladujejo kremenaste alge, ki za človeka niso nevarne. Mikrobiološke analize pa so pokazale, da je bilo najver- jetnejše število skupnih koliformnih in tekalnih koHformnih bakterij glede na Pravilnik o higienskih zahtevah za kopalne vode prekoračeno in zato reka Krka v tistem času ni bila primerna za kopanje. Točni vzroki zavečje število alg niso še znani, je pa Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto prejšnji teden ponovno odvzel vzorce vode v Žužemberku, kjer se začne cvetenje, in na Otočcu. Izvedli bodo zelo temeljito analizo, kjer bodo ugotavljali prisotnost vseh mogočih primesi (pesticidi in podobno), o čemer vas bomo sproti obveščali. (Lea) Namakalni sistem »Arnovo selo 1« Zaradi velikih izdatkov sadjarji zaskrbljeno gledajo v prihodnosti Arnovo selo, julija -Namakalni sistem 'Arnovo selo 1*. ki ga je uradno odprl in pognal dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo In gozdarstvo, bo k boljšemu pridelku pomagal 22 sadjarjem, ki bodo v tej najbolj sadjarski vasi v Sloveniji s kapljičnim sistemom namakali 36,6 ha nasadov jablan, pa tudi breskev in hrušk. Namakalni sistem zajema akumulacijo pod Jelčičevo domačijo, njegova prostornina je nekaj čez 30.000 m3, položenih cevi pa je več kot 40 km. Oprema za kapljični sistem je izraelska, črpalka pa italijanska. Na vsaki parceli je nameščen števec, sistem je centralno voden in se vključuje avtomatsko na osnovi potreb v prsti, ki jih sporočijo posebna tipala. Sistem nudi vsaki parceli tudi možnost dognojevanja na posebno racionalen in okolju manj škodljiv način. V prihodnje bo sistem upravljala Sadjarska zadruga Posavja. Sadjarji so zaradi velikih izdatkov zaskrbljeni, saj menijo, da bi država morala regresirati obrestno mero za Test: hyundai accent Stran 8 40-letnica Ribiške družine Sevnica in Otvoritev ribiškega doma lastno udeležbo ne samo pri manjših, ampak tudi pri tako velikih naložbah, da se ne bi izničil že tako velik vložek države. Prav tako zaradi velikih stroškov zavarovanja pred točo in slano, še posebej, ker mora vsak kmet, ki je dobil kredit za namakanje, obvezno zavarovati nasad. Kaka pravijo, bi se morala uvesti solidarnost pri večji škodi ali kako drugače reševati zavarovanje, da bi se sadjarji lahko primerjali s konkurenti, ki imajo 3-odstotne premije za zavarovanje pred točo. Sušni leti 1992 in 1993 sta sadjarje prepričali, daje naložba upravičena, saj jim je takrat suša uničila 70 odstotkov pridelka. Na tujih in domačih trgih se sadjarji srečujejo z raznimi evropskimi sadjarji, ki so zaradi državne pomoči v veliki prednosti. V Evropi država krije 80 do 90 odstotkov naložbe v gradnjo hladilnic in pri ustanovitvi nove zadruge tri leta plačuje vodstvo zadruge. Vrednost celotne naložbe je bila 82,5 milijonov SIT, od tega je država plačala gradnjo akumulacije in primarnega voda v višini 59,1 milijonov SIT, lastniki sami pa so k naložbi prispevali 23,4 milijonov SIT. (Lea) Loke pri Zavratcu, 20. in 21. julija - Letošnji jubilej Ribiške družine Sevnica je velik dan za slovensko sladkovodno ribištvo, saj urejajo bilanco 40-letnega gospodarjenja z vodami in z življenjem v njih. Zaradi tega in pa seveda zaradi otvoritve novega doma v Lokah pri Zavratcu so sevniški ribiči v . Loke sobotoorganizirali večerni lov na velike ribe na ribniku na Štritu pri Bučki. Prvi trije so ujeli ščuke: 1. Sebastjan Šumej (475 mm), 2. Jože Kukec (470 mm) in 3. Beno Kostanjšek. V nedeljo pa je na Savi tekmovalo 14 štiričlanskih ekip, skupaj 56 ribičev. Najboljši so bili: 1. Srečko Lamut, Novo mesto (10.650 g), Stane Leskovšek, Radeče (8.250 g), 3. Brane Vrečar, Celje (8.900). Isti dan so tudi otvorili prenovljeni ribiški dom Loke. Trak so skupaj prerezali ribiči in župana občin Sevnica in Škocjan, potem pa so 31 članom podelili še priznanja Ribiške zveze Slovenije. (muca) Razreševanje prometne zagate v Brežicah Brežice, 22. julija- Člani sveta KS Brežice so sklicali razširjen sestanek na temo prometne ureditve v mestu, na katerega so povabili tudi predstavnike Zavoda za prostorsko načrtovanje, člane občinskega sveta, župana in vse zainteresirane krajane. V razpravi, kjer so se omejili predvsem na vprašanje mestnega jedra, odprtje mostu čez Savo in Krko ter križišče pri Intermarketu, so prišli do zaključka, da se občinskemu svetu predlaga takojšnje odprtje Černelčeve ceste v obe smeri ter odprtje mostu v smeri iz mesta, kar naj bi omogočalo boljše praznjenje jedra. Več o podrobnostih in poteku razprave pa v naslednji številki Našega glasa. (Nena) OB KOFETKU Prim. dr. Miro Krištofič, prvi zdravnik videmske tovarniške ambulante Poročali smo že, da so se pred kratkim zbrali vsi upokojenizdrastveni delavci, ki so svoje poslanstvo opravljali v tedanji tovarniški ambulanti. Na srečanju so se spomnili časov, ko za dežurnega zdravnika ni bilo avtomobila in so morali bolnike obiskovati kar s kolesom ali peš. Prvi zdravnik, dr. Miro Krištofič, nam je tega dne povedal nekaj anekdot in trdi, da bi jih lahko nabral za celo knjigo. Zdravniki so morali biti zelo iznajdljivi, da so ob takih pogojih lahko opravljali svoj poklic, saj so morali s kolesom prevoziti tudi več kot 50 km dnevno in niso poznali osemurnega delovnika. Dr. Krištofič: »Na temo delovnega časa se spominjam nekega velikonočnega ponedeljka, ko sta v ambulanto prišla le dva pacienta in potem dela ni bilo več, zato sem osebje poslal predčasno domov. Takoj drugi dan so me klicali s komiteja, ali ne poznam delovnega urnika, da pač za delavce v zdravstvu obstaja določen urnik. Sem rekel, dobro, sedaj se bomo pa držali in bomo delali od 7. do 13. ure. Nihče pa ni pomislil, da smo pripravljeni na vpoklic ob vsaki uri. Tako je bila naša služba neprekinjeno dežurstvo. Takrat sva bila za celotno območje le dva zdravnika, na začetku pa sem bil celo sam. Poleg tega sem opravljal tudi delo sanitarnega inšpektorja in obratnega zdravnika. Zadolžen sem bil za predel od Bizeljskega, Podsrede, Senovega, Sevnice, Krmelja, Krškega, Brežic, Čateža, do Kostanjevice. Pozimi sem moral uporabljati celo smuči, kot takrat, ko sem iz Kostanjka, ki ni bil moj rajon, naredil dvojno pot. Dr. Murgelj ni hodil na obiske, zato so klicali mene. Pešačil sem pet ur, domov sem prišel ob enajstih zvečer in tu me je tudi čakalo nujno sporočilo, da moram na Kremen, ki je bil na moji poti. Ko sem se vračal preko Zdol, sem v hiši videl luč, vendar me nihče ni opazil in me obvestil, da imajo v hiši bolnika. Tako sem se na isto mesto vrnil ob 3. uri zjutraj. Seveda sem bil drugi dan v službi utrujen, sodelavci so si mislili, le kako je tečen, niso pa vedeli, da sem bil na terenu ves dan in vso noč. Tako sem se odvadil hoditi tudi v kino, ker se nikoli ni zgodilo, da bi si film ogledal do konca, saj so me vedno prišli iskat med predstavo. Poleg dela pa sem vsak dan še najmanj dve do tri ure študiral. Leta 1961 pa sem zaradi nesporazumov s komitejem odšel na delovno mesto na Šentilj. V Mariboru so mi takoj ponudili specializacijo, za katero me je priporočil dr. Ravnikar. Takrat, se spominjam, sem dobil kar 30 ponudb. Svojo pot sem nadaljeval v rentgenologiji in se v Mariboru specializiral, tam sem si pridobil tudi relativno dober ugled. Potem sem tudi sam predaval po svetu: V Rio de Janeiru, v Hamburgu na svetovnem kongresu, v Madridu, na vseh jugoslovanskih kongresih. Na podlagi tega sem kasneje dobil naslov primarija.« (Mr. Jožo) Na sliki: dekle Je sedaj gospodinja pri Radejevth na Bohorju 'še en zanimiv primer: neko noč me je prišel iskati nek gospod, ker se je njegovi ženi bližal čas poroda. In ravno gospodarica, pri kateri smo danes na obisku, je bila moja prva pacientka, ki sem ji moral izvršiti kleščni porod. Tako kot ona sem bil tudi sam na koncu moči, saj je bil porod zelo zapleten, vendar seje- hvala bogu • vse srečno končalo. Produkt uspelega poroda pa je danes tukaj med nami, lepo in zdravo dekle.*