t«ej* teMrtta.
it	» (.vitnine
vred in t Maribora i poiiljanjem na (lom za celo leto K 4.— ia pol leta „ 2.~ i» 5etrt leta „ l.~
Jfaročtiiria ne pošilja »¡sravnišivu v ul arul »v. Cirila, koroSke bštv. 5. Lisi se jx-i-ilja do odporni!
Deležniki ksiol. i-bornega drui.tva .:•>>-fctvujo Hm lirra r o-s«bne narotalut
ČMJM&ad Smg taM m t tiskarni is pri gospoda Novak-« m velikem trgu pa 10 k-
■akaplai se ne vr»r fajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačaj«
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 li, dvakrat 25 k, trikrai 35 k.
Ir.scrati se »prejemajo do srede opoladna.
LOVEN SKI
List ljudstvu
y pouk in zabavo.
Stev 10
V Maribora, dne 10 marca 1904.
Tečaj XXXVIII.
Rusko-japonska vojna.
Boji na morju.
Trdovratno so napadli Japonci Port Artur, a ni se jim še posrečilo, ker trdnjava se brani hrabro in stoji neomajno kot skrajni branik ruske moči. Prebivalstvo v Port Artur ju se celo boji, da so utrdbe Japonci pod-kopali in podkope zasuli z razstreljivi in da namerava udreti v mesto četa Japoncev, ki so znani z razmerami. Ne verjamemo pa, da bi Rusi kaj takega ne bili že preje opazili in je najbrže neresnično. Iz Č fu pa javljajo Japonci, da nameravajo Port Artur popolnoma obkoliti in takoj; ko se umakne zima, zasesti czemlje okoli Daljnega. Nekatera poročila celo trdijo, da se bo posrečilo Japoncem odrezati zvezo med Port Arlurjem in rusko armado. Pa treba jim bo preje Ruse prepoditi od železnice, kar pa ne bo lahko delo. — Sedaj je prišel general Makarov v Port Artur in takoj začel s pripravami, da ovira izkrcavanje japonskih čet na polotoku Liastung, ki hočejo s suhega oblegati trdnjavo.
Ker so Japoncem napadi na Port Artur niso posrečili, poizkusili so v soboto popoldne bombardirati drugo utrjeno rusko luko Vladivostok. Na vsak način hočejo vzeti Rusom vsa pristanišča. O tem napadu se poroča sledeče:
Petrcgrad, 7. marca. 0 napadu na Vladivostok se poroča: Včeraj ob 1 uri 25 min. popoldne se je približalo pet japonskih ladij in dve križarici obrežju v Usurskem zalivu in se postavile v bojno vr3to oddaljene osem vrst cd obrežja ter začele iz vseh topov bljuvati ogenj na Vladivostok. A napad ni povzročil nikake škode, ker bombe niso eksplodirale, in je sovražnik streljal iz prevelike oddaljenosti. Rusi ravno zaradi daljave niso hoteli streljati na ladje, ker bi tako premalo zadeli in bi s tem le sovražniku pokazali, kje so utrdbe in topovi in se le izdali. Ob 2. uri 22 min. so se Japonci umaknili.
Nekaj nadaljnih poročil.
Petrograd. Carski namestnik je iz vseh krajev Rusije brzojavno poklical 300 kotlarjev,
da popravljajo ruske oklopmee.
Berolin. Iz Petrograda: Očividci iz Port Arturja pripovedujejo, da so bile izgufte Japoncev v prvi hitki pri Port Arturju mnogo večje, nego je časopisje poročalo. Že poškodbe japonskih ladij so jako huue in bo treba še dolgo časa, da se "popravijo. Šest križaric je močno poškodovanih. Potopilo pa se je: pet ladij pred Port Arturjem, ena v japonskem morju, dalje pet torpedovk, dva minonosca in ena topničarica.
Moskva, 5. marca. Danes je odpotovalo 30 ruskih gospej in gospodičen iz najodlič-nejših rodbin, ki so se posvetile službi »Ru dečega križa« na bojišče. Na kolodvor jih je
Japonski oesar s svojimi dostojanstveniki.
spremila stotisočera množica ljudstva. Dame so oblečene v rmenkasto-sivo obleko in imajo
na prsih rdeč križ.
Vojaka na auhem.
S kopnega je še težje izvedeti zanesljivih poročil nego z morja. Japonci nalašč taje svoje prave postojanke in razširjajo napačne vesti, zato, da bi Ruse lažje presenetili. Take japonske race se potem po celem svetu kot resnica brzojavijo.
Zdaj vlada ostra zima. Na bojišču je hud mraz: Vladivostok 19°, Sahalin 24«, Ni-kolajevsk 25°, Bajkalsko jezero 32° ped ničlo. Koreja, ki jo imajo Japonci popolnoma
v oblasti, služi Japoncem kot trdna podlaga za prodiranje proti severu Poročalo se je, da so v Cinampu Japonci izkrcali zopet 15 000 mož, ki so se podali v Pjongjang, ne da bi jih kdo oviral. Ni pa prav verjetna še ves' iz Pariza, da bi japonska in ruska armada bili pri reki Jalu oddaljeni samo še tri dni hoda.
Ne verjamemo, da bi se Japonci upali tako vso svojo bojno srečo postaviti v nevarnost v bitki na suhem, preden niso dosegli večjih uspehov na morju, kjer je vendar njihova glavna moč. Z japonskega stališča bi bilo najbolj pametno, ako bi bili za enkrat zadovoljni z južn m delom Koreje; čim dalje proti severu gredo, bolj negotova tla imajo pod nogami in — manj hrane. Ali so pa morda res tako predrzni, da mislijo popolnoma potolči ruskega orjaka ?
Gibati se je jela tudi Kitajska. Če 'so tudi v zadnji vojni Japonci Kitajce strahovito naklestili, vendar ¡ma Kitajec ša vedno rajši rumenega Japonca, kakor pa belega Evropejca. Iz Petrograda se poroča: Ni več nobenega dvoma, da Kitajci gredo v boj proti Rusiji. General M a, ki je začetkom marca nepremakljivo stal 70 km od Mukdena, je udaril naravnost proti M u k -d e n u. General Juan-sikaj stoji severno cd Šanhajkvana z c grom-no kitajsko vojsko, ki jo cenijo na 60 000 mož. Nove kitajske čete z juga dohajajo.
Petrcgrad. O zadnjem boju med Rusi in kitajskimi razbojniki poroča še polkovnik Marov: Ruski vojaki so se bili jako pogumno proti sovražniku, ki ga je bilo 500 Rusov je bil en prapor, kateremu sta prišli na pomoč dve stotniji. Bitka je bila jako krvava Rusov je ostalo mrtvih 42, ranjenih 38. Kitajci imajo 37 mrličev. Ker so razbojniki utekli v bližnjo vas Čuvanho in se v njej utaborili, so Rusi celo vas požgali.
Petrograd. Na obeh bregovih reke Jalu se dela z mrzlično naglic j. Pionirski oddelki so dobili ukaz narediti nasipe in na 25. mestih močnejše utrdbe, v katere mislijo Rusi postaviti topove. Gorske baterije ruske so že zasedle vrhove hribov. Ustje reke Jalu je že zavarovano z mnogoštevilnimi podkopi.
—	Glavni stan, kjer bo general Kuropatkin skupno z admiralom Aleksejevom, bo v Mukdenu
London. Japonci so sklenili, da izvrše napad na Pekinško vojno cesto. Velike množice japonskega vojaštva so že šle iz Soula, da odrežejo Rusom zvezo z Vladivostokom.
Troikl vojne.
Ruski državni svetnik je preračunil, da bo stala Rusijo sedanja vojna, ako bo trajala leto dnij 11 milijard in 756 milijonov kron. Burska vojna je siala Aogležko preko pet milijard.
Koliko stane mornarica.
Pariški list »Matin« je preračunil, koliko vrednost v novcih predstavljajo one ruske in japonske ladje, ki so se borile pred Port Arturjem. Vrednost samih vojnih ladij znaša 120 milijonov frankov, municija 19, topovi 22 premog 18, torpedi 8, hrana itd. 20 milijonov. Ako izračunimo vse to, tedaj dobimo velikansko svoto 1287 milijonov. Toliko so vredne te ladje, ki se danes ali jutri pogrez-nejo v morje.
Mnenje nemškega polkovnika.
Poikovnik Galke, ki je sotrudnik »Ber-liner Tagb!atta< za vojaške stvari, izreka
—	na kratko povedano — tako le mnenje: Japonska naj ne stavlja svojih nad v eno odločilno veliko bitko v Mandžuriji, ampak bolj v žilavo obrambo korejskih tal, ki jih je zasela. Tako bi mogla vojno zavlačevati a med tem bi mogli nastati splošni zapletljaji, ki bi prisilili Rusijo, da sklene mir. Ako bo Rusija primorana pribojevati si Korejo, ne da je popred uničila japonsko vojsko na tleh Mandžurije, potem bo morala dopoalati na bojišče še nadaljnžh čet vojaštva. Morda se bo hotela izogniti temu. Da bi pa Japonska mogla poraziti Rusijov vztočni Aziji — na to ni niti misliti. Japonska bi bila morda že danes vesela, ako bi v plačilo za dosedanji boj dobila le južno Korejo; ali pa bo v par mesecih primorana biti tega vesela.
Franootkl glas o vojaki.
Eden najboljših francoskih častnikov, ki je že pred meseci z gotovostjo napovedaval pretečo vojno in za časa boksarske vstaje na Kitajskem se mudil v Pekinu in potoval po Mandžuriji in Sibiriji, je objavil svoje misli g'ede rusko-japonske vojske. Po njegovem mnenju velika sibirsko-mandžurska železnica ni sedaj še daleko dovolj sposobna za večja vojaška podjetja na daljnem vzhodu. Zato bi bili v Petrogradu tudi še radi odložili vojsko. A da so Japonci šli v boj leta 1903, bi jim bila zmaga zagotovljena, da se
je pa vojna odložila do 1. 1905, bi bila zmaga na strani Rusov. Kako se bodo pa zdaj stvari razvile, je negotovo. Ako so Japonci pametni, ne bodo šli iz Koreje, ki je gorata in po naravi utrjena, tako, da bi jim Rusi ne mogli do živega. A njihovi prvi uspehi jih bodo upijanili, in njihova vojska bo šla v Mandžurijo. Pohod proti Harbiuu bi jih pogubil, tam bi bilo treba razviti veliko vojno. Japonska armada pa nima vešče kcmande; poveljniki umejo vcditi polk, večjih oddelkov pa ne. Njihova konjiča komaj obstoja.
Mntsu Hito, sedanji japonski cesar, se je rodil 22. nov. 1852 v Kyoto. Postave ie krepke; rjave oči mu gledajo nekako trudao .v svet; drži se vedno jako resno, nikdar se skoro ne zasmeje. Črna brada mu je nenavadno močnejša, kakor jo nosijo drugi Japonci. Lase nosi kratko ostrižene kakor njegovi vojaki. Cgsar nastopa veličastno, toda primerno. Najrajši nosi vojaško obleko, ki mu tudi kaj lepo pri stoja. Prsa mu krasi samo en red. Oženil se je že v svojem šestnajstem letu. Cesarica nima nič otrok. Ima pa japonski cesar poleg cesarice še 12 žen, ki si jih je izbral iz najstarejših in najodličnejših ro-dovin po eno.
Državni zbor.
m
V torek, dne 8. marca se je po dolgem prestanku zopet otvoril državni zbor. Vse stranke se strinjajo v tem prepričanju, da bo njegov obstanek le kratek. Ministrski predsednik se je Nemcem nasprotno zavezal, da Slovanom, osobito Cehom in kakor njegovo postopanje kaže, tudi Slovencem ničesar ne da brez dovoljenja nemških narodnjakov. Čehi torej tudi ne nameravajo spremeniti svojega dozdajšnega postopanja t. j. oni bodo še dalje vganjali obstrukcijo ter zadrževali obravnave v zbornici. Zato so že y današnji seji zahtevali dobesedno prebiranje došlih predlogov, kar je trajalo več ur. Dr. Korber je povedal v tej seji, da se je vojska vnela med Rusi in Japonci. Z obema državama je naša Avstro- Ogrska v prijateljskih zvezah, je dejal; zalo pa tudi nobene ne podpira v tej vojski. Zastran vstanka v Macedoniji je povedal, da je zveza med Rusi in Avstro-Ogrsko stanovitna in upa, da se bo tam doli zopet napravil mir. O notranjih avstrijskih razmerah je govoril, da bi bilo želeti, da se stranke pomirijo in tako ostane naša država močna. Glede trgovinskih pogedb z drugimi državami je omenjal, da je ta stvar sicer težka, ker vsaka država brani in varuje svoje koristi; vendar je obljubil, da se ne bo nobena po-5 godba sklenila, ki bi bila Avstriji v škodo.
Listek,
Občinska seja.
(Napisal Iv. Baloh.)
Plavški Rovt je velika podobčina. Ima svojega podžupana in štiri svetovalce. Toda Rovtarji so hoteli biti popolnoma neodvisni od občine, deloma, ker so bili od prave občine precej oddaljeni, deloma pa tudi, ker so imeli popolnoma svojo upravo ter se kot precej premožni kmetje niso hoteli občini pokoriti.
Od okrajnega glavarstva prišel je ukaz na vse občine in podobčine, da mora vsaka imeti svojega nočnega čuvaja. Storilo se je precej tatvin in tudi precej požarov, zato je smatralo okrajno glavarstvo, da je nujno potrebno nastaviti povsodi nočne čuvaje, kjer jih še ni.
Tisti litograiirani ukaz, ki je velel, da se ima takoj nastaviti nočni čuvaj, če ga še ni, je dobil tudi podžupan v Plavškem Rovtu. Ne smemo mu šteti v zlo, če tistega pisma ni takoj odprl. On je dejal, da vsa svoja pisma, katerih itak ni bilo veliko, prebere še le v nedeljo, ko ima čedne roke.
Podžupan, ali recimo mu župan, ker so ga tako nazivali svetovalci in je tako nazi-
vanje tudi sam najrajši slišal, je prebral torej še le prihodnjo nedeljo ukaz c. kr. okrajnega poglavarstva, cdložil očala in vzdihnil:
»Še tega treba! Imamo tako drugih sitnosti zadosti. Pa kdo bo sedaj seje skliceval, ko imamo vsi toliko dela! Gospodje si vedno kaj neumnega izmislijo, seveda ker imajo čas. Ne bo nič, kdo bo še to plačeval, saj so že davki tako veliki.*
Tako je modroval župan Miha, toda v srcu je mislil vse drugače. Gospod okrajni glavar je večkrat prišel v Plavški Rovt na lov, in ker tam v hribih ni bilo nobene gostilne, se je vedno odpočil pri županu Mihi, njegovi boljši polovici je stisnil pri odhodu kako kronico, gospodu županu pa dal včasih okusiti, kakšne so buteljke. Na ta način je prišel župan Miha v nekako odvisnost od glavarja, tako da mu je moral skoraj vse ustreči, da ne bi prišel pri njem v nemilost.
In tako je bilo tudi sedaj pri tem ukazu. Res je, da on sam sicer ni imel odločevati, ker je bilo treba sklicati sejo, ali končno je navadno vedno županova obveljala.
Tako je bilo tudi sedaj. V besedah je bil sicer proti tej novotariji, toda v srcu je že v naprej vedel, da bo dovolil on in ves občinski odbor to, kar okraj, glavarstvo žoli.
V občinskem odboru so sedeli štirje svetovalci: Zlan, Tomaževe. Barakar in Fir-
Italijanom je obljubil posebno pravoslovno visoko šolo v Roveredu. Lahi hočejo imeti svoje visoke šole v Trstu. Vlada si je zato izbrala čisto laško mesto na južnem Tirolskem, da se ne bo bati narodnostnih prepirov, kakoršni so bili dozdaj v Inomostu med Lahi in Nemci. — Med govorom dr. Korberja so deloma kričali Vsenemci ter svetovali minist. predsedniku v svoji zagrizeni surovosti, naj vzame palico in nabije Čahe. Ko je nehal dr. Korber svoj govor, predlaga dr. Kramar v imenu Miadočehov, naj sklene zbornica, da se dene na dnevni red prihodnje seje kot prva točka: razgovor o govoru dr. Korberja. Zbornični predsednik grof Vetter je postavil kot prvo točko: posvetovanje o dovolitvi vojaških novincev. Zraven tega je ostalo od predbožičnega zborovanja nerešenih 136 nujnih predlogov in se jih je danes vložilo zopet ogromno število. Nujni predlogi se morajo po opravilnem redu rešiti prej kakor katera-koli druga zadeva. Ni torej misliti na to, da pride do rednega posvetovanja. Najbrž si bo vlada pomagala s § 14. ter si sama dala dovoljenje, da sme vojaške novince poklicati pod puško. Omeniti se mora, da so Vsenemci dr. Kramara grdo napadali, ko je svoj predlog vtemeljeval. Tudi predsednik mu je veleval, naj stavi samo predlog, ne pa da bi imel daljši govor. Dr Kramar: »Bil sem sam zbornični predsednik in mi je dovolj znano, kaj smem govoriti.« Sicer se je sprejel njegov predlog. Vitez Berks je v družbi ostalih štajerskih državnih poslancev vložil več interpelacij, med drugimi zastran nepostavne občinske volitve v Vojniku in šolske stavbe v celjski okolici. — Predno se je seja začela, se je predsednik spominjal nekaterih državnih poslancev, ki so umrli od božičnih praznikov sem. Obljubo so storili nekateri na novo izvoljeni poslanci. Mladočehi so pri teh volitvah izgubili dva glasova. Ko je bil poklican, da napravi obljubo grof Sternberg, ki je vse nasprotne stranke, med njimi tudi Mladočehe premagal pri svoji izvolitvi, so se oči vseh poslancev v njega uprle. Na Češkem niso vsi volilci zadovoljni s postopanjem Miadočehov.
Politični ogled.
Kranjsko. Ker je dosedanii poslanec gorenjskih okrajev Kranj—Tržič—Škofja Lcka dr. Brejc odložil mandat in se Sel na Koroško borit za slovenske pravice, je razpisana nova volitev deželn. poslanca. Katoliško narodna stranka kandidira na to mesto Franceta Demšarja, župana v Selcih, ki bo gotovo sijajno zmagal. Liberalci še niso postavili
tahar Fraccelj. Prvi trije so imeli imena od svoje rojstne hiše, zadnjega se je pa vedno še držalo njegovo krstno ime. Kaj je bilo temo vzrok, tega nobeden ne ve, pač pa je bila resnica, da je bil Firtahov Francelj duševno daleko nad drugimi. Bil je pri vojakih in tam prišel do četovodje, bival je več let v Nemcih ter se precej privadil nemškemu jeziku v govoru in pisavi. Zato je igral v občinskem odboru nekako vodilno ulogo.
To seveda županu Mihi ni bilo po volji. Toda, kaj je hotel? Če je prišlo kako nemško pismo s tistimi čudnimi pokončnimi črkami, je župan Miha nekaj časa gledal in študiral, toda nazadnje je pa le poslal pismo Firta-hovemu Franceljnu, naj še on prebere, kaj je notri.
Ni rad storil tega župan Miha, ker Firtahov Francelj ni bil njegov prijatelj, smpak njegov sovražnik. In to ga je posebno bolelo. Nič mu ni storil, ampak vse, kar je župan Miha predlagal, vse je Firtahov Francelj pobil. Župan Miha ni bil govornik, njegovemu sovražniku je pa dobro tekel jezik, in to je včasih premotilo celo njegove prijatelje, da so proti županu glasovali.
Zakaj je bilo tako, to je bila uganjka, ali ljudje so goverili, da bi bil Francelj sam ¡rad župan, če bi imel nekoliko več pod palcem.
r
10. marca 1904.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 3.
nobenega kandidata m ga najbrže tudi ne bodo, ker bi se borili brez upa zmage.
Koroško. V volilnem okraju Trbiž— Podkloster bo dne 27. marca nadomestna volitev deželnega poslanca. Slovenci prirejajo pridno shode, na katerih so proglasili za kandidata poslanca Grafenauerja. Ako bo zmagal, odloži svoj dosedanji mandat na korist neustrašenega doktorja Brejca.
Srbija in Bolgarija. Srbski visokošolci so te dni prišli v Zofijo, glavno mesto Bul-garije, da se posvetujejo z bulgarskimi tovariši o skupnih balkanskih razmerah. Zoiijsko prebivalstvo jih je z velikim navdušenjem sprejelo. Navdušeno so sklenili obojni delovati na gospodarsko in politično združenje Srbije, Bulgarije in Macedonije. Z veseljem opazujemo to gibanje med jugoslovansko miadino, ker le tedaj se bodo Jugoslovani mogli uspeSno boriti proti tolikim sovražnikom, ako bodo vsi združeni.
Dopisi.
Iz Novecerkve v Halozah. Ptujski Nemci in nemškutarji so vedno takrat naSi prijatelji, kadar nas potrebujejo. Ker se bodo namreč prihodnji teden vršile volitve v ptujski okrajni zastop, katerega bi radi nemškutarji dobili v svoje roke, začeli so zopet okoli nas laziti ter nam vsiljevati svojega lažnji-vega in nemSkutarskega »Štajerca«. Pošiljajo nam ta list zastonj, to pa ne morda iz ljubezni do nas kmetov, ampak zato, da bi nas vjeli v svoje nemškutarske zanjke. Pa ne bo Slo! Predobro poznamo hinavstvo in slepar-stvo »Štajerca« in njegovih nemškutarskih privržencev. »Štajerc« kvasi in in laže v svojem zadnjem listu, da naši ptujski narodnjaki nimajo srca za nas kmete. No, povejte nam, vi ptujski Nemci in nemškutarji, ali imate vi srce za slovenskega kmeta ? KakSno srce imate vi za slovenskega kmeta, pokazalo se je pred dvema letoma, ko ste nam polovico od državne podpore, ki je bila prvotno edino nam Haložanom določena, od-jedli. In ravno župan Ornig, katerega »Štajerc« vedno v deveta nebesa povzdiguje, je bil prvi, ki je prosil, da se polovica navedene podpore revnim Haložanom odvzame in da premožnim Ptujčanom. in take ljudi si upa »Štajerc« imenovati prijatelje slovenskega kmeta. Poznamo vas prav dobro, vi Nemci in nemškutarji okrog »Štajerca«, ponemčili bi nas radi in zato vedno kričite o potrebi nemških Sol. Mi smo pa mnenja, da se brez nemškega jezika da tudi živeti in ne razu-
memo, zakaj bi se ravno mi Slovenci morali učiti nemški. Mi ne živimo od ptujskih Nemcev, pač pa živi večina Nemcev od nas. Zato pa mislimo, da bi bilo pravičnejše, da se uče Nemci slovenski, ako hočejo od Slovencev živeti.
Iz braslovške okolice. Voč tukajsnih gospodarjev je že dalje časa gojilo misel, da bi sosedje iz ene vasi in Se iz drugih nnkaj prijateljev povabili na domačo veselico in zabavo in to že v jeseni. A ker pa takrat kmetom ne dostaja mnogo časa, so zato na zimski čas odložili. Namen teh veselic pa je, med sosedi Se bolj prisrčno prijateljstvo utrditi in narodno zavest vzbujati. Prva taka veselica je bila pri spoštovanem gospodarju g. J. Babiču p. d. Papež v Parižljah meseca novembra 1. 1. Druga pa je bila v nedeljo, dne 14. febr. po popoldanski službi božji v Polčah pri domoljubnem gospodarju gosp. J. Cizej p. d. Slokan.
Ob določeni uri so bili vsi prostori napolnjeni domačih in nekaj tujih vaSčanov. Najprej si družba izvoli svojega »Kučegazda«, kateri ima nalogo skrbeti za red. Potem so se začele razne napitnice in navdušeni govori in sicer: »O koristi branja dobrih knjig in časopisov«, »O dobri vzgoji otrok«, o geslu »Svoji k svojim«. Vmes pa so se pele narodne in navduševalne pesmi, kakor: »Slovenec sem«, »Pobratimija«, »Hej Slovani« itd. Rad bi videl, da bi vi sami slišali naše »De-mostene«. Jaz sam bi ne bil verjel, da imamo med kmeti take govorniške moči. Pa tudi naše mlade vrle gospodinje in matere so nastopale polne narodnega ponosa. Pa no mislite, da je bila naša družba taka kakor se nahajajo po žganjarskih beznicah. Tukaj ni bilo slišati ne kletvice ne kvantanja, ampak vse pošteno in v lepem redu. Še to vam moram povedati, da je tukaj v Polčah vsaka hiSa na svoj časopis naročena, nekatere tudi na dva in celo tri. To pa je zasluga narodnjaka g J. O mladič-a. Da pa nobenega »Štajerca« nimamo, je samo ob sebi umevno!
Razne stvari.
Torej župan ja dobil ukaz in sklicati je bilo treba občinsko sejo. To se je vršilo zeio enostavno. Poslužil se je svojega pastirja. V tistem tednu je bil slučajno praznik, zato je župan sklical sejo na njegov predvečer. Poslal je torej svojega pastirja Joža, da je šel k Zlanu, Barakarju, Tomaževcu in Firtahovem Franceljnu ter naznanil, da imajo občinski možje priti k županu v sredo pred praznikom zvečer. Joz je bil že navajen tega. Šel je v vse Štiri hiše občinskih svetovalcev, vstopil na prag in zaklical: »He, ali je kdo v hiši?« In če se je kdo oglasil, mu je rekel: »NaS oče so rekli, naj pridejo oče v sredo večer gori.« To je zadostovalo. Če se pa ni nikdo oglasil, je pa naročil sosedu.
Tako uradno obvestilo je zadostovalo, da so vsi občinski svetovalci vedeli, da bo seja.
Prišla je sreda.
Ženske so pospravljale doma, ker se je bližal praznik, možje so pa na polju hiteli nakladati seno na vozove, ker se je že mra-čilo.
Prišel je večer in navada je bila taka, da so se občinski možje zbrali Se le po Ave Mariji.
Ko je torej odzvonilo v zvoniku, tedaj je župan Miha pobrisal mizo v kotu, pripravil polo papirja, črnilo in pero.
Iz domaélh krajeT.
Občni zbor moške in ženske podružnice »družbe sv. Cirila in Metoda« za Maribor in okolico bode prih. sredo, dne 16. marci ja ob 8. zvečer v restavraciji mariborskega »Narodnega doma«. Vspored običajen: poročilo načelstva, volitve novega odbora, prosti
Ura je odbila že osem, a k seji ni bilo Se nikogar. Tedaj priteče Barakarjevo dekle ter pravi:
»Naš oče so šli na semenj, pa so rekli, da naj sporočimo, če jih do osmih ne bo, da jih ni treba čakati.«
»Je že dobro«, je rekel Miha, dekle pa je steklo iz hiše.
»Škoda, da ga ni«, dejal je sam zase Miha, »z menoj bi potegnil«.
Ko je ravno oče župan luč prižigal, tedaj sta stopila v sobo Zlan in Tomaževe. Ta dva sta navadno vedno skupaj prišla, ker sta bila soseda.
Kadar je bila občinska seja, tedaj se navadno niso pozdravili občinski odborniki, ampak kar uradno so se vsedli za mizo. In tako je bilo tudi danes.
Zlan se je stisnil v kot, Tomaževe je pa vzel pipo iz žepa ter jo prižgal. Prvi je bil tihe in mirne narave, ki bi rad storil vsem ljudem dobro, zato ni maral za prepir, ampak se je vedno z županom strinjal. Tomaževe je pa že malo po svetu hodil in po rudnikih delal, zato mu je govorica gladkejše tekla.
»Ti, Miha«, je vprašal Tomaževe župana, »koliko si že dal za ta-le pisalnik?«
_ (Konec pride.)
nasveti. Želeti je prav obilne vdeležke vseh udov. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala; s tem poročilom ste vsi prijatelji in podporniki prekoristno d r u ž b e i s k r e n o p o -vabljeni.
Naznanilo. Volilni možje kmetskih občin naj pridejo na dan volitve za okrajni zastop (17. marca t. 1) najmanje pol ure pred začetkom v Narodni dom zaradi pogovora glede volilne komisije itd. — V Ptuju, dne 9. marca 1904. — Odbor političn. društva »Pozor.«
S šole. Kot nadučitelja sta nameščena: Fran Lorber od Sv. Florjana pri Rogatcu na Soli v Braslovčah in Ivan JezovSek, učitelj pri Sv. Lovrencu nad Prožinom na isti Soli. Stalne učiteljice so postale: pri Sv. Jederti nad Laškim ondotna začasna učiteljica Ljudmila Gomilšek, v Libojah učiteljica iz Rečice Ljudmila Božič, v Dobovi pa ondotni začasni učiteljici Terezija Požar in Friderika Zechner. Učiteljica za ženska ročna dela pri Sv. Pavlu v Sav. dolini je postala učiteljeva soproga Marija Pečar. Možitev se je dovolila učiteljici Mariji BriiiSek, roj. Delakorda pri Št. Janžu na Drav. polju z ondotnim učiteljem Petrom Loparnikom ter Mariji Zupančič v Šmarju pri Jelšah z ondotnim učiteljem in županom Fr. Ferlincem.
Mariborske novice. Okrožna sednija išče s tiralnico 28 letnega Friderika Hauser, rojenega v Ptuju, ki ima razne pregrehe na vesti. — Minoli teden je obsodilo okrožno sodišče 35 letnega delavca Jakoba Sekan iz Brega pri Ptuju zarani tatvine na 8 mesecev težke ječe. Po dosluženi kazni se odda v prisilno delavnico. Sekan je že 52 krat pred-kaznovan in sicer je že sedel vsega skupaj 5 let in 7 dnij. No, mož Se ni preveč star in se še lahko poboljša. — V gostilni »pri zlatem konju« so prijeli nekega Alfreda Bar-tis iz Nemčije, ker je prigovarjal dva fanta, naj stopita k vojakom v tujo državo. — V Mariboru so prijeli minoli teden nekega Jož. Meinhardt, ki je vkradel iz lurSke kapelice v frančiškanski cerkvi v Gradcu brilantni križ vreden okoli 2000 kron. Hotel ga je tukajšnjemu juvelirju Ilgerju prodati. Temu se je pa zdelo sumljivo, odkod ima mož križ ter ga je javil policiji, ki ga je vtaknila v luknjo. Istočasno so prijeli tudi tri njegove tovariše.
Nerazumljiv napis! V Mariboru je na nekih durih ta napis: »Vhod v zravni šta-cuni.* Opazcvali smo nekega kmeta in njegovo ženo, ki sta ta napis brala, brala pa ne razumela Nazadnje je kmet zmajal z glavo in rekel: »Pojdiva.« Zakaj ljudje ne naredijo rajši japonski napis, ker bi ga ljudje ravno tako razumeli, kakor tega.
Mariborske porotne obravnave. Kakor smo poročali, ubil je dne 6 januarja 1.1. delavec Anton Glavič iz Peker pri Mariboru Janeza Novak, železniškega delavca iz Maribora zaradi ljubosumnosti. V pondeljek se je vrSila radi tega obravnava pred mariborskimi porotniki in je bil Glavič obsojen na Štiri leta težkega zapora, poostrenega z mesečnim postom in temnim zaporom na 6. januarja vsakega leta. — V torek je bil obsojen 25 letni mizarski pomočnik Anton Juhart iz Stare vasi okraj Ptuj, na štiri leta težke ječe, poostrene s postom, trdim ležiščem in temnico 26. dan vsakega meseca. Juhart je z nožem zaklal, kakor smo takrat poročali, v Št. Janžu na Drav. polju pijonirja E karta.
Sadje- in vinorejski tečaj za učitelje T Mariboru. V ta tečaj je ces. kr. deželni šolski svet poklical sledeče učitelje iz Spod. Štajerja: K. Pestevšek v Slivnici pri Mariboru, P. Pavlin iz Št. Petra pri Mariboru, A. Godec iz Lembaha, J. Rajšp iz Ormoža, L. Černej iz Griž pri Celju, J. Čuček iz Št. Ruperta v Slov. gor., T. Weinhard iz Dornove, J. Žiher iz Vurberga, K. Pertl iz Kapele pri Radgoni, J. Kit iz Sv. Križa pri Slatini, J. Kavčič iz
Št. Jungurte na Pohorju, J. Šamperl iz Makol, ; J. Čulk iz Dobrne, F. Geder iz Ormoža in j J. Viščaj, učitelj na c. kr. državni ljudski Soli j v Trstu.
Pri Sv. Barbari pri Mariboru je j umrla dne 1. t. m. Ana Stiper p. d. Landom ■ v 92 letu. Stara ženica ni bila nikdar bolana, i ker je b la zmerna, opravljala je svoja polje- • delska dela do zadnjega časa. Bila je že tudi prababica. N. v m. p ! — Dne 14. svečana j je umrl 25 letni fant Matija Rošker, edini sin ; Jožefa Rošker, kmetice v Jabloncih, po kratki j mučni bolezni. N. v m. p !
Sv. Urban pri Ptuju Na Ojstrovcu na Posestvu gosp. organista je kopalo petero mladih ljudij gramoz ža cesto. Bili so vsled vžitega žganja vsi prav dobre volje. Ob treh poppldan se je nakrat vsula zemlja na 21 letnega Alojzija Bezjak in Marijo Repič. Alojziju Bezjak je mogel poklican dušni pastir podeliti le Se sv. poslednje olje, in že je bil mrlič; Mariji Repičevi pa bo bojda v kratkem boljSe, ker le v nogah čuti tolike bolečine, da so jo morali prepeljati na dom. — V Urbanski župniji se vrSe sedaj cbčinske volitve, ki so v marsičem prav zanimive. Pokazalo se bo namreč, v kateri občini je največ zavednih gospodarjev. Ko bodo volitve končane, vam bomo poročali natančneje. Preveselega poročila se pa ne smete nadejati.
Od Sv. Ruperta v Slov. gor. se nam poroča: V krčmi J. Ornika v Selcah so se fantje hudo skregali. Posledica tega je bila, da je M. PukSič z nožem razparal Janezu PoStraku iz Straže trebuh. Med tem pa je J. Fras tako stepel brata J. PoStraka, da je nezavesten obležal. K sreči je pritekel k temu crcžnik, kateri je nesrečneža obvezal. Malo upanja je, da bi fanta okrevala Prepeljali so ju v mariborsko bolnišnico. PukSiča so orožniki takoj odvedli. Fras pa se je drugi dan sam javil sodniji.
Od Sv. Lovrenca na Drav. polju. »Štajerčevi« nemškutarii so najbrže že pozabili, kako so biii pred par leti pri nas pošteno tepeni, ko so hoteli hujskati zoper naše vrle slovenske voditelje in naše poslance, ker bi se drugače ne upali sedaj zopet iako nesramno napadati ptujskih Slovencev. »Šta-jerc« napada vse Slovence okoli »Narodnega doma« in »Posojilnice«, dasi je ravno ptujska »Posojilnica«, ki je že sto in sto kmetov reSila iz krempljev nemških odvetnikov. Kam pa se naj obrnemo mi Slovenci diugam, kakor k »Posojilnici«, ako se nahajamo v denarnih zadregah? Ali naj gremo k ptujski nemški hranilnici? Tako prijaznih, tako usmiljenih in tako postrežljivih gospodov, taicf pri ptujski slovenski posojilnici pač ne najdete nikjer pri nemSkutarjih. Seveda Nemce le jezi, da »Posojilnica« bolje uspeva kakor »nemški voršubferein« in odtod vsa jeza in 3rd na Slovence. Istotako jezi nern-škutarje, da je ptujski okrajni zastop v slovenskih rokah. Zato napada »Štajerc« nesramno vse slovenske člane okrajnega zastopa. In vendar se nahajajo v sedanjem okrajnem zastopu najodličnejSi Slovenci iz vseh stanov. V ptujskem okrajnem zastopu ne nahajajo sp samo »dchtarji« in »duhovniki«, kakor »Štajere« piše, ampak nahajajo se tudi obrtniki in kmetje, ki gotovo bolje razumejo gospodarstvo ptujskega okraja, kakor pa »Štajerc« ic njegovi nemškutarski privrženci. Kdo pa je popravil cesto na Ptujsko goro? kdo majšperski breg ? To vse je storil sedanji slovenski okrajni zastop! In kaj so storili Nemci, ki so imeli poprej okrajni zastop v rokah? Prav nič, in prav nič za nas kmete. j Ako bi ne bilo Slovencev, bi še dandanes ; morali ubogi kmetje v majSperški breg vlačiti j voziček drv s tremi ali Štirimi pari živine, j Ptujski nemškutarji zatorej naj nikar ne s mislijo, da bomo pri prihodnjih volitvah v j okrajni zastop pustili naše vrle Slovence na j cedilu in volili nemSkutarske privržence. , Ljudje, ki zatajijo svoj slovenski materin j jezik, nimajo in ne morejo imeti srca za t slovenskega kmeta!
Pečke pri Makolah. Dobili smo sle-
deče poročilo: Zadnja Številka »Slov. Gosp« poroča, da je posest. Jakob Krošel iz Pečke pri Makolah iz Rač s semnja grede utonil. To ni res, da bi bil utonil, kajti ležal je 12 metrov od jarka ob isti okraj J stezi, katera pelje od Šikolj črez Sasterže do Pečke na suhem. Obleka na zgornjem delu telesa ni bila popolnoma mokra, pač pa na spodnjem delu. To spričuje, da je najbrž zaSel črez jarek ter ga je krč ali bcžjast ali kaj tacega usmrtilo. Nekateri pa pravijo, da ga je kdo ubil. Bila je baje na ledini okclu njega daleč okrog popolnoma zemlja zmečkana kakor na stezi. Pijanec ni bil nikoli!
Pragersko. V nedeljo, dae 6. t. m. je pri premikanju železniških vozov premikač Mihael Žaidar prišel tako nesrečno med vozove, da je bil pri priči mrtev. Truplo so prepeljali v »podnjepolskavsko mrtvašnico. Nesrečni zapušča vdovo z enim otrokom.
Pri Sv. Petru pri Radgoni je umrla dne 3. t m. po večletni hudi bolezni gospa Marija H a m 1 e r, mati č. o. Elekta, frančiškana v Nazarjih nad Mozirjem N. v m. p.!
Deklica se je zgubila Zadnjega mi-nolega meseca se je peljala 12 letna Marija Pavlič, hčerka posestnika Tomaža Pavliča v Rottenbergu pri Sv. Lovrencu nad Mariborom v Maribor, obiskat sorodnike. Drugi dan bi se morala zopet vrniti na dom. Toda cd tega čas? je zginila.
V Ščavnici pri Radgoni je zgorel 24. febr. mlin Antena Tretnak Škode je okoli 4000 K medtem ko ni bil mlin niti za polovico te cene zavarovan.
Celjske novice. Kakor se je sedaj pokazalo, niso pri Rakušu kradli njegovi lastni uslužbenci, ampak tuji ljudje. Škoda znaša več tisoč kron. — V nedeljo, dne 13 susca t. 1. se vprizori v Narodnem domu Govekar-jeva Darodna igra v štirih dejanjih »Legi-jonarji.« —
Iz Crešnic nam piSejo: Sto in sto let imajo že Črešničani, Špitalčani in Drameljčani svojo pot v Konjice skoz knezovo graščino. Nekaj let sem se heže ta pot ljudem zapreti. Zoper tako nakano se je vložila pritožba na glavarstvo pred večimi leti, pa še ni odgovora do danes. Na novo tožbo je glavarstvo slednjič vendar sklicalo ljudi iz treh župnij v Zajcklošter. naj pot ali prodajo ali pa jo Se naprej zahtevajo zase Velika večina ni pustila potu. Tedaj je konjiška občina pot zaprla, bojda po postavah. Kmetje so hoteli nato 20. febr. zagrajo razdreti. Glavarstvo se jim je uprlo z žandarmerijo ter se zdaj grozi s hudimi kaznimi vsem tistim, ki bi Se prišli zagrajo razdirat, predno se reč «konča po postavi. Zoper postavo ne rečemo nič. Skeli nas le krivica zoper našega župana. Nepremišljeno je 20 febr. nekdo rekel, da je nas župan kriv, če zgubimo pet; drugi je slepo trdil, da se je dal župan podkupiti in žre v graščini za svojo izdajstvo; pa ga m bilo v Konjicah; nekteri pa so zvečer z noži drli nad njega v njegovo hišo. Kaznovani bodo gotovo. Občani, premislite zdaj Voe to dobro. Ako postava dovoli star pot vzeti ali zapreti, ni bilo potrebno ljudi v Zajcklošter klicati in pota bi tudi župan ne bil obranil, če bi bil stal 20 febr. celi dan v Konjicah. Pa še takrat, če bi bil res kaj zakrivil, ko ni prišel v Konjice, bi se ne smelo tako grdo zoper njega hujskati. Odkar on vlada občino, je mir v njej. Na vso moč si prizadeva občino iz starih dolgov izkopati, Slovenec je. Če bi se bil pot prodal, je vedno zahteval veliko odškodnine, z možmi se je za pot obrnil do doktorja. Za trud si ne zasluži nehvaležnosti. Hočete, občani, na njegovo prizadevanje pozabiti in prejšne burne čase nazaj imeti? Ne poslušajte hujskačev, ki črtijo katoliške in slovenske kmete! Za sebe bi ne včakali nič dobrega. — Prvega marca je svojo službo tukaj nastopil gospod učitelj iz Goriškega. Odišlemu gospodu učitelju kličemo: Bog Vam povrni vaš veliki trud.
Sv. Jernej pri Konjicah. Bralno društvo je letos napredovalo za precej udov. Kar se tiče pa pevskega društva, je moralo
izostati, zaradi pomanjkanja basov. A dekleta bi pa vendar Se lahko nadaljevala, zlasti pri cerkvenem petju. Za nekaj časa jih pustim, da se naspijo, a o priložnosti jih pa že bom predramil, če se ne bodo same. Lahko se pa vendar ponašamo, da zahaja k nam v tolikem Številu »Naš Dom« in »SI. Gospodar«. Vselej ga že težko pričakujemo. Pa tudi ptujske krote ne manjka. Eden je pa vendar že letos pozebel. Sedaj bomo zložili skupaj, da pripravimo zrakoplov za našega pismonoSa. Kajti bojimo se, da nam prehitro ne omaga, ker mora tako težko nositi to giflne kroto. Posebno pa letos, ker je vedno dosti blata. Vselej ga tako zdelajo, da se nam smili. Komaj obdrži torbico, katero hočejo raznesti. Več izstisov ga prihaja na ime že davno umrlih. To je pa vendar čudno!
Iz Kozjega. Tukajšna prodajalka du-hana je vendar enkrat dobila slovensko-nem-ške poštne tiskovine, odkar sta jo bila »Slov. Gospodar« in »Domovina« nekoliko opomnila. Zdaj naj zgine Se tista nemška tablica nad vrati in naj se nadomesti s slovensko, da bodo vedele tudi druge stranke, ne samo kozjanske, kaj da pomeni.
Iz Podsrede se nam naznanja, da se bo vršil veliki živinski sejem na stari Sv. Gori pri Podsredi letos v pondeljek 21. marca; po navadi je bil na tiho soboto, to leto pa je ta dan praznik sv. Jožefa.
Živo dete v Savi. Na dan sv. Matije so potegnili blizu Loč v brežiškem okraju iz Save majhen zaboj, v katerem so našli majhno dete, ki je še živelo. Detetu je bilo toplo postlano v zaboju, tako da ni trpelo mraza. Dete so krstili za Matijo in mu pridejali ime Sava. Oblasti iščejo otrokovo mater.
Pleterje pri Brežicah. V studenec je padla 29. februarja 56 letna Marija Krošl. Ko je zajemala vodo, se ji je zavrtelo v glavi, zgubila je ravnotežje ter padla v vodo in utonila.
„Slovenska domovina v opisih in slikah." V »Slovencu« je nekdo sprožil misel, naj bi družba sv. Mohorja kot prvo bodoče kraje- in narodopisno delo izdala knjigo, ki bi nara opisovala naše krasne slovenske kraje in nam jih predočila tudi v slikah, da bi se naše ljudstvo iz nje učilo spoznavati slovensko domovino in nje krasoto, jo ljubiti in se za nje napredek potegovati še v večji meri* kot dosedaj. Ta misel je izvrstna. Treba nam je natančno požnati to, kar je naše, kar imamo sami, potem naj bi se podajali Se drugam. Priporočamo zato vodstvu slavne naše družbe, naj ne prezre tega predloga, naj že sedaj preudarja, kako ga izvršiti. Gotovo se bodo našli požrtvovalni pisatelji, ki bodo pomagali družbi izvršiti to izvrstno misel.
Kratko zgodovino sv. katoliške cerkve je izdal veleč. g. Alojzij Stroj, katehet v Ljubljani. Natisnila in založila jo je tiskarna »Družbe sv. Mohorja« v Celovcu. Stane 1 K 40 v. Naroči je najlažje pri »Družbi 3v. Mohorja«. Namenjena je v prvi vrsti za šole, vendar si ne moremo kaj, da bi je ne priporočili tudi drugim, posebno pa našim društvom. Pisana je namreč v lepem, a za vsakega priprostega človeka umljivem jeziku. Dolžnost vsakega kristjana je, da svojo cerkev ki mu deli toliko dobrot in mu nudi časno in večno duševno srečo, tudi od bliže spozna. Upamo, da ravno ta lepa knjiga med našim ljudstvom v tem cziru mnogo pripomore. Opisuje nam prve početke krščanstva in sv. cerkve. Kako kruto so jo preganjali rimski cesarji. Sveti nauk ao pot-varjali in kvarili razni krivoverci, veliko bojev i" imela prestati, a izšla je iz vseh bojev ¿magovita, slavna, povečana, saj ji je Kristus obljubil, da estane pri njej do konca sveta! — Knjiga pa je posebno zenimiva, ker nam jako lepo pripoveduje zgodovino sv. cerkve v naših krajih. Natančno pripoveduje, kako sta širila sv. vero sv. Mohor in Fortunat in umrla mučeniške smrti. Še večjo pozornost obrača na nas razširjevanje krščanstva med Slovenci. Knjigo krasi tudi 28 lepih podob,
kar jo dela Še bolj razumljivo, zato se sama nsjboli priporoča. Koristila bo vsakemu, ki se hoče poučiti o delovanju svete katoliške cerkve zlasti med Slovenci.
Naši poslanci Rusiji. »Slovanska zveza« je brzojavila ruskemu poslaniku na Dunaju: »Zastopniki hrvaškega in slovenskega naroda v državnem zboru avstrijskem, združeni v klubu »Slovanska zveza«, izražajo ruskemu narodu svoje simpatije z gorečo željo, da bi blagoslov božji spremljal rusko orožje v boju za krščansko omiko in za moč ter ugled slovanstva. — Dr. Susteršič, Ivčevič, Pioj.
Cerkvene stran.
Romanje v Lurd. V letos, pastirskem listu omenjajo nas mil. knez in skcf romanje, ki se priredi na jesen iz Ljubljane v Lurd. Ljubljanski Skcf določajo natančneje v razglasu, objavljenem v »Slovencu« St. 35, da se vrši potovanje prve dni septembra, ker se takrat vsakdo najlažje odtegne svojim opravilom. Romanje bi trajalo 12—14 dni. in bi stalo za III. razred okoli 255 K, za II. razr 342 K z vožiijo, prenočiščem vred in popolno trikratno brano na dan. Ker pa v tem razglasu ni natančno določena proga, po kateri bo vozil romarski vlak, je nekdo iz Sloven. goric povprašal v Ljubljani, ali se bo vlak ustavil tudi v Einsiedeln-u, in dobil je odgovor: »Ni izključeno, da, ako se prijavi precej popotnikov iz južne Štajerske, da bo Sel vlak čez Štajersko proti Tirolski po južni železnici.« To bi bilo za nas jako ugcdno; zato je želeti, da se vsi štajerski potniki oglasijo najpozneje do Vel. noči pri ljubljanskem kanoniku č. g. dr. Cskal, ki bo potem lahko hitro objavil, po kateri progi se bodo vozili Slovenci v Lurd
Griže pri Celja. Dne 8. decembra 1.1. bo petdeset let, kar so papež Pij IX. slavnega spomina, nauk o brezmadežnem spočetju pre-blažene Dev. Marije razglasili za versko resnico. Ta pomenljivi jubilej se bo obhajal po Širnem svetu z raznimi pobožnostmi in slovesnostmi Mariji na čast. Ker smo v Grižah tako srečni, da imamo krasno podružnico lurSke Matere božje in ker Marijini častilci od blizu in daleč z veseljem in velikim zaupanjem obiskujejo lurško Marijo, se vsem gorečim Marijinim častilcem naznanja, da se bo 50 letnica v čast M. B. brez madeža spočeti v Grižah praznovala tako: 8 dan vsakega meseca bo ob 9. v Lurdu sv. maSa, da se lahko vdeleže tudi drugi zunsj griške fare. Kdor bo želel, bo imel priliko prejeti tudi sv. zakramente. Ako pride 8. dan meseca na nedeljo, bo drugo sv. opravilo v Marija Lurd. Pred 8 decembrom bomo imeli tridnevno pobožnost na čast M B. in 8 decembra ob pol 11 slovesno sv. opravilo z zahvalno pesmijo.
Društvena poročila«
Za planince! Pri letošnjem občnem zboru Savinske podružnice S. P. D. se je sklenilo, slaviti na primeren način desetletnico, kar se je postavila in blagoslovila prva slovenska planinska stavba na Slovenskem Stajerju. To je »Kocbekova koča« pod Ojstrico. Priredi se o sv. Petru in Pavlu, to je koncem meseca junija izlet v kočo in se bo na omenjeni praznik čitala v jubilejni kapelici sv. Cirila in Metoda, ki je zraven koče, sv. maša. Odbor Savinske podružaice se bode pravočasno potrudil, dobiti za tistokrat enega ali več duhovnikov. Ge bi kdo čč. gg. duhovnikov takrat želel poleteti na planine in v kapelici maSevati, se prosi naznaniti to odboru Savinske podružnice v Gornjigrad.
Vodstvo „Podpornega društva or-ganistov" naznanja tem potom, da se bo vršila odborova seja dne 15. t. m. v Celju. Na dnevnem redu je med drugim tudi: sprejem novooglaSenih rednih udov. Kdor Se ni ud in bi rad ptistopil, naj so blagovoli nemudoma javiti pri podpisancu. ali pa pri g. Franu Klančnik, organistu v Šmartnem na Paki (Sav. dolin»). Vsak redni ud (organ i st) dobi knjižico s pravili, v kojo se potrjujejo:
vpisnina (4 K) in mesečni prispevki (6, 1 K). Glede dobrodelnega namena je želeti, da pristopi društvu kar največ udov, kajti z združenimi močmi in s pripomočjo naših predpostavljenih čč. gg. duhovnikov, bode prišlo društvo do uspeha in sčasoma tudi do ustanovitve penzijskega sklada. Šentjurc.
Od Sv. Marjete niže Ptaja. Zdaj ko se bo začela pomlad bližati zapuščeni zemlji, bi se lotila našega bralnega društva po dosedanji navadi zaspanost toplega letnega časa, ko bi ne imelo tako spretnega predsednika, kakor ga ima na svojo srečo letos. Nadebujno živahnost, ki je vladala letoSnjo zimo v društvu, je sklenil namreč gospod predsednik ohraniti vedno na isti stopnji s tem, da bo skrbel za kolikor največ nedelj po Veliki noči veselice z igrami in petjem. To bo mu lahko mog če po dosedanjem receptu: Vsaka veselica se ponavlja z n>-izpremenjenim vspo-redom tri do Štirikrat (na sploSno zahtevanje tudi pet do Šestkrat), da si jo občinstvo lažje ohrani v trajnem spominu. — LetoSnjo zimo se je nahajalo društvo najbrž na vrhuncu razvitka, ki ga more doseči sploh kedaj društvo enake vrste. Vršila so se namreč raznotera predavanja, izmed katerih je n. pr. eno znamenito po svojem učenjaSko-ponosnem naslovu o »astronomiji«. Imelo je naravnost sijajen vspeh. Kajti možaki in ženske, ki so ga imeli priliko poslušati, gledajo zdaj pomilovalno na one nesrečnike, ki si niso hoteli ali mogli pridobiti takrat prepotrebnega astronomičnega znanja, SeS: »Kaj boste vi, ki ne veste, kako se suče zemlja, sijajne zvezdice in njihov pastir, bledi mesec!« Tudi ostala predavanja so bila zanimiva in naša srčna želja je ta, da obrode obilen sad. Vendar posebne važnosti za našo župnijo je ono o sadjereji. Navzoči gospodarji so sklenili takrat, da bodi vsem edini merodajni vzor za to stroko vrt, izročen v oskrbo gospodu predavatelju. — Z» družbo sv. Cirila in Metfda se po splošnem mnenju že tri leta ni poslal niti vinar iz naSe župnije. Morebiti popravi to predsedništvo bralnega društva in priredi v ta namen eno izmed mnogobrojnib veselic, ki se obetajo. — Opozorili bi Se one župane, ki imajo samo nemške pečate, naj jih vržejo proč in jih nadomeste s slovenskimi.
Posojilna knjižnica v Frankolovem je imela dne 21. m. m. svoje zborovanje, pri katerem so bili izvoljeni v odbor: vlč. gosp.
. Gregor Presečnik kot predsednik. Mat. Volavc kot namestnik ter Blaž GorSek, Fracc Pinter, Jurij Gcrenšek, Leopold Škoflek, Valentin Gorenšek in Jožef Gorenšek kot odborniki. Knjižnica Šteje sedaj 83 članov ter dobiva deloma naročene, deloma podarjene te le časopise: 15 iztisov »Slov. Gospodarja«, 10 iztisov »Našega Doma«, 10 izt. »Domoljuba«, 2 izt. »Slovenca«, 1 izt. »Vrtca« in »Angelčka«, 1 izt. »Dom in Sveta«, 1 izt. »Primorskega lista«, 1 izt. »Mira«, 15 izt. »Bogoljuba«, 50 iztisov »Glasnika«, 2 izt. »Cvetja« 1 iztis »Danice«. Ker nas časopisi precej stanejo, si razen Mohorjeve družbe ne moremo raznih knjig naročiti, posebno, ker ima društvo letnine zaradi ubožnih članov samo po 20 v in je torej naSa knjižnica največ odvisna od blagih podpornikov, izmed katerih se vsako leto posebno odlikujejo naš vlč. g. Presečnik s svojim letnim doneskom nad 30 kron, za kar jim naj bo na tem mestu izrečena naj-častnejSa zahvala. Obračamo pa se tudi Se do vsakega, kateremu je na tem, da se katoliško čitanje pospešuje, da nam blage volje kaj podari. Zlasti bi bili jako hvaležni za kakšne kratkočasne in poučne knjige, katerih nam žal manjka. Tukajšno ljudstvo kaj rado čita ter je vsako nedeljo natlačena soba članov, ki pridejo po berilo. Delujmo zato in širimo katoliško čitanje, da nam brez verski dub tega časa ne okuii blagih src našega ljudstva.
Loka pri Zidanemmostn. Kakor se Sirom mile Slovenije ustanavljajo mnogo-brojna društva v ljudsko izobrazbo, tako se je tudi pri nas ustanovilo dne 7. febr. že tako potrebno katol. slovensko izobraževalno društvo. Fr. Žličar je razložil v jedrnati in
poljudni besedi namen društva. Nato se je izvolil sledeči odbor za eno leto: Predst diik č. g. Jakob Rabuza, kapelan v Loki, podpredsednik č. g. Jcsip Trafenik, provizor, tajnik Al. Esih, mladenič v Račici, tajn. namestnik Franc Štigl, mladenič v Lokavcu, knjižničar Mihael Fon, pos. v Račici, knjižo. namestnik Josip Klenovšek, mladenič v Račici, blagajnik Jurij Merzel, obč. tajnik, blagajn, namestnik Josip Zupančič, posest, na Bregu, računska pregledovalca g Ivan Jakša, trgovec v Loki in Gašper Medved, posest, v Radežu. Prisrčna hvala gospici Josipini Krohne, ki je blagohotno pripustila sobo v društvene namene in vsem rodoljubom, ki podpirajo z različnimi prispevki mlado društvo.
Oospodarsfte drobtinice. Vrste grozdja, katere se priporočajo saditi na Štajerskem.
V	pohorskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 3 mali rilček (renska graSevina), 4. Sipon, 5 burgundec beli, 6 žlahtnina bela, 7. žlahtni na rdeča, sosebno pa v Konjicah in Vinarju, 8 frankmja modra (Blaufrankisčh), 9. Kavčiča modra (Kauka blau), 10. Vranek (Zimmttraube blau). Zadnje tri vrste so za dobavo rudečega vina; saditi se morajo v mešanem nasadu;
V	haložkem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2. Sipon, 3. laški rilček (laska graSevina), 4 mali rilček (renska graSevina), 5. traminec, 6 burgundec beli, 7. žlahtnina bela, 8 žlahtnina rdeča;
V	celjskem vinarskem okrožju: 1. zelenčič, 2 laški rilček (laška graševina), 3 traminec, 4. burgundec beli, 5. žlahtnina bela,
6.	žlahtnina rdeča;
V	vinarskem okrožju savinega in so tli ne ga podolja: 1. zelenčič, 2. laški rilček (laška graševina), 3. mali rilček (renska graševina) 4. traminec, 5. burgundec beli, 6 žlahtnina bela, 7. žlahtnina rdeča.
Konferenca je sklenila, da se izda knjižica, v kateri bi se naj govorilo o vsem, kar je potrebno znati praktičnemu vinogradniku glede vzgoje in negovanja grozdnih vrst, ki se v obče priporočajo saditi. To knjižico bo spisal ravnatelj Zwejfl3r. MatiaSič.
Pončen shod v Št. Ilju v Slov. gor. V nedeljo, dne 6. marca je sklicalo naše oživelo »kmet. bralno društvo« poučen shod, na katerem je potovalni učitelj g. Jelovšek ob obilni udeležbi predaval v gostilni gosp. Celcerja o umni živinoreji. V jasni luči nam je kazal, kako je treba ravnati z živino, da bomo imeli dovolj haska od nje. Pri umni živinoreji je treba paziti na tri glavne točke': 1. treba je gledati na dozorjeno starost; 2. pri bikih plemenjakih kakor tudi pri mrjas-cih in plemenicah kravah in svinjah je treba izkoristiti čas plemenitosti do večje starosti, pri bikib celo do 14. leta, merjasec pa od
7.	do 8 leta; 3. spuščati moramo pa tudi o pravem času tako, da prvence krave kakor svinje povržejo v aprilu, starejše krave pa od Vseh Svetih do božiča, svinje pa od Jakobovega do Vel. Gospojnice. G. potovalni učitelj je Se potem tudi priporočal ustanovitev bikorejskih zadrug ter odgovarjal na razna vprašanja kmetovalcev. Omeniti moram tudi, da se je zbralo lepo število naSe mladine k temu zborovanju, akoravno je neki poročevalec pred kratkim v »Slov. Gosp.« predba-cival mladini, da se ne zanima za gospodarska vprašanja. — »Bralno društvo« pa deluj tudi zanaprej, skrbi čvrsto za gospodarski pouk svojih članovi__
Za družbo sv. Cirila in Metoda se
darovali Mohorjani v Ptuju 6'50 K, Mohorjani Sv. Duh Lote 10-32 K._
Listnica uredništva. Gosp. jurist Asift v Laporju. Potrjujemo Vam, da niste naš dopisnik. — Dimnikar pri Sv. Juriju ob Ščavnici. O tej stvari smo že pisali. — Dopisniku v Šoštanju. Razžaljivo in nam tudi deloma nerazumljivo. —_
Loterijske številke
Trst 5. marca: 10, 1, 34, 72, 38.
Line 5. maica: 77, 55, 89, 18, 74.
„Kmetijska zadruga za Sv. Križ in okolico"
bo imela
dne 25. marca to je na praznik Oznanenja Device Marije
po rani službi božji svoje redno letno
občno zborovanje
s sledečim vsporedom: 1. Pregled in odobritev računa za 1. 1908. — 2. Prememba pravil. — 8. Volitev načelstva in nadzorstva. — 4. Slučajnosti.
187 l—i	Alojzij Jureš, načelnik
Trinar Ji S
VABILO
k
186 1—1
Razglas,
Veleč, duhovščini in cecj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo barv, laikov, firnisa, karbollneja, olja zoper prah, olja za stroje, apna, glpsa, eenaenta, eopleev, krta«* in šoet,
kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago po tovarniških cenah.
Vsakogar zagotavljam, da če samo enkrat pri meni kupi, ostane vedno moj odjemalec.
Z odličnim spoštovanjem	112 5—2
FRANC KOLAR,
slikar in barvar.
Prodam vež tisoč ključev, sposobnih za cepljenje; 1. \rate po 18 K 1000 kom., II. vrste za vlaganje po 6 K 1000 kom,, cepiče od laškega rilčeka in (Gutedel) žlahtnine po 12 K 1000 knm. — Oglasiti se je do 25. marca pri ANTONU SLODNJAK, posestniku in trtnarju v Juršincih pri Ptuju Na poznejša naročila se ne bo odgovarjalo.	139 l—l
VABILO na
redili občni zbor
„Posojilnice v Križevcih"
ki se bo vršil dne 27. marca 1904, popoldan ob 3. uri
v posojilničnih prostorih.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Po-trjenje letn. računa za 1. 1903 3. Volitev nadzorstva. 4 Slučajnosti 5. Sprememba pravil. _ 140 i—l_IVa,feelstvo.
rednemu občnemu zboru
Okrajne posojilnice v Ormožu
registr. zadruge z neom. zav., ki se b~de vrSi)
v pondeljek, dne 28. marca 1904,
ob lO. url dopoludne v poBoJtlnlčnl pisarni.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzor-ništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Razni predlogi.
Opomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, vrši se ob 2. uri popol. v smislu § 32. pravil drugi občni zbor, kateri je pri vsakem številu glasov sklepčen_

	3 (0	7s	
	■o"	Q>	o
H* O	"O o <	-1	a- M*
•a 3. 3 o t»	o	(D	< S.
	V)	3	"a 2.
< ut » pr ■	0> OL =J	CD -s — ■	o. ►* p o-
	O	<T>	|r
	7T	<	a
	<	O	
<
U1
v
K p
^
o &
I— p

Proda se,
Novozidana vili podobna hiša, 10 tet davka prosta, 1 orai zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, 20 minut od Ptuja, na suhem kraju, z lepim razgledom, posebno primerno za vpokojence ali rokodelca, se proda zavoljo smrti mojega moža iz proste roke. Drugo se izve pri Ani V*kuš na Spod. Hsjdini št. 94 pri Ptuju.
81 3—3
Gostilna pri okrajni cesti, blizu železniške postaje, farne cerkve in mesta, se da dobremu oštiiju, katerega žena je dobra kuharica, v najem. — Ponudbe se predložno Jožefu Škerlec v Gornji Radgona__80 3- 3
Klala hiša 3u minut iz Maribora, z vrtcm, poljem, studencem in stavbinskdm prostorom se takoj pod ceno in pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Priš-nik, Urbanigasse H6 Maribor. 55 3-3
Posestvo s 40 orali, s poslopji, krč-marsko in mesarsko obrtjo, se proda. Poizvedbe iz prijaznosti v župnišču šent vidskem na Planini.	67 4—4
Seme pravega Kašelskega (ljubljanskega želja), katero rodi v vsaki zemlji ter naredi lepe, trde glave, prodaja 2 dk. 80 v, poštnine prosto, »ko se denar naprej pošlje, Iga. Mercina, posest, v Zg. Kašlji p. Zalog Za pristnost in kaljivost se jamči._105 5-2
Sindikat nemškega vit. reda, ki je ob jednem zapuščinska obravnavna sodnija, pozivlje vse tiste, kateri imajo kot upniki zapuščine gosp. Albina Schwinger, umrlega dne 20. febr. 1904 v Gradcu, duhovnika nem. vit. reda, župnijskega oskrbnika pri S j. j Miklavžu poleg Ormoža, kako terjatev, naj se pri podpisanem sindikatu (Dunaj I, Singerstrasse 7) ali pa pri rentnem nskrbniStvu pri Veliki Nedelji, javijo dne 31. marca 1904 ob 10 uri dopoi. ali naj do tega dne vložijo pismene prošnje v tej zadevi. — V nasprotnem slučaju nimajo upniki do zapuščine, ako bi se taista z naznanjenimi terjatvami izčrpala, nikake pravice, izvzemSi pravice do rubljenja.
Sindikat nemškega viteškega reda.
Dunaj, dne 22 febr. 1904. 104 s-2	Gustav Bandiau m. p.
_svetn. velikega nem, mojstra in s^etn. Italije.
Proc&ftja barv
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 33.
Pozor! l
>-»
Kdo želi za velikonočne praznike lep, fin in trpežen £ klobuk ^ dobiti, uaj ga kupi pri vitanjskem klobučarju
Viktor Jankovič, Vitanje.
Iščejo se za prihodni čas izurjeni	83 3—2
lončarji, sukalci,
kot tudi oblikaloi; prošnje naj se pošljejo pod ,Lončar' na upravništvo časopisa.
Vrtnarji! Proda sc več tisoč ključic Rip. port. tudi korenjakov in cepljenih, prav po ugodni ceni. Cena se izve pri g. Andro Sorčiču v Kapelah pri Brežicah,
Spod. Štajersko._99 3—2
Hiša s 6 sobami, njiva, travnik in les, se proda v Spod. Radvanju štev. 86.
_119 3-2__
Pečate, štampilje iz kavčuka, modele za predtiskanje itd. najcenejše pri Karolu Karner, zlatar in graver v Mariboru,
Gosposke ulice 15_118 7—2
Hiša je na prodaj pri Sv. Ani na Te-harjih z 2 sobama, 2 kletema in s hlevi za svinje, vinogradom in sadonoenikom. Prilef.no je za delavca, ker je blizu Štor, tri četrt ure od Celja. — Kupci naj se oglasijo pri Jožefu Verhovšek pri S*. Ani pošta Štore.	118 3—2
Hiša z branjarijo v Poberži, Fraustaud nerstrasse št. 232 s 4 sc baru, 2 kuhinji, vodnjakom pri hiši, se proda za 6000 K, izplačali je 3000 kron. Auton Štruc.
_135 2- 1_
Hiša s 4 sobami in kovačijo, lep hlev, vrt, voda pri hramu, 5 minut od cerkve, 3 orale zemlje, 3 njive, travnik, sadonos-nik, brajde, ki nesejo 2 polovnjaka vina, se proda ali da v najem radi odpotovanja v Ru ah št. 92.	120 1—1
10.000 vkoreninjenih, močnih ameri-kanskih divjakov, „ po 4 vin. komad, ima na prodaj Vinko Žener v Krškem. 121 3—1
Malo posestvo se proda v Gačniku št. 25, pošta Pesnica. '/« orala vinograda in 3 orale njive ter sadonosnika. Posestnik je vsak petek od 9. do 8. ure popol. na posestvu.__136 1 — 1
Kupi se,
Posestvo okoli 10 do 15 oralov želim kupiti Prodajalci naj pošljejo ponudbe uprarništvu lista. _103 2—2
7 najem se da.
Lepa hiša se da v najem ali proda na deželi, kjer že več let obstoji trgovina. Hiša nese na leto 8000 gld. obresti. Naslov pri upravništvu.	91 3—3
Kovačija na dobrem prostoru se da po ugodni ceni v nsgem. Vprašanja naj se pošljejo na A. O. Svaršnik v Majšpergu p. Črna gora pri Ptuju. 109 2—2 Mlin s krčmo in prodajalnico na dobrem prostoru, se da v najem. Vse natančnejše se izve pri lastniku Jož. Cerjak, Kališovec pri Blanci._97 8—2
V najem se Išče.
Hišo v za malo trgovino sposobnem kraju, želim vzeti v najem. Ponudbe na upravništvo._138 2—1
Proste službe.
Služba organista na Črešnjevcu pri Slov. BiBtrici je razpisana. Letnih dohodkov 180 K brez stanovanja. Prosilci se naj zglasijo pri župnijskem pred-stojništvu. — Cerkv. predstojništvo ČreS-
njevec._110 3-2
Deklico, staro 12—14 let, od ubogih starišev ali zapuščeno, vzame za svojo trgovec in gostilničar na deželi, ker nima nobenih otrok. Oba sta zmožna sloven. in nemškega jezika. Ponudbe na uprav-
ništvo lista._102 2—2
Služba cerkovnika se zamore nastopiti v Vojniku. Letna plača 600 K. Prednost imajo oženjeni in samične osebe, če imíyo mater ali sestro zraven sebe. — Prošnjiki se naj pri župnijskem uradu osebno oglasijo do 15. marca. 115 2-2 Močen fant, ki ima veselje do mizarstva se takoj sprejme v poduk. Anton Lekše, mizarski mojster v Mozirju.
_132 3—1_
Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga. Ponudbe se naj pošljejo na uprav-
ništvo lista._ 141 3001
Kot gospodar, oskrbnik ali upravitelj iščem službe. Sedaj sem pristav ekonomije, dovršil sem poljedelsko srednjo šolo z odliko, imam najboljša spričevala, dobro prakso v poljedelstvu, sadjarstvu, vinarstvu, gozdarstvu in živinoreji. Star sem 23'/« leta, vojaščine prost, sen strokovni pisatelj, zmožen češkega in nem škega jezika, slovensko razumim za začetek. Vstop takoj pod skromnimi pogoji. Fran Suchy, Medlešice p. Chrudim na
Češkem._ _123 1—1
Pozlatarski pomočnik, dobro izurjen v svoji stroki, sprejme se v delo pri Radoslavu Golobič, podobar pri Sv.
Tomažu pri Ormožu.__127 3—1
Učenca sprejme trgovina F. Slavineca
nas! v Središču_ 122 2—1
Nadučitelj v pok. išče s 1. avgustom 1904 za stalno primerno stanovanje ozir. hišo z vrtom ali njivo v najem ali nakup blizu župne cerkve in železnice. Prevzame tudi orgljanje. — Kdo, pove upravništvo. _125 3—1_
Pozorltatovalci!
Za prihodnjo sezijo kupite samo čisto, zdravo in kaljivo	leme *3M
kakor štajerske rudeče detelje, lucerne detelje, kamene detelje ter vsa travna in vrtna semeua itd. Te se dobe po zanes-Jjivi, uobri in nizki ceni pri 134 1-1
Francu Vivod
prej Simon Novak
Maribor
nasproti frančiškanski cerkvi.

Vodna iamoieialka.
» H
i
Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, klosete in sesaike, napeljavo acetilinovega plina, kompletne omare za pivo s hidravličnim pritiskom. — V zalogi imam vsakovrstne revi iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave ¡ca vodovode, '
51 5
Miroslav Videman
koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.
ji Anton Paoluzzi
::pos. v Cittanovi, Istria,
»prodaja lastnega vina. -M
! Pinot (belo) po 17 novčičev liter, ' belo domači „ 13 „ „ ' teran	„14 „ „
Po tej ceni franko na postajo Trst;. v svojih sodih se podraži za 5 %•' 637 Vzorci se pošljejo zastonj. 16 ]
I MKHHHMMXMUMMHUMUUMmmHHHMXUMKMXUHH ■
Oves
(„Willl£0iiim")
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 v predplačila. 65 6-4
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah, Štajersko.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila,
			
¡IIS1	SIŽEJS	m	GUvglS cíiyKjfa
Najboljše in najcenejše
rakve
in pogrebniške priprave za Maribor in okolico priporoča posebno tistim, ki ¡majo svoje rajne doma na parah,
Miroslav Wolf, 107 3_2| Maribor pogrebniški zavod, Maribor
Tegetthoftova cesta 18. — Blnmengasse 12.
Rakve za otroke od K !■— naprej, m mi........
syj rnJBiHig aña Eiiuap
Važno za poljedelce
semena
j Priporočam svojo veliko zalogo in sicer: ••O««»««
Štajersko deteljo in pravo lucerno detelje, prosta predenice (grinte). Najboljše vrste merkve pese (rono). Travniška semena, sortirana zltnca in mešana za dobro, mokro in sulio zemljo. Vse vrste vrtnarskih in cvetličnih semen. Zaloga kiajnega apna, praha za živino in svinje itd. Opozarjam, da je mojo semen najboljše kaljlvosti in čistosti. — Priporočam se udani	100 2—2
Janez Riegelbauer,
trgovina s špecerijo in semenom — V PtMj I.
Kdo želi
najboljše ocelne
moti k e
in drugo pristno štajersko želez-nino, naj kupi pri
Štefanu Kaufman
v Radgoni. 120 3-1
Po strežba točna in solidna.
Defeljno seme
pravo štajersko, čisto, zanesljivo, travno seme; čisti, beli oves za seme, kakor vsa druga poljska semena priporoča in ponudi	79 4—3
Alojzij Pinter,
trgovec v Sloven. Bistrici.
Delniška družba
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
-------------------—- naznanja, -
da je otvorila zaloge svojega piva
V	Poljeanall pri g. Ant. Sagadin-u
V	li.jllfoilieru pri g. Fr. Sever-ju. šMiiMfiMiraii B PSP^Pšir	=
Sl^BlIgi^Bllai^lBllini^^l g |cn7RsHlcii?fg:
~~	Vabilo
k
<§> občnemu zboru <§>
Hranilnice in posojilnice v Smarji,
registrov, zaurugr z neomej. zavezo,
v nedeljo, dne 13. marca t. 1., ob 1. nri popoldne
v lastni hiši.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Po-trjenje letuega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti načelstva in slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri, se isti vr8i ob 2. uri popol. v smislu § 40 lin. b zadružnih pravil.
128	l—i	Načelstvo.
Opomba npravnlštva: Ta inserat nam je za zadnjo številko prepozno došel.
T a b i 1 o
na v
občni zbor „Posojilnice t Konjicah
reg. zadrnge z neom. zavezo,
ki se bode vršil
v sredo, dne 23. marca t. 1. ob 2. nri popoldan
v lastni pisarni.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 2. uri popol., se isti vrSi ob pol 3. uri v smislu pravil pri vsakem številu vdeležencev.
129	i-i	IVaiSelstvoi
III L A \ ( A
Hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji, registr. zadruge z neom. zavezo Aktiva (Imetje).	poslovno leto 1903.	Pasiva (Dolgovi)
Račun pisarniškega inventarja:
Stanje vrednosti inventarja dne 81. decembra 1908 . • ......
„ posojil:
Stanje dne 31. decembra 1903 . . . „ naloženega denarja pri raznih denarnih zavodih: Stanje dne 31. decembra 1903 . . . „ vrednostnih papirjev:
Stanje dne 81. decembra 1903 . . . „ obresti:
Vrednost kuponov dne 31. decem. 1903 Stanje zaostalih obresti od posojil dne
31. decembra 1903 ......
„ nerabljenih knjižic:
Stanje dne 31. decembra 190d . . . „ splošnega rezervnega zaklada:
Stanje splošnega rezervnega zaklada, naloženega na hran. knjižico št. 9981
dne 31. decembra 1903.....
» hiš:
L Hiša vi. št. 846 d. o. Ptuj
Stanje vrednoBti hiše dne 81. decembra 1903 ........
Stanje vrednosti inventarja v tej hiši dne 81. decembra 1903 . . . . H. Hiša vi. št. 52 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1903 ........
Stanje vrednosti inventarja v tej hiši
dne 31. decembra 1903 .....
ID. Hiša vi. št. 115 d. o. Ptuj Stanje vrednosti polovice hiše dne
81. decembra 1908 ......
IV. Hiša vi. št. 258 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1903 ........
„ blagajne:
Gotovina dne 8j. decembra 1903 .
K
2.928 17.861
89.478 713
12.289 123
K
112 1,761.445
324.746 128.300
20.790 266
31.426
90.191
12.363 81.363
16.000 55.347
2,472.356
Račon deležev:
de-
Stanje glavnih deležev dne 31
cembra 1903 ........
Stanje oprav, deležev dne 31. decembra 1903 ..........
hranilnih vlog:
Stanje hranilnih vlog s kapifalizova-nimi obrestmi vred dne 31. decembra 1903 ..........
obresti:
Za leto 1904 predplačane obresti od
posojil..........
Stanje nevzdignjenih obresti glavnih deležev dne 31. decembra 1903 . . splošnega rezervnega zaklada: Stanje dne 81. decembra 1903 . . . posebnega rezervnega zaklada za
slnčajne zgube: Stanje dne 31. decembra 1903 . . . pokojninskega zaklada za uradnike: Stanje dne 31. decembra 1903 . . . zgube in dobička:
Cisti dobiček leta 1903 .....
K
4.000 80.121
15.355 243
60
68
84.121 60
2,117.898
15.598 31.6fc5
189.107 20,840 13.124
2,472.356
48
V Ptuji, dne 31. decembra 1908
77 3—8
Havnateljstro.
Semenje!
Semenje!
1885. Častno priznanje! 1885.
M. Berdajs v Mariboru
priporoča
87 12-3
vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja
Semenje!
priznano izvrstne kvalitete in
za najnižjo ceno.
Semenje!
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjaki, in je cd vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1'20 gld. z navodilom vporabe.
Stari konjak se PriP0r°ia posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1'50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira.
Benedikt II ertl, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju I
pri Martinu Šuster.	526 52—21 1
Slavnemu občinstvu usojam se naznanjati, da sem dne 23. svečana 1904 otvoril svojo odvetniSko pisarno v Celji, RotovŠka ulica Št. 12. v hiši tik nemške cerkve.
V Celji, dne 26. febr. 1904. Dr. J os. Karlov šeh,
oavetni/t.	1(6
3-2
Sadjarstvo in vinarstvo ima prihodnost!
Kmetovalci! Zasadite vsak najmanjši prostorček z drevjem; dobiček Vam ne odide. Priporočam svojo veliko zalogo močnih in lepih	131 4—2
sadnih dreves
kakor tudi Q4f ameriiklh po/.lalitiijenlli trt
cenah. — Za kmetovalce in šole znižane cene.
po nizkih
Na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Gr&nd prlx"
Svetovnoznani ruski karavanski čaj
"brata

Postavno reg. varsv. znamka.
K&CPopoff v Moskvi.
Zalagatelj več evropejskih dvorov.
|C Najfinejša marka.
Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah. ■■ 556 10—9
~\r. Y e r š e c drevesnice in trsnice Bizeljsko pri Brežicah, Štajersko.
mmm^mam Vsakdo naj si naroči cenik, mammemmm J^^^^^^^Trgovski^^rtna^en^veli^popus^
Prostovoljna prodaja. S
Dne 16. sušca t. 1. se bo na sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. prodalo v Gornjih Žerjavcih ležeče želarsko posestvo pokojne Treze Majer, ne spod 16 000 K. •
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.	Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Današnji Ust Ima „Uaš Ooin„ liot p ril o jj o !
Tisk tiskarne sv. Cirila.