■jASSLa flk D AU'fllUJ MOT OF 1 1WT. OT WL» AT TM FOW OflBB OP If TCMKK. W. T. 1» of tfcs A. B. Burleson, P. ML. »B? »•jftijl slovenski dnevnik ▼ Združenih drbvih. " ▼Oft n eak> lato.........M Za pol Ma.............SjOO Za Hew York celo leto.../ 7.00 oelo loto... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL The larftit Slovenian is the Unite« States. ^ Issued svery daj azoept Sundajf and legal Holidays. mw 76,000 Readers -T** TELEFON: 387« OOBTLAHDT. Entered aa Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON-: 4687 CORTLANDT. NO. 216. — ftTEV. 216. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 14, 1920. — TOREK, 14. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVI1L ITALIJA SE ŠE NI POMIRILA. VLADA JE POSTAVILA MOČNE STRAŽE V NAPRAVE. KJER IZDELUJEJO DINAMIT. — DVA UBITA V TURINU. — POLICI JA JE ARETIRRALA 1NŽINIRJA Milan, Italija. 1:1. septembra. Tukaj zborujoča delavska federacija je stavila zabtevo, da se takoj skliče posebno sejo italjan-skeifa parlamenta, ki naj bi sprejel postave, soglasno s katerimi bi bilo omogočeno delavcem takoj polastiti se vrhovne uprave tvorni«*, katere so zasedli. V-'eraj ho bili na burni seji fe*lera«-ije sprejeti sklep?, ki predstavljajo kompromis v položaju, ki je bil ust vat jen vsled nasilnega zaplftijenja skoro Tacli industrijalu li naprav v Italiji od strani delavcev. Soeijalisti so Miogo napadli konfederacijo ter zahtevali, da >.«• pripusti sorijalističm stranki obvladanje položaja, o katerem trdijo siM-ijal sti, c!j je dobil izključno političen značaj. Potem ko je konfederacija odklonila zahtevo so«-ijalistov, je bil sprejet nov sklep, soglasno s katerim sc je pozvalo predsednika poslanske zbornice ter tn in istrskega predsedn ka Giolitti ja, naj skličeta posebno zasedanje italjaiiskrga parlamenta. V sklepu plaši med drugim naslednje: Mi zahtevamo takojšnje sklicanje poslanske zbornice v namenu, da slednja prouči položaj ter predlaga postave, potom katerih bo omogočeno sodelovanje delavcev pri upravi tvornic v interesu skupnega sodelovanja. Ta sklep j«- IhI brzojavno sporočen tako predsedniku poslanske zbornice kot ministrskemu predsedmku Giolitti-ju. Turin, Ilalija. I V septembra. — Tukaj prevladuje domnevanje, da se bodo delavci, ki .se vdeležnjejo spora med delodajalci in delav-ci v metalurirični industriji, polastili dinamitnih naprav v Aviglia-»io, kateri kralj leži 13 milj severno od Turitia. To je ena največjih na I rav te vrste v Italiji. Posadka naprav je bila oiačena s karabinerji ter četami, ki so opremljene s strojnimi puskimi. (Vsa tozadevna poročila kažejo, da »i" bo prišlo v Italiji tako kmalu do miru ) Turin, Italija, 13. septembra. — Nepoznane oselw» so oddale včeraj zvečer več strelov proti vili Signorja Benedetto, iužinir.ia v eni tukajsnih kovinarsk/!« naprav, inžinir je vrnil ogenj ter ubil dva človeka, izmed katerih se je enega identificiralo. Policija je aretirala itižinirja. nakar so *e delavci umaknili v svoje tovarne. ZDRAVSTVENO STANJE ŽUPANA McSWINEYA. NOETOVA BARKA. * 1* Južne Afrike je dospel v Phi-l.idelphijo parnik '('hijiese Prince* Vi je imel na krovu 96 zabojev in HJetk različnih živali. To je bila Zdravstven staje župana se je pO- irijvc. ja taka poiiljatev kot je ke-stabftalo po kratkem izbljianju. — dhj dospela v kako ameriško pri-32 seti dan stavke. *«aniiee. Živuli so namenjene za rooiogične vrtove v Philadelphiji London, »Anglija. 13 septembra, in New Yorku. Meti živalmi se UJ seti dan stmdal ne stavke žu- izhaja tudi neka žirafa iz Nubije, pana MacKw innev-a iz 1'orka pa ki je najprvo napravila potovanje je našel ar vedno živega. čeprav 7s()() milj iz Pretorije v Durban, trpi velike bolečine ter *e nahaja raklr w ilaJiajll|a skozi 3S dni v dosti alalmem položaju kot se |)n morskem potovanju i/. Kapske- nahajal kettaj poprej. Vsa zna- 'jra mesta v Philadelphijo. V zbir- »iieja ka/ej«>, da je popolnoma iz- . - , . . . .. , ... * ' jKi se nahajajo nadaije^afriske pri- It'ikavske vevoriee, zebre, antilope. \ . raj je bil deležen kratkega'raz|l.lIe vrHt# afriikih ltsir t„r 0 spanja m /a nekaj časa je bilo. . . ... . . . , , v . .., ... 'p»e 111 ptic kot Jill je najti le v videti kot da je ^oatal dlejai, a j j j takoj nato je sledil napad idabo-' sti, ki j«' /**lo vznemiril zdravili- ke Nje |f o v 1 prijatelji so izjav,H., V MEZOPOTAMIJO SO DOSPE-da je rekel, da ho v tridesetih OJACENJA IZ INDUE. dneh ali mrtev ali pa prost in to j - je še povečalo razburjenje med j Simla, Indija, 12. septembra. — zdravniki, ki mu strežejo. V kratkem času bo odposlanih od Father liomnie je kot ponavadi tukaj v Mezopotamijo troje evrop-obtskal župana in Isto je storila skih in sedmero indijskih regimen tudi njeg«/ a žena Ko je zapustila tov, da bodo ojačili tamošnjo an ječo. je izjavila slednja, da trpi'glesko posadko, njen moi velika neke bolečine. | lx Carigrada poročao. da so V* nekem poročPu na london- "llirki vstavili grško prodiranje ski !>aily News se ((lasi, da 90 jet-niškt zdravniki ▼ Corlru izjavili, da je sedem izmed dvanajstih atra datnih Ntavkarjev v ječi blizu siurtt i v i/vanredno težkem in opasnera položaju. ORiKA ZAROTA. Paris, Franrija, 12. septembra. V nekem poročilu iz Aten na Ha-vas apenturo ae frlasi, da se je sklenilo zavratni umor ministrske ifa pi^dnednika Venizelosa na ne I em tajnem seManku, ki se je vršil v San Morita in kateremu je načrtoval princ A ud rej, brat odstavljenega kralja Konstantina. Na dan nameravan era umora pa 'e je nameravalo vpriaoriti tudi uatsjo v Atenah So«lnik. ki je prišel tej zaroti na aled. je priporoiil, da se stavi l»od obtožbo v#leiadaje princa An- II reja ter pet dnifih ljudi, ki no h* nahajali v spremstvu izjrnane-Ifi kralja. Petaajat nadaljnih. naj zapletenih ▼ zaroto, ao areti-lalt v Atenah, a vrni so bili Upu- pa a-' en ke rje manjkalo dokazov o »i* krivdi DENARNE PO&LJATVE Y ISTRO, NA OORltKO ZN NOTRANJSKO. Isvrftujemo denarna izplačila popolnoma sanealjivo in sedanjim rs cm era m primerno tudi hitro pc eeli Iatri, na Goriikem in tndi na Notranjakem, po ozemlju, ki jr taaedeuo po italjanaki armadi Vftamj amo računali aa poiilja tve itaijanakik lir po aledetik 60 lir 100 lir 300 lir 000 lir 1000 lir t 2.80 S 5 20 $15.00 130.00 H800 Vrednost denarju aedaj ni etal na, menja ee večkrat nepriiako vano; iz tefa razloga nam ni mo foie podati natančne eene vna prej. Ml rašunamc po osni istegi dna najbolj ps Order, alf York Bank Draft Frank Itkui; MI.J PRISMOJENE OBDOLŽBE SENATORJA LODGE Senator Lodge primerja predsednika. Wilson i s tretjim Napo-lconom. TERENCE McSWINEY. ZUPAN IZ CORKA. FRANCIJA SE BOJI NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV PADANJA ROJSTEV. Nahant, Mass.. 12. septembra. Senator Henry Cabot l>od»;»- je na-pad«-l prizadevanja predscilnika Wilsona. o k >terem trdi. tla sklica uveljaviti vlado « ne«ra moža. Hekel je. da je naziranje i»r«'»|sed nika Wilsona. o katerem trdi. da naz'ranje pre rane,a 13 septembra.] __vrsto znanih oseb, k, so tgrale ta tenorist Enrico Caruso ki je zapel Dne J.',, septembra bo zaključil — Francija je zopet odločno vzne-, ~ ~......ko v družabnem kot v umetni- »ar t»esmi na čast "onrol-e,,i .*' republikanski predsedniški kan- mirjeiia radi neprestanega pada-,Vprašanje glede pijače je 1^kem življenju " pesmi na tast opros. enja didat, senator Harding svojo «»jn v ^evilu rojstev v primeri s kot je izginilo suženjstvo — je' front porch*' kampanjo ter se slučaji smrti. Ofieijelni organ via-; rekel demokratični kandidat. po podal na potovanje, ki bo tra- «1«' je objavil, da je tekom letaj - Pariz, Francija. 13. septembra. 'Nesmrtna* Sarah, ko je častihlep-»•ost se ne rmejuje na minljivo slavo gledišča in ki se je tudi po-: da okusila kot slikarka in kiparka, je *"Copne" KOZA RUE D'ANNUNZIJA. London, Anglija, 13. septembra. V nekem poročilu, ki je došlo z Keke. se plaši, da je Ciabriel I>"Au nunzJo obvestil italijansko v!., lo. bo izpustil amerišnov dolarjev-predstavila občinstvu tinli kot pi l "Copnc" se je nahajal s:.teljica romanov in povesti jna lM,Ti v 1*"«*"'»* Aires z tovorom. Prvo poglavje romana predstav- vre,,llim 40'000000 J> ^ v !ja neko mlado in junaško dekli-i atan,J1 Zaplenjen ,mI agentov co. ki je prišl.; do tnlnega sklepa. Pnsra»Jen^a ter odveden .'.a si bo izbrala svoj poklic po svoji lastni volji. Nadaljevanja te! povesti pričakujejo Parižani s večjim zanimanjem, na Keko. Včeraj so praznovali obletnico zaseden ja Reke ml Ktranl polen-Praznovali su tudi v New jalo tri tedne, da govori v inte-,1919 število smrtnih slučajev prej stranke. j.segalo za 292,000 število rojstev,' Portland, Ore., 13. septembra. r cis 11 republikanske stranke. j sega I o za 2Hj,000 število rojstev,' Demokratični' kandidat za pred-Portland, Oreg«»n, i:i. septein-' kafera so zaznamovali v Franciji.'s-dnjsko mesro, Cox, je izjavil da- ocs tnkaj v »lekem svojem frovo- bra. -— Vsled navodil nekegm špe-j V poročilu se jrlasi. da mora fran- cijalista. katerega so včeraj pok-j«*<*ki 'iarora. — Tukajšiii administracijski'je razvidno, da je prirastek pre-'!«ju. n»»i je stavil neki časnikarski uradniki priznavajo, da so z*rle» li biva 1stva v Angliji večji kot pa poročevalec neslednje vprašanje: vspričo državnih volitev v Maine,! v Nemčiji, čeprav se je pred voj-| — Kako je pa s pijačo, gospod ki se bodo vršile Jutri, zelo ma-!"° prebivalstvo Nemčijo hitrejše kandidat? lenkostni. Edino, kar upajo je.'množilo kot po ono Anglije. | — To je dežela prostega govora da bodo imeli na najmanj 2.1.000 Francoska poslanska zbornica _ izjavil__in vi imate popol- namerava nveljavati nove zakone no pravico izvedeti, kakšno stali-kojih cilj bo pomnoženje prebil-^-e zastopani. Ko sem bil še pred glasov večine. Tukajšni odlični demokrat je so precej vznemirjeni, ker se boje upliva. katerega bo imel izid vo-I valstva. Muellhausen, Alzaeija. 13. sep- rveljavljenjein narodne prohibi-cije governer države Ohio, so bi- itev v Maine, kajti stara resnica, t en, bra. - Francija mora biti pri- ,a ^ iiedel jail zaprta sprednja in e. «la volijo cele Združene države pravljena «ia z orožjem v roki bra-' f . 4 . , Maine v septembru. Zadnja poročila pravijo, da so republikanci zmagali. D ANNUNZIO HOČE ZOPET DENAR. zadnja vrata vsakega salona. — Če je prohibicija je. «ta volijo tako v novembru kot voli država ni zmage, katere je izvojevala .. ,, . ...... ... zadnji svetovni vojni. — V tem! ~ Ce Prohlb"''Ja tukaj, jo smislu se je izrazil francoski mi-,Inoramo ^tevatK In garantiram n istrski predsednik MiHerand, te- vam- om »voljen predsednikom, imel tekom svojega potovanja skozi Alzacijo. Vojna je prinesla Franciji obljubo na manj nemirne čase in lažja bremena, — je izjavil. — Vsled tega pa si moremo biti sve- Londos. Anglija. 12. septembra. Il'Annunzto je informiral italjan-^ko vlado, d 1 bo izpustil iz Reke rmeriški parnik "Cogne", če do. 01 fhesto dvesto miljonov lir posojila. Parnik ,ie bil namenjen v Bu**nos Aires, pa fra-je IVAnnun no zaplenil. TRUPLO DEDINJE SO NAŠLI Washington, D. C., 13. sept. -r V Potomac r^ki so danes našli truplo Mrs. Gertrude Viger Kuh-ling. bogate dedinje, katero so po-Krešali skozi \Vč dni. Njenega mo-;:h, Roy E. Kuhlinga, je obdržala v zaporu, dikler se ne pojasni ce-ic zadeve. ^ VSAKIH 96 SEKUND LOČITEV ZAKONA. Francije nekako Keke. petdesetimi leti veliko ulogo. Obenem pa se tudi domneva, da hoče predstavit i mine. svoje mladostne spo- aUMUNSKA SI ŽELI MIRU Z RUSIJO. ARMADNI ZRAKOPLOV PO SKODOVAN. Washington, 1» F.den izmed treh armadnih planov, ki so poleteli v Alasko in so sedaj vračajo, je pri Telegraph Creek nevarno poškodovan. Njegov pilot je brzojavil. da bodo poprave v par dneh gotove ter da bo nato nadaljeval s poletom. JAPONSKA IN LIGA NARODOV. London. Anglija, 12. septembra. .Soglasno z nekim moskovskim po 1 oči lom, je Kumunska sporočila c.. 13. sept. — s »vjetni vladi, VKHIO PUBUSHDfQ COMPACT uRim. - " -nw"tKm) Ptaoo ■iitln— «r t M CorttanOt ttmi •m Corporation and Addrea* ttoroues of ManMttan, Nr as o« Above Offlelsssi m York C»ty. N. Y. m Hmro4»- H Utaja vaafc dan icvtemU aad la*J In praznika«. *m Mto Mi w In Csnstfo Ost Ml uut Ma •Ua IM m A airil l Za New York •S.oo Za ImnwmtiN KLM aa celo lato aa pol teta aa celo loto ar pol leta •7-0S 9TM •3.50 --- •LAt NAHODA (Voloa mt tHa Paool«> ry day a>capt Sundays and •ubacrlptlofi yearly §0.0* HoiieaaN AAnrtlwntfit rffl iQfHfiiMt ST « po< Mammy Ore* Ipte ta oootM r. Prt aprem iim Mv»MAA• n osti aa na prlob/ujejo. T>«nar naj ss triscovoB podlljatl •mM kraja narodni k ox prealmo. da aa nam M DcaJi-nairinl, da bttrejo najdrmo nailoralka. O L A S NARODA at. aarouflh of Manhattan, ! Tataphona: Cortiandt »7« Msw York. M, V. mili svojih osebnih in finančnih interesov ter mislili bolj na svoj denar kot pa na blagor naroda. Nato pa je Anglija pospeševala največjo napako, kajti skušala je ob istem času zatreti boljševizem in "veliko Kosijo'% katere se je bala. Potom ponovnih zmot so pariški politiki, katere smatram za resnične očete boljševizma, pognali boljševike ra "veliko Rusijo" na temelju narodne obrambe ter enotnosti dežele. Mesto da bi zavezniki priskočili R'i>;ji, svoji zaveznici, na pomoč, so izrabili narodno bolezen ter skušali oslabiti Rusijo. Rusija pa ni še mrtva in zavezniki bodo kmalu spoznali, kako napako so storili s tem, da so r>tvarili in priznati toliko neodvisnih republik. Letska. Estonska. Aserl»ejdžan. Georjri.ja, I" krajina. baltiške province, ki zahtevajo sedaj neodvisnost, niso nikaki narodi, temveč le zunanji rob "velike Peter Zgaga Generalni pravdnik Palmer hoče sedaj zasledovati takozvani sadjarski trust. Sam Bog ve, če bo ta korak obrodil kake sadove. * * * Preiskava smrti neke .slavne ameriške kino-igralke, ki je umrla v Parizu radi zastrupi jen ja, je bila vstavljena. Vse kaže, da se Rusije"T ter nimajo nič več pravice do neodvisnosti kot California s,ethlJe b°je> da bi mogoče prišlo Upanje za Rusijo leži v masah kmetov t*« - Eventualno restavracijo Ku>.ij«>, ne potom boljševizma, temveč pot i >tu uaravuc »"ilosti sračaja ruskih mas. ki je razvidna i/, njih domoljubja, želje po Zli a t* ju in respekta do ver**, \idi vsaj en opazovale«* kot konečni izid f-<»Jožuja v bolni deželi, kateii vlada s«*daj Troc-ki iu l^-niti. Mož, ki izjavlja to je polkovnik Andrej Kalpačnikov. «'lun odličn«* ruske družiite, «"Fan zemstva pod stalim režimom ter neko«- vojaški utaš»*j ruskega p'wlanitttva v Washii.tftonu. Koncem b-ta 1H17 j«- bil Kalpačnikov vrieii v ječo nap oval je Troeki-ja. ki ga je dolžil. "Ii je podpir.d sile, nasprotne boljš« v iški \ladi. IVt mesecev so jra držali v vladnih celicah trdnjave Pet ropa v si osk. V svoji knj>gi: ".letnik Tro« kija*', —nam pripoveduje svoje doživljaj* r "Rusiji. t'e prav so njegova izvajanja ukoliko pristranska \sled njegovega so-\ raštva «lo boljše vizma, nosijo vendar tM-«'-pi odkriiosiviiost i ter pred stavljajo v \ sakem slučaju zanimiv komentar k položaju. Kaipa«"ni-kov imim iiaprimer |»ri|H»veihije, da so se njegovi nazori popolnoma iz premeti iti, k»*r se j»- v ječi spoznal z Ijiidmp vseh slojev, z vojaki, nior-narji, kmeti. t»vovei m tako dalje. Pričel sena spoznavati moralne zaklade svojega plemena ter razumel napake izobražene manjšin«, ki je skušala držati v svojih rokah milijone ljudi hres: ozira iia njih vitalne interese. Kalpaeuikov je bil vzgojen v inozemstvu ter je bil vsled tega vajen ozirati s»- a svojo tUželo s tujega vi«lika ter ''se boriti za ideale, ustvarjene br*-z posvetovanja z ruskimi milijoni, kojili sre.'a naj bi uveljavljeiije teh idealov ustvarilo. On pravi, da je '"1 ruski kmet varan od svojih Mjševiških vo diteljev ter \ sled lega u« dolži kmeta za to. kar se je zgodilo v Rusiji, kajti ruski kmet je le »lepo orodje v izdajalskih rokah in naučilo se j;a je misliti, tla je brez zločinov, katere izvršuje, nemogoče rešiti, «le/.t*lo ter »hraniti prostost. Tekom vojne zavezniki potcLvali kmeta. naj se bori ter mirno trpi. «lokI«*r ;.«• bo nemški militarizem ztlrob-lj«-n. Potolažilo s«- ira z obljubami riivke ustavodajne skupščine, ki se l»o s«-stala ter rešila vse njegove domače probleme. Ko se je sestala, j«- bila sestavljena iz S."> odstotkov eifutov r. iztočne strani v New \orku 1er 15 odstotkov pristašev starega režima, ki so sanjali o tem, da bodo uveljavili stare uielode vladanja. Ničesar praktičnega ni uveljavila ta aJcupščiua in ruski iiar«nl se je obrnil na boljševike, ki s<> imeli \ s*j en koukr«'ten predlop, namreč vzeti «leželo ter pobiti bursimzijee. Polkovnik Kalpa. n kov ugotavlja, da ira je v ječi najbolj presenetila želja mornarjev in vojakov, da -»i pridobe znanja. '"V mo krili koridorjih trdnjave in pozneje v restavrantih. v parkih in umazanih skednjih, kjer sem se moral skrivati, se mi je nudil vedno isti pribor, kako so ljudj • »'Hali liste ter unli svoje iit iikc tovariše citati Velik utis je tudi napravila - njejrovem mnenju v Rusiji noben epa i «iet-«.-(,fa vojaka pravotJavu«' v er«*, ki »i»» bi hi' razumen, če bi se vzbudilo v ujriu takozvani rmumon s«-:isi«. — Boljša v i ki so jih pridobili za s«-, ker so jim obljubili nekaj stvarnega v obliki zemlje, prostosti in miru. V najaljnem pravi: Kmetje so jim \rjeli ter bili prepričani, da bodo obljubljene stvari v resnici ozdravili vsa njih Trpcljuja. Boljaeviki so jih prepri-« ali s ^eiu, da so jim ponudili nekaj praktičnega. Rekli so. da lahko vzamejo /- inljo takoj, kar jih j«* napravilo zadovoljne. V namenu, da jih popolnoma prepričajo, pa so morali boljš»*viki staviti kmetoni pre«l oči sijajne slike 6 latdočem blagostanju ubogih in ponižnih te-^a sveta. Ruski met j« bil takrat tako malo izobražen, da je bilo liemojroče za njefta storiti kaj drugega kot slepo slediti onim. ki so obljubljali avtokracijo drliali. Kljub temu pa m ruski kmet nikak holjševik ali kotnuuis: v smislu kot se te besede razume tukaj in prav gotovo tudi ne bo nikdar postal. Obrnil se je na boljševifiko stran. Irer je bil sit vojne. Kna stvar, katero so kmetje prav posebno dobro razumeli glede boljševizma, je bila. J*, je zagovarjal konfiskacijo zemljišč. Pise«-pravi, da je videl na svojem lastnem posestvu kmete, ki so vzeli iz svojih žepov kos papirja ter prečituli besedo 14boljševik", nakar so zadovoljno izjavili: — Mi pripadamo novi stranki, ker nam je dala zemljo. Ne kaže pa, da bi hoteli ti kmetje vzeli zemljo,.ne da bi plačali zanjo Nasprotno so zahtevali, da podane jo 44pravotnočni histniki" s tem, da plačajo za z-mljo toliko kot je vredna. Pisatelj nam pojas-nuje to na lutadednji način: — Ko so boljševiki r« kli kmetom, naj vzamejo zemljo, je bil moj brat še vedno na naših, posestvih v bližini Vobze. Prosili so |?a naj predseduje i-uduemu zborovanju zastopnikov različnih vasi, ki se nahajajo v naši »osedš in i. Na tem zborovanju so ga uasprosili, naj o«uači na mapi primerno razdelitev remljišča, tako da bo dobila vsaka vas primeren del. To je moj brat z veseljem storil. Pozneje so različne vasi ila4e izraza želji, da se razpravlja tudi o vprašanju cene ter bile zelo razts-arane, ker ni mojrel moj brat prenesti lastninske pravice, ker so bili v-.i notarski uradi zaprti. Kuietje pa so ali celo dalje ter ponudili deponiranje večje svote na banki/če bo moj brat dal pisano ubljulto, ta jim bo pozneje izročil posestvo, ne pa ga skušal prodati drugim kupcem. Tako je bila ter je še danes psihologija ruidcega narode, ko jrre skozi svojo revolucijonarna bolezen. \ kateri je boljševizem ke ena faza. Polkovnik Kalpačuikpv pravi« da bol j še v i/.eni ni eksis tiral v Rusiji kot politična aintnka, temveč da je prišel noter kot ena izmed ofelikoaarfaue. Tako zaveznike kot Nemčijo smatra za odgovorne, da ac je gibanj« tako ojačilo, da lahko sedaj izziva eeli svet. — Dve at vari. s« je treba zapomniti: zavezniki so v pričetku vojne naložili glavno breme yojne proti Nemčiji na rame Rusije. Ko pa m je pričela t prejšnjem earstvu prikazovati revolucija, so jo Francozi in Angleži, mesto da bi čakali na naravni razvoj, pospeae- ti izrabili so jo hoteli v svoje lastne svrne. Ko pa so dogod-da m lahko "izkorvktiti ' uambo bolezen, so se spom, i li Texas. Zavezniki so skušali zatreti tako Rusijo kot boljševizem, mesto, tla bi prižgali plamenieo domoljubja po eeli deželi, (ilede botlo«'nosti Rusije pravi pisatelj naslednje: — Rusija ima ter ba imela za dolgo časa zelo veliko armado, kajti nekako tri miljone ljudi so postali vsled svetovne in državljanske vojne nesposobni za i.< rmalno zivljiuje'in delo. Prav kot je francoska revolucija ustvarilo armado, katero je Napoleon po vedel po ce-lem svetu, tako je tu
  • opaziti še nadaljno poslabšanje, a v bistvu smatram Rusijo že za rešeno. Največja revolueija. kar jih pozna svetovna po-vistuiea. see bliža us|M'šnemu zaključku. SugnBUmaitska Ustanovljena 1. 1698 -r v JCaloL Sbbnuta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Dopis Barberton, Ohio. (k«-ta tako obilna, da ni bilo niti Letošuji koncert Zveze Jugo- J prostora za statvi, smo se podali slovanskih Pevskih Društev vi proti Girardu, kjer smo se mislili Vouustownu. Ohio, je pridjal zo-j vdeležiti drugega dne popoldan-pet nekaj zgodovinskega v arhiv ske zabave a žal tudi tega nismo Jugoslovanom v Ameriki. Tako mogli radi niladeniške šole. Do-velik«» število pevk in pevcev jej>,j,evši v liirard okrog polnoči, res malokdo" videl skupaj. Zopet ( nam je rojak A. Jančar priskrbel Ko je prišel potnik zvečer v znak. da se po slovanskih našel-; prenočišče kar za osemindvajset jbotel, "je stisrdl mladi, lepi hišni lunah v Ameriki sin jugosloVMl-|mladeničev. (Ni ^uda. da so vsi desetak v roke ter rekel-ska zavednost na polju kulture.] domači celo noč sanjali, da je po-l _ Moja ž. lja bi bila mueik-i Cpauio. da se In^j zmožni dopis- ires.) Polejr tega ie pa še Mr. A. i i- ■ \ - • . . * . ... ... j• • . , - , 1,1 "»c zjutraj zbudil iz niki nataneneje izrazijo o eeli pri- Janear napravil vsem zaiutrek. • ... preveč na dan. * * * Narodna prohibieija in ženska volilna pravica sta dve stvari, $ katerima bo baje kmalu osrečena Mehika. Kadar se da ženskam nekaj, je treba možkim brez dvoma nekaj vzeti. * * * Oni mož, ki je zapustil svoji go-fpodinji celo svoje premoženje, je bi? v resnici pameten. Dobro je i-amreč vedel, da bi ji moral dati vse. če bi še dalje živel. * * * Ne sodi nobenega človeka po i jegovih sorodnikih, kajti tega on gotovo ni kriv. 9* Ton dela muzi ko. Toda ton, v katerem je pisal Wilson premogarjem svoje pismo, najbrže ne bo napravil muzike, po kateri bi pr^mogarji plesali. Čudne razmere so v Perziji: Sah je zapustil deželo in je odpotoval na Angleško. Toda šah je še vedno vladar dežele. Anglija pošilja v Perzijo častnike in uradnike, Anglija pobira davke, pošto ima v svojih rokah,! in Perzija je še vedno prosta de žela. MIHA«. BOVtaftK, Bok 281, Oonemaagh, Pa. Fodpredsed.: LOLI8 BALANT, Bok lot, Poar Arenas, Lonln, O. Tajnih: JOSEPH PIŠHLBB. By. Minnesota. Blasmjnlk: OBO. L BIODOH, Wtj, "■g^j"** netaplaCanlh urtnlnl LOU- IS OOSTBLiLO, Sal Ida. OoU, Dr. 70S. T. GRAHEK, Ml H. Oftto L Pittsburgh, Pa. 7. POUKU. Bok 119, M Diamond, Waah. _ UBCTNAHD SJUABODVIK, bok «St< Bly, MHuwoota. JOHN BDPNBt, S. K, Bat M, Pa. JOHH PLiUTZ J*, tfS-TtS AvtL« lomet, Mich. JOHN MOVBRN, «24-2nd iTi« MATT. POOOOBLO. t W. Chicago. Di. JOHH SOUŽB, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 8M1 AvOBO« M. So. Chicago, 111. CYAN TABOGA, 613« Natrona Alloy. Pittsburgh, Pa. BUDO LI* PERDAN, 902« Avenoe, Cleveland, Ohia FRANK fiKRABBO, MM Wfl St., Denver, Oola. GREGOR HREdČAK, 407 M Mt AH, Johnstown, Pa. Jednotlno giasUo? "SLAB NABODA" Vas stvari tlkajo6a se nradnih sadev kakor tudi denarne poAUJater naj aa pofl&jajo na glavnega tajnika. Vse prltoibe naj ca ^oBlJajo na predse* alka porotnega odbora. Proflnje aa sprejon novih Članov In sploh van edzav} sifts pričevala se naj poBlJsJo na vrhovnega adrsmlka. Jugoslovanska Tatolt^a Jednota as priporoča vsem Jugoslovanov m obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestrieL ▼ blagajni Ima okrog $300.000. (tristoti«* dolarjev). BotadflOh podpor, o* ftodnln, ln posmrtnln Je Ivplafala is nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota Meje okrog 9 tlsofi rednih fianoT(iee) In okrog 3 tisoč otrok v Mlailluafc — oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih ie ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor iell postati £la* naj aa cglasl prt tajnika blHnega drnitva JSKJ. Za vstanovitev novih drnJKeV aa pa obrnite na javnega tajnika. Novo drnitvo as lahko vaanovl a 8 »-■»' ali lapravil vj^em zajutrek j-^litvi in tako »>budijruštev. rardu, smo sklenili, da pozdravi- Omeniiii le našo naselbino liar- mo i«idotne prijazne rojake s ^lVa^stva živi v Indiji in na Kitaj-berton. Skoraj vse večje naselbi- tem. da jim par komadov zaigrra-ne v Ameriki so bile zastopane s mo na njihovem domu. Mr. Frank spanja poljub. — Dobro — je o«lvrnila hišna I - bom že hlapcu povedala. * » * Skoraj polo\ iea svetovnejra pre skem. In dva najmanjša naroda, An- svojiiu i>evskim društvom, le Bar- Preveč nam je bil tako j na razpo-,H«*ži in Japonci, bi rada živela be nt on ne. Žalostno! Kje so naši laj^o ter šel z nami, nakar smo jo fantje? Ali vedo, da jib je rodila * /.aj;ali7T od stanovanja do stano-sloveiiska mati ; Ali bi ne bilo bo- vanja. Mr. Frank Preve** je res I je par ur izobrazbe v petju uego požrt vovalen rojak, za kar mu iri ali štiri ure koekanja ali kvar- srčna livala. Rojakom J. Cigola, talija? Dajte, fantje, prebudite se A. Dobrovoljee, J. Krumberger, že enkrat iu pokažite, da je tudi Mrs. Anna Sekuta, S. Godec, J. v vaši duši še nekoliko zavedno- Užitek, V. Kobal. A. Zupan. J. sti! Vstanovite si kako rzobraže- Logar. Fr. Klesnik in Fr. Laižar valno društvo, da ne bomo vedno se tem potom najlepše zali val ju-uajzadnji v kulturnem oziru. jem za njihovo dobrosrčnost m Da pa bi Barberton popolnoma darove. S tem ste pokazali, da vas ne izostal, ali takorekoč, da se zanima slovenska izobrazba, po-vsaj deloma reši narodnega gre- Jeig tega ste pa tudi pomagali mla-ha, smo se z dovoljenjem vrhov- deničem do nadaljne izobrazbe, itfiia j»evovodje Mr, Hudeta vde- Hvala vam! Ravno to je tudi sto-ležili koncerta oziroma banketa z ril Mr. J. Piškur. Poleg tega nam našo tukajšnjo mladeniško sodbo je še postregel s prenočiščem. Le-**Jugoslav Republic Band". Za!, pa livala! Želimo vam enako poda smo bili nekoliko pozni in se vrniti, ako slučaj do tega nanese, nismo mogli vdele/.iti koncerta. Hvala tudi vsem onim, ki so mla-vseeno so pa mladeniči dobili pre- deničem tako po bratsko stregli, cej užitka, kar jim bo gotovo ko- da so imeli vsega v izobilju, ristilo pri nadaljni izobrazbi, za- Resnično je malo slovemskih kar smo se tudi zgolj poslužili te naselbin v Ameriki tako postrež-priJike. Mr. Iludčtu hvala za do- Ijivih kot v Girardu. Radi tega voljeuje vstopa na banket, ouiui vas ohranimo v trajnem spominu, pa. koji so postregli mladeničem Mladeniči pa želijo zopet kaj v s "spring ehickens", tudi lepa kratkem k vam. Na svidenje! hvala. Ker je bila vdeležba ban- A. B. Pismo iz domovine. Rateče, 27. avg. 1920. pred odhodom v staro domovini! sem se namenil, da Vam malo opišem razmere, ki vladajo po Gor. Sloveniji. Prosim cenj. uredništvo, da priobči moj dopLs, ker utegne nekatere rojake zanimati, kako se počutimo v starem kraju. Iz Xew Yorka smo odpluli s par« ikoni "President Wilson" dne 27. julija. Mirno smo pluli po brezkončnih vodah Atlantskega oceana in dospeli po petindvajsetf-dnevnem potovanju v Twt. V New Vorku se tre*nim in pametnim ni bati ničesar, s čira ur se strašijo rojaki po širni Ameriki. In ravnotako je tudi govoričenje, od vsakega legitimacijo itd. o strogi vizkax-iji v Trstu neutemeljeno, če se stisne finančnemu stražniku par cigar ali 'cigaret. Naavetujem potnikom, da si vzamejo dragi razred, če jim je le mogoče, ker v tretjem si vsak zasluži nebesa. V domovini imamo izvntno Le- tino, posebno veliko je žita in sadja. Cene pa padajo neprestano po časopisih; v resniei se pa godi čudež, ker padajo navzgor, česar so krivi brezdvoinno verižnaški špekulantje. V moji mali rojstni vasi, Ratečah na Gorenjskem, bi bilo prav prijetno, če bi ne bila taka draginja in če bi ne imeli zasedenega Italjani najlepšega i>olja. Ti junaški potomci Nerona imajo do Ra-tečanov-Slovanov prav malo obzira in jim delapo pri obdelovanju ter pospravljanju polja neprestano velike neprilike. Zdaj ne pustijo delati, zdaj zopet zahtevajo Nekaj dobrega so pa vendar prinesli s seboj rimski kulturo-nosei, in to so izvrstna vina in prvovrstna rakija, ki krepča mar-sikaterikrat naša žejna grla, katero bi si bil jaz v Ameriki s *pol-prooentnim' skopo pokvaril. Pozdravljam rojake sirom Ame- nd te polovice. " * * Neki list je objavil naslednja navodila za srečen zakon: 1. Ne mrmraj krog svojega soproga. 2. Dobro mu kuhaj. 3. Ne nadleguj inoža z nepotrebnimi vprašanji. / * * * Mož iu žena sta brala vse to in mož je vprašal : — Ljubica, ali ne boš mrmrala kro» mene. — Ljubček — je od vrnila — a1 i mi ne boš nikdar dal povoda r a mrmranje? — Dušica — je rekel — ali mi boš vedno dobro kuhala? — Seveda, če mi boš dal vedno petreben den:tr. — Srček — je rekel slednjič — tli me ne boš nadlegovala z nepotrebnimi vprašanji. — Seveda nt, če mi boš sam vse povedal. * * • — Zakaj pa prosite ? — je vpra-la gospodinja dobrorejenega be-i ača. — Veste, ffospa — je odvrnil — enkrat sem brez prošnje vzel, pa sem dobil šest mesecev zato. * » * — To vam pa moram povedati, mladi mož; moja hči inia čisto svojo voljo. — Temboljše. — Bom že vsaj zamogel svojo voljo obdržati. # s * Neki rojak mi piše iz Čikage: — Jaz sem čuden človek. Hodim v gledališča, na zabave in koncerte. pa me še nikdar ni nihče videl ploskati. Ploskanje odločno sovražim. • Zadnjič sem bil pa na neki slovenski prireditvi. Skaza je govoril. Naenkrat s? me loti silna želja do ploskanja. Za ves svet bi rad ploskal."Ploskal Skazo po glavi. rike in jim klicem: "Na mnoga leta!" S spoštovanjem Andrej Tof, naročnik "Glas Naroda". Zakaj je Bolgarska proti-bolj še viška. Glavni vzrok povsem liaravneg-i odpora Bolj/ar>ke proti boljše-viškeinu bacilu je dejstvo, da predstavlja proletariat le manjši del prebivalstva te dežeb . kjer ni bilo paziti dosedaj št* nobenega razvoja industrije v več. -m obsegu. Tak« izjavlja poro<-e\alee pariške ga Temps v Sofiji, ki nam pripoveduj*, da obstaja 7."» odstotkov celokupnega prebivalstva iz poljedeleev. Dežela ni koneeiilrirana v posesti kakeya posebnega razreda iu tip ia>tnin-.iva je oni k«»t jra je opaziti v Franciji, namreč oni malega individualueka la>tninstva. Vsled lega se ni bolgarski kmet nikdar posluževal bistveno azijat-skega patriarhaličnega komunizma ruskega Mira in poročevalce i/, javnja v tem pogledu >=e naslednje: — še veliko t>olj važno pa ,j<\ «la se praki ^ua narava Bolirara upira kateremukoli takemu sistemu. Vsl.^t t.-iru s«- ni nahajal bolgarski kmet v primitivnem stanju duha ruskega mužika ob ."-asu iz-1 rulia ruske revolucij? j'li v stanju ervilne podiožnosti, ki je značilo pruske kmete v njih odnošajih do jnnkerjev. K<*zredno nasprotstvo ne more vsled tega irkdar postati na Bolgarskem sjjIošiio. Boljševizem je bil v stanu in4'icirati le nrijlien del prebivalstva, poleg de laveev in nekaterih uri;duikov tu za najslališ*>. - 'i'reba pa je pri t.-m vzeti vpoštev tudi del nižje buržuazije, ki je bila vsled uboštva ter nezadostnih plač vržena v vrste prolelarijata. Kar se tiče bolgarskih s<»cijalistov bi labko njih stališče vzbiul?-^ lo precej nemira, če bi njih politični upliv ne postal enak ničli. \a svojem zadnjem kongresu so glasovali za resolu-ijo, ki je izjavljala, tla socijalistična stranka od sedaj naprej ne zavrača vsako sodelovanje z buržuazijskimi strankami iu da s»* l»o š«* radalje borila, da si zagotovi politično k.iinrolo ter 41 uveljavi diktutorstvo revolucijo-namih nii^s". Treba je pripom.'iiti, da je ta stranka definilivno zapustila Drugo internacijonalo ter se pridružila socijalističnim revolueijonamim skupinam v zapadni fJvropi, to je ."iir-odvisnim" v Nemčiji in Fran-< iji ter reformistom " > Italiji ter H>lolt vsem onim. ki skušajo priti tlo sporazuma z botjeviki, tla stvori.'o v njimi vr< d novo in združeno mogočno internaešjr.nalo, ki bo v stanu lotiti se revolucijoiiarue akcije. Taki sklepi swede na zaslepi človeka vspričo dejstva, tla je stranka tako slaba, da l»o impotentiii «»d prvega pričetka. Treba pa je pri tem pripomniti, da laki sklepi ojačujejo duha ekstreinističnili elementov v narodu amo"raslo boljševiško vsbanje v notranjosti dežele se lahko »niaJri za popolnoma neuspešno Treba pa je pripomniti. da je najt: n;> Itolgarskem srečno kombinacijo okoliščin, ki izvira predvsem iz praktičnega zdravega razuma narorTa, njegove ljubezni do dela težvljc. da ^i opomore po oi>iistošenjiIi vojne. Iz fega se je v .tej deželi pojavil naraven jez proti anarhiji. Znanstveniki trdijo, da se pojavljajo v faliforniji potresi predvsem. v suhih letih. To je za mokrače nadaljni argument proti pro-hibiciji. v V svoji izjavi glcib eno besed i eo Irske. svetovne n idvlade ne ..menja Lenin niti z OtI senatorja Hardinga pričakujemo, le se izjavo, da je bil Paradiž od pričet k a republikanski in d.i je padec p»\ zročila demokratič ra administracija, ki je prevzela posle. , » # Dobra dela imajo samo tedaj kaj pomena, če jim nova sledijo. ALI STE BOLNI? Jaz vas bom ozdravil. Že xt* kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, že-lodtne in revmatizrm ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem vri dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, lu» drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridte k meni prrdno Je prepozno. Cene so take, da jih lahko zmore. Preiskava brezplačna. European Medical Office ŠPKCUALJHT SU Smithfiald Street ukroti p.w.m oeaaa. Pittsburgh, Pa. w til. A S NAHODA. 14. UK IT 192ft if Zrtra ljubosumnosti. No Vela- — S^pixai dr. StojSJX- (Nadaljevanj*.) Sami si* »edeii nato v pozni m>ci m v obuta J«*ra in cvetoča, krasna Grozdanka v »voji »»biti. JKabica *•* ni moyla več vstavljati ttonačmt pr«MkUjam svoje vnukinj*-. Dr k lica je hotela na vsa k način Vedeti va*> ter ni raztoluiačiti *kr»\tiijeli. ki ao kak«*- teuiui oblaki u«t>roftorfto zakrivale pre-tcki«»st njenih >tsri*rv. Napoeled s*- dekletce <>k ltMie avoj** babtee in ju kuUnth m-i r»»li pri H^ini v ne-l>e»ib, da ji niora ou v«- raz«»de-ti; »icer «re saiua po svetu ter bo budila križem svvta, dokler ne najd*- Kvoje^a očeta. "Ali zvedela pa Im>ui g<»tovo enkrat tiaado in n«^»re'"o dragega uii atrka, če ne od vas, mamica, pa od druifih, tujih ljudi", zaplače na trla* ubogo dekle. "Ali tedaj s« ne bom mogla razjoka* i v va-«*tn naročju, t eni več aaputičeria «u keiia due, ko sem bila z doma po opravkih, s*- obleče, kakor so mi poznaj.* pravili posli, v praznično obleko ter se neki napoti proti m***tu. šel j«- bil, kakor smo bili v kratkem izvedeli. k si*d«iiji ter omli sc jc javil, da je sam kriv smrti tvoje matere." Smrtna tišina nastane po teh "•trajnih be«*sdab. Le EX OMENTE LVl ••Mir" -pi.se: l"šesa vseh so bila napeto pozorna. ko so te dni krožile vesti. *Ja hočejo zavezniki Jugoslavijo pregovoriti na boj z boljaeviki. I>o danes nam še rimo povedali, kaj so boljše vik i. kaj je njih delo. kaj njih cilj. Naslikali so nam na j steno strah, ki ga naj gremo krotit. da bo rešenih 2al Bog. da bi jih ne čakala i«-,., luiista usiKla. kot nesrečno Poljske! p. živela njen oče in mati. Marsikaj zamolči *ev«~da pametna zetia svoji vnukinji, ker še nežuo bitje n«; razume, kaj je ljubezen m /akoii^ka sreča, kaj ljubosumnost in uio«*ka strast! "Ti /e dobro veš, (iruzdauka, da grem ja/ vsako leto, kar se moreš >ponun jat i, na božični ve-■ *-e k poliiocnici. Tudi letoa, mislim, Jh.iu m*- privlekla na sv noč v cerkev. Bog mi le daj nial \fč zdravja! Tudi pred pet si i in i let 11 ula s\a šla jaz ui tvoj; vsega trpljenja. oče skupaj k polnočnieif mama pa h*> bili <»tali satna pri tebi doma. Alt glej. to je bila strašna noč! Ko prnb-m - vnukinjo, katero ji- bila žalost inlsiovaja R, tuKa ze celo prevzela. "Moliva,IMllo-,'10 rajši aa mater in ubogega očeta.|Jlotf,Ki,^ naj jima Vsemogočni p«>deli. da ' l»i se enkrat skuj.aj veselila v nebesih!" VVjr ,T ~ ^ .vati in Slovenci, ki in ne žaluj tako zeJo, dra«o de-' i. ; i , j- . i . .... 15 lt,a J* edmo te . tolaži naposled babica V molitvi nahaja naše ljudstvo svojo uteho ill tolažim, in tudi ba-|! biea -tera naui in je bila tako if slovanski Trst. da .i točki ni pripisala. Danes. k.. ,ja vstaja in začne zahteva.i -v J.« pravice v posvetu nar«*e pripravlja tt vo je vat i svoj vetf» ob krivici, ki .--------------r Pozdravl.iamo vse Collinwoodea- Rad bi izvedel za svojega prija- Ni je pokrajine v .Jugoslaviji, kjer hi se odpirali globji kulturni, verski in plemenski prepadi med Jugoslovani, kot je Bosua Ta del našegn ljudstva nosi v sebi odlomke neke vrste kulturnih in verskih strnj. ki so v preteklih stoletjih zaliie to zemljo; nosi na sebi črni pečat turškega gospodarstva in žig avstrijske in mu-j Predno se podamo v-staro do-džarsko-židovske korupcije. In: movino, pozdravimo vse prijate-\ endar spi >ilna energija v d veli lje. posebno Fajuiv Keržmane ki ne, posebno pa naše rojake Rača-, ue. Autoua Kotar. Franka Zupan ! čič. Mary -lerak. Rosie in Marv M-engole, Johna * Božič. Franka (Jregorčič in soprogo, Joihna l'im-permau ter Frances. Johna in Mary Bojt. Hvala vsem za spre-mitev na kolodvor. Želimo jim vse dobro. Na svidenje! — Alois Tomažiu. Alois Vn"-ck in Frank Žabkar. h telja JOŽKFA KRAMAR." Leta j 1H14. se je nahajal v Rock' Springs, AVyo. Po njem poizveduje njegov brat Autou Kra-' mar. Ako bi čital sam te vrst i-p ce. naj se (►glasi na naslov:1 George Bogataj. R. R. S. Pitts-I bur«?. Kansas. '13-14—9> Severova zdravila vrrfr^ujeio VABILO NA VESELICO, katero priredi društvo 'Boritelj' št. 1 SDPZ. v soboto 25. septembra 1920 v dvorani društva sv.| Alojzija na First Alley v Cone-maugh, Pa. Začetek ob 7. zvečer ' .... .. , - i - , i ... ______Tem pot oni vljudno vabimo vse milijonih dns in leze bopati na- nas je imela na prenočišču in vse - i • ..... ii j■ - i - • t- •• . ,. , . . ji'ojake m rojakinje i/. i>kolicc, dai lavni zakladi v zemlji, ki je veli- prijatelje, ki so nas na kolodvor; ... ' 1 kemu svetli danes še >koro nedo- j.spseiuili: John in Fanny Teršelič. s»opna. ; Lawrence in Marv Koretičan. i: o)v. . , , , ,, , . „ . i,, , , .r « „ - . »»> Sloven.sKa delavska gtn! — Dru ' ma se dvigajoč, kar je dokaz na-j*ij,a ^"liaci« .In i k. Tiho trpeče. Mnoc* boe in m Ud« (Vk let«, trp« dk tlbom* od bolezni »vo>«ca spol«. Tib* bolezni %m pouruli lui«)o potom bo-!e£in v kriiu. da strani. T ledjih all i pori njene delu trebuha, reč krat ne m glavobolu, vrofem Id hladnem tprt-OBinJaaju po telesu. S everas Regulator njene veselice. Vdeležila se bi» tu-; advokata nasniukal"". ki*bo i dalo navzočim dosti zabave in J smeha. Vstopnina za moške .V)<-; da |se njej in nam m1 i v Parizu, naj t V a ,lJ,*na.vmik"^ ji pademo v hrbet? Brez Rusije O wkali ii«m*oj , froreci molitvi duš- „e bu Tr,t iu ^ aa Ijn, aur in pokoj. \apo*led pa ,ta' njttM> pciuu^ pa >HKiot,n<>st nuj-sc tolažil, s tem, da nas reši smrtL^ ,M U1; so naj ž njo bojujemo? uoj vsega trpljenja m nam »tvori Mi uaj za Upitalistiene boljše, večno življenje. predpraviee v bratomonii bpj sebi Od tega veeera je izginilo iz v n^KOUČlH» šk? (j rtsirdan ke ono otročje veselje ona radost in živahnost, ki nam delu mladind ljubo in srečno. Tiho je posedala deklica zdaj tu. zdaj lam. Z nikomur si ni upala govoriti o svoji nesreči, ki jo jc kakor ogenj pekla v srcu. Saj se je '*aka Vekonla \ a Ponton i ja dolžili groznega umora ter ga bili celo odvedli v ječo. Tedaj pa je neizkušena deklica takoj mislila, da praMftvali po ujeiu. a izginili ao'je rea graj&čak umoril njeno ma-bili brez sluha in duha. Žalosti mi.ter, in j^'Ia je opravičevati svoje- li. Tam Samson pa ne vzdrži v ječi. V franže gredo vrata in ste-mr bri in četudi s tem pokoplje tiso- \ svoji otn«-ji ljubezni pa je ,-.e ]juočiti, ko so vzdignili od doma mrliča. Ostala sem sama s teboj. Izgubila sem bila v eni noči edinega svojega sina in njegovo ženo: tvoje roditelje. A naenkrat mi zabili solnčni žarek skozi temne, črne oblake. Moj strah je minil,'moja slutnja Izginila. liiaveui up mi prtsšine srce in dušo, a to le za trenotek. lii-]>omc se združijo zoj>et nad mojo glavo črne, gromonosoie megle in mi na veke /»temnijo blažen«) luč svetlega, up in življenje da-riijočeifu Molnca. < Ki t^laj pa mi jc jela ulava si vet i, udje sO se tresli, noge jtibiie. Moj život se je sklnčil iu leze vedno bolj in bolj k tlom. dokler se ne vleže na veke v hladno žemljico." Solze, debele svetle solze so se vlile sivolasi, nesrečni babici po gu bast eni licu, in jok je pretrgava l njene besede. Velo svojo desnico pa položi vnukinji na glavo, ki je klečala v solzah utopljena v njenem naročju, ter boža in milu je njen bledi obrazek. "Proti večeru", nadaljuje po dolgem molku babica, "so prišli nosilci domu ter prinesli na mrtvaških noeilih tvojega očeta... In Branko je še živel. Tisočkrat sem zahvalila Kt>ga. da mi je o-hranil mojega edinega otroka, in sedaj bi bila postala lahko zopet vesela, ko bi me ne bila še pekla natrla in nesrečna smrt tvoje mamice. Ali strašno, moj sin, tvoj oče me ne pozua več. Njegove oči so mrtve, šivot otrpnjen. On je sicer še dihal in se premikal, ali njegov duh je bil meglen. Bran- i-.ra.iine bivše monarhije, le les so izvažali v večjem slogu v inozem- Svet prej ni poznal Rusije, se- stvo. Izvoz v novem državnem daj mu je pa popolnoma tuja. Da stanju bo moral iti v dvojni sme-j bi bilo boljševiško gospodarstvo tako nasilje, kot ga nam opisujejo. ni verjetno, ko veudar vemo, da je carističui general Brusilov tudi vodja boljše viških armad in da med nje nasprotniki ni skoraj ri. Po Donavi na Balkan. — na drugi strani pa po Adriji v Italijo in Levanto. VABILO na veselico in vinsko trgatev, k a ga o.-eta. Ali kmalu se ji tudi to ni več zdelo verjetno; kajti sicer bi ne bili izpustili grajščaka. ko je prišel n jen oče naznanjat svojo krivdo. Dekliška pamet si ni mogla tedaj raztolačiti vseh skrivnosti, ali ugibala je vendar resnično, da je morala obstajati ueka ozka vez med njenimi roditelji in grajšča-kom Pontonijem, češ. zakaj bi pa ta nosil vence na grob njene matere ter se nji satni delal tako ljubeznivega in dobrega. Vse te misli in slutnje pa so storile. oda*s*voni. A ae- vsi navezani na dotični zavod. Nobena rodbina ne more sama oskrbeti pogreba brez tistega zavoda. "Grazer Volksblatt" z dne 2{J. julija letos objavlja lanski računski zaključek pogrebnega zavoda za meato Gradec. Pogrebi so tam silno dragi. N^jnavadnejaa krsta stane 279 K. Malo boljša, kakor imajo na deŽeK najpriprb-stejše, pride že na 355 K. Barva za eno krsto stane 90 K. Od po-grebcev zasluži vsak 60 K na dan. Zato je pa zavod lansko leto imel čistega dobička 372.422 K. Kot razvidno, je v Nemški Avstriji tndi smrt svoje cene silno zvišala. (14.15—9) POZDRAVI IZ NEW TORKA. Večina nas hoče, da bi vlada tresila na n 'potreben način nas c en ar, kajti to bi radi sami opra-viliT pa Grozdanka veudar vda v svojo usodo. Izgubila je ves up, videč, da ji goreče prošnje in molitve ne privedejo očeta domu.^ tem, da se snideta vsaj na onem^izpolnile v tej solzni dolini svetu. Predno se podam na parnik "President Wilson", še enkrat pozdravim vse znance in prijatelje sirom Amerike, posebno mojega brata Josepha Rus« in nje govo družino v Jolietu, 111., ter tamosnje Slovence in one. ki so me spremili na postajo v Jolietu, vse Slovence in brate Hrvate v Mel-lone. Wis.. Franka Adamčka v Ashlandu, Wis., Math. Russa v Dulutliu. Minn., in njegovega brata Johna Russa v Uibbingu, Minn.. Franka Kolenca in njegovo soprogo v Iroowoodu, Mich., in vse tamosnje moje znance. Želim vam vse dobro, meni pa srečno pot proti Jugoslaviji! — John Buss. Pozdrav od treh potnikov iz Koneeno pa se je le še tolažila s' Ali Groadankine želje so se «e Ra^e na Dolenjskem, ki odpotu-*j« c-A cn.Jat« m. 4 r» o (vnam' imnlnila w toi onimi dni m 11 | je jo iz New York a 14. septembra. {Friday £adnji £o»dray iz Amerike 1920. Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah kvišku stremečega gospodarstva.| ' »laviri 'dame so vstopnine proste. Za vst Leta 1901 je vnašala cela zunanja! drugo bo skrbel za to pripravi je- t igo vina (uvoz in izvoz) 171 mili j Tt>,.n Poto™ zahvaljujem g.inj odbor. joiiov kron. leta 1910 pa že 2S0 Str»k,iu v Ljubljani za prc-J Opomba: » lanom gori omenie-nilijonov kron. Višino te svotejskrl> I>r,*t,M"a na Pa"»>ku Ameri-j nrjj:a b,.-a v društveno blagajno. je imela en niiljon prebivalcev več.| * ' _> ■ I'M-I Odbor društva. i.vozila in izvozila je v istem letu 162 milijonov frankov blaga, torej za 100 milijonov manj kot Bosna. Glavna sila bosanskega gospodarstva so naravni zakladi dežele, les, premog, rude in proizvodi poljedelstva in živinoreje, uvažali je treba pa industrijske izdelke. Trgovska bilanca Bosne je pa bila v zadnjih letih (1907—12» precej pasivna. Leta 1910 je uvoz presegal izvoz za 9,080.000 kron. Za to se ima Bo>na zahvaliti v prvi vrsti nesrečni avstrijski politiki. ki je skrbela za deželo le v toliko, kolikor je to koristilo ma dinarskim in nemškim industrijalcem. V bodočnosti se pa bo Rosna, ki je izrazito agrarna dežela — 84 odst. je k.netskih poklicev. — z naglico industrializirala. Glavne industrije so premogovna in lesna ; kemična industrija je že 1. 'i '»30 izvozila za 10 milijonov bla-•5a„ skoraj toliko tudi železarska (S«T»roT R emulator > pravilno zdrm- VUo tA uUtriuijvrue teh boleflu m Xa pqpnivo Dtreoiiusti kalenb trpe f«D0 In (lek>ta. To zJrL.Tilo je bilo zn*nu in rabljeno nnafu let. z nmjbo'.«-ilm u.pebotii. Dvblte gu pri raJ^ir. telurju. Bodite previdni, tla dobite sigurno "Severjevegu" . Cej»» in So davka. W. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. 'OWA SANTA L CAPSULES MIDV Ozdravi katar . mehurja in od-^ strani vae ▼ 24 urah. Vuk« ptluU Varujte se ponaredb 9m tnM 9 M—i "GLAS NARODA 9f Jm S. KLa J« ) Novice iz vseh delov^ sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: t Za vse leto - - - $6.00 za pol leta - - - $3.00 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, koverte, pisemski plakati, papir Točno in po najnižjih cenah. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York Citv. PrLAS XAKODA.-14. SEPT- 1990 SRaaisxEisKScDfS Svečenik in detektiv. DcUktirald roican. — Angleški spisal G. K. Chsstsrtan. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA' 27. OKTOBRA 1908 14 N'*idalj evunje.) I*rvi«": — I'ree+jana množina drufrih kamenov, skoro samih (1** man tov. Naravno je. je "imela družina Ojfilvie* »Iružinske drapo , ee*ti, ki *«» |H»navadi spojesii v oniani»»tite. <"'U*vek bi mislil, tla so jil. ljudje nm.il i v žepih kot drobiž. Drugi*; - ste\ilni kupi nuhaiitejra tobaka, ležeči vsepovsod v j kujM-kih na kaminu, iu'uuh in klavirji^. Izpleda kol da se stari gospo«! n": liotel nni'iti * tem, da bi posegal v 7ep ter odpiral pokrov. Tretji«'-: V«»ep>\*od po hiši so ležali majhni kupčki drobnih kovinskih preti met« v, koleščkov, vzmetov in pete*, prav k«»t da j«' vzelo nam/en kaka čjrraeo. tVtrtH": —— VoA«-er»e ki so i»>oral»- t »čet i v vratovih stekle liie, kajti ničesar tu bilo. t kar 1 »i m- te sveee utaknilo. Moram va> opozoriti na to. kako veliko bolj rudno je to laxkritj** v primeri / rimpinii našimi, /a /rno utrankr smo pripravljeni. Na prvi pogled WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION O lavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOB: Predsednik: JOHN PEKEC. 4459 Wash. S L. Dsn r sr. Golo. Po-l predsednik: JOHN FAJDIGA. Box 33. Lead rile. Golo Glavni tajnik: FRANK SKRABEC. 4b64 Wash. St.. Denver. Golo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK. Sta. 5, Pueblo, Celo Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4485. Logan St.. Denver. Col©. Za 11.mik. FRANK ZA1TZ, 614 W. Cestnut St.. Lead rile. Orfo. NADZORNI ODBOB: Pr^iSrC^rk: JOHN GERM, 734 Moffst Are. MIHAEL KAPSCH. 508 N. Spruce SL, Colo. Spring* Ook GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver. Goto POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 120« Berwlnd Ave, P-iebio. Oolo. JOHN KOCMAN. 1203 Mstaren Ave. Pueblo. Colo. FR ANK CAN J AR. 600-501 — 45 Ave.. Denver. Colo ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132, Pueblo. Co»®. FK \NK MARTIN JAK. Box 25». El j, Minn PETEK GESHEUU 44«4 Wash. St.. Denver. Gole VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr R. 8. BUKKETT, 4487 Washington St., Denver, Colo. KRETANJE PARNIKOY KEDAJ EOLIŽNO ODM.UJKJO NEW VORKA. IX «LAf) NAHODA, 83 Cortlaudt Street New York, N. I Vss denarne iiikauilre Is rw aredoe st»«rl mm paUlJiJo pa gL taj-»!>■■ prlUiCit« aa predaetlnlka el Dadcnro^n odhnrt. preplrM sedava ga M tf*4aadptk» r**vnees (w*r<*o*cs oriboe* mo vpn/nali, tla ni bilo >> starim (rrofoin v redu. Prišli mtio semkaj, da Iiajdeino, re je v ivvniei živel tlikjj. ee je v rrsniei tukaj umrl in >e ima ono r«l«"-ela*ino <(traiilo, ki jra je pokopalo, knj opravka r\ lij»-g«V« smrtjo. Vzemimo, >la je služabnik v jrvniri umoril gospo« 1 ji | .■h pa v/immut. ila r dfjaii-Li ni iiirt^v. da je gospodiiri ™ |.r»-..bb-krl \ -I.ižiihmk:- tu .la j# »ovular pokopal služabnika. I/ | "»ah. namrr.^iiia izr. /ano. K lina stvj.r. ki j.' bila se odstranjena. j.' ni - i: i - katrtnkol, -t rasno r»šit«*v te«ra problema, a še vedno ni- !>vetniski sijaj kiv- -J.-zusa. V,:« d lesra pravim, iauiurta». lz>]flujt» raznovrstne notarske dokumente. k<* na i>r jM«4ilii*tlla. kupne jNCmlU'. |«.lnitiiui». zapriscž*Mie izjave in i.ri^njv za Molov.. s v« »j <*ev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zeiulji^*"- t ta in v stsi-reui kraju. i«.sr«iluje v toit^enih zadevali uieil strankami tu iu v «l<»iu«»-vinl, izdeluje jirevoile iz sW»*vu5»Mne na au^le>ki jezik, ali «>liratm». tolmaei na ^ezaeij*kih razpravah in «laje v -a k« »vratne itifortuaeije zastonj. Cene nizke, /ak.ij l»i imel * -t r»-pto^|hhI dobre družine navado ptilatrati nnhalni lobak na klaxir Zrno «-»le zgodbe si iahko predstavljano <>k\ir pa je vkreviw»s*e»i felo >» potujejo najboljša- domišljije ne inn te rl<»\ek »pravili \ »«»yla>jr tobak, demante. v<^ene sveCe ter de lr ur. — v Mem se zdi. da razumem eel » stvar. — je rekel Broun. — Ta lord t ileii;»y le je m o ml biti sr«lit nasprotnik fraiu-oske revolucije. -lezusji. r odpremo jrrok. — Xakaj pa misj.ie v»e to.' — je vprašal londonski uradnik, .la/ mislim. j> odvrnil duhovnik. ja/. mislim, tla sedi zli Inh v tem trenutku v stokratni velikosti slona na stolpu te ira »rra-!ii in da t ti i i kot v A|»» kalipsi. Xa dnu rele stvavi je kaka earovuija. — < arovnija. - j« ponovil Flambeau tiho. kajti bil je p reve«"- I rosvitljen. da l»i st« -j.o/nal v tak:li stvareh. — Kaj pa pomenjajol le drutre stvari? — <> .nekaj prokletstva vrednega. domnevani. — je olrcl(tno potovanje v Dubrovnik (Cr.rou) in Trst. BEL\TI)KRR .... 18. iiptirtii 2. razred. 1200 — 3. razred. 9100 In S5. davka. COLl'MBIA 30. septembra Potom listkov. Izdanih za vse kraje v Jugoslaviji in Srbiji. Razkoine ugodnosti prvega, drugega in tretjeqa razreda. Potniki tretjega razreda dob^/alo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 West Street New York iininiiiiiiitmnuininmnmnniniia5 ltd je navdušeu piisfaš starega režima ter skušal zop»'t spraviti v /i\||tii|» diu/iiiske r:i7inere zadnjih Hurbonov. Kabil je voš«-ene sve- | Brown. — Na kratko n-eeno. najkrajši; pot. kako priti do skrivnosti «'-e. ker »o sledu j** predstavljale razsvetljavo «ne?a «-asa. r'osamezni j vkliknil Kaimbean. — Ali v res- fDalje prihodnjič.) niei mislite, da je to resniea? I'op4ilnouia pri priean sem. d i ie. — je odvrnil oee Brown. — a rekli si«*, da ne more nikdo spraviti v soj?lasje nuhalne^a tobaka, tlemaiitov in s\e.'-. .la/ sem vam to >o«:lasje takoj pojasnil, a sem pre prn-aii, da ti« i prava restiiea »rlcdilje. Prenehal je za ♦renutek ter prisluškoval tulenju vetra v stol pih, nakar pa je rekel - Zamrli frrof 'Ibnjrvle je bil tat. Živel je diujro tn Se bolj temno življenj** kot dr/en vlomile«*. On ni imel nikakih sver-nikov. kajti te sveee je rabil kratko odrezai.e v majhni svetilki, katero ji* nosil s selw»j. Nnhalni lobak je rabil kot rabijo najhujši francoski zlo«m« i poper, da jf.i vi žejo uaenkn:: v velikih masah zasledovalcu \ i»i Najbolj • m 11 < m' i 1111 dokaz, pa leži v etidnem stiku med demanti in malimi jeklenimi kolesi. To vam gotovo vse pojasni? Demanti in ie a la jeklena kolesa to je vendar edino orožje, s katerim je mogoee izrezat I steklo. • Neka veja j«' pri«"ela \ vetru tolei proti oknu. a niti Flambeau, l iti 1 raven se n.sta obrnila. Njih o«'-i so bile uprte v oeeta Brown. Ib-manti iu k »lešeks. - - je relcel ('raven zamišljeno. — Ali je to \ se. na temelju eesai smatrate to za pravilno pojasnilo? .la/ ne smatram tejra za pravilno pojasnilo, -r— je odvrnil du haMiik eisto ležerno. a vi ste rekli, da ne more nikdo spraviti teh Mirili stvari > soglasje Pravi položaj pa je seveda veliko bolj eno been. < iletijrv le je našel na svojem posestvu d.*apo<*ene kamene ali \ saj domneval, da jiii je v duplinah jrrajskejr.i posestva. Kolešeka imajo nekaj opravki z brušenjem demantov. t'«-lo stvar Je poznal k površno ter jo vršil ponuN-jo pastirjev ter neizkušenih ljudi. Nu halni tohak je edini !uksurijocni predmet teh škotskih ]>astirjev in edino sredstvo, tla v > jih napravi post reži j i ve. Nobenih svečnikov pa tn-.«> imeli, ker jih niso potrebovali, kajti nosili so sveee v rokah, kadar so preiskovali dupline. — Ali je to vse!--je vpraš«! Flambeau po nekolikem razmisleku. — Ali smo k on »s'-no prišli na dno bedaste resnice? — t) ne, — je rekel o«"e Brown. Medtem ko je tulil veter v daljnih gozdovih, je nadaljeval oee lirowu z veliko brezbrižnost je* •la/ sem to le namignil, ker s»e rekli, da ni mogoee na pameten ii.i-iii spraviti v zvezo nu hal nega tobaka, koleščkov, sveč in demantov. I >eset napa«Mi h filozofij se lahko postavi glede univerza in set napačnih teorij bo tudi mogoče postaviti glede gradu (Jlen-le. Mi pa hoeemo resnično pojasnilo glede gradu iu vsemirja. < raven s.* je zasmejal, dočim je Flambeau sn»ehl}aje vstal ter Sel časi oh mizi navzdol. iVfie. šesti«'-, -tilinič iu tako tialje. — je govoril. — To je vse I j pestro kot pa poutdjivo. Tukaj je čndna zbirka ne svinenikov, tem ve«"* svin«*a i/ svim'n ikov. Paliea iz. bambusa, zgoraj pre«*ej razbita. Mog«s e je to or«»/je. s katerim ie bil iz.vreti zlo«"hi. Kdini «lru«ri pre«lineti obstajajajo .z par starih misalov ter majhnih podob svetnikov, katere so OgiUiers gotovo imeli še iz Srednjega veka Njih dni/ nski ponos je bil močnejši kot njih puritanstvo. Tej zbirki smo po« i o he pridružili le rad i tega, ker so videli na čudežen način razrezane in poškodovane Zunaj razirrajajo<-i vihar je ravno prignal temni* onlake na«! l>ra«l ter slednjega ovil v popolno temo. <)«"e Brown je vz.el v roke male pr»-motri. Izrazil pa se je o njih š«* pre«lno je tema izginila. Njegov jrlas pa je zvenel kot oni nekega drugega človeka. — Mr. Craven. — je rekel z glasom deset let mlajšega. — Vi iinate zakonito polnomuč, da greste ter preiš«"e1'» grob. kaj net Čin preje storimo to ter pridemo strašni stvari na «lno, tem boljše. Jaz na vašem mestu bi se iakoj podal na pot. — Takoj * — je ponovil presenečeni detektiv, — in zakaj takoj? — Ker je t«> iz.vanre«lno~resna stvar. — je odvrnil oče Brown. — To tukaj ni raztresen t uhalni tobak. Po mojem mnenju je le en vzrok, ra«li katerega se je tnofrlo zgoditi to iu ta vzrok sega nazaj prav tlo prn-etka *ve!a. Te svetniške podobe niso le raztrgane in po-čečkane, kar bi iz neumnosti ali fanatizma lahko storili otroci ali pa proti »MUl & temi podobami se je zelo čudno in skrbno postopalo. Na vsakem mestu, kjer se nahaja ime Boga na starih ročnih slikari- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. 3 State Street New Terk LLOYD SA8AUB0 Prihodn/j odplutje la New Torka par-nik na 2 vijaka RECI NA d'lTALI A 6. oktobra. Izdajajo ae direktni vozni iletkl flo glavnih meaf v Jaaoelavlll: Brezplačno vino potnikom I. Kje se nahaja FKIDRKIKA TA1"-SKS poro«*ena LACKI«''t Doma je iz vasi Križ. na Krasu. Zanjo hi ra«l zvedel nižje podpisani, ker ji imam poro«-al i več važnih r«*t"i iz stare domovine, (nikoder sem se pred kratkim vrnil. I * rosi m rojake, če kdo ve zanjo. Sivljenje m delovanje. Živina moč je j>oKlavit..a »»t v ar xa - ^odec. jetra, ledice, drok, utripa-je srca in krvno cirkulacijo. Nurfa-Tune ie najbolj uipcino zdravilo za. nervozne in fizično izdelane. Zakaj?) Kf »estoji iz »mrro vain i b »e.tavm, ki vračajo zdravje ter jih* predpisujejo naj»la\nejii zdravniki. — N'utra Tune je boc^t na aelezu in fosforju - ter je hrana krvi in živcem. Nuga-Tone proizvaja življenje » jetra, ter ojačuje ireva. da redno deljujejo. Oživlja ledice ter iziranja ic njih ilrvPrPr »e- b ta vrne. Nič več vetrov in kolrmnja, težke »ape in pok i -ira iezika. Nič več bolečin in bolezni! Nura-Tcne da i* čudot.-i tek. dobro prebavo, stanovitne *.ivce ter tv i«o okrepčujoče spanje. Nusa-Tone oboirati kri. tiredi krvno eirkulacijo ter prfiene žarenje Zdravja na lice in jasnost, v oči. Gradi močne in postavne može. zdra- vejie in krasnejie ženske. Kuira-Tone na vsebuje omamljivih sredsUv, ne zdravil, katerih »e človek navadi. Zavit jm v pripraven zavojček. Pokrit je • sladkorjem, ugodneffa okusa, ugoden za jemali. Poskuiajt« ga. Priporočili aa bo«te vsem svojim prijateljem. NA4A POPOLNA OARANCIJA —Cena Nuaa-Tone j. e» (fl OO) dolar za ...kl.nko. Vsaka steklenica vsebuj« devetdeset (90) tablet, polno mesečno zdravljenj«. VI lahko V*4**. šestmesečno zdravljenj« za net 4*S.OO) dolarjev. Jensajt* NuS»- Tone dvajset (20) dnu Cm nista zadovoljni s uspeha«, vrnit* preostanek zaeno a tbatlia in mi vam bomo tako} vrnili denar. *'idlte. da ne morete izrabiti niti penija. — Ml prevzamemo riziko. Nufa-Tone je na prodaj' pri vsih dobrih lekarjib po enaki ceni in enaki garanciji. ' KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. __ NATIONAL LABORATORY, S. 20. S37 So. Dearborn St.. Chicn«o. III. Gospodje!—Prosim, dobite priloženo. Steklenic Nuita-Tone. .za kar mi poAljit« Ime Cesta in itv. ali R. P. D. Mesto.................. Suho Grozdje v > kmporkirmno Is itangi kraj« 22 centov funt. Bokcat 6C funtov $11.00 Pieebn* cenr na veliko. BAlaKAN IMFOHTIKO CO •1-68 Cterrj Btrmt Haw York, H. Y.- n»rrv*iloTn po«ljit«» ^ naprej. Cunard Line Parnik 'Saxonia' odpluje 30. oktobra v Plymouth, Cherbourg in Hamburg. Vprašajte pri najbližjem Cunard agentu. DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MO&KIH BOLEs.NI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa Moja stroka j« zdravljenje akutnih ic kroničnih bolezni. Jaz tan( že zdravim sad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kej znam alovecbko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo bele'.en, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko* zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moakift bolezni. Zato we morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimpreje. Ju ozdravim uatrupl]tm kri. matulja In IIm 90 tmimmu. belttnl * ariU. la-padanj« las, boicCln« v koatah. atara rana. SivCn« bolezni, oalabaloat. bolasnl v mehupjo. ladcah. jatrah In ialodcu. rmanloo. ravmatlizam. katar, zlato ftlla. naduha Itd. ._ Uradna ur« so: V pondaljak. srsdah In satklh od I. ura ilutral da S. popoldna. V torkih. Catrtklh In sobotah od •. ura zlutral da S. ura zvacar. Ob nadaljah p« do E ura pipoldna. PO PO iT I NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEENO. NE POZABIT4 1MB IN Dr. LORENZ NASLOV. 644 Penn Ave. PITTSBURGH, PA. Nakatarl drugI zdravniki rabijo tolmača, da vaa^razumajo. Jaz znam hrvatske* Aa ta ataraaa kraja, zato vaa lalja zdravim, kar vaa Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pen Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler )a naj-atarejtl slovenaki adravnik. luecis-Hat v Plttsbarchu. ki Ima 2*-letno d rs k so v zdravijo nju vaab moSklb bolezni. ZaatruplJenJa kr vi adravi a so tri tem SO«, ki aa Ja tzumel dr. prtrf. Erllch. Če Imate moaolj« ali manor-fke po telaau v arlu. lzpadaJxJa laa. bolečino v koateh. rrtdlts In tattatS vam bom kH K* ftaJtaita. kar ta M lesen aa nalaaa. Vse miidka ooloronl adravi rs po krajianl metodi. Kakor hitro opaatta da vam proMLuJa zdravjs. ta. temveč pridite ln Jaa vam M sonet povrnil. Hydros, to aH vodna Ulo oadravtaa v SS. unj ln aleor Urez operacija. Bolezni oMharJa. ki povzročata to letna v krita In hrbtu ln vfiaala tudi pri pnMtnid voda. laCrtrta a soto-isMia R e vmatl aarx. tntanja. bolinai a tek line. arbaMca. »krc.Ta ln druaa kotne bolezni W n_ata~.aJo v»»ad naflk-sta k—vi. osdndm v krano votli naku|> ter iHfšlIjatev, Mi iniaiiKt vsak «lan nekoliko vagonov na iK»ti in vsled tega je un»{?<>«V tekoiu nekaj ilui dohiti grozdje v pojiolneui redu v vsakem mestu Amerike. Grozdje suho, importirano! 1'ošlljainie ga kot prej iz New Yorka [>o znižanih oenali: 100 funtov prvovntfnega za $2?. drugovrstnega za $30. Na debelo posebne cene. Ilšite ali pridite osebno na: DALM. CAL1FORNIAN GRAPE CO. M CORTLANDT STREET NEW YORK CITY NAZNANILO Prof. dr. BAER, špecialut nad 30 let in ved let znan v Pittsburghu ter okolici se ja preselil v svoj nov uraa na 534 SMITH FIELD ST.. PittsburaH. de pridete v mojo pisarno, se boata prepričali, da Je to najboijie vrejena pisarna, kar ste Jih kdaj videli. Nabavil sem si vse rr.oderne In znanstvene aparata v dobrobit mojih bolnikov. Če potrebujete preiskuinjo krvi. kemično analizo vede. preiskavo z X-žarki. ali karkoli zahtevate, sem jaz v stanju, da Vam poet režem. Jaz imam svojo lastno lekarno, napolnjeno z najboljšimi evropskimi in amerlftklml zdravili. Za krvne bolezni uspeino uporabljam Ehrltchov 60S. Zdravljenje revmatlzma. jetrnih, ledičnih, mehurnih in ielodčnlh bolezni ter zdrav. I jen je moikih bolezni je moja ipecijaliteta. Ne izgubljajte časa z drugimi. I z ve j t« v vašem lastnem Jeziku resnico o vašem slučaju ter ozdravite. Uradne ure: Vsak dan od devetih dopoldni do »eatih zvfeer. V sredo in soboto od devetih dopoldne do onm/» zvečer. V nedeljo od desetih dopoldne do ene popoldne. PROF. DR. BAER, Ipecijalist SSAS^ithMdSt. »loka od šesta Avenue. PITTSBURGH, PA. Mojim pacientom: Tem polom naznanjam, da sem pripravljen sedaj ap rojema t i paciente v obeh svojih pisarnah in sirer: Ob pondeljkih in petkih na štv. 24? East 7- Street, New York. Telephone: Rhinelander 20«:-. I re: Od 10. dopoldae do 8. zvrfrr. Ostale dni na štv. 2:«9 Silver St.. Kid^ewood, Krooklyn. N. Y. Telephone: Evergreen 1415. Ire: Od 10. dopoldne do 8. urfer. Ob nedeljah po dogovoru. dr. Jose/ M. Pleše Potrebuje se 100 premogarjev! Največje majne v Upshur County. Največje plače v državi West Virginia. Naši možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev. Če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj. Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujezemci. C. T. GRIMM, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. 30 dnevna ponudba za one. ki iele 14-karatne zlat« ore. Imam jib ad $30. naprej. Verižice od $15. naprej. Ker Imam ogromno zalogo &e iz prejfinjih taaov, prodajam tako poceni. Vsak se lahko sam prepriča, ko b^go dobi Pišite, kaj ieliie in jaz ram počljem C. O. D. Tako zanorete blago videti ob časa sprejtma. Prodajan srebrne in pozlačene uro po pri- | ffternih cenah. Pozlačene verižice Jednotini in drugi priveski od $2. naprej. M. POGORELC W. Madison Street Room 605 Chicago, 111 i