Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXI marec 2015 št. 2 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica AmbruK A So bra če Deb ^ Scntvtdu etična IVASfNA llf (IDIlIf ^ iv f Šfnlvid ) ^ I» AhtiialnodoeajanjevDbčirf, Vabljeni n3 internetne strarir ~ ^ www, ivancna-goFica.&i n KRKA Ker s® naša pr]h®dm«eö 1995 Prijetno domače. klf 2015 Občina Ivančna Gorica Wß Temenica ajj^firnj Ck Vj^p CofTI Muljava lAGRAOeC Odrasli se radi pohvalimo, da so naši otroci naša prihodnost. V njih se marsikdaj zrcalijo naše sanje in brez dvoma iskrena želja, da bi odrasli v odgovorne in zadovoljne ljudi. Verjetno se vsi strinjamo, da je vse to težko doseči brez truda in pravih pogojev. Naša občina se na tem področju izkazuje na več načinov. Število rojstev narašča, lani se je rodilo preko 200 novorojencev, kar priča o tem, da smo mladim družinam privlačna občina. Ne nazadnje je tudi občinska denarna pomoč vsakemu očetu in mamici novorojenčka olajša skrbi in stroške ob prihodu novega družinskega člana, za občino pa je to najboljša naložba v svoje male občane. Skrb za najmlajše bi torej vedno morala ostati pomembno vodilo pri oblikovanju nadaljnjega razvoja, kljub opozorilom, da bo tudi v občinski blagajni vedno manj sredstev. Ta čas gre v dolini reke Krke h koncu gradnja nove šole in vrtca v Zagradcu. Brez dvoma še ena velika naložba za našo prihodnost! Matej Šteh, urednik 1995 ^^ V> 2015 20 let Občine Ivančna Gorica Planinsioj društvo POLŽ Višnja Gora Občinal^nčna Gorica, Zavod Prijetno domače in Planinsko društvo Polž skupaj z domačimi društvi in zvezami društev vabimo na 22. Pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 7. marca 2015. O Začetek pohoda med 7. in 10. uro v starem mestnem jedru Višnje Gore. O Osrednja svečanost bo na Jurčičevi domačiji na Muljavi ob 11.30 uri. O O o slavnostni govornik BOGDAN GABROVEC, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije PROGRAM OBLIKUJEJO: Godba Stična KD Josipa Jurčiča iVluijava VišnjanslA3^0 SETEV SREDSTVA ZA ZAŠČITO IN VARSTVO RASTUN GNOJILA V VEČJIH IN MA3LJŠIH PAKIRANJIH PONUDBA V VRTNEM CEffTRU V IVANČia GORICI (01/7SS7-6S3t: VSE VRSTE SEMEN VRTNIN IN CVETLIC, ZEMLJA ZA PRESAJANJE, JUJJWCJ IN KORITA VSJSH VELIKOSTI. SADIKE ENOLETNIC. TRAJNIC ter OSTALA PONUDBA VRTNIH CENTROV ZA VAS PRENAVLJAMO KMETIJSKO VRTNI CENTER VIVANČNI GORICI, KJER VAS PRIČAKUJEMO Z RAZ^IRJEIKi PONUDEO\ Šentviški gasilci začeli s praznovanjem jubilejnega leta Letošnje leto je za Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični prav posebno, saj društvo obeležuje 130-letnico delovanja, vrhunec praznovanja pa bo slovesni prevzem novega sodobnega gasilskega vozila GVC 16/25. V znamenju jubileja je potekal tudi letošnji društveni občni zbor. Slavnostni občni zbor se je pravzaprav začel na dvorišču gasilskega doma, na katerem je bilo na ogled postavljeno novo sodobno gasilsko vozilo. V nadaljevanju je občni zbor odprl predsednik PGD Šentvid pri Stični Jože Anžlovar, ki je imel poleg številnih članov in članic priložnost pozdraviti tudi vrsto gostov, med njimi tudi župana Dušana Strnada. Iz poročil o delu društva v lanskem letu, ki so jih podali poleg predsednika Anžlovarja še poveljnik Bojan Rus, predstavnici članic in mladine ter blagajnik, je bilo razvidno, da je društvo poleg osnovnih nalog s področja zagotavljanja požarne varnosti in posredovanja na intervencijah uspešno izpolnilo tudi druge načrtovane cilje. Med njimi brez dvoma izstopa uspešna nadgradnja novega gasilskega vozila znamke Renault Midlum 4x4. Nekaj dni pred koncem minulega leta je namreč iz podjetja Gasilska vozila Pušnik prispelo dokončano vozilo, opremljeno po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije, z gasilsko oznako GVC 16/25. Sicer pa je PGD Šentvid pri Stični v lanskem letu sodelovalo v različnih intervencijah v domačem kraju oz. na področju celotnega gasilskega sektorja, na katerem deluje, se udeleževalo izobraževanj in tekmovanj, v mesecu oktobru pa uspešno organiziralo tudi reševalno vajo na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Novembra je sodelovalo tudi v veliki občinski vaji Potres 2014, ki jo je vodil štab Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica. Že dalj časa velja, da so šentviški gasilci tudi uspešni organizatorji prireditev. Med odmevnejše dogodke lanskega leta sodi tudi tradicionalna zabavna prireditev Oktoberfejst in vse bolj priljubljeni dobrodelni Avira-tek. Zbrane je pozdravil župan Dušan Str-nad, ki je navzočim članicam in članom čestital ob jubilej in poudaril, da je dolgoletno delovanje društva pustilo viden pečat v kraju in širše v občini. Pohvalil je tudi njihove organizacijske sposobnosti, o čemer priča tudi zadnja investicija v nakup novega vozila, vsako leto pa se izkažejo tudi z organizacijo različnih odmevnih prireditev. Izpostavil je tudi njihovo strokovnost in požrtvovalnost, kar se je izkazalo tudi ob lanskoletni naravni nesreči žledoloma in na občinski reševalni vaji. Župan se je ob tej priložnosti dotaknil tudi napovedanih varčevalnih ukrepov države, pri tem pa izrazil upanje, da to ne bo vplivalo na sredstva, ki jih občina namenja gasilstvu. Kot je še dejal, bo slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila vključena v letošnje praznovanje občinskega praznika. Ob uradnem prevzemu vozila pa bo priložnost, da se z vozilom po-bliže seznanijo tudi krajanke in krajani. Pozdravom na občnem zboru so se pridružili še predsednik KS Šentvid pri Stični Vojko Urbas, poveljnik gasilskega sektorja Šentvid Brane Praznik in predstavnik Gasilske zveze Ivančna Gorica Milan Bregar. Matej Šteh PGD Višnja Gora na praznovanju 140. jubilejnega občnega zbora Višnja Gora je kot obrtniško-trgo-vsko mesto pomembna postojanka med Ljubljano na zahodu in Novim mestom na vzhodu že skozi celotno zgodovino igrala pomembno vlogo. Kot mnogo krajev na Slovenskem je tudi Višnja Gora za ohranitev imetja in svojo varnost potrebovala gasilsko združenje, ki je bilo organizirano že davno pred ustanavljanjem gasilskih društev. Pa vendar za ustanovitveno leto velja leto 1875. Iz prvih desetle-tijdelovanja gasilstva v Višnji Gori obstaja malo pisnih virov. Pojavljajo pa se v raznih časopisih in revijah po prelomu stoletja. Tako lahko v reviji Gasilec (9. september 1910, letnik 14, številka 4) zasledimo, da so se Višnjani 14. avgusta leta 1910 v Ljubljanskem mestnem domu udeležili občnega zbora Kranjske gasilske zveze, kjer so sodelovali predstavniki iz 99 društev. Gasilec (10. avgust 1916, letnik 20, številka 1/2) poroča, da so Anton Turk, Andrej Groznik in Josip Zajc, člani gasilskega društva v Višnji Gori, v vojni padli častne smrti: »Tem junakom bodi časten spomin na vekov veke«. Gasilec (26. september 1925, letnik 29, številka 4/5), poroča o odlikovanju gasilstva: »Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja so z zlato svetinjo za civilne zasluge odlikovani: Ivan Bernik, Jožef Kastelic, Ivan Perko, Franc Sevšek, Janko Škrbinec in Janko Zupančič«. Gasilec (20. maj 1936, letnik 40, številka 5) poroča: »Gasilska župa srez Litija je priredila dva delna župna tečaja tehničnega značaja za četne častnike in podčastnike. Prvi tečaj je bil v nedeljo, dne 19. aprila v Št. Vidu pri Stični za čete iz sodnega okraja Višnja Gora To je samo nekaj res zgodovinskih člankov, ki pričajo o delovanju in aktivnosti društva tudi v preteklosti. Za višnjanske gasilce in gasilke je pomemben mejnik v zgodovini tudi pobratenje z gasilci iz Pirana leta 1979. To je bilo eno izmed prvih pobratenj Foto Travnik med gasilskimi društvi pri nas. Do svoje 110-letnice leta 1985, ko smo se preselili v nov gasilski dom, je imelo društvo skromne prostore v mestni hiši v Višnji Gori. V gradnjo novega doma je bilo vloženih veliko ur prostovoljnega dela in veliko pomoči krajanov ter pomoči gasilcev iz pobratenega društva Piran in prijateljskega društva Ljubljana mesto. Znaten del je prispeval tudi takratni SIS za varstvo pred požari občine Grosuplje. V letih 1980/82 je društvo organiziralo pet blagovno-denarnih tombol, katerih izkupiček je bil namenjen izključno gradnji novega gasilskega doma. Zadnja večja pridobitev društva v preteklem letu 2014, je novo sodobno vozilo GVGP-1, FORD Ranger. Gre za univerzalno vozilo, opremljeno z vodo in penilom, opremo za gašenje požarov v naravnem okolju, manjših notranjih požarov, posredovanju pri prometnih nesrečah in podobno. Tako smo zgodovino pripeljali vse do 140. rednega letnega občnega zbora, ki ga je v petek, 30. januarja 2015, odprl Miha Slapničar, 23. predsednik gasilskega društva po vrsti. Množica zbranih gasilcev in gasilk ter vseh povabljenih gostov je na začetku lahko prisluhnila ubranemu petju vokalne skupine Višnjanski fantje. Po izvolitvi delovnega predsedstva so kot običajno sledila bogata poročila, ki nakazujejo, da so društvene aktivnosti in delo v vzponu. Besede gostov so poleg čestitk ob jubileju izražale tudi vrsto pohval. Društvo je sodobno zasnovano in ima primerno urejen in vzdrževan gasilski dom, strokovno usposobljen operativni kader in požrtvovalno članstvo, od mladine pa vse do starejših gasilcev in gasilk, kar se v zadnjih letih kaže tudi na vseh gasilskih tekmovanjih. V vsej tej zgodovini smo lahko svojim prednikom za vse storjeno delo le hvaležni. Zaključiti velja z našim jasnim pogledom za prihodnost. Poleg ohranjanja gasilske tradicije tudi v prihodnje, želimo sebi in sokrajanom zagotoviti čim boljšo varnost pred požari in drugimi naravnimi nesrečami ter dosegati še večje uspehe na preventivnem področju. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Miha SLAPNIČAR, predsednik PGD Višnja Gora in Janez PODRŽAJ, predsednik NO PGD Višnja Gora Občni zbor društva pa je bila priložnost tudi za podelitev jubilejnih odlikovanj, katera so prejeli člani za svoje večletno članstvo v gasilstvu. Med njimi je največ aplavza prejel Andrej Linec st., ki je prejel odlikovanje za 70 let članstva v PGD Šentvid pri Stični. 5. zbor mladih v PGD Višnja Gora Že peto leto zapored smo mladi gasilci iz PGD Višnja Gora organizirali zbor mladih, ki je potekal 24. januarja 2015 v dvorani gasilskega doma. Na zboru mladih je bilo poleg staršev prisotnih tudi 17 mladih gasilcev in gasilk. Na vabilo se je poleg domačega predsednika društva Miha Slapničarja in poveljnika društva Jožeta Miklavčiča, odzvala tudi predsednica mladinske komisije Gasilske zveze Ivančna Gorica Neža Strmole. Na zboru mladih smo si v poročilih najprej osvežili spomine na minulo leto, ki je bilo za nas mlade kar uspešno. Že v začetku leta 2014 smo na enem izmed vsako-tedenskih mladinskih srečanj naredili gasilskega snežaka, ki je popestril naše gasilsko igrišče. Ob godu sv. Florjana smo se v uniformah udeležili slovesne gasilske svete maše. Na krajevni prireditvi srečanja vseh krajanov Višnje Gore, smo mladi sodelovali pri strežbi hrane in pijače ter srečelovu. Naslednji dan smo se udeležili slavnostne parade ob 35. obletnici pobratenja s PGD Piran in prevzemom našega novega gasilskega vozila GVGP-1, nato pa smo s prodajo srečk ter strežbo hrane in pijače pomagali na veliki vrtni veselici. Po svojih močeh smo zadnji vikend v mesecu juliju sodelovali na prireditvi Aninega sejma. Za konec leta smo se odpravili na zaslužen gasilski izlet. Ogledali smo si Gasilsko brigado Ljubljana in ZOO Ljubljana. V brigadi so nam predstavili njihovo delo in opremo, v živalskem vrtu pa smo imeli voden ogled. Rokovali smo se s kačo, pajkom in grlico, prisostvovali smo urjenju geparda in slona, ki smo ga na koncu s priboljški tudi nahranili. Izlet, ki se ga je udeležilo 27 mladih, se je končal s picami. Mladi gasilci smo se odlično odrezali tudi na tekmovalnem področju. 31. maja smo se s 4 tekmovalnimi trojicami (2 ekipi pionirjev, 1 ekipa mladincev in 1 ekipa gasilcev pripravnikov) udeležili 7. občinskega orientacijskega teka. Še posebej sta se izkazali ekipi pionirjev in gasilcev pripravnikov, saj sta dosegli odlično 3. mesto. Ekipa pionirjev se je nato 21. junija udeležila orientacijskega teka na regijski ravni, ki je potekal v GZ Kočevje. 18. oktobra je v naši gasilski zvezi potekal 8. občinski gasilski kviz, ki ga je gosti'lo naše društvo. Navkljub veliki pripravi dogodka so na kvizu sodelovale 4 ekipe trojk. Dve pionirski, ena mladinska ter ena ekipa gasilcev pripravnikov. Tudi na gasilskem kvizu so bili še posebej uspešni gasilci pripravniki, ki so osvojili 3. mesto. Zatem je sledil tudi gasilski kviz na regijski ravni, ki ga je letos gosti'la gasilska zveza Ivančna Gorica. Tam je trojica gasilcev pripravnikov osvojila odlično 5. mesto. Zbor mladih, ki so ga pripravili in vodili mladi gasilci, smo nadaljevali s predstavitvijo programa dela za leto 2015 in si pogledali projekcijo pripravljenega slikovnega gradiva. Na koncu je sledila še beseda gostov in pozdravni nagovori vabljenih. V tem delu smo vsem mladim, ki so se včlanili v naše gasilsko društvo minulo leto, podelili tudi spominske plakete in simbolično gasilsko darilo. Zaključek zbora smo obeležili s picami in druženjem. Z gasilskim pozdravom: „Na pomoč!" Urban Zajec, predsednik mladinske komisije PGD Višnja Gora PGD Muljava izvedla osnovni tečaj za gasilca V mesecu decembru 2014 je PGD Muljava organiziralo osnovni tečaj za gasilca, ki se ga je udeležilo 11 tečajnikov, v mesecu januarju 2015 pa je 9 tečajnikov uspešno opravilo osnovni tečaj za gasilca. Glede na obseg dejavnosti PGD Muljava se je pokazala potreba po organizaciji osnovnega tečaja za gasilca. Tečaj je prvič v zgodovini društva organizacijsko potekal v domačem društvu, z domačimi predavatelji, ki so po pravilniku gasilske službe tečaj tudi uspešno izvedli, tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. V sklopu teoretičnega dela so tečajniki poslušali sklop različnih predavanj s področja taktike, zaščite telesa in dihal, tehničnega reševanja, preskrbe z vodo in gasilske opreme. Kvalitetna predavanja so predavatelji podkrepili še s praktičnimi prikazi na gasilski opremi in gasilskih vozilih. V mesecu januarju smo izvedli praktični del predavanj, kjer so se tečajniki preizkusili v praktičnih veščinah gasilstva. Ta del predavanj je bil tudi najbolj zanimiv in obenem zahteven, I I 5 I saj je od tečajnikov zahteval visoko mero discipline in znanja. Tečajniki se bodo sedaj udeležili nadaljevalnega tečaja za gasilca, ki ga organizira GZ Ivančna Gorica v Stični. Svoje znanje na tem tečaju bodo še nadgradili in tako pridobili čin gasilca in prepotrebno znanje za posredovanje v intervencijah. V prihodnjih letih bo PGD Muljava še Dnevi nevladnih organizacij bodo potekali v marcu 5. Dnevi NVO 2015 se bodo letos odvijali med 13. in 15. marcem 2015 v G Konferenčnem Centru na Tržaški c. 330 v Ljubljani. V okviru izobraževalnega vikenda bodo na voljo brezplačne delavnice namenjene društvom, zasebnim zavodom in ustanovam iz Osrednjeslovenske regije. Udeleženci bodo lahko pridobili ključna znanja s področja pridobivanja sredstev in vodenja nevladne organizacije. Letos se posvečamo temam od A do Ž o zbiranju sredstev s pomočjo crowdfundinga, vodenja računo- vodstva nevladnih organizacij, pridobitni in nepridobitni dejavnosti in prijavah na razpise. Udeležba na dogodku je brezplačna za vse predstavnike društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje Slovenije. Prednost pri prijavi imajo člani Mreže NVO osrednje Slovenije. Podrobnosti o dogodku in pristopno izjavo najdete na spletni strani www.consulta.si. Klara Kržišnik, Stičišče NVO osrednje Slovenije C e m e nzn J ROJEČ J Z D e L K J CEMENTNI IZDELKI ANTON RGJEC s.p. WWW. r o j eo jn e t □4i f 031 /655-B22 DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z DOSTAVO IN ČRPANJEM BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH O BETOKSKE BLOKE; Širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cn O OPEČNE VOGALNE BLOKE: 20-30 cm O OPA2NIKE > ^KARPNtKE S POLOVIČARJI: širine 20-30 crri Zgodovinski dan za PGD Muljava Štiridesetletni sen muljavskih gasilcev se je uresničil leta 2013, ko je gasilsko društvo kupilo zazidljivo parcelo. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju je letos v mesecu januarju z izkopom in ureditvijo parcele za gradnjo stekla gradnja gasilskega doma. t organiziralo nove tečaje za člane in članice, saj je zanimanje za tovrstno izobraževanje veliko. Člani si upamo trditi, da čaka društvo svetla prihodnost, tako zaradi zainteresiranih članov kot nove investicije v gradnjo novega gasilskega doma. Gašper Erjavec, namestnik poveljnika PGD Muljava Dolgoletna težava vodstva gasilskega društva in gradbenega odbora je bila pridobitev ustreznega zemljišča. Stari gasilski dom, zgrajen leta 1929, že dolgo ni več ustrezal potrebam gasilske dejavnosti, poleg vsega je zastarel in komunalno neopremljen. Kljub prizadevanju lokalnih skupnosti je ostal projekt nerealiziran zaradi več dejavnikov do prelomnega leta 2013, ko je gasilsko društvo kupilo zazidljivo parcelo v izmeri 3.150 m2. Društvo je samo v celoti financiralo nakup parcele iz skrbno privarčevanih fi'nančnih sredstev. V letu 2014 so stekle dejavnosti in aktivnosti za izgradnjo doma. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, ki mu predseduje tajnica društva Anica Bregar. Člani gradbenega odbora so pridobili dokumentacijo za izgradnjo doma, v letu 2014 se je zbral tudi les za izgradnjo ostrešja, ki so ga prispevali lastniki gozdov. Solidarnost in tovarištvo med gasilci sta se izkazala, ko je muljavskemu društvu PGD Dobrnič iz Gasilske zveze Trebnje odstopilo načrte za gradnjo gasilskega doma in tako ponudilo pomoč pri začetku gradnje. Januarja 2015 so se začela prva dela na novi parceli. V 10 dneh so se na parceli izvedla večja zemeljska dela, trenutno je pripravljen izkop za novi gasilski dom, zemljišče pa je utrjeno in pripravljeno za kasnejša dela. Upravni odbor je na redni seji soglasno sklenil, da izkop, gradnjo in gradbena dela izvede podjetje Milana Pušljarja. Po napovedih se bo gradnja začela konec meseca marca in bo trajala predvidoma do meseca maja. Z novim gasilskim domom na Muljavi se bo rešila dolgoletna prostorska stiska. Dom bo v dolžino meril 22 metrov v širino pa 12 metrov. Na voljo bodo tri sodobne gasilske garaže z orodjarno in garderobami. V spodnjih prostorih bodo večnamenska kuhinja, sanitarije, kopalnica in kurilnica. V prvem nadstropju bodo učilnica za vodenje raznih sestankov in izobraževanj, pisarna, mladinska soba, arhiv, sanitarije in velika večnamenska sejna dvorana, ki bo lahko sprejela 140 oseb. Dom bo s svojo funkcionalnostjo prispeval k lažjemu delu gasilcev, s svojimi večnamenskimi prostori pa bo prispeval h krepitvi društvene dejavnosti na Muljavi. Muljavski gasilci in krajani krajevne skupnosti Muljava sedaj z velikim zanimanjem in nestrpnostjo pričakujemo nadaljnjo gradnjo gasilskega doma. Resnično gre za zgodovinski projekt, tako lokalne skupnosti kot občine in Gasilske zveze Ivančna Gorica, saj bo gasilski dom vpet v življenje krajanov in občanov. V letih gradnje bo potrebno veliko ambicioznosti, racionalnosti, solidarnosti in tovarištva za dokončno izgradnjo gasilskega doma. Vse te lastnosti muljavski gasilci premoremo, kar smo pokazali že z uspešnim dosedanjim delom in nedavnim praznovanjem 90-letnice delovanja. Skupaj s pomočjo krajanov, Gasilske zveze Ivančna Gorica ter Občine Ivančna Gorica pa bo novi gasilski dom na Muljavi zagotovo vsem v ponos. Gašper Erjavec, namestnik poveljnika PGD Muljava ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 18, 18 in 20 0 V naši ponudbi: PIVO PIVOVARNE KRAUS Pivo pivovarne Kraus iz pobratene občine Hirschaid je ročno pridelano svetlo pivo prijetnega nemškega okusa. Poskusite in kupite ga lahko: TRGOVINA MAVER V STIČNI, BAR JAMA, VIRIDIN HRAM, ŠTEFAN BAR, PRINCE PUB, DNEVNI BAR GLORIJA, KLUB BAR pri nogometnem igrišču Ivančna Gorica, PIZZERIJA KEGELJČEK Nadaljevanje zgodbe o najproduktivnejši ulici v Ivančni Gorici Se še spomnite lanskoletnega članka, v katerem sem zapisala statistično nepotrjeno trditev, da je Ulica Dolenjskega odreda najproduktivnejša ulica v Ivančni Gorici? In vas hkrati pozvala, da če se s to trditvijo ne strinjate, da seveda dokažete svojo premoč? No, Klasje redno prebiram in do zadnje izdane številke nisem zasledila člankov, ki bi nam odvzeli ta, sicer samooklicani, naslov. Pa vendar smo se zbrali tudi letos in se dogovorili, da bo druženje v decembru na najširšem delu ulice, ki ga premoremo, postalo tradicionalno. Tudi letos je k nam prišel Božiček, ki je razveselil najmlajše prebivalce tega dela naše lepe občine. Zaradi prestavljenega datuma se jih je letos zbralo sicer nekaj manj kot lani (letos je prišlo 31 otrok), smo pa povabili tudi otroke z okoliških ulic in skupaj je Božiček obdaril 61 otrok, mlajših od 10 let. Skromni prispevek, ki smo ga prispevali starši, sta Barbara Sila in Marjana Bespaljko spremenili v ogromne vreče (hvala podjetju PIPO d. o. Valentinov pohod na Korinj - trinajstič Letos se je trinajstega pohoda na Korinj udeležilo rekordno število ljudi. Kar sto dvajset se jih je vpisalo v seznam udeležencev, organizatorji pa ocenjujejo, da je bilo pohodnikov še precej več. Nič nas ni prestrašilo, ne petek trinajstega, ne sneg. o.), ob katerih so se otrokom zasvetile oči. Pričarali pa smo si tudi sneg in bombastičen light show, za kar je poskrbel Robert Slana (Onsite, d. o. o.), da ni bilo problemov s podhladitvijo, je s čajem in kuhanim vinom poskrbela Darinka Petek, medtem, ko je za ovekovečene trenutke poskrbela Maja Ceglar. Za Božičkov obisk decembra 2015 je že »najavljenih« nekaj novih članov naše ulice. Kar tako naprej. Urška Petek Občni zbor TD Muljava Turistično društvo Muljava ne počiva. V prvih dneh februarja so znova pripravili občni zbor društva, da so se pogovorili o uspešno zaključenih projektih v lanskem letu in smelih načrtih za leto 2015. Člani muljavskega turističnega društva so lani sodelovali pri vseh dogodkih, ki so popestrili dogajanje v Krajevni skupnosti Muljava. Kraj in okolico z več čistilnimi akcijami dodobra uredili, kar so opazili tudi v Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica. Za urejenost info točke na Muljavi, ki se nahaja ob gostilni in trgovini, jim je zveza v kategoriji večjih krajevnih skupnosti podelila 3. mesto, je na občnem zboru spomnil predsednik TD Gašper Erjavec in se zahvalil vsem, ki pomagajo pri urejanju točke. Tudi v turističnem društvu se še kako zavedajo, da se le skupaj da doseči veliko, še posebej v časih, ko prepotrebnih sredstev zmanjkuje na vseh področjih. Da je sodelovanje med posameznimi društvi in organizacijami na Muljavi izjemno dobro, dokazujeta tudi priznanje projekta Podružnična šola - Gibalo razvoja, ki ga je društvo prejelo skupaj s Podružnično šolo Muljava, in priznanje muljavskega prostovoljnega gasilskega društva ob 90. obletnici, ko so marljivim gasilcem člani društva tudi pomagali pri izdaji zbornika, ki opisuje ne le delovanje PGD, ampak tudi zgodovinsko dogajanje v kraju. V preteklih letih so na Muljavi izdali turistični spominek, in sicer kozo Dimko. Lani je dobila družbo, saj se ji je pridružil še znameniti hudiček, ki ga je Krjavelj presekal na dva kosa. Spominek so izbrali prek natečaja, v katerem so (prej simpatične, kot zlobne) hudičke risali učenci PŠ Muljava. V sodelovanju s šolo pa je društvo pripravilo tudi nekatere prireditve ob 170..obletnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča. Turistično društvo si po besedah Erjavca že dolgo želi urediti krožno pot okoli krajevne skupnosti, ki ima veliko pokazati: ostanke rimske poti, rokodelski muzej Nose, cerkev s čudovitim baročnim oltarjem, Jurčičevo rojstno hišo, ostanke gradov Kravjek in Roje ter neokrnjeno naravo. Kot načrtujejo, bo pot, ki povezuje vse našteto, dokončno urejena in odprta letos. Trasirala sta jo domačina Vinko Sever in Jože Uršič. Društvo se tudi v prihodnje nadeja zglednega sodelovanja z vsemi muljavskimi društvi kot tudi z občinsko turistično zvezo, Zavodom Prijetno domače in Občino Ivančna Gorica, je poudaril Erjavec in dodal, da bo društvo v prihajajočem letu organiziralo odmevnejše prireditve skupaj z ostalimi društvi in natečaje. Vabljeni na Muljavo! Saša Senica VABILO Jamarski klub Krka Vas s sodelovanjem s TD Krka in KS Krka vabi na Predavanje o humanitarno--medicinski odpravi zdravnic na Madagaskar Predavale nam bodo: Andreja Stušek, dr. med., Ivana Kadič, dr.med. in Vida Vrečar, dr. med. KDAJ: petek, 27. marca ob 18.00 uri KJE: dvorana Društvenega centra na Krki Vstopnine ni! Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za obnovo »Čukovine«. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID PRI STIČNI ŠENTVID PRI STIČNI 65 1296 ŠENTVID PRI STIČNI ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV -ZBIRANJE PONUDB S PREDHODNO OBJAVO Krajevna skupnost Šentvid pri Stični oddaja v najem poslovne prostore v centru Šentvida pri Stični. Gre za prostore bivše gostilne Klanček, Šentvid pri Stični 65, v visokem pritličju v izmeri 186 m2 in kletno-skladiščne prostore v izmeri 92 m2. Ogled je možen po predhodni najavi in dogovoru na tel. št.: 051 604 030. Pisne ponudbe z oznako »ponudba za najem prostorov« pošljite do 20. 4. 2015 na naslov: Svet krajevne skupnosti Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 65, 1296 Šentvid pri Stični. Po potrebi bodo s ponudniki opravljena pogajanja. Krajevna skupnost Šentvid pri Stični si pridržuje pravico, da ne izbere nikogar izmed ponudnikov, oziroma, da z nobenim ponudnikom ne podpiše pogodbe, in sicer brez povrnitve kakršnih koli stroškov ali škode. Datum: 17. 2. 2015 Vojko Urbas,predsednik sveta KS Krenili smo izpred Družbenega centra na Krki malo po osemnajsti uri. Pot nam je z vihrajočo slovensko zastavo utiral Zdravko Miklavčič, ki na čelu povorke narekuje utrip koraka vseh naših pohodov. Da nam na poti ne zmanjka poguma, vsako leto poskrbi Metod Podržaj z zalogo iz svoje kleti. Tudi letos ni bilo nič drugače. Udeleženci pohoda pridejo od vsepovsod. Med najbolj vztrajnimi so Lučani, ki so korinjski Valentinov pohod vzeli za svojega, začnejo pa že kar v domači vasi. Nekateri izmed njih hodijo na Korinj že trinajsto leto. Poleg domačinov in prijateljev iz bližnje okolice je bilo moč opaziti pohodnike tudi iz bolj oddaljenih krajev. Dober glas pač daleč seže. Vsako leto znova udeleženci pohoda občudujemo zagnanost in nesebičnost, s katero se Korinjci lotevajo priprave tega zahtevnega dogodka. Iz gasilskega doma, ki je bil nabito poln, je tudi letos dišalo po sladkih dobrotah, ki so nam jih pripravili, pa tudi konkretnejše okrepčilo ni manjkalo. Vzorno so očistili pot do Ciganovega vrha, jo označili in osvetlili s svečami, tako da je bila hoja na vrh več kot prijetna. Veliko drv so priskrbele mlade korinjske roke in velikokrat privzdignile lopato, da je bilo temu tako. Na vrhu so nas pričakali kres, ki je razsvetljeval najvišjo točko naše občine, medalja, da se ne pozabi našega dosežka, in pijača, da požene kri po žilah. Z Zdravljico zapeto v čast domovini in poezijo, izpovedano ob živem ognju, smo obeležili kulturni praznik. Prijetno je bilo druženje med gostoljubnimi ljudmi. Tudi prihodnje leto bomo na Korinju. Za literarno sekcijo Kulturnega društva Krka Franc Koželj SAMOSTANSKA VRTNARIJA Stična odpira vrata pomladnemu CVETJU V rastlinjakih na »marofu« se že odpirajo prvi cvetovi: • TROBENTIC • TRAJNIH NAGELJNOV • POGAČIC Izbirate lahko: • Semena ' zemlja za presajanje ' gnojila Zanimivost Trobentica z dišečim cvetom v obliki vrtnice bo prav gotovo očarala mnogo ljubiteljev cvetja. Trobentice so prvo cvetje, ki ga lahko zelo zgodaj posadimo na zunanjo gredico. Ko rastlina odcveti, jo presadimo v vrt in tam nas bo vsako pomlad razveseljevala še vrsto let. Oskrba trobentice Uspevajo na svetlem, malo hladnejšem prostoru. Zalivamo jih 1-2 krat tedensko. Če rastlino dalj časa pozabimo zaliti, potem jo potopimo v vedro z vodo (za nekaj minut, da se substrat spet navlaži). V času cvetenja jo gnojimo 1x tedensko s pripravki za gnojenje cvetočih rastlin. Vabljeni v SAMOSTANSKO vrtnarijo v STIČNI; več o ponudbi IN DELOVNEM ČASU na www.vrtnarija.sitik.si Tel. št.: 01 7877-630, el. pošta: vrtnarija.sitik@siol.net Ciciplaninci s Polžem na Gradišče V vrtcu v Velikem Gabru nas je kar nekaj zagnanih ciciplanincev, ki smo skupaj z vzgojiteljico Tanjo Falkner že prejšnja leta nadebudno osvajali okoliške cici-vrhove. Tudi letos je bilo naše zanimanje za pohajanje po naši lepi naravi tako veliko, da smo se povezali s prijaznimi člani Planinskega društva Polž iz Višnje Gore. Z veliko dobre volje in planinskih izkušenj nam je sodelovanje ponudil gospod Ivan Janez Čebular. Za uvod v naše letošnje skupno pohodniško druženje smo si izbrali pot na Gradišče nad Stično. Na pohod smo se odpravili ravno na pustno soboto, 14. 2. 2015. Malo pred deveto uro zjutraj smo začeli našo pot v Šentvidu pri Stični in se nato odpravili skozi Petrušnjo vas po zasneženi in precej blatni poti skozi gozd proti vrhu Gradišča. Med hojo smo ves čas razposajeno preganjali zimo in se prepuščali blagemu dežnemu rosenju. K sreči smo bili primerno poho-dniško obuti in oblečeni, s seboj smo imeli tudi rezervna oblačila. Na vrhu smo pojedli malico in se okrepčali s toplim čajem, nato pa se radoživo spustili nazaj v dolino. Foto: Tanja Falkner Cicipohoda se nas je, skupaj s starši, udeležilo kar 11 malih pohodnikov. Varno nas je vodil vodnik Janez, budno pa sta nas spremljala tudi varuha gorske narave iz PD Polž ter seveda vzgojiteljica Tanja. Vsi se veselimo naših nadaljnjih skupnih pohodniških poti, saj nas čaka še kar nekaj zanimivih izletov. Vse, ki si želite nekaj svojega družinskega časa preživeti zdravo v naravi in prijetni družbi, pa vabimo, da se nam pridružite. Helena P. Zupančič Polžki za počastitev kulturnega praznika na Šmarno goro PD Polž Višnja Gora je na kulturni dan v nedeljo, 8. februarja, organiziral pohod na Šmarno goro. Pohod na Javornik nad Črnim Vrhom Pohodniki PD Polž smo se 25. januarja odpravili že na naš tretji letošnji pohod. Kot običajno smo se zbrali v Višnji Gori, se z avtomobili odpeljali proti Logatcu, Hotedršici in naprej do Črnega Vrha. Od tu smo se dobro opremljeni zaradi napovedanega hladnega severovzhodnega vetra podali na hrib proti Šajsni ravni, si šli pogledat še Čelikov Vrh, Strmec in se napotili čez Kanji Dol. Vmes smo si privoščili malico in nato nadaljevali proti Javorniku. Pobočje Javornika je bilo zasneženo. Bilo je pravo zimsko vzdušje, tla so bila pobeljena s snegom, drevesa pa so se upogibala pod težo ivja, ki ga je bilo tudi do dvajset centimetrov na debelo. Zadnja vzpetina je bila bolj strma in na vrhu lepote, da jih ne moreš opisati. Pod vrh Javornika pridemo tudi od Kam-pelja (851 m) ob glavni cesti iz Črnega Vrha-Cola in seveda po vseh tistih stezah in stečinah, ki jih ni ne vrisala ne popisala človekova roka, jih je pa uhodila človekova in živalska noga. Ker so Javorniku na teme postavili razgledni stolp, ki sega nad krošnje tamkajšnjih dreves, smo se vzpeli na razgledišče, ki prav zaradi svoje uma-knjenosti ven iz osredja tega pogorja daje severni panorami veliko značilnost, pogled z nižin k visokostim gorskih prestolov. Z razglednega stolpa je obširen razgled. Za vzhodnim delom Idrijskega hribovja so obširni gozdovi na Hrušici, ki so ugoden življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam (rjavi medved, ris, volk). Za Hrušico pa se dvigajo vrho- vi notranjskega hribovja od Krima do Javornika in Snežnika. Na vzhodnem obzorju seže pogled do Gorjancev in Kočevskega roga, na jugu se v bližini vleče hrbet Nanosa, na jugozahodni in zahodni strani pa se razprostira Trnovski gozd s Čavnom in Golakoma. Med Nanosom in Trnovskim gozdom je prehod iz Vipavske doline proti Go-doviču, tu vidimo kraj Col za njim del Vipavske doline in Krasa, če je dobra vidljivost kot je bila tokrat, se vidi Jadransko morje okrog Tržiča in Gra-deža, na severu so na obzorju Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom in Kamniške Alpe z vsemi vrhovi. Z vrha Javornika smo po pobočju v desetih minutah prišli do Pirnatove koče, v kateri smo dobili toplo zavetje in zasluženi čaj. Koča stoji pod vr- hom Javornika na sedlu, ki povezuje Javornik (1420 m) in Dedni Vrh (1217 m). Pogreti in spočiti smo se odpravili proti izhodišču. Med tem, ko je Ja-vornik z visokega pogledoval na širna gozdna prostranstva nad Črnim Vrhom, na Šajsno ravan, na Lome in na Trate, smo se tudi mi spuščali z vrha proti Črnemu Vrhu. To je razloženo naselje z gručastim jedrom na robu kraškega polja, kjer je v preteklosti potekala tovorna pot iz Vipavske doline. To je največje naselje na Čr-novški planoti. Naredili smo dvanajst kilometrska krožno turo. Od tu smo se odpeljali v Hotedršico do gostilne, kjer so nam pripravili kosilo. Prijetno utrujeni smo se odpeljali proti Višnji Gori. Ana Prosen, varuhinja gorske narave PRIREDITVE NA GRADIŠČU IN LAVRIČEVI KOČI 2015 I. 3. Začetek pohodniških vzponov na Gradišče 22. 3. Križev pot II. 4. Začetek kolesarskih vzponov na Gradišče 12. 4. Žegnanje pri cerkvi sv. Miklavža 18. 4. Stiški kvartet z gosti s Hvara (hvarska kulinarika, druženje) 18. 4. Delavnica divja hrana pod vodstvom Daria Cortese 19. 4. Voden pohod po virskem obzidju (Sašo Porenta, Roman Tratar) 1. 5. 23. Romanov pohod 8-10. 5. Občinski pohod Prijetno domače 17. 5. Tekmovanje v kuhanju obare 12.-14. 6. festival kiparjev z motorno žago 13. 9. Tekmovanje v kuhanju bograča 19. 9. 17. tek po Lavričevi poti 17. 19. 10. razstava gob 18. 10. 19. pohod po Lavričevi poti 8. 11. Voden pohod po virskem obzidju (sašo porenta, roman tratar) 26. 12. Božično novoletni koncert- Stiški kvartet z gosti Zbrali smo se pred trgovino Tuš v Višnji Gori in se odpeljali do Ljubljane, kjer so se nam pridružili še planinci s tega območja. Zbralo se nas je 37 planincev in kljub ledeno mrzlemu jutru smo se podali na pot. Westrova pot je bila strma, ledena in naporna, vendar je bil ves trud poplačan, ko smo prispeli na Grmado, kjer je bil čudovit razgled po ljubljanski kotlini. Tam smo si nadeli dereze in se odpravili na Šmarno goro. Nekoliko smo si oddahnili, se razgledali in se udeležili svete maše v cerkvi. Tudi pot navzdol, ki jo je izbral naš vodnik Janez, ni bila enostavna, a smo jo pogumno premagali in srečno prispeli na Vikrče. Polno lepih vtisov in prijetno utrujeni smo se v popoldanskih urah vrnili domov in se že veselimo novih pohodov v prijetni družbi. Mateja Čoš, Darja Pajk PD Polž Višnja Gora PD ŠENTVID PRI STIČNI V SODELOVANJU Z ZD IVANČNA GORICA PRIČENJA Z AKCIJO •v v VZPONI NA GRADIŠČE ZA POHODNIKE 2015, ki bo potekala od 1. 3.-31. 10. 2015. V tem času bo možno opraviti 245 vzponov, dnevno šteje samo eden. Vpis bo možen v La-vričevi koči, kjer dobite evidenčni kartonček in številko. V akcijo se lahko priključite kadarkoli. V tem času bodo enkrat mesečno opravljena meritev telesne sestave, krvnega sladkorja in tlaka, ki jo bodo izvajale medicinske sestre ZD Ivančna Gorica. Hoja je idealna in dostopna vadba za vsakogar, v družbi je še koristnejša, zato v akcijo povabite tudi svoje prijatelje. Info: lavricevakoca@gmail.com Fb Lavričeva koča Gradišče Tel: 041- 456-914 5. Sobraški pohod - pohod po sosednjih vaseh Letošnji 5. Sobraški pohod se je že tradicionalno odvijal tretjo nedeljo v januarju, 18. 1. 2014. Organizatorji pohoda KS Sobrače in PGD Sobrače so se letos najbolje razveselili lepega sončnega vremena, saj nam vreme zadnje dve leti ni bilo ravno naklonjeno. Pohodniki smo se zbrali pri gasilslfm ■■ ■ rešuje življenja Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v teh dneh še posebej opozarjamo na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Programu Svit. Presejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrita pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka. Po številu na novo obolelih je to drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka je v letu 2009 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1.579 oseb, 791 oseb je zaradi bolezni umrlo predvsem zato, ker je bila bolezen odkrita prepozno za učinkovito zdravljenje. Program Svit je pokazal pozitivne učinke že dve leti po tem, ko je začel delovati, saj je po podatkih Registra raka v letu 2011 za boleznijo umrlo 20 oseb manj v primerjavi z letom 2009. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj smo s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je treba ponoviti vsaki dve leti. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki. Podatki za Slovenijo za leto 2014 V letu 2014 je bilo v Program Svit povabljenih 253.335 oseb, od katerih se je 152.475 oseb odzvalo na vabilo. Komplet testerjev za odvzem dveh vzorcev blata na prikrito krvavitev blata je bil poslan 144.144 osebam. Za analizo primerne vzorce je vrnilo 137.801 oseb, med katerimi je imelo 129.693 oseb negativen in 8.108 oseb pozitiven izvid. 56,64 % povabljene populacije je prejete komplete testerjev za odvzem vzorcev blata vrnilo (presejana populacija) in tako opravilo ključni korak, da se odkrije krvavitev v blatu. Tisti, ki so imeli pozitiven test, so bili povabljeni na pre-sejalno kolonoskopijo, da se razjasni vzrok krvavitve. Kolonoskopijo je opravilo 7.932 oseb, kar predstavlja veliko odzivnost na tovrstno preiskavo, saj je v podobnih presejalnih programih v drugih državah odzivnost na presejalno kolonoskopijo bistveno nižja. V letu 2014 je bilo po do sedaj zbranih podatkih odkritih 159 primerov raka debelega črevesa in danke in 1.887 oseb je imelo napredovali ade-nom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Pri osebah, ki so se do sedaj odzvale v Program Svit, smo odkrili okoli 1300 primerov raka. Ocenjujemo, da je med vabljenimi, ki se v program ne vključujejo, še okoli 600 oseb, ki bi jim raka lahko odkrili v zgodnji fazi, če bi se vsi pravočasno vključili v testiranje. Če vas je pred sodelovanjem v Programu Svit zadržalo, da: - ste prezaposleni in nimate časa; - ste vabilo odložili in nanj pozabili; - imate občutek, da ste zdravi; - nimate težav s prebavo; - vas je strah pred odkritjem raka ali kolonoskopije; - ste vabilo ponovno dobili ali - kaj podobnega, ne odlašajte in izkoristite priložnost, da poskrbite za svoje zdravje - odzo-vite se na vabilo Programa Svit. Informacije: 01 620 45 21, info@program-svit.si Nacionalni inštitut za javno zdravje Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Stična_ Člani Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Stična, smo imeli v petek, 20. 2. 2015, v Partizanskem domu na Pristavi redni letni občni zbor. Ob izredno številni udeležbi članov in simpatizerjev smo obravnavali aktualno problematiko ter potrdili poročilo o delu krajevne organizacije v preteklem obdobju in sprejeli program dela za leto 2015. Vsi smo se strinjali, da bomo tudi vnaprej aktivno delovali v duhu ohranitve in prenašanja vrednot NOB na mlajše generacije. Na koncu se je Predsednik KO ZB NOB Stična, tovariš Miro Volkar zahvalil za množično udeležbo na rednem letnem občnem zboru ter poudaril, da so za zelo dobre rezultate v preteklem obdobju zaslužni vsi člani naše organizacije. Miloš Moretti, član Izvršnega odbora Zveze borcev NOB Stična Predsednik Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Stična Miro Volkar in novoizvoljeni član Izvršnega odbora Miloš Moretti France Prešeren in OŠ Stična Če bi France Prešeren živel v 21. stoletju, bi mu starši za šolanje zagotovo izbrali Osnovno šolo Stična, saj se vsako leto nanj spomnimo večkrat. Vsako leto se mu tudi poklonimo, še prav posebej pa izstopa prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v mesecu februarju. In zakaj izstopa ravno naša prireditev? Odgovor je preprost: ker je naša. In tako je bilo tudi letos navkljub nekaterim organizacijskim »motnjam« (če jih lahko tako imenujem: zaradi obilnega sneženja prestavljena prireditev, zamenjava ene izmed voditeljic in nato še bolezen njene zamenjave, nekatere nastopajoče pa bi morali kar klonirati, saj bi morali biti na dveh mestih hkrati). Pa vendar smo prireditev izpeljali v torek, 10. 2. 2015. Kot vsako leto so se tudi letos na omenjeni prireditvi predstavili vsi pevski zbori matične šole in podružničnih šol Osnovne šole Stična, kar nanese 7 otroških in 2 mladinska pevska zbora. Že drugo leto zapored so vsi zbori zapeli skupaj kot en velik združeni zbor. Da pa je bilo slavje večje, so se nam pridružili še otroški pevski zbor Osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, mladinski pa ga Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). In to smo s to prireditvijo tudi pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča ter dekliški pevski zbor Estrella, prav tako iz Srednje šole Josipa Jurčiča. Za plesno vzdušje so poskrbeli folkloristi matične šole ter Žirafe in Krokodilčki iz vrtca Ivančna Gorica, enota Pikapolonica. Da je bilo letošnje obeleženje kulturnega praznika drugačno, je v prvi vrsti poskrbel priložnostno sestavljen orkester, ki je spremljal vse pesmi, druga novost pa je bilo povezovanje. Namreč naša šola se je skupaj z OŠ Ferda Vesela, SŠ Josipa Jurčiča in Vrtcem Ivančna Gorica vključila v projekt, katerega uradni naziv je Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, kar poenostavljeno pomeni mreženje, druženje med generacijami in skupnostmi (nosilka projekta je Šola za ravnatelje, financirata dosegli. Na istem odru so bili skupaj predšolski otroci, učenci in učenke dveh osnovnih šol ter dijaki in dijakinje sosednje srednje šole. Kar je še bolj pohvale vredno, pa je številka, s katero se lahko pohvalimo. Na odru smo imeli kar 342 nastopajočih. Če zraven prištejemo še mentorje, koordinatorje, spremljevalce, tehnično podporo je v poklonu Francetu Prešernu sodelovalo več kot 400 ljudi. Kulturni praznik pa je tudi priložnost, da se nagradi učenke in učence 9. razredov, ki so več let delovali na kulturnem področju. Teh je bilo letos 17. Vsako leto pa ravnatelj podeli Prešernove nagrade nekaterim učiteljem oz. učiteljicam. Letos so bile nagrajenke kar tri, in sicer Barbara Maver, Magdalena Pirman in Barbara Polajžar, poleg ravnatelja Marjana Potokarja pa sta jim čestitala tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole. V svojem nagovoru je ravnatelj predvsem opozoril na pomembnost učiteljskega poklica in številne kulturne projekte, ki jih imamo na šoli. Tema letošnje prireditve so bile tri vrednote: sreča, prijateljstvo in otro- Teater Šentviški (Ljubljana-Šentvid) vabi na ogled komedije v dveh dejanjih ANGEL VARUH ALI KDO JE G. SHAFFLER? Predstava bo v petek, 6. marca 2015, ob 19.30 uri, v Domu kulture, v Šentvidu pri Stični. Medgeneracijski most in še kaj V soboto, 14. 2. 2015, je na OŠ Stična, tokrat na PŠ na Krki, potekal že sedmi raziskovalni tabor z etnološko vsebino. K sodelovanju smo povabili tudi vse učenke in učenke z matične šole, ki jih je zanimalo raziskovanje pustnega časa. Po pozdravu ravnatelja OŠ Stična Marjana Potokarja in vodje PŠ na Krki Tončke Rajer smo dan začeli z zajtrkom, ki je na naših taborih tradicionalen, s polento in z mlekom. Mentorice in mentorji so nato odpeljali učenke in učence v posamezne razrede, ki so jih dan prej skrbno preuredile v načrtovane delavnice učiteljice podružnične šole Krka. Ob deveti uri smo začeli z delom. Nekateri so »klicali pomlad« z izdelovanjem rož iz krep papirja, drugi so obudili spomin na otroštvo njihovih babic in dedkov s punčkami iz »cunj«, z otroškimi igrami s pomočjo igrač iz narave ali z domačega kozolca _ Obudili so spomin na pletenje košar, pripravo čebelnjaka na pomlad; ugotovili so, za kaj vse je uporaben čebelji vosek. Posebej zanimivo je bilo videti, kako so nekoč dekleta vezla, kvačkala, izdelovala različno okrasje zase ali kot darilce ob posebnih priložnostih. Ker je ravno ta dan »praznoval« tudi sv. Valentin, ki je zaščitnik vseh zaljubljencev, hkrati pa je bila tudi pustna sobota, smo nekaj delavnic posvetili tudi temu: tako so nekateri izdelovali lectova srca, oblikovali voščilnice za zaljubljene, šivali »valentinčke«. Poskrbeli so za izvirno poslikavo obrazov, izdelovali afriške maske, barvali in vezli beneške maske. Pust mora biti »mastnih ust« - za to je poskrbela skupina, ki je napekla slastne »miške«, hkrati pa še piškote in potičke, ki so jih obesili po grmovju pred šolo. Tudi starši so nas pocrkljali z nekaj pladnji različnega peciva, kuharici z dobro enolončnico in s krofom, vmes pa še z jabolkom in s kosom kruha. Na našem taboru ni manjkalo »šegavih« čajčkov, glasbe, plesa v nošah, ki so jih bili včasih oblečeni otroci, seveda ob spremljavi harmonike; da so dekleta odšla s tabora še lepša, fantje z novimi frizurami, marsikateri s pravo pustno frizuro, je poskrbela frizerka. Posebej zanimivi so bili »gregorčki«, sicer malo prezgodnji, a pri spustu po reki Krki »čarobni«. Z njimi so otroci odvrgli zimsko luč in v hiše spustili naravno svetlobo. Da se ne bi zgodilo kaj hudega, so poskrbeli gasilci s Krke. Tudi kraj, kjer smo gostovali, je bilo treba spoznati. Skupina učenk je dokumentirala zanimive zgradbe, stare hiše, ki so »ušle« modernizaciji _ Zaključek - predstavitev dela skupin in ples v maskah. Za glasbo je poskrbel »krški« hišnik. Nepozabno, posebej sodelovanje različnih »letnikov«, od najmlajših do tistih v najlepših letih; radovednost si je iskrivo podajala roko z izkušnjami! Tako se posebej zahvaljujemo vsem zunanjim sodelavcem našega tabora: Andrejki Butara, Tatjani Smrekar, Danici Petrič, Dragici Vodenšek, Tatjani Meglen, Ivanu Rusu, Andreju Kambiču, Henriku Zalete-lju, Pavletu Markoviču, Miru Svetini, Zdravku Miklavčiču. Prisrčna hvala vsem, ki ste omogočili, da je bil dan na PŠ Krka tako ustvarjalen. Podrobnosti si boste lahko prebrali v 2. številki našega etnološkega časopisa Potujemo skozi čas, ki na šoli izhaja že osmo leto. Zapisala: Zlata Kastelic, prof. štvo. Vse pesmi, ki jih je prepeval združeni zbor, so na nek način govorile o posamezni vrednoti, s samostojno pesmijo o prijateljstvu pa se je predstavil tudi pevski zbor učiteljic OŠ Stična. O treh vrednotah so razmišljali tudi voditelji, za piko na i pa smo slišali slovensko himno v francoščini. Članek zaključujem z besedilom ene izmed pesmi (Prava sreča, avtorica Katja Gruber), ki so jo skupaj peli otroški in mladinski zbori ob spremljavi orkestra OŠ Stična: »Le poglej to novo jutro, kdo ve, kaj nam bo pričaralo? V dnevu tem lahko se ti zgodi, da te sreča ulovi. Le poglej okoli sebe, videl boš, da sreča tu stoji. To, kar iščeš, ko se dan rodi, pravi so prijatelji. Sreča so prijatelji.« Urška Petek, prof. Z nagrajeno fotografijo do novih golov Rokomet je hitra igra. Rokometna žoga lahko potuje tudi s hitrostjo preko 100 km/h. Malce manj sicer pri otroškem rokometu, pa vendarle je dogajanje na igrišču tudi pri malih rokometaših zelo dinamično. In ravno to gibanje je bilo treba ujeti v objektiv, kar je predstavljalo mladim fotografskim mojstrom velik izziv. Elan Inventa je namreč pred meseci objavil foto natečaj »Rokomet in otroci« in bil deležen velikega odziva. Nanj se je prijavilo kar 46 osnovnih šol, med njimi tudi naša domača, stiška. Izbor najboljših fotografij so zaupali profesionalnemu športnemu fotografu Urošu Hočevarju. Ta je bil nad fotografijami prijetno presenečen, namesto desetih so jih nagradili kar 15 in med njimi izbrali tudi fotografijo OŠ Stična, ki je nastala pod kreativnim objektivom učenke Brine Omahen. Izbranim nagrajencem čestitamo, veselimo pa se tudi nagrade - seta IHF rokometnih golov Elan. Kot so sporočili iz Elana, bodo goli v najkrajšem možnem času dostavljeni in zmontirani. Mladi rokometni upi bodo lahko tako še naprej »brusili« metanje žog, pardon, zadevanje golov. Špela Batis Nagrajena fotografija OS Stična (foto: Brina Omahen) Kamerun - navdušujoče Teja Cimperman je študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti. Kot zelo aktivna študentka se je med lanskimi počitnicami odločila, da v okviru Voluntariata - zavoda za mednarodno prostovoljno delo poišče možnost učenja otrok v tujini. Možnost je dobila v Kamerunu in se tako poleti za mesec in pol kot prostovoljka odpravila tja in poučevala otroke v tamkajšnjih šolah. Decembra je predavala o tej izjemni izkušnji v Mestni knjižnici Otona Župančiča, prišla pa je tudi na Podružnično šolo Višnja Gora, in sicer v sredo, 18. 2. 2015. Čebelarski krožek na podružnični osnovni šoli Krka Učenci so bili nad njeno predstavitvijo Kameruna navdušeni. Veliko so izvedeli o rasizmu ter o kulturi in običajih Kamerunčanov. Videli so, kako pri njih poteka pouk in da otroci z veseljem obiskujejo šolo, saj jim predstavlja vrednoto - okno v boljšo prihodnost. Predavateljica je sama zapisala: »Izvedeli boste o Kamerunu, o njihovi kulturi, ki me je osvojila s svojo brezčasnostjo, odprtostjo, upanjem, povezanostjo in kljub težkemu življenju - s smehom.« Petra Rus Mušič, prof. Obiskali smo Radio Zeleni val V petek, 20. februarja 2015, malo pred začetkom zimskih počitnic, smo se nekateri učenci, radijski in časopisni novinarji Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, odpravili v Grosuplje. Obiskali smo namreč Radio Zeleni val. Naše nadvse zanimivo spoznavanje radijskega medija se je začelo ob 13. uri, ko smo se polni pričakovanj odpravili na pot. Že na vratih studia nas je prijazno sprejela ga. Irena Djukič, moderatorka, ki je tisto popoldne skrbela za nemoten potek programa. Učenci smo si najprej ogledali studio, povabljeni pa smo bili tudi k sodelovanju v programu. Povedali smo, od kod prihajamo, nekaj tudi o našem šolskem radiu, pozdravili smo svoje starše in učitelje ter si izbrali dve glasbeni žel Čebelarsko društvo Krka in Zagra-dec, ki deluje že 107 let, ima v svojih Pravilih delovanja ČD med prvimi nalogami zapisano: da na svojem delovnem področju povezuje in organizira delo čebelarjev ter vzbuja med mladino zanimanje za čebelarjenje in zato organizira v okviru društva čebelarske krožke.« To nalogo smo si zadali že v nekajzadnjih letnih programih dela. V lanskem letu pa nam je uspelo in smo jeseni že ustanovili čebelarski krožek na Osnovni šoli Stična, Podružnična šola Krka, v katerega smo privabili 23 mladih krožkarjev iz vse okolice. Krožkarji so učenci od 1. do 7. razreda, 12 fantov in 11 deklic, ki krožek redno obiskujejo z velikim zanimanjem in željo po spoznavanju te zanimive in čudovite čebelice, po kateri bi se v marsičem lahko vsi zgledovali. S tem mladi tudi kažejo veliko zanimanje za naravo in okolje ter skrb za ohranjanje tradicije čebelarjenja, ki so jo v naših vaseh opravljali naši dedje. Pouk poteka v dveh skupinah vsak ponedeljek po eno šolsko uro in po učnem načrtu Čebelarske zveze Slovenije, od katere smo prejeli tudi nekaj učnih pripomočkov. Krožek vodim s pomočjo svojih kolegov in somen-torice učiteljice Mateje. Soglasje k ustanovitvi krožka je izdalo vodstvo OŠ Stična kot tudi starši šolarjev. Sedaj poteka čebelarski krožek v prostorih Podružnične šole Krka. Prvi dan je bil spoznavni, kjer smo se spoznali in izmenjali že dosedanja vedenja o čebelah ter predstavili vsebino in delovanje čebelarskega krožka. Pouk smo začeli s spoznavanjem same čebele in njenega življenja v panju. V nadaljevanju pa za vsako srečanje izberemo novo temo, od čebelje družine do njenega domovanja in pridelkov ter koristi za okolje in naše zdravje. Vso vsebino popestrimo tudi z ogledi filmov in obiski pri bližnjih čebelarjih. Občasno imamo tudi preverjanje znanja, ki ga krožkarji nestrpno pričakujejo, saj poteka v smislu hitrih odgovorov skupin, kot pri »malih sivih celicah«, popularni oddaji s televizije. Za izvajanje praktičnega pouka in samega dela s čebelami potrebujemo učni čebelnjak. Samo izvedbo investicije in postavitev čebelnjaka načrtujemo v letošnji pomladi. Čebelnjak bo stal blizu podružnične šole, na večji parceli, kjer načrtujemo tudi posaditev medovitih rastlin. Postavitev učnega čebelnjaka in vrta medovitih rastlin bo prispevek v turistični ponudbi kraja in bo sestavni del Turistično informativnega centra na Krki, kjer bodo skupaj nastopala krška društva. Del sredstev že sami zbiramo, del materialnih sredstev in prostovoljna dela pri postavitvi pa bomo tudi izvedli člani društva. Vsaka pomoč donatorjev, podpornikov in ljubiteljev čebelarstva nam bo tudi zelo dobrodošla. V prihodnje nameravamo povabiti h krožku tudi druge občane, ki jih zanima ta dejavnost. Omogočili bi jim, da v učnem čebelnjaku pod vodstvom mentorja skrbijo tudi za lastne čebelje družine. Še posebej bi radi pritegnili občane iz tretjega življenjskega obdobja, ki so tudi že izrazili zanimanje za sodelovanje. Marjan Volaj, ČD Krka in Zagradec Po začetni tremi, ki pa ni trajala dolgo, smo se z novinarjem g. Gregorjem Pa-lovšnikom pogovorili o novinarskem in tehničnem segmentu radijskega dela, si ogledali radijske prostore ter spoznali naloge marketinga, tajništva in tehnikov. Naše navdušenje nad videnim in slišanim je bilo veliko, še posebej veseli pa smo bili sodelovanja pri snemanju radijskega oglasa. Po uri prijetnega druženja s popoldansko radijsko ekipo smo se ustavili še v bližnji piceriji. Tu smo se okrepčali in pogovorili o novi izkušnji, potem pa smo se zadovoljni odpravili proti domu. Ana Koželj, 8. razred oŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Informativni dan na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Morda ste bili sredi februarja na informativnih dnevih v kakem izmed mestnih središč in ste se soočali z gnečo in šolskim vrvežem? Na Srednji šoli Josipa Jurčiča resda ni bilo velike gneče, ustvarjalni vrvež pa je pri nas vedno, ne samo ob dnevih, ki so široko odprti za javnost. O odličnih dosežkih naših dijakov smo poročali že velikokrat, brali ste že o nadpovprečnih rezultatih na maturi, o zlatih maturantih, vrhunskih uvrstitvah na tekmovanjih in o uspehih, ki jih na svoji študijski in poklicni poti nizajo dijaki po zaključku šolanja pri nas. Pripovedovali in pisali smo o kvalitetni gimnaziji in inovativni srednji ekonomski šoli, o projektih, prenovah, praksi v tujini in sodelovanju na mnogih področjih izven šolskih okvirov. Kot vse kaže, pa zanimanje za našo šolo in za programa, ki ju razpisujemo, vendarle ni takšno, kot bi si ga želeli. Privlačnost velikih šol, mest, obljubljena svoboda in vpliv javnega mnenja počasi, a vztrajno spodkopavajo tiste vrednote izobraževanja v domačem kraju, ki smo jih od nekdaj zagovarjali, jih razvijali in ki so, resnici na ljubo, vedno odlično sledili zastavljenemu cilju - vzgojiti in izobraziti zadovoljne, uspešne, odgovorne in srčne mlade ljudi. Kakorkoli že - tudi pri nas smo imeli informativni dan za oba zgoraj omenjena programa. Bodočim dijakinjam in dijakom ter njihovim staršem smo podrobno predstavili šolanje na naši šoli. Seznanili smo jih s posebnostjo in prednostjo izobraževanja pri nas in jim predstavili možnosti, ki sledijo po zaključku šolanja. Peljali smo jih na ogled po šoli, jim pokazali sobo za sprostitev, kjer se dijaki zadržujejo v prostem času, pa fitnes, plesno dvorano, knjižnico in telovadnico. Gostje so se lahko sprehodili po šoli, občudovali valentinova srca, ki so jih izdelali vsi razredi na šoli. Ogledali so si izdelke natečaja Kozufest, ki na domiseln način poustvarja dediščino slavnega rojaka, po katerem šola nosi ime, ter se posladkali z unikatnimi piškoti v obliki človeške ribice. Za za- Debatni turnir v Ivančni Gorici Zadnjo letošnjo soboto v januarju je bil na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica debatni turnir. Dijaki vseh srednješolskih debatnih klubov iz cele Slovenije so se zbrali na naši šoli, da bi se preizkusili v veščini debatiranja, tj. zagovarjanju in utemeljevanju svojih stališč. Zavod za kulturo dialoga iz Ljubljane je pripravil tri trditve, ki so jih zagovarjale ali zavračale ekipe debaterjev. Za večino turnirjev, ki potekajo med letom, so trditve znane vnaprej, tokrat pa so bile nenapovedane oz. impromtu, kar pomeni, da se je bilo treba pripravljati predvsem na strukturo govora, seveda pa je potrebna tudi splošna razgledanost. Debatna ekipa šteje tri člane, ena je ZA, druga pa PROTI. Debato ocenjuje sodnik, ki razsodi, katera od obeh ekip je bolje zagovarjala svoje stališče. Že od devetih zjutraj so prihajali debaterji od vsepovsod, zbralo se je 44 ekip, 25 jih je debatiralo v slovenščini, 19 pa v angleščini. Pri debati v angleščini sta sodelovali tudi dve ekipi iz Zagreba. Po uvodnem pozdravu ravnatelja Milana Jevnikarja in predstavnika Zavoda za kulturo dialoga Petra Mesarca se je začelo zares. Prva trditev se je glasila Po končanem študiju v tujini bi se morali vsi diplomiranci za določeno obdobje zaposliti v svoji državi, druga Glasbo, ki poveličuje nasilje nad ženskami, bi morali prepovedati, tretja pa Ljudem, ki uporabijo sovražni govor na družabnih omrežjih, bi morali zapreti dostop do njihovih uporabniških računov. Prva tema je bila zanimiva predvsem za četrtošolce, tretja za vse, z drugo - torej z razmišljanjem o glasbi, ki „poveličuje" nasilje nad ženskami - pa je bil zadovoljen malokdo, pa je vseeno šlo. Bistvo deba- Dvojno Srebrno priznanje dijakom Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Turistična zveza Slovenije vsako leto organizira Festival Več znanja za več turizma. Letošnja tema festivala so bile Zgodbe turizma. Naši dijaki so pod vodstvom mentoric Jožice Strmole in Ane Godec sodelovali z dvema projektoma. ključek pa so ob prigrizku in plesno--glasbeni kulisi poklepetali z ravnateljem, profesorji in dijaki. Pod črto informativnega dne lahko zapišemo nekaj številk - za program gimnazija se je zanimalo 77 bodočih srednješolcev, za program ekonomski tehnik pa žal le 8. Koliko učencev se bo po končani devetletki dejansko vpisalo na našo šolo, ne moremo vedeti. Za vse imamo prostor, vseh se veselimo! Vemo pa že zdaj, da bo vzgojno-izobraževalni proces na naši šoli še naprej potekal na visoki intelektualni ravni in v spoštljivih medsebojnih odnosih. Dragica Šteh, prof. Dijaki so z mentoricama pripravili naslednja projekta: • Kozufest; dijaki so poskušali delo našega rojaka Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori prikazati na zabaven način. • V krogu se vrtimo; dijaki so se naslonili na zgodbo, da je leta 1825 gospodinja Kavčeve domačije Marija Kek, v kateri danes domuje Turistična kmetija Grofija, šla prat perilo k virskemu Studencu in tam ujela človeško ribico ter jo prinesla domov. Dijaki so se 28. 1. 2015 udeležili sejma Turizem in prosti čas ter v okviru sejma in festivala predstavili svoja projekta ter dosegli dvojno srebrno priznanje, za kar jim iskreno čestitamo. V ta namen so izdelali tudi modelček za piškote v obliki človeške ribice ter z okusnimi piškoti pogostili obiskovalce sejma. Jožica Strmole in Ana Godec, mentorici dijakov Mladi ekonomisti širimo turizem v naši občini s Kozlovsko sodbo malo drugače V sredo, 28. 1. 2015, smo se četrtošolci Srednje šole Josipa Jurčiča-smer ekonomski tehnik udeležili tekmovanja Več znanja za več turizma, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Tekmovanje je potekalo v okviru sejma Alpe Adria »Turizem in prosti čas«. Osvojili smo srebrno priznanje. tiranja je namreč v zagovarjanju stališč in argumentiranju. Srednja šola Josipa Jurčiča je sodelovala z dvema ekipama: ekipo Ivančna A so sestavljale Mojca Jančar, Lana Lavrih in Sara Sever, ekipo Ivančna B pa Katarina van Midden, Barbara Te-kavec in Špela Zupančič, pri ekipi A je sodelovala tudi Ajda Grmovšek. Dekleta so se zelo dobro odrezala. Maturantke Katarina, Barbara in Špela so ekipno dosegle 2. mesto, Katarina je bila 8., Barbara pa 10. go-vorka med vsemi na turnirju, druga naša ekipa pa se je uvrstila na sredino med vsemi ekipami. Tako so naša dekleta dokazala, da se da poleg lepega učnega uspeha sodelovati tudi na tako zahtevnem področju, kot je debatiranje, in biti pri tem tudi uspešen. Vsi debaterji in njihovi mentorji pa so zvečer zadovoljni odhajali iz gostoljubne Ivančne Gorice. Vesna Celarc Tekmovanje je potekalo cel dan, obiskovalci so si lahko ogledali stojnice sodelujočih na tekmovanju, med njimi tudi našo. Dijaki smo se na sejmu predstavili s projektno nalogo Kozufest. Za učence Osnovne šole Stična smo razpisali natečaj za maskoto projekta--našega navihanega kozla. Z okoliškimi prebivalci smo izvedli anketo. Posneli smo kratki videospot, za katerega smo na Facebookovi strani zbirali všečke. Naš navdih za prireditev »Kozufest« je bila Jurčičeva humoreska Kozlovska sodba v Višnji Gori. Kozufest bi bila lahko večja prireditev, ki bi se odvijala v oktobra vsako leto, v Višnji Gori. Na prireditvi bi ljudem približali zgodbo o ko-zlovski sodbi in pisatelja, odvijale bi se stare igre, na ogled bi postavili razstavo starega orodja. Potekale bi različne izobraževalne delavnice o stvareh, ki jih mladi ne poznajo, starejši pa so jih morda pozabili. Seveda pa ne bi manjkalo domače hrane in pijače. Uprizorili oz. zaigrali bi Kozlovsko sodbo. Aleksandra Zavodnik, 4. d marec 2015 številka 2 Domoznanska galerija 1 1 _K< Akademik prof. dr. Stane Gabrovec RAZISKOVALEC PRAZGODOVINSKE STIČNE (1920-2015) 12. januarja 2015 je v visoki starosti' preminil starosta slovenske arheologije akademik prof. dr. Stane Gabrovec, dolgoletni raziskovalec prazgodovinskih pomnikov stiške okolice. Življenje in poklicna pot Stane Gabrovec je bil rojen Kamničan (18. aprila 1920), tam je našel tudi svoj zadnji počitek. Živel je zelo polno, ustvarjalno življenje in dočakal visoko starost. Zapustil nas je v svojem 95-em letu starosti. Maturiral je 1939 na škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, tedaj na vrhunski srednješolski ustanovi na Slovenskem. Po maturi je vpisal študij klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med II. sv. vojno je bil interniran v Italiji, po kapitulaciji Italije pa mu je uspelo prebiti se v Švico, kjer je nadaljeval študij na univerzi v Bernu. Po koncu vojne se je vrnil na študij na ljubljanski Filozofski fakulteti. Diplomiral je leta 1948 iz klasične fi'lologije in arheologije. V študijskem letu 1956-57 se je kot univerzitetni asistent izpopolnjeval na univerzi v Tübingenu, leta 1962 pa je doktoriral s tezo »Prazgodovina Gorenjske« na Filozofski fakulteti zagrebške univerze v Zadru. Stane Gabrovec je deloval in ključno sooblikoval slovensko arheološko vedo na treh med seboj prepletajočih se področjih: na muzejskem, na univerzi-tetno-pedagoškem in na znanstveno-raziskovalnem. Tako na prvem kot na drugem področju pa ne bi bil tako uspešen, če ne bi bil imel tako široke humanistične izobrazbe, če ne bi bil veliki humanist in vrhunski znanstvenik. Gabrovec je služboval v Narodnem muzeju Slovenije. Svojo kariero je začel kot kustos leta 1948 in jo zaključil z upokojitvijo kot znanstveni svetnik in dolgoletni vodja arheološkega oddelka leta 1987. Hkrati je bil leta 1969 izvoljen za izrednega profesorja za prazgodovinsko arheologijo ljubljanske univerze, kjer je kot pogodbeni profesor predaval na Filozofski fakulteti skoraj 20 let. V Narodnem muzeju je Gabrovec s sodelavci preuredil zelo obsežne arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom. Gabrovčeva zasluga je bila namreč, da so bili po dolgih letih trdega dela arheološki depoji Narodnega muzeja urejeni, predmeti konzervirani, ter depoji dostopni in odprti za nadaljnje znanstveno proučevanje. S tem pa je bilo omogočeno, da je lahko prišlo tudi do obnovitve stalne muzejske razstave. Slava arheološke Stične Poleg strogega muzealskega dela pa je nadvse pomembno tudi Gabrovčevo terensko delo. Z dr. Jožetom Kastelicem je 1948-51 vodil izkopavanje staro-slovanskega in prazgodovinskega grobišča na Pristavi pri Bledu. Kasneje je raziskoval še druga arheološka najdišča, zlasti na Primorskem in Bohinju, a najpomembnejše so bile arheološke raziskave v Stični. Od 1960-1975 je Gabrovec namreč vodil velika izkopavanja v Stični, najprej mogočne gomile, nato v naselbini na Cvingerju nad Virom ter nazadnje ponovno gomile. Ta izkopavanja so prav zaradi Gabrovčevega znanstvenega ugleda prerasla v mednarodna arheološka izkopavanja, kar je bil za takratni čas izredni uspeh. Pri izkopavanjih so namreč poleg arheološkega seminarja Filozofske fakultete ljubljanske univerze sodelovali Arheološki seminar univerze iz Marburga na Lahni (Nemčija) pod vodstvom prof. dr. O.-H. Freya in dr. V. Pingla ter Smithsonian Institute iz Washingtona (ZDA) pod vodstvom prof. dr. S. Foltinyja. Arheološka izkopavanja so prinesla pomembna nova spoznanja o mogočni naselbini iz železne dobe nad Virom pri Stični - o »belem virskem mestu«, in sicer o njenem nastanku v 8. stol. pr. n. št. ter o njenih vzponih in padcih skozi celotno 1. tisočletje pr. n. št., dokler ni klonila pod rimsko nadvlado, ko je bila dokončno opuščena. Zlasti v starejši železni dobi (8.-4. stol. pr. n. št.) je bila, z mogočnimi zidovi utrjena, ena izmed največjih, če ne celo največja naselbina v jugovzhodno predalpskem prostoru in hkrati verjetno najpomembnejše središče halštatske kulture na Dolenjskem (glej Gabrovčeve prispevke v Grosupeljskem zborniku in objavo: Stane Gabrovec, Stična I. Naselbinska izkopavanja. Katalogi in monografije 28, Narodni muzej Slovenije 1994). Nadvse pomembna pa so bila tudi izkopavanja »virskemu mestu« pripadajočih gomil. Z izkopavanji velike gomile I (oz. 48) na območju Vrhpolja pri Šentvidu je začel že leta 1946 prof. dr. Jože Kastelic, takratni ravnatelj Narodnega muzeja, ki je kot šentviški rojak dobro poznal Stično in njeno okolico. Stane Gabrovec pa je nadaljeval Kastelčeva izkopavanja velike gomile in jih pripeljal do uspešnega zaključka. Kasneje so sledile tudi manjša izkopavanja drugih gomil, predvsem tako imenovane »Tratarjeve« gomile (oz. gomile 5) na virski gmajni. Raziskave gomil v Stični so odstrle povsem nove vidike o načinu pokopavanja v skupinskih, rodovno-družinskih gomilah in s tem osvetlila družbeno ureditev ter verovanjske predstave takratnih prebivalcev »virskega mesta«, a ne le njega. Na osnovi raziskav v Stični je namreč Stane Gabrovec podal nov oris zgodovine dolenjske kulturne skupine, ki je imela med železnodobnimi kulturami Slovenije in tudi v širšem okviru Srednje Evrope in Balkana zelo pomembno mesto (glej objave: S. Gabrovec, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe. Katalog. Katalogi in monografije 37, Narodni muzej Slovenije 2006; S. Gabrovec/ B. Teržan, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave. Katalogi in monografije 38, Narodni muzej Slovenije 2008/2010). Izkopavanje v Stični je bilo v mnogih pogledih pionirsko, kot jih je označil sam vodja izkopavanj, Stane Gabrovec. Bilo je dragocena šola modernih izkopavanj in odlična šola za študente arheologije, ne le z ljubljanske univerze, Stična, gomila 48. Izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1960. Stane Gabrovec, vodja izkopavanj (arhiv Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije). temveč tudi z drugih, saj so sodelovali tudi nemški, avstrijski, italijanski, madžarski in ameriški študentje. Z odlično izpeljanimi obsežnimi izkopavanji in z nepričakovanimi, nadvse pomembnimi rezultati raziskav je Stane Gabrovec ponesel slavo arheološke Stične v svet ter tudi povečal svoj mednarodni ugled, nedvomno največji, ki ga je kdaj užival slovenski arheolog. Glavno znanstveno delo Staneta Gabrovca je bilo posvečeno prav raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. V svojih številnih študijah je podal sintezo bronaste in železne dobe, izdelal je novo kronologijo, v okviru katere imajo stiške najdbe ključno mesto. Gre za dela temeljnega značaja, še posebej njegov koncept periodizacije halštatskega obdobja pa je doživel splošno mednarodno odmevnost ter obdržal svojo veljavnost vse do danes. Na novo je opredelil kulturne skupine halštatskega in latenskega obdobja na Slovenskem ter orisal njihovo kulturnozgodovinsko podobo. Številne so njegovo temeljne raziskave o posameznih zvrsteh materialne kulture, mednje sodijo predvsem razprave o zaščitnem orožju, zlasti o čeladah in oklepih, med katerimi izstopata prav stiška primerka. Pomembne pa so tudi njegove razprave o situlski umetnosti. Na novo je postavil tudi probleme etničnih nosilcev železnodobnih kultur na Slovenskem in Balkanu. Rezultate svojih številnih študij pa je strnil v sintetičnih prikazih bronaste in železne dobe Slovenije in Istre, ki so izšli v okviru monumentalnega dela »Praistorija jugoslovenskih zemalja, v IV. in V. knjigi (1983 in 1987). Ta izjemni opus o jugoslovanski arheologiji, pri ustvarjanju katerega je bil Gabrovec aktivno soudeležen, tudi kot sourednik V. knjige, je nastal pod vodstvom akademika profesorja Alojza Benca na Akademiji nauka i umje-tnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Med Gabrovčevimi organizacijsko-strokovnimi dejavnostmi je posebne omembe vredna tudi njegova vloga soorgani-zatorja mednarodne razstave o situlski umetnosti, ki se je v zgodnjih 60-letih preteklega stoletja zvrstila od Padove preko Ljubljane do Dunaja. Izredno pomembna in hkrati častna naloga je bila Gabrovcu zaupana tudi leta 1971, ko je vodil sekcijo za bronasto in železno dobo na 8. svetovnem kongresu za prazgodovinske in protozgodovinske vede v Beogradu. Tvorno pa je sodeloval tudi na veliki evropski razstavi o halštatski kulturi leta 1980 v avstrijskem Steyrju. »Gabrovčeva ljubljanska šola« Izjemna osebnost pa je bil Stane Gabrovec tudi kot univerzitetni profesor. Leta 1969, ko je postal predstojnik oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani profesor dr. Jože Kastelic, do tedaj ravnatelj Narodnega muzeja, je pripeljal na oddelek tudi novega profesorja za prazgodovinsko arheologijo - dr. Staneta Gabrovca. Skupaj sta ustvarila na arheološkem oddelku povsem novo študijsko atmosfero, odstirala sta študentom nova obzorja arheološke vede, predvsem z odličnimi rednimi predavanji in seminarji ter ekskurzijami, hkrati pa so se študentom odprle nove možnosti sodelovanja na arheoloških izkopavanjih, predvsem v Stični. S svojimi izredno sistematičnimi in inspirativnimi predavanji ter poglobljenimi seminarji, ki so študente uvajali v znanstveno-raziskovalno delo, je Stanetu Gabrovcu kot univerzitetnemu profesorju uspelo pritegniti številne študente, ki so se s svojimi odličnimi diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi deli izkazali do tolikšne mere, da je postala »Gabrovčeva ljubljanska šola« znana v širšem evropskem prostoru. Prvi rezultati te šole so bili predstavljeni na mednarodnem kolokviju v Novem mestu leta 1972, objavljenem v Arheološkem vestniku 24, 1973 (1975), nato pa so sledile številne monografske objave, predvsem v monografijah zbirke Katalogi in monografije Narodnega muzeja Slovenije. Prav te objave o najpomembnejših slovenskih prazgodovinskih najdiščih, ki so poleg Stične Šmarjeta oz. Vinji Vrh na Dolenjskem pa Črnomelj in Podzemelj v Beli krajini, Most na Soči na Primorskem ter Šmihel in Tržišče pri Cerknici na Notranjskem itd., so plod Gabrovčeve šole, so dokaz, kakšen uspeh je požel Gabrovec kot univerzitetni profesor. Gabrovčeva šola je postala prepoznavna daleč preko meja naše ožje domovine. Njemu gre zahvala, da se je arheološki oddelek Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in z njim slovenska arheologija dvignila na raven velikih evropskih središč za arheološke prazgodovinske študije. Arheološka veda se je Stanetu Gabrovcu kot enemu od vodilnih poznavalcev prazgodovine v srednji in jugovzhodni Evropi oddolžila z vrsto priznanj: - od 1962 je bil redni član Centra za balkanološke študije pri Akademiji znanosti in umetnosti BiH v Sarajevu, - od 1963 dopisni član Inštituta za prazgodovino in pro-tozgodovino Italije, - od 1972 dopisni član Inštituta za etruščanske in italske študije, - od 1967 izredni in od 1977 redni član Nemškega arheološkega inštituta, - od 1985 dopisni član Bavarske akademije znanosti v Münchnu, - od leta 1987 izredni član in od maja 1991 redni član SAZU. Stična, gomila 48. Izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1962 (arhiv Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije). Leta 1996 je Gabrovec prejel nagrado za življenjsko delo Slovenskega arheološkega društva, leta 2000 pa je bil odlikovan z Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Trajno priznanje Stanetu Gabrovcu kot odličnemu predstavniku arheološke vede pa predstavlja zbornik, posvečen njegovi 60-i obletnici, ki ga je pripravil Narodni muzej Slovenije. V njem so zbrane številne znanstvene razprave pro-minentnih tujih in domačih arheologov. (Situla 20.-21). Za njegovo 80. obletnico so mu ustanove, ki jim je dal neizbrisen pečat, pod pokroviteljstvom SAZU pripravile znanstveno srečanje, v katerem je bil s številnimi prispevki še enkrat poudarjen pomen Gabrovca kot univerzitetnega profesorja in izjemnega znanstvenika (Arheološki vestnik 52, 2001). Za 90. obletnico pa je potekala svečanost v muzeju v Kamniku. Njemu na čast je prišlo na grad Zaprice veliko število obiskovalcev, med njimi njegovi učenci, kolegi in prijatelji. Akademik Stane Gabrovec, mednarodno priznan vrhunski znanstvenik, je slovensko arheologijo dvignil na zavidljivo raven, a je kljub temu ohranil svoje izjemne značajske vrline. Odlikovala ga je izredna skromnost in človeška toplina, zato je bil od vseh izredno spoštovana osebnost. Poslavljamo se od velikana slovenske arheologije. Na koncu pa naj obudim spomin tudi na Gabrovčevo nerealizirano željo, da bi v Stični, pod pokroviteljstvom Narodnega muzeja Slovenije, postavili stalno razstavo o stiški prazgodovini, takrat je bilo mišljeno v stiški gimnaziji oz. samostanu, in hkrati uredili arheološko pot, ki bi povezovala vse pomnike stiške davne in slavne preteklosti. prof. dr. Biba Teržan Predstavitev nove knjige Irme Jančar Kulturni praznik na Krki Nova knjiga Irme Jančar je nastala v okviru projekta »Srečne hiše« iz Lu-kovice, ki svoje aktivnosti usmerja v pomoč socialno ogroženim in otrokom v rejništvu. Gre za slikanico z desetimi pravljicami pod naslovom »Deset ekozgodbic za lahko noč«. Izkupiček od prodaje knjige, pri kateri je avtorica sodelovala kar s šestimi ilustratorji, bo namenjen dvema re-jencema. »Imata težave z angleščino, in če se je ne bosta naučila, ne bosta uspešna v šoli, tako si bosta zaprla vrata za naprej. Zato bomo denar od knjige namenili za pomoč pri učenju angleščine.« nam pojasni. Jančarjeva je doslej izdala tri knjige za odrasle: Tonka z Gore (2004), Sledi (2005), Polž na verigi (2006), pa tudi otrokom je namenila tri: Zmaji iz našega mesta (2008), Čebelica Sivka v deželi Medelandiji (2011) in sedaj Deset ekozgodbic za lahko noč. Pravljice objavlja v otroških revijah, piše pa tudi radijske pravljice za oddajo Lahko noč, otroci. Življenjska pot jo je najprej vodila v Višnjo Goro, učila je v Šentvidu pri Stični, potem v Stični, nazadnje v Pir-ničah pri Medvodah. Ker jo imamo za Irma Jančar s svojo novo knjigo (foto: svojo, predvsem zaradi knjig, kjer je opisala življenje v naših krajih tako kot je bilo včasih, vsako njeno novo knjigo pospremimo tudi s predstavitvijo v naši knjižnici. Tokrat je bil prireditveni prostor, žal, premajhen za vse, ki so si želeli Irmine iskrivosti in pravljičnosti. Upamo, da bo kdaj prostor »zrastel« in bomo bolj pogumno vabili goste. Si pa zato kadarkoli lahko izposodite vse Irmine knjige. In seveda novo, v kateri boste izve- Gostovanje MoPZ Dob v Frankfurtu V reviji Naša luč, mesečniku za Slovence po svetu, piše, da je med Slovenci po svetu praznik slovenske kulture globoko zakoreninjen v njihovo zavest. Člani MoPZ Dob so želeli biti del tega, zato so se z veseljem odzvali povabilu župnika Martina Retlja iz Frankfurta na tamkajšnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Z župnikom sta nas povezala Rutarje-va iz Boge vasi. Po naporni nočni vožnji smo v soboto, 31. januarja 2015, zgodaj zjutraj prispeli v Frankfurt in prvi dan preživeli v prijetni župnikovi družbi. Najprej smo si ogledali mednarodno letališče, se z avtobusom popeljali skozi mesto in se povzpeli na razgledno teraso, zapeli v cerkvi Römer in se nastanili v hotelu ob reki Majni. Popoldne smo si ogledali še cerkev Herz Marien in dvorano pod cerkvijo, kjer so pevci opravili kratko vajo. Zvečer so pevci v hotelu s petjem in harmoniko navdušili številne turiste. V nedeljo zjutraj je bil dobrodošel ju-tranje-dopoldanski sprehod po Goe-thejevem mestu, seveda z ogledi. Popoldan je sledila sveta maša, ki jo je daroval sam župnik Martin Retelj. I ] ^^ " fi f MoPZ Dob ob reki Majni v Frankfurtu Glasovi naših pevcev so v cerkvi Herz Marien še posebno lepo zveneli. Slovenska maša s pevci iz Slovenije je bila veličasten uvod v prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je bila prepletena s petjem MoPZ Dob in nastopi slovenskih otrok iz slovenske dopolnilne šole in evropske šole. Krasni nastopi, nepozabna recitacija celotnega Povodnega moža ter lepo petje slovenskih Pika Nogavička na stiskih odrskih deskah Kdo je najmočnejša in najbolj navihana deklica na svetu, ki noče postati velika, z dvema oranžnima kitkama, pegicami na licih, dvema pisanima nogavičkama in s prevelikimi čevlji na nogah? Seveda je to Pika Nogavička! Na pustno soboto, 14. februarja, se je domači publiki predstavila otroška gledališka skupina Drzne in lepi s predstavo Pika Nogavička. V predstavi je sodelovalo trinajst otrok, in sicer: Urška Glavan, Nataša Lukič, Simon Vidmar, Iza Sekirnik, Neža Kralj, Zara Rijavec, Maša Omahen, Elizabeta Valič, Barbara Glavan, Urška Vidmar, Ana Valič, Zala Žerovnik in Pia Pirnat. Skupaj z režiserjema Nino Hauptman in Janom Pirnatom so spoznavali Piko in njene zanimive dogodivščine vse od septembra 2014 dalje. Že pred kulturnim praznikom je novoustanovljena »Literarna sekcija Kulturnega društva Krka« pripravila manjšo razstavo v čast našemu največjemu pesniku. Predprostor Družbenega centra Krka smo olepšali z veliko Prešernovo sliko in tiskano Zdravljico, ki je bila v velikem formatu faksimila izdana prav na dan svečane razglasitve samostojne slovenske države 25. junija 1991. Razstavili smo še nekaj izdaj »Poezij«, faksimile Prešernovih pesmi, na mizi, okrašeni z gorenjskim prtom in nageljni, pa so bile obiskovalcem na voljo fige in ekološki krški krhlji. Med tednom so si razstavo ogledali tudi krški šolarji in se spomnili »dohtarja«, ki je delil fige otrokom. Janja Ambrožič) deli, kaj ponuditi za kosilo izbirčnemu zajčku Binčku, koga lahko osreči hlebček kruha, kako lahko pomagamo žabici Rezi, kako otroci razveseljujejo mati Zemljo, spoznamo nadvse prijazni kači, izvemo, kako je Sonce pomagalo reki in potočku in tudi, zakaj Zemlja potrebuje očala? Vabljeni. Lahko jo tudi kupite in tako pomagate rejencema. Ksenija Medved Prireditev na sam kulturni praznik, v nedeljo, 8. februarja, ob 11. uri, se je začela z »Zdravljico« v izvedbi krškega pevskega zbora. Nagovor obiskovalcem o pomenu kulture in program je povezovala Anica Kozinc ob nežnih zvokih citer Ane Koželj. Pesmi sta recitirala Sandra Bradač in Janez Miklavčič (Črčkov po domače), pevski zbor pa nam je zapel še »Pod oknom«. Na prireditvi je sodeloval tudi naš krajan Uroš Koselj, Prešernov daljni sorodnik, ki je predstavil svoj pesniški prvenec o Krki z naslovom: »Kaj bi rekel?«. Prešeren na dolenjski način _ S tem se je prvi del kulturnega dogodka v Družbenem centru Krka zaključil. Drugi del proslave so zagreti krški ljubitelji kulture nadaljevali s krajšim pohodom proti Hočevju in tako izkoristili prelep zimski dan. Obilen sneg je po-hodnikom sicer preprečil, da bi obiskali hočevske gobarje v njihovem domu v Šentrumarju, zato pa sta jim Majda in Drago Grm pripravila prijeten sprejem v gasilskem domu v Hočevju, kjer je sledila še prava krška zdravica in nekaj recitalov v bolj sproščenem vzdušju. pesmi. Čudovito druženje ob skupni večerji, petju, plesu in pogovoru je res prehitro minilo. Nekateri člani zbora so se tudi osebno srečali s svojimi znanci, ki že več let živijo v Frankfurtu in okolici. Odsev sreče in zadovoljstva je bil viden na obrazih vseh, tako gostov kot gostiteljev. Dragica Eržen Tudi Prešernova neobjavljena dela z nekoliko žgečkljivo in hudomušno vsebino pohodnikom niso bila tuja. Seveda ni manjkalo dobre kapljice in tudi domač ričet iz domače kuhinje Ko-zinčevih ni manjkal. Bilo je res veselo. Praznovanja se je udeležil tudi naš častni krajan in častni občan Ivančne Gorice, slikar France Slana, tako da je imel kulturni praznik na Krki visoko umetniško podporo! Andrej Tomažin Zgodba Pike Nogavičke je bila odlično odigrana, temu primerno pa premiera in ponovitev razprodani. Kdaj bo našo Piko ponovno možno videti pa najdete na www.kd-sticna.si. Nina Hauptman, KD Stična KD Stična vabi Sobota, 14. 3. 2015, ob 20.00: VAJE V SLOGU - gledališka predstava v izvedbi ŠODR teatra Petek, 20. 3. 2015, ob 19.00 in sobota, 21. 3. 2015, ob 19.00: PETER IN VOLK - glasbena pravljica v izvedbi Godalnega orkestra KD Stična z gosti Vljudno vabljeni! Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica, Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45) DOGAJANJE V KNJIŽNICI Za nami sta že dva meseca. Gostili smo dve pisateljici; Mileno Matko in Irmo Jančar ter se z bralnim klubom udeležili srečanja s pisateljico Polono Glavan v Grosuplju. Sodelovali smo na občinski prireditvi »Pomen domače knjige za lokalno okolje« z okroglo mizo na temo domoznanstva, se srečevali v bralnem klubu, na urah pravljic, delavnicah na temo recikliranja hrane in ročnih del, sprejemali skupine, izvajali projekt »Rastem s knjigo«, se srečali z mladimi novinarji in, seveda, vsak dan poskrbeli, da je bila za vsakogar na voljo vsaj kakšna knjiga. Tudi med počitnicami smo se dobivali s skupino od 25 do 30 otrok na Krtkovih zimskih počitnicah v knji- žnici. Otrokom smo pripovedovali pravljice in se igrali družabne igre na temo dobrodelnosti. Zbirali smo za-maške, pisali pismo v dom ostarelih in se srečali s predstavnico Karitasa (in tudi članico našega bralnega kluba), Emo Grünbacher, ki je povedala, kako se lepo obnašamo do babic in dedkov. Damjan Rogelj je z nami delil izkušnjo o tem, kako najde svojo srečo invalid - prav kakor Lev Rogi v pravljici - v samostojnosti in ustvarjanju. Se že pripravljamo in vas vabimo na nove dogodke. Se vidimo. URE PRAVLJIC S PALČKOM BRALČKOM Vsako tretjo sredo, ob 17. uri, med nas pride Palček Bralček in pripove- duje nove pravljice. Igramo se tudi besedne igre, se sladkamo s Palčkov-imi piškoti, Palček tudi kaj začara in zapoje. Primerno je za otroke od 6. do 99. leta starosti. Srečanja bodo spet 18. marca in 15. aprila. DOBRA MISEL ZATE: Cikel delavnic za samopomoč Vsak četrti petek bodo v knjižnici posebne delavnice, predavanja oz. predstavitve knjig, s katerimi lahko izboljšamo kakovost svojega življenja, odnose, naše ravnanje. V tem ciklu se bodo predstavile različne predavateljice, vsaka ima kako dobro ali uporabno misel za vsakogar izmed nas. Vsa srečanja so brezplačna. 27. marec in 24. april ob 17. uri sta namenjena predavanjem Ane Vatovec. Novinarka Ana je z nami že delila znanje o energijski medicini in naletela na velik odziv. Še enkrat vas vabimo na ponovitev delavnice iz energijske medicine »5-minutna dnevna rutina«. Izvedeli boste kup koristnih nasvetov in vaj, kako si pomagati in poskrbeti za svoje zdravje - hitro in enostavno. Utrjevanje znanja ne škodi. V drugem terminu bo Ana predstavila energijsko medicino proti stresu. Ponuja povsem naravne, preproste tehnike, s katerimi si lahko po- magamo v kriznih situacijah sprostiti jezo, tesnobo, paniko in odpraviti nakopičene stresne napetosti, ubežati krempljem strahu. Prijave zbiramo na tel. št. 7878 121 ali osebno pri pultu. USTVARJAMO IZ KNJIG: Delavnice ročnih del za odrasle Kadar ni drugega učitelja, si lahko pomagamo s knjigami. Tam so skrita mnoga znanja, tudi ročne spretnosti. Z malce usmeritve animatorke Renate izdelujemo izdelke za različne priložnosti. Nadaljujemo cikel »Ustvarjamo iz knjig«. 11. marca, ob 17. uri bomo spoznali umetnost izdelovanja mil in dišav (predavanje s kratko demonstracijo izdelave). 17. aprila ob 17. uri pa nam bo Ema Grünbacher v okviru njene male velikonočne razstave vezenin predstavila umetnost vezenja. Prijave zbiramo na tel. št. 7878 121 ali osebno pri pultu. BRALNI KLUB »KRANJSKA ČBELICA« V bralnem klubu se srečujemo vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri. V marcu smo prebrale knjigo »Prepričevanja«, se srečale z Jane Austen, njenim neprekosljivim kritičnim očesom za malomeščansko življenje in malo tudi za romantične zaključke. Naj bo teh čim več tudi v pomladi, ki prihaja. V aprilu bo srečanje prestavljeno na drug termin, pravočasno vas bomo obvestili, morebitni novi člani pustite kontakt pri pultu v knjižnici. MEDGENERACIJSKO BRANJE »RASTEM S KNJIGO« Bralni klub »Kranjska čbelica« se je v mesecu februarju priključil državnemu projektu Javne agencije za knjigo, pri katerem različne generacije berejo isto knjigo in se o njej pogovarjajo. Združili smo se z OŠ Stična in dobimo se že 24. marca ob 13.30 v šolskih prostorih. Kakih 20 nas je že, ki se bomo pogovarjali o knjigi Janje Vidmar: Pink. Vabljeni tudi novi interesenti, knjigo dobite v knjižnici - in ostane vaša. RAZSTAVNA DEJAVNOST bo še do maja namenjena starejšim, na jesen pa se bomo zopet obrnili k mladim. Vabimo vas, da se nam oglasite na tel. št. 031 707 978 in se dogovorimo za možnost predstavitve vaših likovnih ali fotografskih del od septembra do decembra. Marca se nam bo s pregledno razstavo predstavila Milka Gruden, sicer predsednica likovnega društva Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični. iska Jfl™pS«LAl>*[hJiLIKl*LWflNIJI IlKIHTUilNI BEiiVHOSTI Ohnorni izposlivi Ivančna Sorira Cejts (I, artpe «red^v n, litj ir^ninj Cerks let.: 01 7B6 90 7D, Faks: 01 7B6 90 75 www.j^d.si, www.hullura-u^tvarianje.si Mavrična kultura za vse TATJANA LAMPRET, PREJEMNICA SREBRNE PLAKETE ZA ŽIVLJENJSKO DELO Tatjana Lampret je 28. januarja na slavnostni prireditvi v Ljubljanski filharmoniji prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, za ustvarjalno, pedagoško in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi. Tatjana Lampret, daljna sorodni-ca in rojakinja velikega slovenskega pripovednika Josipa Jurčiča, je svoje življenje posvetila kulturi in izobraževanju. Že kot učiteljica na Osnovni šoli Stična je organizirala kulturne dogodke, proslave, dramatizirala in reži-rala gledališke igre in tako vsaj delno uresničila svoje sanje o gledališču, ki se mu je zapisala že v otroštvu. Ko se je zaposlila kot strokovna delavka na ZKO Grosuplje in nato na JSKD, Območna izpostava Ivančna Gorica, je prišlo v ospredje organizacijsko delo, v katerega pa je vnašala nove vsebine in oblike in to v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. S svojim pedagoškim čutom je znala v ljubiteljsko dejavnost vključevati vse generacije, posebej pa se je posvečala mladim, katerih razvoj je skrbno spremljala. Tako so nastale uspešne skupine in posamezniki, ki so dobili osnovne temelje svojega delovanja in ga lahko razvijali naprej. Ustvarjena so bila stabilna kulturna okolja, ki delujejo kontinuirano in so tako manj občutljiva za tipična nihanja, značilna za ljubiteljske dejavnosti. Vsa leta je skrbela tudi za ohranjanje in obnavljanje Jurčičeve domačije, kjer je danes sodoben muzej na prostem, ki je s svojimi živimi vsebinami primerljiv z vsemi drugimi spomeniki muzejske dejavnosti v Sloveniji. Tatjana Lam- pret nadaljuje svoje poslanstvo in ostaja zvesta ljubiteljski kulturi. V rodni Muljavi predseduje Kulturnemu društvu Josipa Jurčiča, dramatizira in režira predstave v Letnem gledališču, organizira tradicionalna likovna srečanja Ekstempore Muljava, ustvarjalne delavnice, literarna srečanja in druge prireditve. »Tatjana Lampret je v svojem profesionalnem življenju postavila trde temelje za razvoj ljubiteljske in profesionalne kulture in ustvarila dobre pogoje za delovanje društev, ljubiteljskih skupin in ustvarjalnih posameznikov. Njene ideje in vsebine ostajajo aktualne še danes, zato ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil srebrno plaketo za ustvarjalno, pedagoško in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi«, je zapisano v obrazložitvi nagrade JSKD RS. PEVCI USPESNO IN PREPOZNAVNO NASTOPILI NA TRADICIONALNI REVIJI V Šentvidu Letošnja dvodnevna pevska revija je ponovno omogočila predstavitev vsem kvalitetnim pevskim zasedbam na področju vseh treh občin. Pevci s svojimi zborovodji vsako leto pripravijo pester, zanimiv in prepoznaven repertoar, s katerim se predstavijo občinstvu ter strokovnim spremljevalcem. Letos je revijo strokovno spremljala glasbena pedagoginja in zborovodkinja Janja Dragan Gombač. Na reviji v Šentvidu pri Stični so se predstavili Vokalna skupina Šentviški slavčki, Moški pevski zbor Vidovo, Mladinski mešani pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča, Mešani pevski zbor Ambrus, Ženski pevski zbor Vidovo, Mala pevska skupina Šentjurski fantje, Mešani pevski zbor Kopanj, Oktet fantov KD Stična, Mešani pevski zbor Sončni žarek, Moški pevski zbor Šmarje-Sap, Mešani pevski zbor Zagradec in Moški pevski zbor Ambrus. V Grosupljem so se predstavili še naslednji zbori iz naše občine: Mešani pevski zbor Krka, Ženska pevska skupina Estrella in Mešani pevski zbor Zborallica. Reviji v Šentvidu pri Stični je prisostvoval tudi župan Dušan Strnad, ki je nastopajoče in obiskovalce v uvodu tudi nagovoril. V nagovoru je še posebej pohvalil organizatorja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki že vrsto let skrbi, da se nadaljuje kulturna tradicija treh sosednjih občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Vsem nastopajočim skupinam je zaželel uspešen nastop, poslušalcem pa prijetno poslušanje. Vsekakor je revija potekala v prijetnem in prijaznem ozračju in druženju, ki vzpostavlja številne vezi ter nadaljnja sodelovanja med posamezniki in društvi na nivoju skupnih projektov vseh treh občin. Vse pevske zasedbe pa so prejele tudi pesmarico Preproste besede, ki jo je JSKD RS založil ob praznovanju obletnice rojstva Rada Simonitija. S tem gradivom bodo ponovno v naslednjih letih zaživele njihove nove vokalne interpretacije na ivanških in drugih odrih širom Slovenije in v mednarodnem prostoru. CIRKUŠKA PREDSTAVA NAVDUŠILA IVANŠKE OTROKE Tretja predstava otroškega abonmaja, ki ga organiziramo skupaj z Občino Ivančna Gorica, je v zimsko idilo prinesla ruskega žonglerskega in cirkuškega profesionalnega ustvarjalca Ravila Sultanova, ki je dodobra ogrel občinstvo s svojimi cirkuškimi vragolijami in intenzivnim vključevanjem otroške in odrasle publike v svoj nastop. Zabaven in vesel polurni program je predstavil osnove cirkuške ustvarjalnosti ter razvil nastavke za tovrstno umetnost, ki lahko zaživi tudi v drugih javnih in urbanih prostorih in za svojo izvedbo potrebuje le občinstvo v večji meri kot klasičen odrski prostor. OŠ ŽUŽEMBERK OB KULTURNEM PRAZNIKU GOSTILA PROJEKT MODROST IN PRAVICA Skupaj z žužemberško šolo je ivanška izpostava obeležila kulturni praznik ter sodelovala na različne načine pri vsebinah izvedene prireditve. Na njej sta se namreč z založniškim projektom predstavili Darinka Vidic in Dinka Petje, ki sta s sodelovanjem ivanške izpostave v lanskem letu oblikovali knjigo pesmic in ilustracij. Hkrati pa smo v mali dvorani številnemu občinstvu z žužemberškega konca predstavili svoj projekt prevajanja Jurčičeve humoreske in odprli razstavo pano- jev z ilustracijami preteklih prevodov. MLADI ŠOLSKI NOVINARJI SO SE PONOVNO SREČALI V SPOMIN NA NOVINARSKO DELOVANJE JOSIPA JURČIČA Že tradicionalno obeležujemo rojstvo Josipa Jurčiča s srečanjem mladih novinarjev ivanške občine. Letos je sodelovalo 17 nadobudnih učencev, ki so svoje izkušnje in znanje oplemenitili pod mentorskim vodstvom Grosupeljčanke Larise Daugul. Larisa je novinarka na Planet TV z izkušnjami, ki si jih je v preteklih letih pridobila na Zelenem valu ter na številnih gledaliških odrih v okviru gledališča GGNeNi. Mlade je obogatila s spoznavanjem vsakodnevnih izzivov, ki jih prinaša novinarski poklic ter s konkretnimi napotki, kako pripraviti, oblikovati in izpeljati konkretno reportažo. Njihove prispevke bomo lahko brali v prilogi Mlado Klasje, v prihodnji številki Klasja. Napoved skladovih prireditev: OBMOČNA REVIJA PREDŠOLSKI, OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 1. in 2. del, 12. 3. 2015 ob 11.00, OŠ Stična in 13. 3. 2015, Jakličev dom, Videm Dobrepolje Na reviji v dveh delih se bo predstavilo 15 otroških zasedb iz vseh treh občin. Revijo bo letos spremljal Matjaž Vehovec. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN 2015 19. 3. 2015, 17.00, Jakličev dom, Videm Dobrepolje Na tradicionalnem srečanju se bo predstavilo pet otroških zasedb, ki bodo nastopile pod budnim očesom strokovne spremljevalke Nine Luša. SLIŠAL SEM BOBEN TOLČI, ZADNJA PREDSTAVA OTROŠKEGA ABONMAJA IVANČNA GORICA 20. 3. 2015, 17.30, Kulturni dom Ivančna Gorica Predstava nam prinaša vpliv in kulturo Afriške glasbe v izvedbi Matevža Gregori-ča in Lutkovnega gledališča Koruzno zrno. Mladi bodo ponovno lahko spoznavali nove glasbene kulture in širili ustvarjalna obzorja domišljijskih svetov. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVNIH SKUPIN 25. 3. 2015, 9.00-13.00, Kulturni dom Grosuplje Srečanje letos prinaša štiri lutkovne predstave, ki so nastale v preteklem letu tudi s pomočjo mentorstva na seminarju, ki ga je izvedla sokrajanka Maja Peter-lin iz Zagradca. Strokovno spremljanje: Katja Povše. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 1. IN 2. DEL 26. - 27. 3. 2015, 9.00-13.00, Kulturni dom Grosuplje Srečanje bo strokovno spremljala Ana Ruter. Na njem se bo z novo gledališko produkcijo, ki je nastala v okviru šol in društev, predstavilo devet otroških gledaliških skupin iz vseh treh občin. Simona Zorko Državno rokometno prvenstvo v polnem teku Rokometaši igrali za družino Adamlje iz Sel pri Sobračah Februarja se je v Katarju končalo svetovno rokometno prvenstvo, na katerem so slovenski rokometaši osvojili zelo dobro 8. mesto. Po premoru se tako nadaljuje rokometno državno prvenstvo in v nadaljevanju so rokometaši RK SVIŠ Ivančna Gorica odigrali tri tekme. Najprej so v Ivančni Gorici gostovali aktualni državni prvaki iz Celja, ki so bili pretrd oreh za naše fante (22:44). Nato so Ivančani odšli na gostovanje v Sevnico, kjer so se pomerili s konkurenti za obstanek v ligi. Boljši so bili Sevničani, ki so zmagali 29:20 in na prvenstveni lestvici zmanjšali zaostanek za SVIŠ--em na vsega 3 točke. Na zadnji tekmi v domači dvorani je SVIŠ gostil 3. uvrščenega na državnem prvenstvu, in sicer RK Maribor Branik, ki ga vodi selektor Boris Denič. Ivanški fantje so prikazali odlično predstavo, polčas dobili s prednostjo dveh zadetkov, v tesni končnici pa so morali priznati premoč Štajercem (31:35). Po 18. odigranih tekmah so rokometaši SVIŠ-a z 8 točkami na 12. mestu prvenstvene lestvice in bodo morali na zadnjih 8-ih tekmah za obstanek v elitni 1. ligi osvojiti vsaj 4 točke. Mlade selekcije RK SVIŠ Ivančna Gorica, razen mlajših dečkov A in B, so začele s tekmami polfinala državnega prvenstva. Starejši dečki B so odigrali 7 od 14-tih tekem in vseh 7 zmagali ter zanesljivo vodijo na lestvici. Če bo šlo tako naprej, se bodo tretjič zapored uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice, kjer bi branili naslov državnih prvakov. Zelo dobro gre tudi starejšim dečkom A, ki so odigrali 6 od 14-tih tekem, zabeležili 4 zmage in 2 poraza in so trenutno 3. na prvenstveni lestvici. Kadeti so odigrali 5 tekem, zabeležili po 2 zmagi in poraza ter 1 neodločen izid in so trenutno na 5. mestu prvenstvene lestvice. Mladinci so v nadaljevanju odigrali 3 tekme, 2 zmagali in 1 izgubili. Mlajši dečki A in B začnejo s tekmami polfinala državnega prvenstva prvi teden v marcu. Redni del državnega prvenstva so mlajši dečki B končali na 1. mestu skupine Center II, pri čemer so zabeležili 11 zmag in samo 1 poraz. Mlajši dečki A so končali na 4. mestu skupine Center II, zabeležili so 5 zmag in ravno toliko porazov. V kvalifi'kacijah za uvrstitev v polfinale državnega prvenstva pa so premagali Ig. Ob rezultatih mladih ekip velja izpostaviti, da so se vse mlade ekipe RK SVIŠ uvrstile v polfi'nale državnega prvenstva med 16 najboljših ekip v Sloveniji, kar je hvalevreden dosežek. Njihova statistika v letošnji sezoni je izjemna: skupaj so do 1. marca odigrali 91 tekem državnega prvenstva, zabeležili kar 64 zmag, 3 neodločene izide in samo 24 porazov. To samo potrjuje dejstvo, da se z mladimi igralci v RK SVIŠ odlično dela, tako da bomo lahko v prihajajočih sezonah v Ivančni Gorici spremljali odličen rokomet v režiji povečini doma vzgojenih igralcev. Boštjan Košir Matija Boben (na sliki desno) v dresu NK Ivančna Gorica NOGOMETNI KLUB IVANČNA GORICA Odmeven prestop igralca Ivančne Gorice v 2. angleško ligo? Gre za igralca Matijo Bobna, ki je jeseni še igral za NK Ivančna Gorica v 3. SNL. Matija je doma iz kraja Žvirče v Suhi krajini in je prve nogometne korake naredil prav pri nas v Ivančni Gorici. Nato je igral v Kočevju, v NK Interblock Ljubljana, kjer je postal tudi reprezentant v mlajših selekcijah ter za kratek čas pri Triglavu iz Kranja v 1. SNL. Po neuspešni epizodi v Kranju ga je vodstvo NK Ivančna Gorica pripeljalo nazaj v matični klub, kjer je pred odhodom v Anglijo igral eno leto in bil eden nosilcev igre domačega tretjeli-gaša, ki se bori za vrnitev v 2. ligo. Matiji Bobnu se je ponudila izjemna priložnost, saj je NK Ivančna Gorica sklenil dogovor o posoji igralca angleškemu klubu Bolton, ki v tem trenutku igra v drugi angleški ligi, t. i. CHAMPIONSHIP LEAGUE, nedolgo nazaj pa je igral tudi v elitni PREMIER ligi. Prava pogodba še ni podpisana, ali bo, bo seveda odvisno od tega, kako se bo izkazal na preizkušnji. Matija je že zaigral na tekmi med mladima ekipama Boltona in Readinga, Tekma se je končala 1:1, Matija je odigral celotno srečanje in bil ocenjen z oceno solidno. Če bo prestop uspel, bo to seveda tudi za klub velika stvar in potrditev, da lahko uspejo tudi fantje iz našega okolja. Članska ekipa NK Ivančna Gorica se medtem pripravlja za napad na vrh lestvice v 3. SNL. Odhod Matije Bobna je zapolnil Niko Snoj, ki je igral v 1. ligi za NK Radomlje. Poleg njega so prišli še Jure Vozel, Marko Kuntarič (oba Radomlje) in napadalec Nukič, ki je že igral za Ivančno Gorico. Klub so zapusti'li Čatic, Dokič in Ourdevič, ki niso zadovoljili vodstva kluba. Nekaj igralcev je trenutno poškodovanih: vratar Barukčič, Erik Koren, Dominik Ožbolt. Ivančani so odigrali nekaj prijateljskih tekem, predvsem s prvoligašema Za-vrčem in Krko so se prikazali v dobri luči, prav tako z ekipo Radomlje B. Na tekmah se članom priključujejo tudi igralci iz mladinske selekcije, ki bodo v prihodnji sezoni priključeni članski ekipi. Risi odhajajo za dva dni v Italijo, kjer bodo odigrali dve pripravljalni tekmi na naravnem igrišču. Stroške potovanja so si igralci plačali sami. Za konec priprav »Rise« čaka še tekma z NK Domžale in generalka pred prvenstvom, tekma z ekipo NK Maribor B. Prvenstvo se začne 22. 03. 2015. Tudi mlajše selekcije so aktivne. Posebej je treba poudariti' organizacijo tekmovanja »Rad igram nogomet«. To tekmovanje organizira in vodi naša krovna organizacija NZS in je namenjena predvsem popularizaciji nogometne igre. Nogomet naj bi preko teh akcij ponudili čim širši populaciji otrok. V to tekmovanje so vključeni otroci letnikov 2004 in 2006 in je namenjeno tako otrokom iz osnovnih šol kot tudi otrokom iz nogometnih klubov. Naš klub se je v to tekmovanje prijavil že drugo leto, saj tako tudi sami veliko pripomoremo k popularizaciji in širjenju zanimanja za nogometno igro v našem lokalnem okolju. V soboto, 31. 01. 2015, je NK Ivančna Gorica v športni dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča zelo uspešno izpeljal 1. fazo prireditve »Rad igram nogomet«. V soboto zjutraj so s tekmovanjem začeli igralci letnika 2006, ki so prihajali iz štiVih klubov: NK Ivančna Gorica, ND Ilirija, NK Vrhnika in Juventus Academy. Vsi otroci so pokazali veliko željo po dokazovanju in po rezultatu ter izredno korektno in pošteno igro. Najboljpa so vse otroke navdušile spretnostne igre, v katerih so se imeli priložnost primerjati' s svojimi vrstniki Kot smo že poročali v zadnji številki Klasja, je 26. decembra 2014 v sklopu prireditve ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter podelitve priznanj najboljšim športnikom občine, v dvorani Osnovne šole Stična potekala tudi dobrodelna tekma poimenovana »Rokometno srce«. Na njej so se pomerili sedanji in nekdanji rokometaši Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica ter tudi ekipa veteranov z županom Dušanom Strnadom na čelu. Prostovoljni prispevki, ki so se zbirali v času proslave in tekme, so bili namenjeni štiričlanski, socialno ogroženi družini Adamlje iz Sel pri Sobračah. iz nasprotnih ekip. Nato so s tekmovanjem začele prijavljene ekipe v kategoriji U-11-igralci letnika 2004. Naše barve je zastopala skupna ekipa enaj-stletnikov NK Ivančna Gorica-Trebnje. Naša skupna ekipa je pokazala zelo zavidljivo igro in kar je najpomembnejše, so priliko za dokazovanje dobili prav vsi igralci. Obe ekipi, tako NK Ivančna-Trebnje kot ND Ilirija, sta prepričljivo dobili obe tekmi in se kot posladek za konec pomerili med seboj za prvo mesto. Naši fantje so že v prvi minuti' zadeli za vodstvo 1:0 (strelec: Žiga Potokar), vendar so se gostje kmalu preobrnili rezultat v svojo korist. Naši pa se tudi po vodstvu nasprotnika z 2:1 niso predajali in rezultat zasluženo poravnali s svojim drugim zadetkom na 2:2. Tekma je do konca postregla še z nekaj lepimi priložnostmi za dosego zadetka, vendar se rezultat ni več spremenil. Pri izvajanju 6- metrovk pa so imeli več športne sreče in poguma igralci ND Ilirija in tekmo dobili 4:3. Našo skupno ekipo velja za prikazano igro zelo pohvaliti'. Zahvala je namenjena tudi trenerju Bekiju Rušitiju, ki je vodil skupno ekipo. Zahvala pa seveda tudi staršem, ki so na tribuni pripravili odlično vzdušje. Zahvala tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tako obsežne prireditve. Za NK Ivančna Gorica: Aleš Potokar, Matej Sever in Simon Bregar V januarju so pobudniki dobrodelne tekme, rokometaši Aleksander Polak, Gašper Mamilovič in Jure Ceglar, obiskali štiričlansko družino Adamlje iz Sel pri Sobračah in jim izročili zbrana sredstva v višini nekaj več kot 1.600 evrov. Zbrana sredstva bodo pomagala predvsem 13-letnemu Blažu, ki ima spinalno mišično atrofi'jo. Kot da to ni dovolj, so Blaževi zadnji izvidi zaznali še osteo-porozo in tako ima vse več težav z gibanjem. Starejši brat Simon, ki obiskuje kuharsko šolo v Višnji Gori, ima zelo izrazito govorno napako, med tem ko je oče 90 % gluhonem in brezposeln, mama pa je zaposlena v litijski predilnici. Pred časom je družini s pomočjo donatorjev že uspelo opremiti dve fantovski sobi, kopalnico in predsobo s centralnim ogrevanjem, tudi po zaslugi gospe Judite Rajnar in Tatjane Vatovec, ki si veliko prizadevata za lajšanje stisk, s katerimi se soočajo Adamljetovi. Gesta, ki so jo ponovno izkazali rokometaši, je že tretje leto zaporedoma več kot očitno dosegla svoj namen. Med polčasom dobrodelne tekme je potekala tudi dražba dveh dresov nekdanjih trebanjskih rokometašev Staša Skubeta (sedaj član RK Gorenje Velenje) in Mihe Zarabca (član RK Celje Pivovarna Laško), tudi ta znesek pa je bil seveda namenjen družini Adamlje. Gašper Stopar Odmeven zimski turnir U-10 v Ivančni Gorici V soboto, 24. januarja, so člani NK Ivančna Gorica skupaj s starši selekcije U-10 organizirali močan turnir za igralce letnika 2005, na katerem so sodelovale ekipe iz cele Slovenije. Ekipa NK Ivančna Gorica je nastopala z dvema ekipama in uspešno branila ugled ekipe gostiteljice. Namen turnirja je bil popestriti zimski čas, v katerem rednih ligaških tekem na prostem ni. Turnir je potekal v športni dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča na njem pa je nastopilo 16 ekip iz Ivančne Gorice, Grosupljega, Ljubljane, Šmartnega, Domžal, Kranja, Drenovega Griča, Krškega in Kopra. Ekipe so bile razdeljene v skupini A in B. V dopoldanskem času so nastopile ekipe iz skupine B. Ekipa domačega nogometnega kluba se sicer ni prebila v polfi'nalne boje, se je pa pogumno borila za 5. mesto na turnirju. Po porazu z Brinjem iz Grosupljega je ekipa NK Ivančna Gorica B osvojila končno 6. mesto. Uspešnejša je bila ekipa A, ki je nastopala v popoldanskem delu turnirja in se prebila vse do fi'nala. Za zmago na turnirju je bila na koncu ekipa Krškega pretrd oreh, a zadovoljstvo na licih naših risov ni bilo zato nič manjše. Tako člani kluba, trenerji kot starši so se izkazali tudi po organizacijski plati. Vsi igralci, ki so nastopili na turnirju, so prejeli diplome, prve tri ekipe pokale v obliki skulpture nogometaša, prve štiri ekipe pa tudi praktične nagrade. Starši so tekom celega dne skrbeli za dobro gostinsko ponudbo in bogat srečelov katerega glavna dobitka sta bila sedemkilogramska čokolada Gorenjka in brezplačni vstopnici za ogled nogometnega derbija med Olimpijo in Mariborom. Izkupiček dneva bo šel za pomladanske priprave selekcije U-10 v hrvaški Istri. Potem pa polni energije in novega znanja v nadaljevanje sezone! Matej Šteh Miha Zajc postaja »resen« član slovenske biljard scene Da naš občan in vsestranski športnik Miha Zajc zadnje časa veliko svoje energije usmerja v biljard, sem v Klasju že omenjal. Kot vse kaže, ga je ta šport dodobra prevzel, saj s svojimi rezultati vse bolj opozarja tudi najboljše slovenske igralce, da bo nanj v prihodnosti treba resno računati. mesto tudi uspešno brani. Če bi bilo Sezono 2014 je Miha zaključil na 1. mestu v 3. najmočnejši ligi s prepričljivo prednostjo. Po treh sezonah tekmovanja se tako seli v 2. ligo. Na skupni lestvici vseh licenciranih bi-ljardistov v Sloveniji (129) se je povzpel na 21. mesto, kar je najvišja uvrstitev kakega »tretjeli-gaša« v zgodovini tekmovanja. Decembra 2014 je nanizal nekaj odličnih rezultatov: 2. mesto na Tradicionalnem turnirju dvojic v biljardnici Direkt (z njim je igral Jožko Marinko) 5. mesto na Državnem ekipnem prvenstvu (soigralca v ekipi: Matic Grabnar in Nino Porič) 1. mesto na Novoletnem turnirju v biljardnici Kaval. Njegovi rezultati niso ostali neopaže- ni. V zaključnem komentarju za leto 2014 na uradni spletni strani Biljar-dne zveze Slovenije piše takole: »Na lestvici druge lige je polno igralcev, ki bodo v prihodnji sezoni posegali po višjih mestih, a na prvem mestu se bo v startu znašel končni zmagovalec C lige, Miha Zajc (BK Ilirija), čigar napredek v formi proti koncu sezone nikakor ni ostal neopažen. Mihu je prepričljivejši uspeh v tretji ligi večkrat za las ušel, je pa pokazal veliko potenciala z enim petim mestom v prvi in tremi petimi mesti v drugi ligi, kar mu je prineslo zalogo točk za »pole position« med »drugoligaši« naslednje leto«. Miha je tako letošnjo 2. ligo začel s 1. mesta na rang lestvici in po prvih dveh tekmovanjih, ki jih je imel to tako tudi na koncu sezone, bo naslednje leto napredoval v najmočnejšo slovensko biljard ligo. To mu seveda želimo tudi bralci Klasja. Simon Bregar Ekipa: T Z R P DG PG GR TO. 1 Tyson team Gačnik Šport 13 12 0 1 74 17 +57 36 2 FSK Mafijozi 13 11 0 2 72 22 +50 33 3 Glumci 13 8 1 4 44 39 + 5 25 4 Bar pr' Livarni 13 7 3 3 58 32 +26 24 5 ŠDM Ambrus 13 2 3 8 32 44 - 12 9 6 MSU Team 13 3 0 10 34 56 - 22 9 7 Raja Višnja Gora 13 3 0 10 34 73 -39 9 8 V.I.P. 13 2 1 10 25 90 - 65 7 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TO - točke 51M PLY CLEVER Skqda fabiastvčno'. Nova Skoda je Slovanski avto lota PAN^^ JANm Pan-J an d ,0.0,, Stan teto va ul. 25, Ivančna Gorica, tel: 01 /32 04 709 TEHNIČNI PREGLEDI REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJE SALON VOZIL SERVIS 8AR Namizni tenis na Krki V medobčinski ligi je ekipa ŠD Krka 2 (Vrhovec, Kuhelj, Bregar in Mali) v prvih tekmah sezone pokazala, da je v letošnji sezoni edina ekipa, ki kandidira za prvaka. V prvih treh tekmah je proti ekipam, ki na tiho upajo, Velike Lašče, Šmarje-Sap 1 in prvi ekipi Krke pokazala, da je trenutno za korak spredaj. Še najbolje se jim je upirala ekipa Velike Lašče, za katere je Aleš Smrekar dosegel vse tri posamične zmage, kar pa je bilo tudi vse. Proti Šmarju in Krka1 pa so slavili z rezultatom 8:2 in pokazali, da je razlika kar precejšnja. Prvi ekipi ŠD Krka KGG1 se v sezoni sicer pozna odsotnost Omahna in bo na prihodnjih tekmah še precej ranljiva. Prva ekipa Stične je premagala Šmarje-Sap veterane 9:1 in nakazala, da bo na njih v prihodnje treba resno računati. ŠD Krka KGG1 v prvi ligi s petimi zmagami deli 6.-8. mesto in se drži zastavljenega načrta. V zadnjem krogu je premoč priznala ekipa Imisa, ki je v zadnjih desetih letih osvojila pet naslovov prvakov. V tej tekmi je blestel Luka Mlakar. Medtem je ekipa ŠD Krka2, ki se bori za napredovanje v elitno ligo (nobeno društvo v Ljubljani nima dveh predstavnikov v prvi ligi) odigrala tri tekme. Z ekipo Kamnoseštvo Vogrinec zmagala s 6:3, proti ekipi Sinje Gorice s 5:4 (odločilno igro je dobila Bregarjeva), nato pa proti ekipi Rutine izgubili s 4:5. Za ekipo Rutine je Šemrov pokazal vse svoje mojstrstvo in izkušnje in kljub letom (aktualni vice prvak Slovenije v kategoriji 65-70 let) premagal vse tri domače igralce. Še najbližje je bila Bregarjeva, ki je imela kar tri zaključne žogice, a jih ni uspela izkoristiti. V peti ligi pa je KGG Krka3 po uvodnem porazu proti ekipi Vrhnike le pokazala, da so z Zrimškom precej boljša ekipa in premagali ekipi Tuhinja in Dolskega, zmage za Krko sta prispevala še Globokar in Porenta. V tej ligi kraljuje ekipa Stične, ki je še vedno brez poraza in najverjetneje tudi nova članica četrte lige, kar je za novince lep uspeh. Tyson team Gačnik šport krog pred koncem že prvaki premierne občinske zimske lige Krog pred koncem občinske zimske lige v malem nogometu smo že dobili prvake. To so prvi favoriti tekmovanja in tudi letni prvaki- Tyson team Gačnik šport. Kljub vlogi prvih favoritov so praktično do konca morali potrpežljivo čakati, kajti ekipa FSK Mafijozi jim je tesno dihala za vrat vse do zadnje tekme predzadnjega kroga, ko so medsebojno tekmo prepričljivo obrnili sebi v korist prvaki. Zaradi boljše gol razlike v medsebojnih tekmah so zato že pred zadnjim krogom nedosegljivi. Liga je kakovostna, kljub temu, da na so na prvi pogled razlike med ekipami velike, organizacija je dobra, prav tako sojenje, nekatere tekme pa so tudi zelo dobro obiskane. Zelo kakovostni ekipi, ki sta ves čas krojili vrh, sta še Bar pr Livarni in Glumci (tekme zadnjega kroga bodo odločale, katera od teh dveh ekip bo tretja. Imata pa v zadnjem krogu obe ekipi huda nasprotnika: Glumci prvake, Bar pr Livarni pa Mafijoze). Tudi tekme med ekipami v spodnjem delu lestvice bodo zanimive, saj so preostale 4 ekipe zelo blizu skupaj. V zadnjem krogu igra zadnjeuvrščeni VIP proti ekipi MSU team in z zmago se lahko reši zadnjega mesta, ekipa iz Višnje gore pa bo igrala proti mladim Ambrušanom. Trenutno se za titulo najboljšega strelca potegujejo trije igralci: Anže Ivanjko, Robi Glavan in Kristijan Čož. Tekme zadnjega kroga bodo odločile o tem, kdo bo prvi strelec lige. Lestvica občinske zimske futsal lige krog pred koncem: Namizni tenis v Stični Bojan Vokal, Športno društvo Krka ŠD Krka v četrtek, 2. 4. 2015, ob 18 uri, v Družbenem centru na Krki organizira MEDOBČINSKO PRVENSTVO OBČIN IVANČNA GORICA, GROSUPLJE, DOBRE POLJE IN VELIKE LAŠČE V DVOJICAH. Pravico nastopa imajo prebivalci omenjenih občin. Za več informacij pokličite 051/844-325 (Bojan). Simon Bregar Srednješolski šport Nogometašice četrte, Vid Muhadžič osmi na regijskem tekmovanju v strelstvu Konec januarja so dekleta Srednje šole Josipa Jurčiča nastopila na področnem tekmovanju v nogometu, ki je bilo v Novem mestu. Nastopila so zelo dobro, saj so osvojila 4. mesto med dolenjskimi srednjimi šolami, dosegljivo pa je bilo tudi več. V svoji predtekmovalni skupini so z dvema zmagama nad ekipama Gimnazija Novo mesto in SŠ Črnomelj osvojila 1. mesto, nato pa so v polfinalu naletela na za odtenek boljše nasprotnice (Srednja zdravstvena in kemijska šola NM) in klonila z izidom 1:2. Na tekmi za 3. mesto so dekleta tudi zaradi poraza na prejšnji tekmi zaigrala nekoliko slabše od zmožnosti in klonila proti nasprotnicam, ki so jih na predtekmovanju že premagale-Gimnaziji NM, zopet z izidom 1:2. Za našo šolo so zelo dobro igrale: Vesna Kavšek, Mojca Kadunc (vratarka), Maša Tekavčič, Patricija Kastelic, Arxhenda Kadriu, Lea Zaletel, Zala Bregar, Nina Longar, Živa Novak in Erika Jarm. Na koncu turnirja so zmagale dijakinje Gimnazije Brežice. 11. februarja pa so na regijskem tekmovanju nastopili še trije naši strelci. Tekmovanje je bilo na strelišču Rakovnik v Ljubljani. Vsi trije: Vid Muhadžič, Lenart Kastelic in Eva Žnidaršič so nastopili dobro. V ekipni konkurenci ljubljanskih in obljubljanskih srednjih šol so osvojili dobro 5. mesto, posamično pa je bil najboljši Vid Muhadžič, ki je osvojil 8. mesto. Vsi trije so nastopili v konkurenci standardnih zračnih pušk. Odgovorov na vprašanja večna ni, spomin je ti'sto kar živi. ZAHVALA ob izgubi naše drage MARIJE STRUNA iz Malih Rebrc pri Zagradcu (30. 9. 1927-27. 1. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za stisk roke, besede tolažbe in darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi župniku Sašu Kovaču, Pogrebnemu zavodu Novak in Mešanemu pevskemu zboru Zagradec. Prisrčna zahvala tudi delavkam Doma starejših občanov Grosuplje za pomoč na domu ter g. Slavku Blatniku za poslovilne besede ob grobu in vsem ostalim, ki ste nam nesebično pomagali. Žalujoči vsi njeni Veseli s teboj smo živeli, žalostni smo, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni _ ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma zapustil mož, oče in stari ata ANTON ZAMAN iz Šentvida pri Stični (22. 4. 1942-2. 1. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Hvala dežurni ekipi ZD Ivančna Gorica, dr. Kokoto-vi in tehniku, ter ekipi prve pomoči Ljubljana. Posebej se zahvaljujemo gospodu Grebencu in gospodu Petku za darovano sveto mašo in molitev ter starejšemu cerkvenemu pevskemu zboru Šentvid za lepo zapete pesmi. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, ga. Dragici Kastelic in g. Tomažu Kastelicu za lep govor. Njegovi najbližji Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. V SPOMIN TONE SLANA (29. 9. 1933-25.2.2013) Minilo je dve leti, odkar si za vedno zatisnil svoje oči, vendar si v naših srcih še vedno živ in v naših mislih še vedno z nami. Pogrešamo te. Tvoja žena Ada in otroci z družinami Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, babice, tašče, sestre, svakinje, tete in sestrične MARIJE BELCL , roj. FEKONJA (10.09.1940-22.01.2015) iz Ivančne Gorice Želimo se iskreno zahvaliti vsem vam, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeči stisk roke, za tople in sočutne objeme ter iskrene besede v tolažbo. Posebna zahvala pogrebni službi Perpar za pomoč pri organizaciji pogreba, trobentaču, pevcem za zapete pesmi, gospodu župniku ter govorniku iz društva upokojencev za ganljive besede slovesa. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni, ki jo močno pogrešamo Našla si lučko, ki sveti v temi, dala zaklad nam si, ki v jutru žari. ZAHVALA V 80. letu je tiho zaspala naša mama, stara mama, prababica JOŽEFA SMREKAR Amraškova Pepca iz Sobrač 8a (1935-2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darovane maše. Zahvaljujemo se g. Petku za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebnemu zavodu Perpar in KS Sobrače za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala kolektivu Peskokopa Kepa d. o. o., KGL d. o. o. in BTC d. d. Žalujoči vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo. Nenadoma prišlo je tvoje slovo. Z žalostjo v srcu zremo v nebo. A vemo, da od tam boš gledala na nas, saj ljubezni ne more izbrisati' čas. Tvoje utrujeno srce se je ustavilo, tvoje pridne roke so omagale, toda ostala je ljubezen. In ko bomo stopali po poteh, ki si nam jih pokazala, bomo gledali svet s tvojimi očmi in te vedno nosili s sabo v srcu. ZAHVALA V 83. letu nas je tiho in hitro zapustila naša draga mami, stara mama, prababica, tašča in teta AMALIJA POLONČIČ Krulčeva Malka iz Doba pri Šentvidu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali, jo razveseljevali in ji lajšali težke dneve. Posebna zahvala duhovniku g. Petku za lep obred, MoPZ Dob pri Šentvidu za zapete pesmi ter pogrebni službi Perpar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni STANKO PERPAR S.P. ZABORST 1 6, 1296 SENTVIP PRI STIČNI IZDELAVA NAGROBNIH 8l>OMENIKOV OBNOVA IN PREDELAVA SPOMENIKOV KLESAN JE IN OBNOVA ČRK NOVO V PONUDBI: IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC. OKENSKIH POLIC. BALKONSKIH OBROB IZDELAVA UNIKATNIH IZDELKOV www.kamles.si TEL.: 041 436 664 Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš kajne! Sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opuščen za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN MILENA KOSEC upokojena učiteljica iz Ivančne Gorice Leto dni je minilo, odkar si odšla. Hvala vsem za vse, kar ste ji v zemeljskem življenju naredili dobrega in ker postajate ob njenem grobu. Njeni odinhka $tmn Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Kulinarični navdih Velike noči Postni čas bo hitro minil in z veseljem se bomo lotili priprave velikonočnega zajtrka. Pri tem nikakor ne bomo pozabili na zmernost in uporabo živil. A velikonočnim dobrotam se ne moremo upreti. To ni le prehranjevanje, so prijetni spomini na otroštvo, ko je bil ta praznik mnogo več kot zgolj doživljanje običajev velike noči. Prijeten občutek, da je vsega v obilju, ljudje so dobre volje, narava se prebuja. Bogato bomo okrasili mizo in jo obložili z mnogimi dobrotami. Nekatere jedi - šunka, pirhi in potica - so tradicionalne. Druge, ki vam jih bomo predstavili, so tako lepo vabljive, da preprosto sodijo k temu prazniku, ki prinaša pomlad in veselje v naše domove. Glazirana velikonočna šunka Sestavine: 1 kos šunke, 1 čebula, 3 lovorjeve liste, 1 žlička popra v zrnu, 5 dl sok stisnjene pomaranče, 1 čili, 3 žlice meda, 1 žlička klinčkov, pol žličke soli Priprava: Svežo, le delno prekajeno šunko v kosu damo v lonec, jo prekrijemo z mrzlo vodo in dodamo lovorove liste, zrna popra in čebulo. Kuhamo 1 uro na srednjem ognju. V kožico pristavimo sok stisnjene pomaranče, med in nase-kljan čili, ter povremo za eno tretjino, da dobimo lep go-stljat sirup. Ko na šunki odstranimo kožo, maščobo lepo zarežemo do mesa tako, da naredimo mrežo. Med zareze napikamo klinčke in šunko premažemo s povretim medenim sirupom. Polovico sirupa hranimo za kasneje. Šunko damo v pečico na 180 stopinj za 10 minut. Po desetih minutah jo spet prelijemo s preostalim sirupom in spet zapečemo približno 10 minut, da dobi lepo zlatorumeno kožico. Pustimo 10 minut, da malo počiva in nato serviramo. Narežemo jo na tanke rezine in prelijemo s sokom, kije nastal pri pečenju. Jajca položimo v kozico, dolijemo hladno vodo, da so jajca lepo prekrita. Dodamo žličko kisa. Dodamo naravno barvilo. Če je jajc veliko, naj ga bo več, ravno tako pa tudi, če želimo intenzivnejše barve. Voda z jajci naj zavre. Zmanjšamo plin in na rahlem ognju kuhamo 15 minut. Če smo zadovoljni z barvo, jajca odstranimo. Če želimo bolj intenzivne barve, jajca začasno odstranimo in vodo z barvilom precedimo (na primer skozi kavni fi'lter). Nato damo jajca in obarvano vodo nazaj v kozico ter postavimo v hladilnik. Pustimo stati preko noči. Jajca, obarvana z naravnimi barvili, se ne bodo svetila, temveč bodo imela mat videz. Če želimo, da se svetijo, kanemo na bombažno krpico nekaj kapljic olja in z njo zdrgnemo suha jajca. Naravne barve: Vijolično modra: cvetovi vijolic; manjša količina olupkov rdeče čebule; hibi-skusov čaj; rdeče vino (temno, na primer metliška črnina) Modra: kompot iz borovnic; listi rdečega zelja Zelena: listi špinače Rumenozelena: tenki olupki jabolk sorte zlati delišes Rumena: limonini ali pomarančni olupki; listi korenja; semena zelene; kumi-na; Rjava: močna prava kava; orehove lupine Oranžna: mleta paprika; manjša količina olupkov rjave čebule. Rožnata: rdeča pesa, brusnice Rdeča: velika količina olupkov rdeče čebule Velikonočne zelenjavne pogačice Sestavine: 400 g listnatega testa, 4 v trdo kuhana jajca, 1 žlica sezamovih semen, 3 žličke olivnega olja, 1 žlička gorčice, 2 šparglja, 1 zelena bučka, 1 korenček, 1 žlička masla, sol Priprava: Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Testo na pomokani površini razvaljamo na debelino 3 mm, z obodcem izre-žemo 12 krogov in jih z vilicami večkrat prebodemo. Kroge preložimo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko, premažemo jih s hladno vodo in enakomerno potresemo s soljo in sezamovimi semeni. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo približno 15 minut. Jajca olupimo, narežemo, solimo, dodamo gorčico in malo olja ter zmiksamo. Olja dodamo le toliko, da dobimo gladko, vendar čvrsto zmes. Zelenjavo očistimo in narežemo, ali naribamo na tanke paličice. V ponvi stopimo maslo, dodamo zelenjavo in jo na hitro popražimo, da se zmehča. Posolimo in odstavimo. Jajčno zmes z žlico za sladoled oblikujemo v kroglice, jih damo na pečene in ohlajene pogačice ter potresemo z zelenjavo. Potica iz kamuta in suhih sliv Sestavine: 20 g svežega kvasa, 500 g kamutove moke, ščepec soli, žlička limonine lupinice, jajce (po želji), 70 g sončničnega olja, 2 žlici akacijevega medu, 4 dl mleka ali vode Nadev: 350 g suhih sliv brez koščic, 150 g mletih mandljev ali orehov, 3 žlice akacijevega medu, sok 2 pomaranč ali kislih jabolk, 2 žlici ruma (po želji) Priprava: Iz zdrobljenega kvasa, malo mlačnega mleka, žličke medu in malo moke zamešamo kvasni nastavek, ki naj počiva 15 minut. Posebej zmešamo olje, mlačno mleko, jajca, med in skupaj s kvasnim nastavkom vmešamo v moko. Solimo in zamesimo voljno, srednje težko testo. Testa ni treba prav posebej gnesti. Ko kamut, to je vrsta starodavne pšenice, zmeljemo v moko, dobimo moko, ki je bolj podobna ostri pšenični moki, zato testo ni tako voljno, kot če uporabljamo belo pšenično moko, ki vsebuje veliko glutena, lepka. Testo naj vzhaja eno uro. Če preveč naraste, ga vmes enkrat rahlo pognetemo. Medtem pripravimo nadev. Suhe slive brez koščic drobno sesekljamo. Če je mogoče, jih zmešamo s sokom, pustimo pol ure, da se napijejo in spustimo skozi mesoreznico, ali jih zmeljemo v sekljalniku. Dodamo akacijev med in mlete mandlje. Če nam je ostalo kaj limonine lupinice, jo dodamo nadevu. Vsekakor tudi rum sodi v nadev, saj veste, kako dobra je slivova marmelada z rumom. A tudi brez njega je potica odlična. Ko je testo vzhajalo, ga zvrnemo na pomokano delovno površino - odličen je papir za peko - in ga razvaljamo čim bolj tanko. Po testu enakomerno razporedimo mazav nadev iz suhih sliv in tesno zvijemo. Če ga bomo zvili po daljši strani, bomo dobili dve tanjši potički, če se bomo zvijanja lotili po krajši stranici, bomo potičko lahko nadevali v okrogel model ali spekli v daljšem krušnem modelu. Model naj bo dobro namaščen in oprašen z drobtinami ali moko. Vsem skrbem, da bi se potica prijela sten modela, se bomo izognili, če bomo raven model obložili s papirjem za peko. Postavimo v pečico, ogreto na 50 °C, in pustimo vzhajati pol ure. Nato pečico segrejemo na 180 °C in pečemo tanjšo potico 40 minut, debelejšo pa 1 uro. S tanjšo iglo preizkusimo, ali je pečena. Pečeno potico vzamemo iz pečice, pokrijemo s prtičem in pustimo stati še 20 minut. Nato jo zvrnemo iz modela na desko ali rešetko in zavito v prtič ohlajamo. Potica je izredno okusna in ostane sočna nekaj dni. Jajčni liker s pomarančo Sestavine: 5 rumenjakov, 1 vanilijev strok (sredica), 260 g sladkorja v prahu, 250 m! mlel