Marija Mihevc
Gimnazija Viè, Ljubljana
LIKOVNE SPODBUDE SLOVENSKIH LIKOVNIH
UMETNIKOV V GLASBENO
VZGOJNO-IZOBRAEVALNEM PROCESU
(povzetek doktorske disertacije)
Doktorska disertacija osvetljuje številne povezave, ki vznikajo na podroèju
glasbene in likovne umetnosti in se lahko, kot povsem konkretne medpredmetne
povezave, manifestirajo pri glasbenem vzgojno-izobraevalnem procesu,
konkretno pri pouku glasbe v gimnaziji. Na podroèju likovne umetnosti so v
ospredje postavljena dela slovenskih slikark in slikarjev, ki se na glasbo
navezujejo tako ikonografsko kakor tudi stilno, oblikovno, idejno, portretno ipd.
Na temelju raziskovanja ugotavljam, da je bilo v Sloveniji v preteklosti zaznati
precejšnjo navezanost slikarjev na glasbeno podroèje. V obdobju od leta 1908
dalje, ki ga obravnavam, je opazna kontinuiteta povezanosti slikarstva in
glasbene ustvarjalnosti, tako s strani slikarjev, ki v tem prednjaèijo, kakor tudi
skladateljev.
Poglobljena kvantitativna analiza je pokazala, da uèbeniška gradiva,
namenjena glasbenemu pouku v gimnaziji, ne odsevajo tega stanja, saj se njihova
grafièna podoba raje nasloni na fotografsko gradivo (boljše povezave so v
uèbenikih za glasbo, ki so namenjeni osnovnim šolam).
Glavni del je namenjen obravnavi likovnih spodbud slovenskih likovnih
umetnikov v glasbenem vzgojno-izobraevalnem procesu, pri èemer sem se
omejila predvsem na podroèje gimnazije. Tako sem sistematièno prikazala
uporabo umetniških del; med njimi so predvsem slike kot vizualni pripomoèki z
umetniško vrednostjo pri razliènih tematskih sklopih pouka glasbe. Ta dodana
vrednost prispeva h kvalitetnemu in medpredmetnemu podajanju snovi, k veèji
integraciji uènih vsebin, kar je v luèi kurikularne prenove zelo zaeleno, uèitelji
pa s tem v pedagoški proces vpeljujejo tudi interdisciplinarnost. Uèitelj glasbe v
gimnaziji pri svojem snovanju celoletnega dela posamezne tematske sklope
izbira po lastni presoji, v disertaciji pa so obravnavani zgolj tisti, ki z vizualnimi
spodbudami omogoèajo konkretno medpredmetno navezovanje na likovno
umetnost.
Kot svojevrstna vizualizacija ob hkratnem poslušanju glasbe lahko deluje e
sama notna slika. Sem sodijo predvsem grafièno zasnovane partiture skladateljev
20. in 21. stoletja, ki so svojo invencijo realizirali z grafiènim izraanjem.
Nekatere izmed grafiènih partitur se pribliajo vrednosti likovnoumetniških
stvaritev. Pri njihovi obravnavi išèejo dijaki povezavo med grafièno
137
Marija Mihevc, LIKOVNE SPODBUDE SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV...
ponazorjenim potekom glasbe in njeno slušno podobo. Grafièno umetniške
podobe partitur so znaèilne predvsem za dela, ki sodijo v okvir tako imenovane
»Augenmusik« oziroma glasbe za oèi, pri èemer namenjajo skladatelji grafièni
kvaliteti zapisa glasbe vsaj tolikšno (èe ne veèjo) pomembnost kot slušnemu
uèinku. Njihovi avtorji se veèinoma odrekajo tradicionalnemu glasbenemu
zapisu, za izvedbo svoje glasbe pa si izmišljajo tudi nekatere nove (predvsem
grafiène) simbole, ki jih poustvarjalcem obširno razloijo v pripadajoèih
legendah.
Zaeleno je, da bi likovne spodbude v izbranih tematskih sklopih dijakom
pomagale na poti doseganja zastavljenih ciljev, okrepile zanimanje za uèno
vsebino, jih spodbujale k veèplastnemu razmišljanju, jim s primerjavami olajšale
razumevanje (na primer zakonitosti pri gradnji glasbenih oblik) ter nenazadnje
pomagale pri pridobivanju izobrazbene širine. Na kvaliteto pouka in z njim
povezanega znanja pa poleg razliènih vrst spodbud vpliva predvsem stopnja
lastne aktivnosti dijakov v uènem procesu. Pomembnen vpliv pa imajo tudi
razlièni stili pouèevanja, s katerimi se mora sooèiti vsak uèitelj ob zavedanju, da
tudi na ta naèin vpliva na doseganje ravni znanja dijakov. Poudariti je treba, da
sicer e tako kompleksno pouèevanje glasbe v luèi medpredmetnih povezav
zahteva od uèitelja obvladovanje ne samo svojega strokovnega podroèja, ampak
sega preko okvira glasbene umetnosti. To pa seveda pomeni, da mora uèitelj
neprestano nadgrajevati svojo izobrazbeno širino.
Pomemben del moje razprave zavzema stilna ter idejnotematska primerjava
med slovensko likovno in glasbeno umetnostjo, dopolnjena z analizo posameznih
elementov, ki so si po svoji idejni naravnanosti sorodni. Obširnejša primerjalna
analiza teh dveh podroèij je na Slovenskem novost, predvsem na glasbenem
podroèju pa nekatere stilne usmeritve še niso povsem doreèene. Takšni odprti
primeri se pojavljajo predvsem v sodobnejših stvaritvah, najbolj dvomljiv pristop
pa je zaznati ob analizah in obravnavah postmodernistiènih struj. Za ta del
primerjav sem navezala osebne stike z ustvarjalci, ki pa so v pogovorih odkrivali,
da se sami v veliki meri izogibajo klasifikaciji svoje umetniške ustvarjalnosti.
Deskriptivna metoda je izpostavila številne mone povezave med posameznimi
elementi z glasbenega in likovnega podroèja; na drugi strani pa je zaznati tudi
nekatere probleme: vseh elementov na podroèju glasbe se ne da primerjati z
likovnimi elementi; likovna obdobja ne sovpadajo vedno z glasbenimi; glasbena
in likovna obdobja v Sloveniji veèinoma ne sovpadajo z evropskimi obdobji; pri
nas se niso pojavile vse likovne smeri iz Evrope – ni kubizma (razen nekaterih
detajlov v delih posameznih slikarjev), ni dadaizma; prav tako pri nas tudi ni vseh
evropskih glasbenih smeri, denimo minimalizma (izjema so posamezna dela A.
Kumarja in M. Lazarja); izrazoslovje se pomensko razlikuje – modernizem v
slikarstvu je bil najprej impresionizem nato pa abstraktna umetnost (prelom s
figuraliko), v glasbi pa modernizem pomeni ekspresionizem (prelom s
tonalnostjo); v posamezni stroki pa se lahko pri opredeljevanju pomenskega
138
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
obsega in izraza posameznega stilnega obdobja pojavi tudi terminološka
nejasnost.
Kulture ne moremo razumeti parcialno. Muze umetnosti si podajajo roke ter se
medsebojno plemenitijo. Nam pa ostane poslanstvo, da mladim vtkemo eljo po
znanju, saj še vedno velja humanistièna misel »Artem non odit nisi ignarus«,
samo neuk èlovek ne mara umetnosti.
Zagovor: 13. januarja 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
139
Marija Mihevc, LIKOVNE SPODBUDE SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV...