
^ ^vajsetle^

o*>

J

71072

Stevo Mandič.

Stevo Mandič.

Životopisna črtica.

Lratje Sokoli! Glejte podobo vzbuditelja in prvega učitelja
telovadbe na slovanskem jugu, vtisnite si dobro v spomin
obraz tega značajnega, poštenega moža, imejte ga v čislih
ne samo, ker je on prvi začel v naših krajih spodbujati
mladino za telovadbo, nego tudi zaradi tega, ker je vsled
svojega slovanskega mišljenja in neomahljivega značaja
moral trpeti mnogo britkostij.

Rad bi bil napisal obširen životopis, toda nalog imam, podati
kolikor moč kratek popis, in to me' sili, da moram izpustiti marsikaj
zanimljivega, kar pa morda objavim o priliki v kakem časopisu.

Stevo Mandič se je rodil 1. avgusta leta 1813. v Gračacu (občina
Št. Peter) na Hrvatskem; oče njegov je bil graničarsk častnik. Ko je
dovršil c. kr. vojaško akademijo v Dunajskem Novem Mestu, vstopil
je leta 1833. kot kadet v pešpolk baron Wimpfen št. 13, pri katerem
je služil do 15. julija 1838. Odpustnica in spričevalo (Conduiteliste) o
njegovem obnašanji pri vojacih svedočita, da je bil Mandič zvest, pošten,
miren, marljiv in pokoren vojak, da se je vedel uljudno in dostojno, da
je bil varčen, nadarjen in trezen ter da ni bil nikoli preskočen. - - Go¬
voriti je znal hrvatski, slovenski, italijanski, nemški, nekoliko tudi češki
in francoski jezik.

V Ljubljano je prišel menda kmalo potem, ko je zapustil vojaški
stan, kajti 10. septembra leta 1838. se je tukaj oženil. Leta 1839. je
otvoril gostilnico, toda že 1841. 1. je opustil ta obrt.

Služboval je 1843. leta kot pomožni uradnik pri c. kr. okrajnem
komisarijatu za okolico ljubljansko.

6

Leta 1844. imel je Mandič svojo privatno učilnico za borenje in
telovadbo na Starem Trgu v hiši št. 33 (glej časopis „Carniolia“ 1844
štev. 104).

Pokazal se je kot mojstra borilca pri javnih predstavah v kri-
ževniški dvorani 16. aprila 1845 in 14. septembra 1846 in pozneje pri
društvenih predstavah „ Sokola 11 .

Od 20. januvarja 1845. do 10. januvarja 1849. leta bil je pomožni
uradnik pri c. kr. višjem uradu za državne dohodke (k. k. Gefallen-
Oberamt).

V ljubljanskem vojaškem vzgajališči poučeval je Mandič gojence v
telovadbi in borenji, o čemer sem našel jako pohvalna spričevala po¬
veljstva 17. pešpolka z dne 3. julija 1845 in z dne 9. julija 1846. Spri¬
čevalo vodstva c. kr. vojaške plavnice z dne 8. julija 1846 pa hvali
.Mandiča kot izbornega učitelja za plavce. Tudi jahati je učil dalje časa.

Posnel sem iz sprejemnice, izdane od ljubljanskega mestnega ma¬
gistrata, daje bil Stepan Mandič dne 17. marca 1848 vsprejet v ljubljan¬
sko narodno stražo in uvrščen k 3. kompaniji, pri kateri je bil ad¬
jutant stotniku Ivanu Koširju, razun tega imel je pa tudi nalog vež-
bati v borenji in voltižiranji častnike in gardiste.

Dne 10. julija 1851. 1. izbran je bil tudi za orožarja pri tej straži.

Dne 4. marca 1850 vložil je prošnjo do c. kr. ravnateljstva ljub¬
ljanske gimnazije, da bi ga priporočilo pri ministerstvu za učitelja
telovadbe.

Leta 1851. sestavil je Mandič načrt za pouk o telovadbi na. tu¬
kajšnji gimnaziji in 6. oktobra 1851 začel je učiti telovadbo na tem
zavodu.

Z dopisom z dne 8. junija 1852 naznanilo mu je ravnateljstvo
ljubljanske gimnazije, da je ministerstvo odbilo njegovo prošnjo, naj bi
se mu dovolila enaka letna plača, kakor učitelju telovadbe v Gradci.

Dne 4, avgusta 1852 prosil je Mandič ljubljanski mestni zbor,
da bi se mu naklonila za to, ker poučuje mnogo revnih mladeničev
brezplačno v telovadbi, stalna nagrada ter da se mu preskrbi za zimski
čas primeren prostor za telovadnico. Takratni mestni očetje pa niso
dosti marali za telovadbo, vsled tega so prošnjo zavrgli.

Prva soproga mu je umrla in oženil se je 1852. leta v drugič.

Nastopil je 1. decembra 1854 službo uradnika pri ljubljanski slado-
varni in bil tam nastavljen, ves čas njenega obstanka. Ko je tovarna po¬
gorela, so bili koncem decembra 1858 odpuščeni vsi uradniki in delavci.

Dobil je 1. svečana 1859 službo pomožnega uradnika pri c. kr.
vodstvu zemljišno-odvezne zaklade, kjer je ostal do 31. julija 1859.

Z odlokom ljubljanskega magistrata z dne 20. julija 1859. leta
štev. 4822 imenovan je bil za. magistratnega kancelista, kar je ostal
do smrti.

7

Z odlokom z dne 25. septembra 1869. 1. ga je imenoval mestni
zbor ljubljanski za učitelja telovadbe pri mestni šoli.

Naj še omenim, da je učil telovadbo mnogo let tudi na realki
in v privatnih zavodih gg. Ferdinanda Mahra in Alojzija Waldherra.,
gospice Rehnove i. dr.

Zborovanja pod milim nebom na Koširjevem vrtu v Prulah, pri
katerem smo sklenili ustanoviti telovadno društvo „Južni Sokol", ude¬
ležil se je tudi Stevo Mandič in bil z vsklikom izbran za našega
društvenega učitelja. S plamtečimi očmi vsprejel je radosten to
izvolitev ter zvest ostal „Sokolu" in vedno vnemal mladino za telo¬
vadbo in borenje do zadnjega izdihljeja, tudi v onih hudih časih, ko
so jeli strahopetneži zapuščati društvo. Uspehi njegovega pouka so
bili sijajni, ljubljanski Sokolci bili so kmalo na daleč znani kot čili,
izvrstni telovadci.

Naporno delovanje oslabilo je njegovo telo le prerano. Lotila se
ga je bolezen, ki se je razvila tem hitrejše, ker mu je zdravje razje¬
dala duševna bolest. Vrlega moža so namreč na stare dni nehvaležno
prezirali, kar mu je močno grenilo življenje že itak skrbij in nezgod
polno.

Izdihnil je svojo blago dušo dne 25. novembra leta 1880., zapu-
stivši vdovo in tri otroke iz prvega zakona. Sokoli in pevci ljubljanske
čitalnice izkazali so mu poslednjo čast; zaslužil pa je, da se mu po¬
stavi primeren spomenik.

Za sedaj naj ga otmo pozabljivosti te vrstice in tej knjižici pri-
dejana podoba.

Slava mu!

Vojteh Valenta.



Sokolova petindvajsetletnica.

(1863—1888.)

»Mens sana in corpore Sano.«

| jelova dno društvo „ Sokol “ slavi v kratkem zase velik praznik.
Jjjs 25. septembra t. 1. poteče petindvajset let, odkar mu je
c. kr. deželna vlada potrdila z odlokom pod štev. 1536. pred-
if^ložena pravila. Odbor me je naprosil, naj bi v ta namen
*>§>" sestavil društveno zgodovino. Časten je bil sicer zame ta
poziv, vendar sem si bil takoj v svesti. da me čaka te¬
žavna naloga. Slutil sem. da mi ne bo zajemati iz posebno bogatih
virov. Bil sem nekako v tem položaji, kakor pred blizo dvema letoma,
ko sem si kot društveni tajnik stavil nalogo, sestaviti zgodovino či-
talniške petindvajsetletnice. Hotel sem takrat sestaviti obširno in na¬
tančno zgodovino, toda kmalo sem se bil uveril, da mi ne bo mogoče
načrta v zaželenem obsegu zvršiti. Jednaka je s „Sokolom“. Znana
stvar je, in tudi popolnoma naravna, da. sta si pri vsakem društvu
v tesni medsebojni zvezi unajni razvoj in pa notranja uprava. Čim
živahnejše se kako društvo na zunaj razvija, tem marljivejši so tudi
njegovi upravitelji; čim večja je navdušenost društvcnikov, tem krep¬
kejše se jim odzivlje tudi odbor. Ako društvo dobro, vspeva, je tudi
odbor marljiv, ker ima vsestransko podporo in večje veselje za delo¬
vanje. Za društvo častne in vesele dnove odbor vedno vestno in na¬
tančno beleži; nasprotno pa unanja mlačnost skoro nehote prouzro-
čuje tudi notranjo pomanjkljivost. Žal, tudi „Sokol“ ni imel samo ve¬
selih dnov; unanje razmere in okoliščine so mu delale večkrat obilo
preglavice. „Sokol“ ima v svoji zgodovini tudi jako veliko grenkih ur.
Da ob unanjem nasprotovanji in, kar je še hujše, ob unanji nebriž-
nosti notranje delovanje ni moglo biti tako vspešno, ni nič čudnega.

10

Iz tacih dob ima Sokolova kronika jako pomanjkljive vire, včasih pa
celo nobenih. Za vse take slučaje mi ni preostajalo druzega, kakor
zateči se za prejšnja leta k našim „ Novicam", za novejša pa k našim
političnim dnevnikom, ki seveda nikakor ne morejo povoljno nadome¬
ščati natančne kronike, vestnih in natančnih zapisnikov. Ako tedaj
naloge, katere sem se po resnem prevdarku vendarle lotil, ne bom
povoljno rešil, naj mi prijazni bralec ne šteje v zlo — krivda ni moja.

Vsa naša narodna društva (mnogobrojna so), bodisi starejša, ki
so bila osnovana še v sedmem desetletji našega veka, bodisi tudi
mlajša, imajo podobno usodo; saj so tudi vsa na podobni podlagi osno¬
vana. Rodi jih večjidel navdušenost za stvar. V prvih letih svojega
obstanka se vsako društvo prav lepo razcvita, živahno deluje in vrlo
napreduje. Po navadi pa to ne traja dolgo. Kmalo se vgnjezdi v
društvo mlačnost, ki rodi včasih celo razpor. Društvo jame hirati, vsiha
in gine. Ako konečno vendarle ne pogine, reši ga le skrajna požrtvo¬
valnost. Taka je vedno .osoda onih društev, ki nam niso neizogibno
in brezpogojno potrebna. Gmotne in duševne sile, ki jim jih žrtvujemo,
so brezvspešne. Kje tedaj tiči uzrok žalostni usodi večini naših
društev? Preveč jih je, premalo denarja imamo, da bi jih zalagali
in — veliko premalo vstrajnosti, da bi jih duševno dosledno pod¬
pirali. Prva pomota se da popraviti, za drugo sami nič ne mo¬
remo, tretjo pa moramo popraviti, ker je pravi narodni greh. Ra¬
čunajmo z dejanskimi razmerami. Oklenimo se društev, ki so nam
zares potrebna, ki v resnici močno prijajo našim duševnim težnjam.
Ako jih bomo po svojih močeh vsi podpirali, ne bodo ginevala. Naše
gmotne sile niso obilne; ker pa ravno niso obilne, nalagajmo jih ko¬
ristno, vspešno in plodunosno. Nikarte trositi brez prevdarka. Lepo
je, ako si prizadevamo bratske nam narode vseskoz posnemati. Toda,
kaj nam vse to pomaga? Mi nismo v njihovem prijetnem položaji.
Naši načrti so dostikrat velikanski, izvršiti jih pa ne moremo, ker so
v hudem nasprotji z dejanskimi gmotnimi pogoji. Ves denar, ki ga za
take namene izdamo, bi bil koristnejše naložen, ako ga namenimo
stvari, ki je koristna in vspešna, ki se nam že dejansko kaže koristno
in vspešno. Tu velja pač latinska prislovica: „Quidquid agis, pru-
denter agas et respice finem“ — karkoli započnemo, prevdarimo
resno in premislimo, bode li imelo zaželeni vspelr. ki se sklada z na¬
šimi gmotnimi žrtvami, katere le težko vtrpimo. — Glavni naš greh
na društvenem, in morebiti tudi na marsikaterem drugem polji, je pa,
da ne vstrajamo, da smo plašljivi, da se vsacega večjega dela vstra-
šimo. Brez truda ni vspeha; ako se nam je pa boriti še z unanjimi
zadržki, mora biti trud še večji. Vsak ud vsacega društva naj si ne
prisvaja samo pravic, naj si nalaga tudi dolžnostij. Moralična dolžnost
vsacega uda je, na ta ali oni način kaj pripomoči, da društvo napre¬
duje. Ako nima poklica in spretnosti za duševno delo, ima sicer dosti.

11

prilike kazati dobro voljo. Naj za društvo zanimlje nedruštvene kroge,
naj jih pouči in vzbuja, naj pridobiva društvu novih udov in ž njimi
novih gmotnih virov. Ako bi se to v resnici godilo, društva gotovo
ne bi hirala. Žal, da se ne godi povsod; kjer se pa godi, tam se dru¬
štveni namen gotovo lahko in dobro doseza. — Kaj naj pa še porečem
o odborih in odbornikih, ali so povsod vstrajni? Glavna pomota tiči
v tem, da delo ni primerno razdeljeno. Vsakdo, ki čuti v sebi veselje
in poklic za delovanje na narodnem polji, oklene naj se le jednega na¬
rodnega društva, pri tem naj krepko in marljivo vstraja, v to naj se
takorekoč vtopi. Zadosti spretnih in po priliki tudi delavnih močij je
nam Slovencem, akoravno smo le maloštevilni, na razpolaganje, da bi
z duševnim delom shajali pri vseh tako mnogobrojnih društvih, toda
razdeljene niso primerno. Vse so, skoro bi dejal, pri vseh društvih;
drug se vsled tega na druzega preveč zanaša — stvar sama pa trpi.
Delitev dela — večji vspeh — ■ večja vstrajnost, ker večje veselje.

Omenil sem že, da je rodila večino naših društev navdušenost
za stvar in kolikor toliko morebiti tudi dejanska potreba. Jednaka je
z našim „Južnim Sokolom “, pozneje „ Sokolom “. Ko se je jel narod
slovenski od 1. 1860. sem močneje vzbujati in gibati, zavedal se je ob
jednem višjih duševnih nalog in čutil potrebno, snovati si društva in
zavode, po katerih bi se to dalo lože dosezati. Zavednejši narod¬
njaki jeli so se posvetovati in zbirati po javnih prostorih. Rodile so
se čitalnice: ljubljanska, mariborska in tržaška, za njimi krnalo druge
čitalnice in bralna društva z namenom, da poučujejo, slovenski živelj
združujejo, medsebojno poznavajo in zabavajo. Čitalnice so si naročale
vsakovrstnih časopisov, gojile petje in godbo, prirejale dramatične pred¬
stave, berila, govore in plese. Po čitalnici ljubljanski, v kateri so se
prvotno gojile vse vsakovrstne stroke socijalnega življenja, nastala so
potem druga društva: nastala, je „Matica Slovenska 1 ', nastalo je gra¬
matično društvo", nastal je „Južni Sokol", jeden najstarejših v naši
državi, za pražkim najstarejši. V istih časih pričelo se je jako živahno
gibanje tudi na telovadnem polji. Nastalo je več telovadnih društev
v inozemstu, pa tudi nekaj telovadnih društev v Avstriji. Da bi za
telovadbo zanimajoče se slovenske kroge odvrnili od ptujega, nemškega
vpliva in pospešili osnovo lastnega telovadnega društva, oglasili so se
nekateri domoljubi s sledečim pozivom iz dne 27. julija 1862. leta.
do slovenskih telovadnih krogov:

F* o z i v.

»Mens sana in corpore sano.«

Zdrava duša v zdravem truplu,

■ Vsakteremu bo že znano, kako koristna je telovadba ali
gimnastika, kako se s telovadbo krepča telo in duša. Koristno
bi bilo tedaj, da bi se gimnastika tudi v Ljubljani bolj vdorna-

12

čila in da bi se napravilo gimnastično ali telovadno društvo.
Kdor bi hotel pristopiti tacernu društvu, naj naznani to s svojim
podpisom. Vse drugo se bo bolj natanko določilo (namreč: pra¬
vila društva, prostor, gimnastična lopa itd.), ko bo dosti podpisov.

V par dneh podpisalo je ta poziv 51 gospodov, kateri so izvolili
izmed sebe 5. avgusta začasni odbor petih članov (gg. P. Drahsler,
J. Globočnik, F. P. Videc, J. Železnikar in dr. Žerovec, pozneje
dr. vitez K. Bleiweis). Temu odboru je bilo naročeno, naj sestavi
pravila in jih predloži c. kr. vladi v potrjenje. Odbor je svoje delo
sicer prav kmalo izgotovil, toda preteklo je več kot leto dni, da so
bila pravila konečno vendarle potrjena. Trikrat je moral pravila pre-
narejati, tu dodevati, tam krpati, zopet drugod striči, trikrat se je
podala posebna deputacija (gg. dr. vit. Bleiweis, P. Drahsler in F. P.
Videc) k c. kr. namestništvu. Po obilih zadržkih je stopil „Južni
Sokol“ prej omenjenega. dne vendar le kot društvo v javnost. Med
tem provizorijem in dolgim čakanjem so se ločili vpisani telovadci v
dva tabora, prišlo je do razpora, Gospodje iz nemškega tabora so se
všotorili v gimnazijski telovadnici in sestavili poseben telovaden odbor.
Slovenci pa so začeli telovaditi pod vodstvom Mandičevim s poletjem
1863. 1. na Koširjevem, v ta namen najetem dvorišči. Predno so bila
pravila potrjena, vadilo se je v telovadbi 60 „Sokolcev“. Med tem
časom si je „Laibacher Turnverein 11  zagotovil tudi potrjenje pravil in
Ljubljana imela je na mah dve telovadni društvi.

V prvem občnem zboru, katerega se je udeležilo 70 Sokolcev,
sprejelo je društvo takoj telovadnega učitelja s plačo 200 gld. na leto,
kateremu so pomagali predtelovadci, najelo si posebnega služabnika,
uredilo telovadne večere in poskrbelo za to, da se priredi posebna
slovenska telovadna terminologija, Prihodnjega leta dobil je „Sokol“
svojo zastavo iz Prage, katere zgodovina je zategadelj zanimljiva. da
je bilo društvu prepovedano na jedno stran postaviti ji jugoslovanski
grb s polumesecem in zvezdo. Stroški bili so pokriti potem prostovoljnih
darov; zastavonoše bila sta gg. Drenik in Škofič. „ Južni Sokol 11  jel je
takoj s početka prijateljsko občevati z drugimi narodnimi društvi in
stopil v zvezo z raznimi telovadnimi društvi, posebno z raznimi češ¬
kimi in moravskimi. Na tej podlagi deloval je „Južni Sokol 11  v
zmislu društvenih pravil, skrbel za redno telovadbo, napravljal izlete,
sodeloval pri zabavnih večerih, sam prirejal jednake večere, sklicaval
občne zbore, redne iz izredne, v katerih je odbor poročal o svojem
delovanji, itd., do 23. julija 1867 leta.

Poulična praska omenjenega dne povodom nekega sokolskega
pogreba (f Germek) prouzročila je hipoma razpust društva. Z dopisom
c. kr. namestništva iz dne 26. julija istega leta je bilo delovanje
„Južnega Sokola 11  na nedoločen čas ustavljeno, dopis iz dne 3. avgusta

13

1867. leta je naznanil vodstvu društveni razpust. Načelnik se od¬
pove; društvo se proti razpustu pritoži po dr. L. Tomanu in L. Svetcu,
dobi pa neugoden odgovor. Krog 30 društvenikov pride v sodiško
preiskavo, štirje so bili na več mesecev obsojeni. Slovenski mestni
zbor se razpusti; sledi mu provizorij, potem pa nemški zbor. Vse to
z vrši se v primeroma jako kratkem času.

Slovenci niso ostali dolgo brez telovadnega društva. Že 12. janu-
varja prihodnjega leta vloži začasno izbrani odbor načrt stalnim pra¬
vilom novega telovadnega društva z imenom „ Sokol 11  in 6. februvarja
mu ga c. kr. vlada potrdi. 20. februvarja istega leta zbere se krog
70 Sokolcev v društveni telovadnici, ki po daljši debati sklenejo, da
se imajo pravila tu pa tam nekoliko prenarediti. 9. marcija se pred-
lože prenarejena pravila zopet c. kr. vladi, katera jih z odlokom iz
14. dne aprila potrdi. Prične se po novinah živahna agitacija za
pristop; uredi se telovadba za društvo, za javne in nedeljske šole.
sprejmeta se telovadni učitelj in podučitelj. Prvi del „Nauka o telo-
vadbi“, ki je bil po razpustu društva natiskan in po politični gos¬
poski zasežen, odda se odboru na novo ustanovljenega društva,
kateri ga izroči svojemu namenu in razpošlje društvenikom. Društvo
sklene delo nadaljevati. L. 1869. izide drugi del; „Sokol“ ga s prvim de¬
lom in s kameni vred proda ,.Matici Slovenski 11  v last. — Pravila,
kakor jih je bila c. kr. vlada potrdila z odlokom iz dne 14. aprila
leta 1868., ostanejo do današnjega dne nespremenjena, akoravno so
jih občni zbori, posebno od 1. 1872—74., vzeli večkrat v pretres. Ome¬
niti bi bilo posebno nasveta spremembe S 17. dr. pravil, tičočega se
društvenega premoženja v slučaji razpusta. Posebni nasvet, stavljen
v XIII. rednem občnem zboru, meril je na to, da se društveno premo¬
ženje v slučaji razpusta prepusti dramatičnemu društvu. Nasvet ni
obveljal. Jednako tudi ne nasvet, naj bi se društveniki delili v podporne
in izvrševalne, ter naj bi izvrševalni člani plačevali le polovico navad¬
nega letnega prispevka. Omenjeni nasvet bil je stavljen v XII. občnem
zboru dne 29. dec. 1870. V občnem zboru so se sukale razprave veči¬
noma krog preosnov v telovadbi, kot najvažnejši stroki društveni, krog
sprejema društvenikov, njihovih pravic in dolžnostij, krog določb o za¬
bavah in izletih, krog uprave društvenemu premoženju. Bile so skoro
vseskoz živahne in večinoma za društveni razvoj koristne. Premembe
pravil, kot že omenjeno, niso prouzročile nobene. To v prav kratkih,
glavnih potezah splošna zgodovina „Južnega Sokola 11  in „ Sokola 11 ,
društev, kateri sta si bili v bistvu jednaki. in kateri sta delali
na jednaki podlagi v prospeh telovadbi in zabavi.

Oglejmo si Sokolovo življenje še natančneje. Podrobnejše raziska-
vanje njegovega delovanja po raznih poljih našega socijalnega življenja
nas bo do dobra uverilo in prepričalo, da je Sokol jako koristno in

14

zaslužno društvo, ki je veliko pripomoglo k narodnemu probujenju in
izvrstno ves čas svojega obstanka svoj namen dosezalo.

Društvena pravila obstoje iz 19 paragrafov, kateri govore o dru¬
štvenem namenu, o načinu, kako se ima dosezati. o društvenih zaba¬
vah, o društvenikih, njihovih pravicah in dolžnostih, o društveni upravi,
o občnih zborih in njihovem delokrogu, o sedežu društva, o odboru,
pravicah in dolžnostih njegovih članov, o odborovih sklepih, o dru¬
štveni imovini. o društveni razdružitvi in o umrlih društvenikih.

Društveni namen je, dajati izpodbudo, priliko in navod teles¬
nim vajam. Kako je „Sokol“ svoj namen izvrševal?

Dejali smo že, da se je skrbelo še pred potrjenjem pravil za¬
redilo telovadbo na Koširjevem dvorišči, katere se je udeleževalo pra¬
vilno krog 60 Sokolcev. Učil jih je g. Stefan Mandič, ki jo bil Sokolu
skoz dolgo vrsto let telovadni učitelj. Pomagali so mu predtelovadci:
Coloretto, Drahsler in Kobler. Kot postavno potrjeno društvo najel
si je, „Sokol“ takoj posebno sokolišče pri Proelicliu na Dunajski cesti.
18. junija 1864. leta nastopi ,, Južni Sokol“ v prvič javno kot telovadno
društvo v pravem pomenu besede. Omenjenega, dne priredi prvo javno
poletno telovadbo, ki je bila od strani mnogobrojnih gledalcev sprejeta
z navdušeno pohvalo. Telovadba se je. seveda naravno, gojila veliko
marljivejše in vstrajnejše o zimskem času. kakor o poletnem. Od
17. oktobra 1864. 1. telovadijo na sokolišči mimo društvenikov tudi
Mehikani, vsak dan od B—6. ure. in učenci vsak dan od 7.—8. ure.
Z 29. decembrom istega leta telovadi se že v treh vrstah z 38 redno
izvršujočimi člani. Ob jednem se osnuje šola trobentačev. Ker ima
telovadna šola že prav redno osnovo, ima se vsled sklepa rednega
občnega zbora iz dne 29. decembra 1865. 1. zvišati število odbornikov
iz 5 na 7 v ta namen, da nekateri izmed njih prevzemo nadzorovanje
šole. Za telovadno orodje ima biti skrb posebnemu odborniku, ki ga
nazivljajo ,,orodjarja". Osnuje se poseben odsek za izdanje slovenske
telovadne terminologije. 17. junija 1866. leta priredi „Južni Sokol"
drugo javno telovadbo, ki pa ni bila, tako živahna kakor prva: bodisi
že od strani izvršujočega, bodisi od strani gledajočega, občinstva.
Društvo se v prvič nameni zgraditi si lastno sokolišče, pogajanja v
tej zadevi pa ostanejo brezvspešna. Telovadje izvršuje se mlačnejše, le
20 društvenikov prihaja redno k telovadbam. Nasprotno pa močno
napreduje oddelek za učence: osnuje se na novo nedeljska telovadna
šola za obrtnijske in rokodelske učence, katera, ima takoj spočetka
120 obiskovalcev. Septembra 1866. leta se snujejo od neke strani ko¬
raki k sporazumljenju s /furnvereinom", stvar se pa zaradi preglo¬
boko sezajočega razpora razbije. Leto 1867 telovadbi ni prineslo nobene
spremembe. Vsled razpusta društva preneha tudi telovadba za nekoliko
časa. Javna telovadba za društvenike in nedeljska telovadna šola
pričneta se v novič 17. februvarja 1868. leta. Telovadba se uredi na-

15

tančno po vrstah, odborniki dobe nalog nadzirati jo. Poskrbi se tudi
za reditelje pri telovadbi po izletih. 14. julija istega leta vrne gosposka
društvu zapečačene, najprej na Žabjeku, pozneje pri c. kr. okr; glavarstvu
hranjene iztise (500) prvega dela „Nauka o telovadbi". Telovadna šola
se preustroji 7. oktobra 1868. 1. zaradi učiteljskih pripravnikov, ki se
„Sokolu“ izneverijo in „Turnvereinu“ pridružijo. Ob jednem odpove
Froelich telovadnico; društvo najme 4. novembra novo sokolišče pri
Cvajerji v Gradišči. 14. januvarja 1869. 1. nastopita oba Mandiča, oče
in sin, brezplačno službi telovadnih učiteljev. V občnem zboru, 8. maja
istega leta, sklene se izdavanje „Nauka o telovadbi" nadaljevati, kar se
še v istem letu zvrši. Knjigi se s kameni vred odstopita proti denarni
odškodnini »Matici Slovenski" v last. Septembra 1870. 1. se razpiše
služba telovadnega učitelja z letno plačo 600 gld. Oglasi se več pro¬
silcev; odbor jo podeli dec. 1870. 1. Vesely-ju. 15. januvarja 1871. 1. se
telovadna šola vnovič preustroji: izvežbanejši telovadci se urijo po
trikrat v tednu, začetniki po dvakrat. Ob nedeljah telovadijo tudi ne-
društveniki (100) proti odškodnini 25 kr. na mesec; poučuje jih pod-
učitelj Kremžar. Odbor ukrene potrebne korake tudi za to, da priha¬
jajo k telovadbam tudi dijaki srednjih šol in učiteljski pripravniki,
skupaj nad 80. Prične se po daljšem prestanku za telovadbo, to je
za prvi in glavni društveni namen, veselejša doba. Telovadni učitelj
se pa po komaj tričetrtletnem službovanji 16. septembra odpove; telo¬
vadbo vodita Kremžar in Mulaček st. Do konca 1871. leta naraste
močno število srednješolskih telovadcev, gimnazijcev in realcev, pa
tudi pripravnikov, ki plačujejo po 50 kr. telovadnine na mesec. Za
nekoliko časa otvori se celo ženski tečaj pod učiteljem Tomšičem.
Dijaki telovadijo vsak dan od 6.—7. ure na večer; „Sokolci“ po trikrat
na teden od 5.—6. ure, rokodelski učenci ob nedeljah od 3.—4. ure
popoludne. V tem letu urilo se je v telovadbi nad 2000 oseb, in
sicer nad 200 društvenikov, nad 100 pripravnikov, nad 800 dijakov
in ravno toliko vsakovrstnih učencev. Telovadili so v 90 vrstah ali
četah in vsega skupaj 442 ur. Te številke so nam jasen dokaz, kolike
pomembe je bil takrat „Sokol“ kot telovadno društvo. 28. januvarja 1872
sprejme „Sokol" za učitelja A. Schweigerja, ki pa ne ostane dolgo.
Še istega leta, 29. sept. bila sta vnovič poklicana Mandič in Kremžar.
Vrše se dolga pogajanja z učiteljskim izobraževališčem, ki se za društvo
rešijo povoljno. Leta 1873. telovadi nad 100 Sokolcev, 23 pripravnikov,
200 realcev in 150 gimnazijcev. Prihodnje leto se število močno skrči
ter pade pri gimnazijcih na 87, pri realcili na 68. Društvo zahteva
od vodstev srednjih šol primerno odškodnino za porabo telovadnih
orodij. V telovadbi poučujeta še vedno Mandič in Kremžar. L. 1875.
je za telovadbo zelo mlačno. Istega leta izgubi „Sokol“ poučevanje
srednješolcev, ki se vsled ministerskega ukaza izroči posebnemu cesar¬
skemu učitelju. Prihodnjega leta se telovadba zopet oživi. Učitelja sta

16

Hanuš in Kremžar; prvemu plačuje društvo po 10 gld. na mesec,
druzega plača zavisi od dohodkov pri učencih. Otvori se šola za bo-
renje, katero redno obiskuje po 15 telovadcev. Še istega leta odpove
Cvajer sokolišče pod znižano najemščino; najemščina se zviša z 1. 1877.
na 150 gld. „Sokol“ naroči se istega leta na telovadni list „Sokol“ v
Zagrebu in dobiva v dar nekaj čeških telovadnih listov. Po odhodu
učitelja Hanuša skrbe za telovadbo in njen pouk izvrstni predtelo-
vadci, ki marljivo vstrajajo in se primerno nadomeščajo do najnovej¬
šega časa. Ti so gg.: Giinther, Kališnik, Mulaček ml., Brilaj, Milavc,
Mayer, Krieger, Magolič, Benčan, Fink i. dr. Še le v letošnjem letu
je društvo v občnem zboru dne 10. januvarja nastavilo rednega uči¬
telja v osebi g. Finka. Živahnejše gibanje v telovadbi se zopet opaža
od 1. 1881. 6 predtelovadcev skrbi za strogi red; v pouku se med sabo
menjujejo. V zimskih mesecih obiskuje šolo 40—50 učencev, v poletnih
nekoliko manj. Z 1. 1882. se preseli „Sokol“ s telovadnico v realko,
kjer se mu sokolišče začetkoma prepušča brezplačno. V zadnjih letih
nobene bistvene spremembe: telovadi se redno po trikrat na teden
na raznih orodjih v jedni in v dveh vrstah; šolo obiskuje po 30 — 40
telovadcev. Vpeljejo se tudi proste vaje; v zadnjem času se močneje
oživi šola za borenje. Vkljub vstrajnosti in marljivosti predtelovadcev,
ki skrbe tudi kot nadzorniki, deloma kot orodjarji, za red na sokolišči,
se čuti vendarle nekak nedostatek — društvu manjka rednega uči¬
telja. To pomanjkljivost je popravil letošnji redni občni zbor. Omeniti
bi bilo še korakov, ki sta jih storila odbor in zbor v zadevi lastnega
telovadnega doma. Merila sta na „Igrišče“ v Gradišči ter stopila
zategadelj v dogovor z drugimi narodnimi društvi, namreč s „ Čital¬
nico 1 ', „Dramatičnim društvom", „Glasbeno Matico" in „Narodnim
Domom". Pogajanja z omenjenimi društvi in z deželnim odborom
(„Igrišče“ je lastnina deželna) so se razbila; namera ni dosegla zaže¬
lenega vspeha. Dalje bi bilo še omeniti, da, je odbor, jednako odborom
clruzih narodnih društev, junija 1886. leta sklenil deliti se v odseke.
Sokolski odbor naj ima v soglasji z društvenimi nameni dva odseka:
veseliškega in telovadnega; v telovadnem naj bodo zastopniki pred¬
telovadcev, orodjar in sploh reditelji telovadbe. Javnih telovadb v tej
obliki, kakor jih je prirejal „Južni Sokol", „Sokol“ ni več snoval. Na¬
domeščal jih je pa s telovadbami pri izletih, veselicah in zabavah,
katere je sam prirejal, ali je pa vsled povabila sodeloval. „Sokol" se
je pri vseh teh prilikah pokazal tacega mojstra, da so se gledalci nje¬
govi spretnosti, gibčnosti in umetnosti divili, da je vse za se navdušil
in očaral. Konečno bi bilo še omeniti, da se pripravlja nova izdaja
telovadne knjige. Iz povedanega se je prijazni bralec lahko prepričal,
da „Sokol" po pravici zasluži ime telovadnega društva.

Društvena pravila pravijo, da „Sokol“ doseza svojo namero (go¬
jitev telovadbe) s tem, da napravi telovadno učilnico ter vanjo postavi

društvene učitelje, da je učilnica odprta tudi nedruštvenikom, da iz¬
daja knjige in časnike, ki merijo na telovadbo, in da prireja javne telo¬
vadbe, Vse to je, kakor smo ravno slišali, „Sokol“ častno izvrševal.

V zmislu §. 2. lit. c) dr. pravil se pa k telovadbi izpodbuja po¬
sredno ali neposredno in društveni namen pospešuje s tem, da društvo
napravlja izlete in druge primerne zabave, n. pr. večerne shode z de¬
klamacijami, petjem, gledališkimi igrami, berili, plesi itd., pri katerih
ima lahko lastno godbo. Oglejmo si natančneje, kaj je storil „Sokol“
v pretečenih petindvajsetih letih v tej zadevi. Kmalo se bomo prepri¬
čali. da tudi tu ni držal rok križema.

V prvih letih je nastopal „Južni Sokol 11  kot zabavno društvo
večjidel skupno s „Čitalnico 11 . V prvič je nastopil in sodeloval pri po¬
zdravu, ko je napravila „Čitalnica“ slavnostno besedo 24. novembra

1863. L, prvo v svojih sedanjih prostorih. 2. decembra je zabaval
udeležence s petjem in lepo godbo, njegov starosta imel je pa berilo
o koristi telovadbe. 31. decembra 1863. 1. nastopi „Sokok‘ v prvič
okinčan z monogrami; njegov starosta nazdravlja novemu letu in če¬
stita dr. vit. J. Bleiweisu, odlikovanemu z ruskim redom Vladimirjevim,
povodom dvajsetletnega delovanja na narodnem polji. 13. januvarja

1864. 1. priredi igro. 27. januvarja 1864. 1. priredi velik zabaven večer
z igro, govorom (dr. Orel), petjem (čveterospev in zbori), dvogovorom
o železni cesti (Pen, Grasselli) in deklamacijo. Manjše zabavne večere
imel je 27. februvarja in 12. marcija; 18. marcija priredi zopet igro,
2. aprila tihi večer, 16. aprila večer s komično godbo, 26. junija be¬
sedo s petjem in plesom v zimskem sokolišči. Jeseni prično se redni
„jour fixi“ ob sobotah brez določenega dnevnega reda. Prvi tak „jour-
fix“ priredi se 22. oktobra v „Čitalnici“. Ob takih prilikah goji se
posebno petje, skrbi se pa tudi za berila (dr. E. Costa, Fr. Drenik, Jos.
Nolli), šaljive in manjše dramatične prizore. 31. decembra 1864. 1. se
je praznoval „Silvestrov večer" s petjem, opereto, šaljivim prizorom,
zbori, deklamacijo in loterijo. V drugi polovici zimskega tečaja od jan.
do všt. mar. 1865. 1.) prelože se „jour-fixi“ iz sobot na četrtke. V tej
dobi preskrbi „Južni Sokol“ 8 beril, obilo deklamacij, mnogo šaljivih
prizorov; razun tega pa goji tudi petje (20 spevov) in raznovrstne mu¬
zikalne produkcije. 1. februvarja sodeluje društvo pri Vodnikovem ve¬
čeru; 23. febr., to je na debeli četrtek, priredi šaljiv večer; 2. marcija
je šaljiv pustov pogreb in obed slanikov. 9. in 18. marcija so tihi ve¬
čeri, 8. aprila pa večji zabavni večer s šaljivim petjem (Naš maček
in Valentin čveterospev) in s šaloigro „Servus Petelinček 11 . V jeseni
ves čas zabavni večeri v čitalniški gostilni; 31. decembra 1865. 1. zopet
„ Silvestrov večer 11  z lastnim čit. orkestrom in drugo zabavo (Petelinček
v kostumih, harmonika, loterija s 120 dobitki, Kljukec). V predpustu
1866. 1. odpadejo redni večeri. 14. februvarja udeleži se društvo pusto-
vega pokopa. V postu vrše se zopet redni večeri ob sobotah, med njimi

18

najživahnejši 24. marcija, zadnji v sezoni 21. aprila. 17. junija večji
shod v čitalniški gostilni, posebno zanimljiv zaradi lepega petja; pojo
se večinoma skladbe ravno iz Prage došlih konservatoristov: Gerbiča,
in Heidricha. Med tem časom preneha zabava vsled resnih političnih
dogodkov. 21. oktobra priredi društvo v spomin tretji obletnici zabavni
večer, pri katerem se odlikujeta: A. Jentl kot pevec in A. Heidrich kot
skladatelj (Veseli godec). 27. oktobra pričetek rednih tedenskih shodov,
večinoma pri „ Virantu 11 .’ Shodi so bili zelo obiskani in jako živahni. Vr¬
stili so se govori (L. Svetec in dr. L. Toman), z berili (Grasselli, Oblak
in Fr. Ravnihar), petjem (Melkus, Gerbic) in šaljivimi prizori (Drahsler).
Največji shod je bil 29. decembra omenjenega leta. 31. decembra zopet
„Silvestrov večer“ v „Čitalnici 11  z mnogovrstnim petjem (opereta „Ku-
kavica 11 ), samogovorom („Tresliček“) in konečnim prizorom „Štirje letni
časi 11 . 10. in 24. januvarja, 14. in 28. februvarja 1867. 1. zopet večerni
shodi pri „Virantu 11  (zaradi večjih prostorov) z raznovrstnimi programi;
6. marcija pokop „Pustov“. 16., 23. in 30. marcija so se vršili tihi
večeri, ki so bili nekoliko slabše obiskani. 6. in 13. aprila je bila ude¬
ležba zopet živahnejša; prvega večera udeležili so se tudi vnovič iz¬
voljeni poslanci, pri drugem se je odlikoval J. Nolli kot pevec in I.
Zupan kot deklamovalec. Zadnji zimski večer je bil 27. aprila. 9. ju¬
nija slavnostna beseda in ples, ki ju priredita „Čitalnica“ in „Sokol“ na
čast hrvaškim gostom. Zadnji veseliški pojav „ Južnega Sokola 11  je bila
svečanost sv. Ane, dne 21. julija 1867. 1. Zbralo se je v čitalniških
prostorih nad 500 gostov ob navzočnosti c. kr. namestnika: krasno
petje, velik ples, občna zadovoljnost. Od vseh stranij donela je društvu
pohvala in jako častno se je poslovilo.

Novi „ Sokol 11  se pokaže kot zabavno društvo prvič dne 25. aprila
1868 pri „ Virantu 11 , kjer priredi zabaven večer. Jako živahen večer priredi
„Sokol“ 6. maja pri „Slonu“; bil je zelo dobro obiskan in imel jako
mnogovrsten program. V jeseni vrše se zopet redni večeri ob sobotah,
večinoma pri ,,Slonu 11 ; prično se pa s 4. novembrom. Najživahnejši je bil
25. novembra. Adventni čas prinese dva večja shoda, oba pri „Slonu 11 .
Po skrbnem prizadevanji nekaterih društvenikov osnuje se po jeden-
krat na teden streljanje na tarčo. Sestavi se posebni strelski red. Stre¬
ljanje se nadaljuje cel zimski tečaj do aprila 1869. L, obiskuje je redno
po 20 in še več društvenikov. V predpustu prenehajo, ako ne jemljemo
tihega večera iz dne 2. januvarja 1869.1. pri „Slonu“ v poštev, zabavni
večeri, jamejo se pa takoj nadaljevati ravno tam v postu, in sicer s
1. marcijem, in nadaljujejo se vsako soboto. Posebno zanimljiv je bil
večer 3. aprila, in sicer zaradi petja (Meden) in lotorije. 23. oktobra
obhaja društvo šesto obletnico z besedo in plesom v „Čitalnici 11 . 23. no¬
vembra prične se zopet streljanje na tarčo. 10. decembra je zabavni
večer s šaljivim berilom in petjem v „ Čitalnici 11 . 15. januvarja 1870. 1.
je zabavni večer s petjem in komičnimi prizori (Drahsler). Temu ve-

19

ceru imajo slediti še drugi, da se zopet oživi zanimanje in zatre
mlačnost, katera jame nastopati vsled obilnega nasprotovanja. Zadnji
večerni shod zimskega tečaja bil je 30. aprila. Odlikoval se je po razno¬
vrstnem programu, mnogobrojnem obisku in veliki živahnosti. 3. de¬
cembra priredi društvo v „ Čitalnici “ zabavni večer na čast pesniku-
prvaku. dr. Francu Prešernu, čegar ime dostojno počasti. S 5. janu-
varjem 1871. 1. prično se zabavni večeri pri „ Tavčarji 11 ; 11. marcija
priredi društvo ravno tam velik posten večer; program (igra, šaljivi
prizori, samospev in zbori) se izvrši izborno. 15. aprila dobrodelna be¬
seda v zvezi s „Čitalnico“ pri „Tavčarji" na korist Razdrčanom; vspo-
red je obsezal petje, igro, deklamacijo in godbo in bil zelo pohvalno
sprejet. 7. decembra zopet beseda s koncertom na. čast Preširnovemu
spominu v Tavčarjevi gostilni. 9. marcija 1872 v čitalniškem salonu
šaljiv večer (burka, citre in petje); temu sledita živahna in dobro obi¬
skana sokolska večera dne 6. in 20. aprila. Zabave 1872. 1. sklene
šaljivi, ob jednern dobrodelni večer 7. decembra. 20. februvarja 1873
priredi „Sokol 11  po daljšem prestanku zopet šaljiv večer za debeli če¬
trtek. Zelo živahen je bil sokolski večer 5. aprila istega leta. Jako
zanimljivi sta bili zabavi 22. novembra in 13. decembra; obsezali sta
govore (Nolli J.), petje (Šantel), šaljivo berilo in komične prizore, vršili
sta se pa v čitalniški gostilni. Tudi v prihodnjem letu se je nadalje¬
valo praznovanje debelega četrtka in sicer 12. februvarja. V poletnem
času istega leta priredil je »Sokol 11  6. junija v čitalniški gostilni prav
kratkočasno, ob jednern dobrodelno zabavo s petjem, godbo in loterijo.
15. avgusta istega leta je nameravalo društvo v čitalniških prostorih slav¬
nostno besedo v spomin desetletnice. V postnem in jesenskem času
so bili dobro obiskovani in živahni strelski večeri (Kušar). 24. oktobra
je priredilo društvo v „Čitalnici“ zabavni večer z zanimljivim berilom
(J. Nolli: o zagrebškem izletu). Zaradi pogostih pevskih večerov pre¬
nehajo za nekoliko časa redni zabavni večeri. V zimskem tečaji 1874/5
so se vsled tega vršili le še trije tihi večeri. Zelo živahen je bil zopet
sokolski večer 25. februvarja 1875. 1. v Čitalnici, posebno zaradi mnogo¬
vrstnih pevskih točk. Jako mikaven je bil večer dne 4. decembra:
domači orkester, dobro petje in šaljivo berilo so mnogobrojno ob¬
činstvo pripravili v židano voljo. Še živahnejše je bilo naslednje leto;
zabavni večeri še rednejši in vseskoz dobro obiskani. Že 18. januvarja
so se Sokolci veselo radovali ob lepem petji, vojaški godbi in šaljivi
loteriji. Posebno zanimljiv večer je bil 20. maja: na dnevnem redu je
bilo petje, godba in igra, konečno celo ples. Prav živahna sta bila
večera 18. novembra in 5. decembra ) izborno petje, domači orkester
šaljivo maskiran, žive podobe, komični prizori, šaljivo berilo o ,,Miklav¬
ževem parklji 11  itd.) Razun tega so se redno teden za tednom vrstili
zimski strelski večeri, pri katerih je . večkrat streljalo po 30 Sokolcev.
Mimo pogostih manjših večerov bilo bi iz prve polovice prihodnjega

20

leta omeniti zaradi velike živahnosti večera iz dne 21. aprila. Kmalo
potem, dne 1. maja, priredi društvo dobrodelni koncert na korist Vi¬
čanom. Na programu zimskega tečaja 1. 1877/8. je 9 zabavnih ve¬
čerov: prvi izmed njih 3. novembra, zadnji 30. marcija. Zelo prijeten
je bil večer 22. decembra, pri katerem je napravilo društvo šaljivo lo¬
terijo. Sicer se je pa vedno skrbelo za mnogovrstne pevske, godbene
in orkestralne točke; včasih je odbor dodal kak komičen prizor in
kako šaljivo berilo. Zelo živahen je bil večer 6. februvarja, najmnogo-
vrstnejši (obsezal je 16 točk) pa dne 30. marcija. ko se je društvo po¬
slavljalo od svojega učitelja Hanuša, vrnivšega se v domače kraje.
Petje, godba, igra, komični prizori, še celo deklamacija — vse to je
razveseljevalo mnogobrojno občinstvo v pozno noč. 13. julija istega
leta priredi društvo večer na čast trem predtelovadcem (Gtinther, Ka¬
lišnik, Mulaček), ki so bili v Zagrebu odlikovani. V drugi polovici leta
več tihih večerov. Zelo zanimljiv je bil večer 25. dne marcija 1879. 1.
Meglene podobe, šaljivo berilo, vsakovrstno petje, komičen prizor, godba,
deklamacija — vse to v jednem večeru, dosti povoda za izvrstno za¬
bavo. 13. julija je bila poletna zabava na čitalniškem vrtu, omenljiva
posebno zaradi javne telovadbe, pri katerej so se zopet posebno odli¬
kovali prej omenjeni trije predtelovadci. IT. oktobra se nekoliko pre-
osnuje strelski odsek in strelski red. Prihodnje leto prineslo je 3 javne
(29. februvarja, 3. aprila in 7. novembra) večere in 10 manjših večerov,
namenjenih le društvenim krogom, od katerih so bili živahnejši večeri
8. januvarja, 21. februvarja, 8. maja, 20. julija in 5. decembra. Še moč¬
nejše je odbor skrbel za zabavo v naslednjem letu: priredil je 6 javnih
večerov in 13 jour-fixov. Zabava vselej živahna, programi mikavni in
mnogovrstni. Najlepši je bil večer 30. julija na čitalniškem vrtu na
čast odhajajočemu predtelovadcu Giintherju, kateremu društvo pri tej
priliki pokloni častno darilo. L. 1882. je bilo 5 javnih večerov in 9
jour-fixov. Naj večji je bil večer 26. septembra na čast iz Trsta vrača¬
jočim se Kolašem in Sokolašem lirvatskim. Od javnih večerov padejo
trije na prvo, dva na drugo polovico leta; od jour-fixov šest na prvo,
trije na drugo. Strelci se presele k „Zvezdi“ in nastavijo večere, ka¬
tere redno obiskuje po 20 članov, na ponedeljek. L. 1883. so se izvršili
4 večji (javni) večeri in 11 manjših. Omenljiva sta: od manjših večer
11. avgusta, pri katerem je bil društvenik Perdan odlikovan kot učitelj
trobentaštva; od večjih pa Miklavžev večer 5. decembra zaradi posebno
veličastne Miklavževe točke, šaljivega berila in mnogovrstnega petja.
Javni večeri so bili vsi v „ Čitalnici", manjši pa po različnih gostilnah.
Manj živahni sta bili v tem pogledu naslednji dve leti zaradi manjšega
števila javnih večerov. Prvo prineslo je tri, drugo le dva. Število
manjših večerov je ostalo pri starem. L. 1884. je bil od javnih večerov
najživahnejši Miklavžev, od manjših pa večer 19. oktobra. Pri manjših
večerih jame večkrat sodelovati zbor „Slavčev“. Tudi 1885. leta se

21

izvrši običajni „ Miklavžev večer 11 . Od manjših večerov sta znamenita
večera: 7. marcija zaradi igre na citre (v Schreinerjevej pivarni) in pa
21. novembra zaradi šaljivega berila (v Čitalnici), naj znamenitejši pa
večer 24. oktobra zaradi berila in meglenih podob. L. 1886. prinese
zopet več javnih večerov, število manjših večerov se pa za spoznanje
skrči. Pri strelskem odseku zopet večja preosnova. Streljanje se na¬
stavi na srede in strelišče se za stalno preseli v čitalniški stekleni
salon; udeležba pri streljanji zelo živahna. Lanskega leta je bilo 5
manjših večerov in 3 večji. Posebno živahna sta bila: večer 5. marcija
s šaloigro in petjem in pa večer 9. junija z vojaško godbo, govorom
in petjem. Letošnje leto prineslo je za zabavno kroniko nekaj novega.
„Sokol“ prireja „spominske javne večere" z govori, godbo in petjem ali
telovadbo. Doslej so se vršili štirje, in sicer prvi dr. Zarniku na čast,
dne 6. maja (govornik: starosta); drugi, dr. vit. Jan. Bleiweisu na čast.
3. junija (govornik: I. Murnik); tretji, dr. L. Tomanu na čast, 15. julija
(govornik: Fr. Povše); četrti, Miroslavu Vilharju na čast., 5. avgusta
(govornik: P. Grasselli). Za ostali program sta poskrbela: pri 1., 2.
in 4. večera c. kr. vojaška godba in čitalniški pevci: pri .tretjem pa
c. kr. vojaška godba, ki je po daljšem prestanku svirala nekaj navdu¬
šeno sprejetih slovanskih komadov, in pa Sokolovi telovadci, ki so se,
kot običajno, izvrstno obnesli. Od manjših večerov bilo bi omeniti ve¬
čera na čast novoizvoljenemu starosti, dne 24. marcija t. L, z mnogo¬
vrstnim programom (petje, igra, komičen prizor, šaljivo berilo).

S kroniko zabav, akoravno sem jih v kratkih potezah naštel
krog 300, pa še nismo pri kraji. Od veselic, katere društvo prireja
samostojno ( od teh je bilo doslej skoro izključljivo govorjenje) preostajajo
mi še najsijajnejše, preostajajo mi vsakoletne „Maškarade“, zaradi
katarih slovi „Sokol“ pa pravici po vsem slovenskem svetu in še
dalje. Vsako leto (izvzemši 1. 1868, ko v predpustnem času še ni bilo
„Sokola“) priredilo je društvo „Maškarado". Teh izredno sijajnih, ve¬
selih, zabavnih in kratkočasnih veselic bilo je tedaj 24, ki so se raz¬
vrstile v sledečem redu: I. je bila dne 9. febr. 1864. L, II. dne 28. febr.
1865.1, III. dne 13. febr. 1866.1., IV. dne 5. marcija 1867. 1., V. dne 9. febr.
1869. L, VI. dne 1. marcija 1870. L, VII. dne 21. febr. 1871. 1, VIII. dne
13. febr. 1872. 1., IX. dne 25. marcija 1873. 1., X. dne 17. febr. 1874 1.
XI. dne 9. febr. 1875. 1, XII. dne 29. febr. 1876. L. XIII. dne 13. febr.
1877. 1.. XIV. dne 5. marcija 1878. I, XV. dne 25. febr. 1879. 1, XVI.
dne 10. febr. 1880. 1., XVII. dne 1. marcija 1881. 1., XVIII. dne 21. febr.
1882. ]., XIX. dne 6. febr. 1883. L, XX. dne 20. febr. 1884. I, XXI. dne
17. febr. 1885. 1, XXII. dne 9. marcija 1886. 1., XXIII. dne 22. febr.
1887. i. in XXIV. dne 14. febr. 1888. leta. Vse so se izvršile, kot pri¬
merni zaključek predpustu, na pustni torek, večinoma februvarja me¬
seca, le šest v marciji; najzgodnejša 6. februvarja, najpoznejša 9. marcija.
V prvih letih, ko je deloval še „ Južni Sokol“, bile so z maškaradami

22

združene včasih tudi besede. Izvršile so se razun treh (1. 1884 1886.

so bile maškarade v prostorih starega strelišča) vse v dvorani čital-
niški. Posebno živahne in mnogobrojno obiskovane so bile maškarade
prvih let, do 1. 1870. Slikovite bile so pa vse in odlikovale so se vse-
skoz po finih, včasih posebno tipičnih, včasih posebno šaljivih mas¬
kah. Udeležba je bila z nekaterimi izjemami ogromna. Celo do 800 in
900 ljudij je privabil ta priljubljeni ples iz vseh slovenskih pokrajin:
le redkokedaj je pa štela maškarada po manj kot 400 udeležencev.
Predaleč bi sezalo popisavati podrobno vse posamezne maškarade:
omenim naj le. da so navdušeni in zelo pohvalni vsakoletni opisi
slovenskih časopisov popolnoma verodostojni in resnični ter da si je
„Sokol 11  kot zabavno društvo stekel s svojimi maškaradami nevenljivih
zaslug. Maškarada je bila, je in ostane brez dvoma prva. najsvitlejša
zvezda ljubljanskega zabavnega obzorja.

Ali sam, ali pa v zvezi z drugimi narodnimi društvi prirejal je
„Sokol“ do najnovejšega časa, posnemajoč priljubljeno staroslovansko
šego, na Rožniku ali pa na Drenikovem (Češkem) Vrhu kresove z ume-
talnim ognjem, ki so odlična točka ljubljanske letne zabavne kronike.

Jako častno rubriko zavzimajo v Sokolovi kroniki neštevilni dru¬
štveni izleti, bodisi samostojni, bodisi v zvezi z drugimi narodnimi
društvi, bodisi bližnji, bodisi daljni, bodisi celodnevni- in večdnevni,
bodisi popoludanski, bodisi suhi, bodisi mokri (žal, zaradi znane
smole, katero ima društvo v zadnjih letih z vremenom, bilo bi skoro
treba društvene izlete tudi tako deliti). Vsi se odlikujejo po izvrstni
domači, neprisiljeni zabavi, po navdušenosti in resnični prijaznosti, s
katero je bilo društvo povsod sprejeto, recimo odlikovano, večinoma,
tudi po mnogobrojni udeležbi. Naštel sem jih nad 84 — nobeno od 78 ljub¬
ljanskih društev jih nima niti približno toliko, nobeno leto ni preteklo
brez izleta. V poštev so vzeti le izleti, katere je društvo ob mnogo-
brojnejši udeležbi prirejalo. Na izlete, katerih se je društvo udeleževalo
le po manjših deputacijah, ne korporativno, sem jemal ozir pri oddelku
o spominskih slavnostih in sploh slavnostnih prilikah, o katerih bo
govorjenje pozneje.

Prvi izlet je napravil „ Južni Sokol 11  1. maja 1864. leta čez Šujico
na Dobrovo in vrnil se čez Vič domov. Udeležilo se ga je mimo obi-
lega druzega občinstva 68 Sokolcev. Vreme, akoravno ne posebno pri¬
jetno, vendar ni kalilo veselja in navdušenja. Pri Ločnikarji se je raz¬
vila prava ljudska veselica s petjem, godbo in telovadbo; društvo je
dobilo brzojavni pozdrav od pražkega „ Sokola 11 . Drugi izlet- napravi
društvo v zvezi s „ Čitalnico 11  12. junija k „Zelenemu hribu“. Nad
1500 ljudij se je udeležilo ob najlepšem vremenu te zabave, pri kateri
je „ Južni Sokol 11  z vzdrževanjem vzglednega reda dobil javno priznanje.
Tretji, za društvo sijajni izlet, napravi „ Južni Sokol 11  29. junija v Kranj, in
sicer na povabilo kranjske čitalnice. Program (slavnostni sprejem na La-

23

borah, slovesna sv. maša v farni cerkvi, obed, telovadba na Gašteji,
slovesna beseda z igro in plesom) se vseskoz povoljno izvrši. Izleta
se udeleži 80 društvenikov. 8. julij dovede 70 Sokolcev (IV. izlet) na
Lavrico, kjer jim ob prijetni zabavi čas le prehitro poteče. 7. avgusta
poda se (V. izlet) 45 Sokolcev na močvirje k Matevžetu. S telovadbo
in godbo je bilo za zabavo prav dobro skrbljeno. 14. avgusta poda
se nad 70 Sokolcev (VI. izlet) vsled povabila v Vipavo k praznovanju
otvoritve tamošnje čitalnice. Sprejem po čitalniškem odboru pred trgom
se zastavo in vojaško godbo je bil veličasten, zabava oba dni izredno
živahna, udeležba od vseh stranij (posebno pa Notranjska in Goriška)
ogromna. Slavnost se je končala s sijajno besedo v »Čitalnici 11 . Dne
18. septembra se poda (VII. izlet) 40 Sokolcev na Ježico, kjer jih vse
navdušeno pozdravlja. Majnik prihodnjega leta praznuje „Južni Sokol“
(VIII. izlet) 7. dne omenjenega meseca na Lavrici, kjer se prijetno ra-
duje v krasni naravi 72 društvenikov. 28. maja napravi več Sokolcev
(IX.) mali izlet v bližnji prijazni St. Vid, kjer mu priprosto ljudstvo
priredi prav prijazen sprejem. 18. junija vidimo „Juž. Sokola 11  (X. izlet)
v mnogobrojnem številu (nad 100 društvenikov se udeleži izleta) na
Vrhniki. 9. julija se napoti društvo čez Fužine v Vevče (XI. izlet);
med potjo pogosti na Fužinah gospa Terpinčeva nad 500 udeležencev
tega izleta. 19. avgusta poda se (XII. izlet) na vabilo tamošnjih me¬
ščanov 60 Sokolcev v Novo Mesto k praznovanju petstoletnice. Društvo,
navdušeno pozdravljeno in krasno po okinčanem mestusijajno spremljano,
priredi tam dobrodelno besedo. 3. septembra- vidimo (XIII. izlet) več
Sokolcev na Šmarijini Gori, kjer se radujejo ob lepem vremenu in
krasnem razgledu. 17. septembra napravi društvo izlet (XIV.) čez Go¬
lovec k „Zelenemu hribu"; med potjo, vrh hriba in po gozdu se raz¬
veseljuje z ubranim petjem, zvečer na povratku domov ga pa iznenadi
ravno tam krasni umetalni ogenj. 23. septembra poleti 50 društve¬
nikov v Maribor, da poslave Slomšeka. Javna telovadba, petje ža-
lostink, predstava piramid in slovesna beseda v »Čitalnici 11  so pogla¬
vitni trenutki tega (XV.) izleta. 7. maja 1866. leta se udeleži manjše
število Sokolcev ob slabem vremenu popoludanskega izleta (XVI.) v
Dol. 21. oktobra praznuje društvo svojo triletnico z izletom (XVII.)
na Rožnik in k Žibertu v Zgornjo Šiško. 5. maja naslednjega leta
poda se (XVIII. izlet) 50 društvenikov zopet na Lavrico, kjer se ve¬
selo radujejo s tamošnjimi kmetskimi fanti. 7. julija sprejme Sokolce
jako veličastno prijazni Kamnik (XIX. izlet); mnogobrojna udeležba
pri obedu (navzočni so med drugimi župani: ljubljanski, kamniški in
kranjski) in splošno srčno radovanje. Bil je to zadnji izlet „Južnega
Sokola 11 . „ Južni Sokol 11  je otvoril vrsto izletov s Šujico in Vičem; isto-
tako „Sokol 11 . Njegov prvi izlet, sploh pa XX., je bil namenjen Šujici
in Viču : udeležilo se ga je 50 udov in popoludne na Viču obilo druge
ljubljanske gospode. Med tem časom prihajajo društvu od vseh stranij

častna povabila (Ajdovščina,Celje, Črnomelj, Karlovec, Ptuj itd.). „Sokol“
se odloči vendarle za Ježico, Tacenj in Št. Vid (XXI. izlet), kamor ga
pelje pot 28. junija. Bila je to prava triumfalna pot, koje važnejši tre¬
nutki so: spremljevanje vaških deputacij od kraja do kraja, streljanje,
bratski pozdravi, slavoloki pri vhodih v vasi, obsipanje s šopki in cve¬
ticami itd. Posebno veličasten je bil sprejem v Tacnji, od koder spre¬
mijo vaška dekleta „Sokola“ do Št. Vida, in pa večerni vhod v Ljub¬
ljano, katerega se udeleži na tisoče ljudstva. Dne G. septembra se ude¬
leži nad 70 društvenikov žalskega tabora (XXII. izlet). Povsod, po¬
sebno pa v Celji in Žalci, kjer so pripele tamošnje domorodkinje dru¬
štveni zastavi lepa venca, bili so prijazno sprejeti in ogromna množica
jih je občudovala kot izvrstne telovadce. Odbor za žalški tabor se za¬
tegadelj društvu posebej zahvali pismeno: društvo mu pa odgovori s tem,
da mu podari fotografijo cele skupine. 9. maja 1869. 1. vidimo 60 So-
kolcev na kalškem taboru (XXIII. izlet), kjer jih sijajno sprejmo in
zastavi venec poklonijo. Sokolci pomagajo tudi pri velikem, 120 mož
broječem pevskem zboru pri veselici na graščini gostoljubnega pesnika
Miroslava Vilharja. Tudi največjega ljudskega shoda, to je Vižmarskega
tabora (XXIV. izlet), se je udeležil „Sokol“ in sicer korporativno. Bila
je to prava ljudska selitev iz Ljubljane pod Šmarijino Goro; ogromna
množica 30.000 ljudij je tu navdušena vstrajala v najhujšem dežji. Pri
tej priliki obdarovala so tacenjska dekleta društveno zastavo s krasnim,
bogato okinčanim trakom in primernim spominskim napisom. — Kro¬
nika sokolskih izletov ima po teh sijajnih dneh zaznamovane zopet
tužnejše. Nameravani izleti v Dol in Dolsko, Iško Vas, Trst, Loko.
Cirknico in na Šmarijino Goro dani so v prepoved zaradi janških in
iških dogodkov. Še le 15. maja 1870. leta posreči se društvu izlet v
Dolsko (XXV.). Izlet napravi prav dober vtis vsled preprijaznega spre¬
jema kmetskega ljudstva. Popoludanske veselice s petjem, godbo in
plesom udeleži se tudi prav obilo druzih Ljubljančanov. 12. junija vi¬
dimo Sokolaše ljubljanske, planinske, postojinske in vipavske (XXVI.
izlet), skupaj krog 150, na cirkniškem taboru, kjer so bili zopet si¬
jajno sprejeti. Dne 24. junija (XXVII. izlet) poda se „Sokol“ z lastno
uniformirano godbo čez Štefanjo Vas, kjer ga vaška deklica pozdravi
in nagovori, v Vevče in gre čez Studenec (prijazen sprejem) domov.
29. junija poda se 50 Sokolcev k nameravanemu vipavskemn taboru
(XXVIII. izlet), ki pa zaradi slabega vremena odpade. „Sokol“ se vkljub
temu izvrstno raduje in s tamošnjo podružnico pobrati: vipavske Slo¬
venke podare mu krasen trak, čitalnica pa priredi društvu na čast
besedo s plesom. 4. septembra gre več Sokolcev (XXIX. izlet), da se
vadijo v korakanji, okrog Rožnika v Šiško, kjer se vname prav ži¬
vahna in prijetna zabava. Izlet večje vrste (XXX.) je pohod Sv. Kata¬
rine, dne 14. maja 1871. leta, s sv. mašo in prosto telovadbo na gori.
Vračajočemu se „Sokolu“ pridruži se v podnožji „Gorenjski SokoP.

Na Preski in v Medvodah slavnostni sprejem (slavoloki, streljanje itd.)
Opoludne „pri Martami? obed, popoludne veselica; obilo gostov iz Ljub¬
ljane, Kranja, in Škofje Loke; nad 300 udeležencev, obilo napitnic.
11. junija je bil tajni (XXXI.) izlet; udeležba nekoliko mlačnejša. Dne
13. avgusta napravi „Sokol“ čez Laze, Dolsko, Sv. Heleno, Vrhpolje in
Hribec izlet (XXXII.) v Moravče. Povsod je bilo društvo sijajno in
navdušeno sprejeto, povsod dobro pogoščeno in prijazno pozdravljeno
(Vode, Ravnikar, Detelja, Košir, Toman i. dr.). 12. maja 1872. 1. poda
se „ Sokol “ (XXXIII. izlet) v zvezi z drugimi narodnimi društvi Čez
Rožnik (ob 6. uri sv. maša), Drenikov Vrh (ob 8. uri zajuterk) na
Dobrovo in zopet nazaj (ob 1. uri obed). Popoludne prosta zabava s
petjem, godbo, telovadbo in plesom. Dne 9. junija poleti blizolOO So-
kolcev (XXXIV. izlet) v Litijo in Šmartno. Z nagovori počaste društvo
v obeh krajih, njegovi zastavi podare pa vence; sprejem (slavoloki s
primernimi napisi in mnogobrojno ljudstvo) navdušen, zabava zelo ži¬
vahna. Morebiti naj večji izlet, vsaj kar se tiče udeležbe, je bil naslednji
(XXXV.), ki ga priredi društvo 14. julija 1872. 1. čez Medvode, Presko,
Soro v Škofjo Loko. Samo Ljubljančanov je bilo zraven blizo 900.
Na Preski je bila peta sv. maša. V Loki srčen pozdrav, zastava dobi
venec iz gorskih cvetic; pozdrav „Gorenjskega Sokola 11 , ki se se za¬
stavo pridruži; obsipanje s cveticami, pozdrav loške čitalnice. — vse
to se zgodi naglo jedno za drugim. Obed je bil pri Guzelu, popoludne
pa ljudska veselica (petje, telovadba, govori, godba in ples) na Vili¬
čarjih poleg Škofje Loke, ki je trajala do večera. Občinstva, razun ljub¬
ljanskega, se je vse trlo: prišlo je iz vseh krajev divne Gorenjske.
18. avgusta napravi društvo povodni (XXXVI.) izlet po Ljubljanici na
močvirje k Matevžetu, ter se povrne ob luni v Ljubljano. Godba, petje
in ples, zvečer pa umetnini ogenj — dosti povoda k razveseljevanju.
15. septembra udeleži se „Sokol“ (XXXVII. izlet) korporativno Prešir-
nove slavnosti na Vrbi, od koder se poda opoludne z drugimi slavi-
telji spomina pesnika-prvaka (do 4000 jih je bilo) na Bled in povrne
na večer čez Lesce domov. Nameravana izleta na Lavrico in čez Laze
na Janče, odtod pa čez Vevče nazaj, odpadeta: prvi, ker bi se bil smel
izvršiti le pod izjemnimi naredbami, drugi, ker je bil sploh prepovedan.

13. jul. 1873.1. gre društvo (XXXVIII.) izlet zopet k Matevžetu ; ista zabava
kot leto poprej, sicer pa malo društvenikov in le več druzega občinstva.

14. septembra gre društvo (XXXIX. izlet) v Dob in Mengiš, kamor
pridejo tudi kamniški čitalničarji, da pozdravijo Sokolce. Dne 28. sep¬
tembra istega leta udeleži se „Sokol“ (XL. izlet) slovesnega odkritja
Simon Jenkotovega spominka v Kranji. Slovesni sprejem na Gašteji,
petje žalostink na grobu, slavnostni govor dr. Mencingerja, skupni obed
pri Jelenu in potem prosta zabava, so glavni momenti tega dne. Na¬
meravani izlet o binkoštih 1874. leta se zaradi prepičle udeležbe ne
more zvršiti; tudi praznovanje desetletnice na Rožniku in Dreni-

26

kovem Vrhu se ne izvrši. Društvo se pripravlja za Zagreb (XLI.
izlet), kjer praznujejo Hrvatje dne 19. oktobra pomenljivo slovesnost
otvoritve „Fran-Josipovega sveučilišta". Slovesnost se izvrši sijajno.
Prihod biskupa Strossmajerja, navdušeno pozdravljenega, zabava v gle¬
dališči, sprejem slovenskih deputacij. svečana sv. maša in otvoritev
zavoda, poklonitev deputacij, banket, razsvitljava mesta in sijajni ples
(18.—20. oktobra) so važnejše točke obširnega programa te sijajne slav¬
nosti. Dne 18. maja 1875. 1. poda se (XLII. izlet) nad 60 društvenikov
na vabilo tamošnje „ Danice “ v Sisek: slovesnost krasna, pozdrav in
sprejem navdušen. 13. junija napravi ..Sokol" (XLIII. izlet) z nekate¬
rimi drugimi društvi vsled povabila tamošnje čitalnice izlet v Bizovik,
kjer se razveseljuje ob telovadbi in priprostem petji. 25. julija gre
„Sokol" (XLIV. izlet) na Dobrovo, da pozdravi tamošnje bralno društvo.
Za zabavo (petje, godba in ples) je bilo prav dobro skrbljeno. Name¬
ravani pohod hrvatskih društev, ,.Zore !1  iz Karlovca in „Kola“ iz Za¬
greba,- se preloži. Prihodnje leto popelje Sokolce na Koroško, kjer slavi
tamošnji slovenski živelj Janežičev spomin. Omenjene slavnosti v Lesah
in pa ž njo združenih razveseljevanj v dneh od 13.—15. avgusta (Be-
Ijak-Celovec) udeleži se „Sokol“ (XLV. izlet) v mnogobrojnem številu,
povsod navdušeno in srčno pozdravljen. Dne 13. maja 1877. 1. poda
se „Sokol" (XLVI. izlet) čez Gameljne (prijazen pozdrav) in Šmartno
(slavoloki, pozdrav župnikov in streljanje) na Smarijino Goro (sv. maša
s petjem čitalniškega zbora), odkoder se povrne čez Tacenj (pozdrav,
zastava dobi venec., vesela prosta zabava pri Koširji) domov. Dne

1. julija je bil vsled povabila čitalniškega predsedstv a(I. Hribar) popolu-
danski (XLVII.) izlet v Bizovik. Pod milim nebom se je vršila beseda
s petjem, deklamacijo, gledališko predstavo, potem pa prosta zabava
z nagovori, godbo in malim plesom. 12. avgusta praznovalo je mesto
Lož slovesno štiristoletnico. Vsled povabila se udeleži tudi „ Sokol 11
(XLVIII. izlet) posebno mnogobrojno tega ljudskega praznika, povsod
navdušeno nazdravljam Program (slovesni sprejem gostov, skupni za-
juterk, slovesna sv. maša s petjem ljubljanskega čitalniškega zbora in z
mestno godim, dve zlati poroki, razhod po okolici na grajske razvaline,
v Mrzlo Jamo in na Križno Goro, zbiranje v Starem Trgu, odhod v
Lož, skupni obed pri županu, ljudska veselica (petje, igra, telovadba,
ples, umetalni ogenj itd.) na bližnjem travniku, izvrši se ob najlepšem
vremenu jako povoljno. ,,Sokol 11  iznebi se svoje naloge jako častno.

2. junija 1878. 1. poda se (XLIX. izlet) kakih 20 društvenikov vkljub
neugodnemu vremenu na Rožnik, kjer jih izvrstna zabava za slabo
vreme prav dobro odškoduje, da jim čas le še prehitro mine. 16. ju¬
nija udeleži se 30 društvenikov (L. izlet) slovesne otvoritve šišenske
čitalnice in ž njo združenega razveseljevanja; 7. julija pa sodeluje
„Sokol“ (LI. izlet s 30 udeleženci) ravno tam pri prvi društveni ve¬
selici; šišenska dekleta podare pri tej priliki društveni zastavi lep

— 27

venec. 15. dne junija 1879. leta poda se (LIL izlet) 32 Sokolcev čez
Zalog na Ojstri Vrh. Petje, telovadba, godba, ples in govori, zraven
pa tudi zelo ugodno vreme — vse to pripravi udeležence v najboljšo
voljo. Dne 6. julija 1879. leta udeleži se „Sokol“ (Lili. izlet) korpora¬
tivno slovesnega blagoslovljenja čitalniške zastave v Spodnji Šiški
in ž njim združene ljudske veselice, kjer ga častno sprejmo in odkoder
se od njega z godbo poslove. Dne 8. septembra vidimo več Sokolcev
(LIV. izlet) v Cirknici pri slovesni čitalniški besedi. 27., 28. in 29. junij
1880. 1. so bili za Ljubljano in Gorenjsko praznični dnovi. Pohod Hr-
vatskega „ Sokola" v Ljubljano in namen, obiskati naš Bled, Bohinj
in Savico, izvršila sta se vseskoz sijajno. Vsa narodna društva tekmo¬
vala so med sabo, da ljube jim goste dostojno sprejmo in prijetno za¬
bavajo. Program (sprejem z godbo , na postaji, odhod v ,,Čitalnico",
kjer se hranijo zastave, ogled mesta in bližnje okolice, skupni obed
v „Čitalnici“, javna telovadba obeh „Sokolov“, pevska veselica na či-
talniškem vrtu. beseda v dvorani itd.) izvršil se je izborno. Posebno
veličasten je bil sprejem, kjer se ,,Sokol" odlikuje, podarivši bratskemu
društvu krasen venec. 29. junija podasta se društvi („Sokol“ in „Kolo“)
v zvezi z ljubljanskimi Sokolci (LV. izlet) na Bled, kjer jima pripravi,
kakor povsod med potjo, prebivalstvo veliko ovacijo. Program (slovesni
sprejem, razhod po okolici, sv. maša na otoku, skupni obed pri Petranu,
prosta zabava) izvrši se v lepem vremenu prav povoljno. Nekaj gostov
se poda druzega dne v Bohinj in k Savici, drugi se povrnejo na večer
v Ljubljano (med vožnjo zažiganje kresov na bližnjih holmih, posebno
v Kameni Gorici in Št. Vidu), da si ogledajo druzega dne še mesto
in polete z „Ljubljanskim Sokolom" skupaj čez Fužine v Vevče (LVI.
izlet), kamor pride popoludne ogromno ljubljanskega občinstva. Veli-
kansk je bil na večer skupni vhod obeh oddelkov (bohinjskega in vev¬
škega) v „Čitalnico", kjer se vname gostom za slovo še zelo živahna
zabava, ki traja do polnoči to je do slovesnega odhoda. Zelo slo¬
vesno in častno se je izvršil (LVII.) izlet v Kamnik. Povsod po poti,
posebno pa v Trzinu in Mengiši, je bil „Sokol“ navdušeno pozdravljali,
obsipali so ga s cveticami, pokali so možnarji itd. Posebno slovesen
je bil pa vhod v Kamnik in zabava ravno tam med govori, napitni¬
cami. godbo in petjem. Dne. 22. avgusta istega leta praznovalo je slo¬
vensko razumništvo Kopitarjevo stoletnico v Repnjah, slavljenčevem
rojstnem kraji. Slavnosti, ki se je vkljub zelo neugodnemu vremenu
točno izvršila, udeležil se je tudi „Sokol" (LVIII. izlet). Jako časten
je bil za društvo 3. oktober 1880. leta. „Sokol" se omenjenega dne
udeleži (LIK. izlet) slovesnega blagoslovljenja čitalniške zastave v
Št. Vidu. Ista prijaznost, isto navdušenje, kakor svoje dni. zastava dobi
krasen trak. Ob godbi in petji se zabava mnogobrojno občinstvo, ka¬
teremu se pridruži tudi šišenska čitalnica, prav po domače in veselo.
Nameravani izlet v Trst v jeseni istega leta, vsled povabila delavskega,

podpornega in bralnega društva, mora odpasti. 12. junija 1881. 1. se
poda „Sokol“ (JA. izlet) na Sv. Jošt in potem v Kranj. Lep razgled
z gore ob ugodnem vremenu in prijazni sprejem, katerega napravi
društvu mesto Kranj ob prihodu iz sv. Jošta (pozdrav od strani či¬
talnice, mesta, požarne brambe, ženstva, venec s trakovi), ostaneta
udeležencem vedno v dobrem spominu. Skupni obed, obisk grobov (Jen-
kotovega in Preširnovega), in ljudska veselica z godbo, petjem, govori,
igro so še ostali del programa istega dne, ki se je izvrstno razvil. Dne
7. avgusta 1881. leta se udeleži „Sokol“ (LXI. izlet) Jurčičeve slav¬
nosti v Logatci. kjer mu prirede časten sprejem in izroče venec s tra¬
kovi. Nameravana telovadba, posebna točka slavnostnega programa,
odpade zaradi nepričakovane plohe. Dne 31. avgusta gre več Sokolcev
(LXII.'izlet) v Borovnico k slovesnemu blagoslovljenju zastave „Bral¬
nega društva 11 . Poklonijo se pri tej priliki tudi župniku zlatomašniku
in pokažejo se izvrstne telovadce. Dne 21. maja 1882. leta napravi
,,Sokol" zopet ob mnogobrojni udeležbi (LXIII.) izlet v Vevče. 28. maja
vidimo pa (LXIV. izleti) 70 Sokolcev v Zagrebu, kamor se podajo
vsled povabila „Kola“, ki praznuje svojo dvajsetletnico. Vsestransko
navdušeni pozdrav in sprejem, obsipanje s cveticami, sv. maša pod
milim nebom, banket, ljudska veselica, javna telovadba, izročitev častne
diplome dr. Fonu, izlet in zajuterk v bližnjih vinogradih, slavnostni
koncert, skupno fotografiranje — so najvažnejši dogodki teh slavnostnih
dnij. Dne 9. julija se poda zopet (LXV. izlet) več Sokolcev v Litijo in
Šmartno, kjer jim prirede (L. Svetec i. dr.) prijazen sprejem in pri¬
jetno zabavo. Dne 6. avgusta udeleži se društvo (LXVI. izlet) veselice na
Brezovici, kjer se ob petji, godbi in prosti telovadbi prav dobro raz¬
veseljuje. Dan 15. avgusta 1882. 1. popelje nas v Zatičino, Muljavo in
Višnjo Goro, kjer slavi slovenski svet in ž njim tudi „Sokol“ (LXVII.
izlet) spomin nepozabljivega Jurčiča. V navzočnosti ogromne množice
izvrši se vsa slavnost sijajno in primerno velikim zaslugam, ki jih je
imel pokojnik za Slovenstvo. Dne 8. oktobra 1882. 1. poda se „Sokol“

(LXVIII izlet) na Vrhniko, da se vsled povabila udeleži slavnosti bla-
goslovljenja tamošnje čitalniške zastave. Ob slabšem vremenu in vsled
tega tudi manjši udeležbi napravi „Sokol“. povabljen (LXIX. izlet) dne
20. maja 1883. 1. v Šmarije in Škofeljico, kjer praznuje tamošnja po¬
žarna bramba slovesno blagoslovljenje svoje zastave. Dne 10. junija
1883. 1. poleti krog 60 Sokolcev (LXX.) izlet v Kamnik; povabi ga
pevsko društvo „Lira“, da se udeleži blagoslovljenja njegove zastave.
Na Ježici, Črnučah, Trzinu, Mengišu prijazen pozdrav, v Kamniku slo¬
vesen sprejem in živahna zabava. Da se povodom bližajočega se praz¬
nika šeststoletnice izvežba bolje v korakanji in sluša na poveljstvo,
priredi „Sokol'‘ 24. junija peš fIAXI.i izlet na Ježico, kjer se „pri
ruskem cesarji 8  prav prijetno zabava. Dne 2. septembra 1883. 1. ude¬
leži se „Sokol" praznovanja (LXXII. izlet) šeststoletnice v Postojini.

29

Društvo je bilo srčno vsprejeto in vrlo nazdravljano; sodelovalo je pri
ljudski veselici, kjer je želo zasluženo občno pohvalo za mojstersko
telovadbo. Dne 11. maja 1884. 1. (LXXIII.) izlet čez Šmartno in Hrastje
v Dol. Krog 70 Sokolcev se udeleži sv. maše v Št. Jakobu, zajuterka
v Hrastji, obeda in ljudske veselice v Dolu, povrnejo se pa čez Zalog
z železnico domov. Velikansk je bil (LXXIV.) izlet v Mozirje o Bin-
koštih (1. in 2. junija) 1884. 1, katerega se je udeležilo mimo depu-
tacij pražkega in zagrebškega „Sokola“ nad 50 ljubljanskih Sokolcev.
Sokolci bili so povsod, posebno pa v Žalci, Nazaretu in Mozirji, srčno,
prijazno in navdušeno vsprejeti. Slavnosti udeležili sta se tudi čital¬
nici: ljubljanska in šišenska in pevsko društvo „Lira“ iz Kamnika.
Slavnost bila je namenjena slovesnemu blagoslovljenju zastave Sa¬
vinjskega Sokola 11 . Izvršila se je vkljub neugodnemu vremenu uprav
sijajno. Dne 13. julija udeleži se. „Sokol“ (LXXV. izlet) slovesnega od¬
kritja spominske plošče na Bavdekovi hiši v Udmatu. „Sokola“ po¬
zdravijo prijazno in ga z nagovorom počaste, zastavi pa podare venec.
Slavnosti udeležita se tudi čitalnici ljubljanska in bizoviška. Mnogo-
brojna ljubljanska gospoda se izvrstno zabava na priprosti popolu-
danski ljudski veselici (petje, govori, godba, itd.). Dne 31. avgusta
1884. 1. praznovala je kranjska čitalnica rojstni dan Nj. Veličanstva
na slovesen način in pri tej priliki razgrnila svojo novo zastavo. Slo¬
vesnega sprejema., skupnega obeda, razhoda po mestu in bližnji oko¬
lici, ljudske veselice (petje, govor, igra, c. kr. vojaška godba, itd.) ude¬
ležilo se je krog 200 ljubljanskih gostov, med njimi krog 40 Sokolcev
(LXXVI. izlet). Dne 8. septembra istega leta je slavila vipavska čital¬
nica svojo dvajsetletnico, h kateri je med ptujimi društvi v prvi vrsti
povabila „Sokola“ (LXXVII. izlet). Dne 17. maja 1885. 1. vršil seje ob
nekoliko neugodnem vremenu že jedenkrat preloženi izlet v Kozarje
(LXXVIII. izlet), katerega se udeleži 25 društvenikov. Godba, petje in
ples so jih razveseljevali do pozne ure. Dne 21. junija 1885. 1. napravi
„Sokol“ ob zelo neugodnem vremenu (LXXIX.) izlet v Škofjo Loko.
Slovesnega vsprejema, ki se izvrši še brez dežja, udeleži se krog 200
gostov; zastava dobi venec s trakovi. Med obedom hud naliv, ki do
večera ne preneha; nameravana ljudska veselica vsled tega odpade.
Izleta udeleži se 40 društvenikov. Dne 5. julija 1886. 1. udeleži se
društvo (LXXX. izlet) korporativno Ciril-Metodove slavnosti v Spodnji
Šiški, kjer tudi z velikim vspehom sodeluje. Dne 11. julija 1886. 1.
poda se večje število Sokolcev na Prevoje, povabljeno od slovenskega
pisateljskega podpornega društva, da slavi ž njim spomin Jakoba Zu¬
pana z odkritjem spominske plošče na njegovej rojstnej hiši. Na tem
(LXXXI.) izletu „Sokola“ povsod zelo simpatično pozdravljajo, posebno
pa v Domžalah in v Dobu, kjer mu poklonijo venec s trakovi. Dne
15. avgusta se poda 50 Sokolcev (LXXXII. izlet) vsled povabila na
Ptuj, da se udeleže slavnosti praznovanja druge obletnice „Slov. pev-

skega društva". Tudi tu je društvo povsod povod laskavim ovacijam,
s svojo dovršeno telovadbo pri ljudski veselici pa pohvali in občudo¬
vanju. Dne 3. julija 1887. 1. slavi blizo 40 Sokolcev (LXXXIII. izlet)
dr. Tomanov spomin, v pokojnikovem rojstnem kraji, v Kameni Gorici.
Društvo je navzočno pri slovesnem sprejemu ob vhodu, pri svečani
sv. maši, pri slavnostnem odkritji spominske plošče in pri skupnem
obedu, kjer mu simpatično nazdravljajo. Zelo pomenljiva v društveni
kroniki sta 14. in 15. avgust lanskega leta. Vsled društvene inicijative
ima se v omenjenih dnevih vršiti v Krškem shod jugoslovanskih telo¬
vadnih društev. Zbranih je tam 46 ljubljanskih (LXXXIV. izlet) 24
zagrebških, 20 novomeških in pa deputaciji tržaških in mozirskih,
vsega skupaj 100 Sokolašev. Javna telovadba, pri kateri sta se ,, So¬
kola": zagrebški in ljubljanski posebno odlikovala in najtežje vaje iz¬
vrstno izvrševala, dobrodelni koncert s plesom, ljudska veselica z
godbo in petjem — vse se je prav dobro obneslo, le oni nesrečni dež
je nekoliko motil. Dne 11, septembra 1887. 1. praznovala je loška či¬
talnica na slovesen način (sv. maša v farni cerkvi po sprejemu društev
in deputacij, razkazovanje mesta, skupni obed v „Čitalnici", ljudska
veselica s petjem, igro in godbo na „Štemarjih“) svojo petindvajsetlet¬
nico, katere se je tudi „Sokol“, živahno nazdravljen in prijazno vsprejet,
(LXXXV. izlet) v precej mnogobrojnem številu udeležil. V zvezi z ljub¬
ljanskimi čitalniškimi pevci priredil je letos „Sokol“ dne 10. junija ob
precej neugodnem vremenu zadnji (LXXXVI.) izlet v Litijo in bližnje
Šmartno. Ljubeznjivi sprejem (Svetec-Kobler), zajuterk pri Koblerji, slo¬
vesna sv. maša s petjem čit. zbora, razkazavanje tovarn in rudnikov,
skupni obed z obilimi, umestnimi napitnicami in ljudska veselica z
godbo, petjem in plesom — so v kratkih potezah glavne točke tega
izleta, za katerega bosta „Sokol" in „Čitalnica" Litijčanom vedno hva¬
ležna. To je podrobna kronika izletov „Južnega Sokola" in „Sokola“,
ki jasno pričuje, da se sme ,,Sokol" nazivljati ne le telovadno, ampak
tudi zabavno, in sicer brez vsacega pretiranja, „prvo zabavno društvo“
ljubljansko, in gotovo tudi sploh 'slovensko.

„Sokol" ima v svoji kroniki dolgo vrsto prijetnih in žalostnih
spominov, iz katerih je jasno razvidno, da se je društvo jednako drugim
narodnim društvom vedno primerno in dostojno spominjalo vseh veselih
in žalostnih dogodkov na slovenskem in slovanskem obzorji, da so pa
tudi drugi primerno ocenjevali zasluge njegove za probujo naroda slo¬
venskega. Kjerkoli je narod slovenski slavil zaslužne svoje odličnjake,
častil njihov spomin itd., nikjer ni manjkalo ,,Sokola", ki se je bodisi
že na ta ali na drug način 'zanimal za vsak napredek, za vsako pri¬
dobitev, pa tudi za vsako izgubo. Dne 28. aprila 1864. 1. je bil pogreb
ljubljanskega župana in prvega čitalniškega predsednika, Mihaela Am¬
broža; 40 društvenikov ga je v polni sokolski opravi spremilo na zadnji
poti in položilo na njegovo rakev venec. Pri tej priliki je „ Južni Sokol"

31

v prvič javno nastopil kot društvo. Dne 26. junija 1864. 1. izročile so
ljubljanske Slovenke društveni zastavi krasen trak. Izročitev izvršila
se je slovesno v društveni telovadnici ob navzočnosti povabljenih či-
talniških društvenikov. Korporativno in v polni društveni opravi zbrane
Sokolce nagovorila je pri tej priliki v imenu darovateljic gospica M.
Hohnova. Dne 16. julija priredi „Južni Sokol" na čast županu dr. Costi,
svojemu starosti, veliko bakljado; 100 Sokolcev nosi baklje, spremlja
jih c. kr. vojaška godba in močan pevski zbor. Svojo prvo obletnico
praznuje društvo dne 2. oktobra z veliko in mnogovrstno telovadbo
na poletnem sokolišči in s plesom v Čitalnici. Dne 19. oktobra priredi
., Južni Sokol“ svojemu starosti podoknico, čestitajoč mu k njegovemu
godu. Novembra meseca poda se iz društva posebna pevska deputacija
v Planino k otvoritvi tamošnje Čitalnice. Dne 10. decembra posvetita
slovenska rodoljuba gg. Davorin Trstenjak in dr. Gustav Ipavic
„Južnemu Sokolu" posebno popotno pesem; društvo se jima primerno
zahvali s tem, da ju v naslednjem občnem zboru izvoli za svoja častna
člana. S pričetkom 1865. 1. osnuje se „Gorenjski Sokol“ v Kranji:
22. januvarja praznuje svoj rojstni dan s sijajnim plesom v kranjski
čitalnici, kamor se poda več ljubljanskih Sokolašev. da pozdravijo svo¬
jega mlajšega brata in se ž njim vesele. Dne 25. maja naznanijo Tr¬
žačani in Celjani „Južnemu Sokolu" svoje sklepe, da hočejo ustano¬
viti telovadni društvi; ljubljanski telovadci jim čestitajo na tej lepej
misli, ki je pa bila, žal, v kali zatrta. Dne 19. avgusta istega leta se
udeleži „Južni Sokol" slavnosti petstoletnice v Novem Mestu, kjer mu
prirede veličasten vsprejem. Dne 3. septembra se da 72 Sokolcev v
skupini fotografovati. Dne 23. septembra slavili so štajerski rodoljubi
spomin svojega nepozabljivega biskupa Slomšeka v Mariboru. „Južni
Sokol" je tudi med njegovimi slavitelji in poje na njegovi gomili ža-
lostinke. Dne 26. septembra se udeleži deputacija „Južnega Sokola"
Vegine slavnosti pri sv. Križi moravške fare. Dne 18. oktobra priredi
društvo svojemu starosti veliko bakljado pred mestno hišo. Snide se
krog 100 društvenikov, ki mu izroče posebno vošilo (Macak) z 200
podpisi. Dne 20. oktobra praznuje „Južni Sokol" oktobersko diplomo
s petjem in plesom v čitalniški dvorani. Dne 7. decembra 1865. 1. po¬
kloni se društvo novemu c. kr. namestniku, baronu Bachu. Istega dne
dojde društvu žalostna vest, da je umrl prvi češki starosta Fiigner,
društvo se žalostnemu naznanilu primerno odzove z brzojavnim iz¬
razom sožalja. Dne 17. julija 1866. 1. ponudi se društvo državni oblasti
za črno vojsko: štiri dneve pozneje se ponudba sprejme ter odredi,
da imata ,,Južni Sokol" in „Turnverein“ sestaviti jedno kompanijo.
Dne 18. oktobra priredi društvo starosti pred mestno hišo serenado
z bakljado in petjem. Dne 24. novembra se je vršila v Zagrebu Zrin-
skega svečanost. Veliko društvenikov poda se tja, kjer se udeleže se¬
renade biskupu Strossrnajerju, večernega plesa, sprevoda po mestu

32

s petjem in godbo, zastaveničke pred podobo Jelačičevo in slavnost¬
nega obeda. Dne 1. decembra čestita „ Južni Sokol 11  prvaku dr. J. vit.
Bleiweisu. Dne 2. februvarja 1867. 1. praznuje „Južni Sokol 11  z drugimi
narodnimi društvi Vodnikov spomin na pesnikovem rojstnem domu
„pri Žibertu na Jami 11  ter se ob jednem primerno raduje nad slovensko
zmago v deželnem zboru. Dne 14. maja se predstavi društveni odbor
novemu c. kr. namestniku baronu, Z. Conradu. Dne 9. junija obišče
Ljubljano 500 hrvaških gostov. Društvo prevzame v zvezi s „ Čitalnico 11
skrb za red in zabavo. Nad 100 društvenikov in 40 gospodičin po¬
zdravi goste ob vhodu in jim podari med navdušenim petjem šopke
in vence. Skupni obed, sprevod po okinčanem mestu na Drenikov Vrh
in k Žibertu, beseda in ples v »Čitalnici 11  in obisk postojinske jame
so glavne točke obširnega in častno izvršenega programa. Kot „Sokol 11
stopi društvo prvič v javnost v deželnem gledališči dne 3. maja 1868.
leta in sicer kot telovadno društvo, predstavljajoč arabeske in mar¬
morne kipe. Od vseh stranij mu doni burna pohvala, vse se odkrito¬
srčno raduje. Pri vložitvi temeljnega kamna narodnemu gledališču
v Pragi in ž njo združenih slovesnostih v dneh od 15.—17. maja
1868. 1. zastopa „ Sokola 11  njegov častni član dr. Tyrš. Dne 9. avgusta
istega leta se udeleži oktet Sokolcev ljutomerskega tabora. Dne 20. fe¬
bruvarja 1869. 1. slavi „Sokol“ z drugimi narodnimi društvi prihod
Nj. Veličanstva. Nad 100 Sokolcev se snide v ta namen zvečer na
postaji z bakljami; ob prihodu zadoni preljubljenemu vladarju tisočeri
.,Živijo", navdušeno petje in godba. Poskus Tržačanov, osnovati si so¬
kolsko društvo, odbije c. kr. namestništvo dne 1. maja 1869. 1. vnovič.
Dne 9. maja je „ Sokol 11  pri taboru na Kalci močno zastopan istotako, in
še veliko mnogobrojnejše, dne 17. maja pri taboru na Vižmarjih. Dne

18. julija pošlje „Sokol“ v Prago venec na Fiignerjev spomenik. Dne

19. julija 1867 osnuje se podružnica v Postojini; ljubljansko vodstvo se
je spomni v pismeni čestitki. Posamezni društveniki zastopajo društvo
pri taborih v Sevnici in Ormoži (8. avgusta 1869. 1.). Dne 23. oktobra
praznuje »Sokol' 1  slovesno svojo obletnico. Dne 28. marcija 1870.1. pošlje
društvo vsled odborovega sklepa zaupnico biskupu Strossmajerju za
njegovo občno odobravano vedenje na rimskem zboru. Dne 26. maja pri¬
redi postojinska podružnica besedo s plesom v „Čitalnici“: pri tej pri¬
liki izroče notranjske domorodkinje njeni zastavi lep trak. Dne 31. maja
pozdravi „Sokol“ pismeno sežanske taboraše. Dne 12. junija se poteza
„Sokol 11  na cirkniškem taboru za narodne pravice. Dne 29. junija se
nameni ■„Sokol 11  udeležiti nameravanega vipavskega tabora, ki pa
zaradi neugodnega vremena za isti dan odpade. Dne 31. julija se udeleži
„Sokol“ tabora v Bistrici pri Pliberku na Koroškem po svojem za¬
stopniku Černy-ju. Kubedskih taborašev se spomni ..Sokol 11  dne
7. avgusta pismeno. Primerna je bila društvena udeležitev na sijajnem
vipavskem taboru, dne 14. julija 1870. 1. ,,Sokol 11  se hoče udeležiti

33

tudi tabora v Šmariji pri Jelšah; resni unanji dogodki pa tabor
preprede. Sijajna je bila udeležba pri dr. Tomanovem pogrebu v dneh
14. in 15. avgusta 1870. Vsa štiri telovadna društva so navzočna s
svojimi zastavami; „Sokol“ nosi baklje, velika deputacija društvena
poda se z vencem v Kameno Gorico. Dne 28. maja 1871. L udeleži se
sokolska deputacija Tomšičevega pogreba v Mariboru. Dne 15. aprila
pozdravi „Sokol" novomeške dijake, slaveče s posebno besedo Antona
Janežiča. Dne 28. junija pozdravi društvo moravskega „Sokola“ v
Brnu povodom praznovanja blagoslovljenja društvene zastave. V po¬
sebnem pismu do postojinskega odbora obžaluje „Sokol“ smrt člana
K. Premruta (f 8. avgusta 1871. 1.). Slovesnega otvorjenja gimn. palače
v Trstu, septembra 1871. L, udeleži se „Sokor‘ po svojem telovadnem
učitelji. Dne 17. septembra udeleži se „Sokol" slovesne izročitve
dr. Bleivveisove slike čitalniškemu društvu. Delo, po odborih narodnih
društev naročeno, izvršil je slikar-profesor Franke, takrat v Benetkah.
Izročitev izvrši se slovesno z nagovorom dr. Coste in zahvalo dr. vit.
J. Blehveisa. Dne 6. avgusta se „Sokol“ pismeno udeleži tabora v
Buhljah na Koroškem. Dne 6. avgusta umre tudi na svojej graščini na
Kalci pesnik Miroslav Vilhar; kot vsa druga narodna društva ljub¬
ljanska poslal je tudi „Sokol“ svojega zastopnika k pogrebu. Dne
24. junija udeleže se posamezni društveniki pogreba župnika Blaža
Potočnika v Št. Vidu. Dne 15. septembra 1872. 1. slavi „Sokol“ v
dostojnem številu Preširnov spomin pri slavnosti na Vrbi. Dne 6. julija
pozdravi „Sokol“ Razdrčane povodom otvoritve tamošnjega bralnega
društva, dne 15. septembra pa postojinsko pevsko društvo povodom
blagoslovljenja zastave. Dne 15. februvarja 1873. 1. udeleži se „Sokol“
z deputacijo plesu na starem strelišči. Dne 9. maja 1873. 1. je „Sokol“
primerno zastopan pri pogrebu barona Antona Zoisa, štiri dni pozneje
pa pri pogrebu Gašparja Mačeka. Dne 14. julija istega leta pošlje
„Sokol“ posebnega zastopnika k Jungmanovi slavnosti v Prago. Dne
1. in 2. decembra se je „Sokol“ v zvezi z drugimi narodnimi društvi
spominjal dostojno petindvajsetletnice Nj. Velečanstva (slavnostna
predstava v gledališči, slovesna sv. maša v stolni cerkvi, poklonitev
pri c. kr. dež. predsedniku, itd.). Dne 28. septembra slavil je „Sokol“
v zvezi s kranjskimi rodoljubi pesnika Simona Jenkota. Dne 21. marcija
1874. 1. udeležil se je „SokoP pogreba c. kr. dež. predsednika, grofa
Aleksandra Auersperga. Dne 15. avgusta 1874. 1. pozdravi „Sokol“
češke rodoljube v Kraljevem Dvoru, ki slave vložitev temeljnega
kamna tamošnjemu Hankinemu gledališču. Dne 19. oktobra 1874. 1.
se raduje „SokoP z brati Hrvati pri otvoritvi zagrebškega vseučilišča.
Dne 30. januvarja 1875. 1. vrši se slovesni pogreb dr. Coste. Društvo
spremi svojega prvega strarosto k večnemu počitku korporativno, s
krasnim vencem in zastavo. Dne 17. februvarja se udeleži pogreba
F. Terpinčevega in sprejme pri tej priliki za mnogobrojno udeležitev

3

34

zahvalno pismo pokojnikove vdove. Dne 4. julija, ga „Hrvatski Sokol"
brzojavno pozdravi na svojem izletu v Samoboru. Dne 29. februvarja
1876. 1. se brzojavno spomni „Zorašev“ v Karlovci, ki so priredili
omenjenega dne sijajen koncert; dne 5. maja pa iz istega nagiba in
ravno tam zagrebških „Kolašev“. Dne 15. avgusta 1876. 1. vidimo
veliko „Sokolcev“ v Lesah med slavitelji Janežičevimi. V prihodnjem letu
ponovi „Sokol" svoje čestitke hrvatskim društvom „Orel“, Zora“ in
„Kolo“ povodom slavnostnih veselic, h katerim so ga vabila (25. aprila,
14. in 15. julija, 4. avgusta 1877. L). Istega leta, dne 8. in 9. septembra,
se društvo tudi primerno udeleži slovesnega blagoslovljenja zastave
požarne hrambe v Karlovci. Posebna deputacija podala se je dne
20. maja 1877. 1. v Varaždin, kjer je osnovalo 14 hrvatskih pevskih
društev z 250 pevci svečan koncert. Deputacija je bila z navdušeno
pohvalo odlikovana in povsod z bratovsko ljubeznijo sprejeta. Name¬
ravani tabor v Udmatu, katerega se je mislil udeležiti tudi „Sokol“,
bil je prepovedan. Spominska slavnost, pri kateri je bil ,,Sokol" tudi
v mnogobrojnem številu navzočen, bilo je praznovanje štiristoletnice
mesta Lož, dne 12. avgusta 1877. 1. Zasluge svojega marljivega učitelja
Hanuša ocenilo je društvo primerno s tem, da mu je za slovo priredilo
v Čitalnici dne 30. marcija 1878. 1. časten večer in 14. aprila poslalo
posebno zahvalno pismo. Dne 29. junija istega leta priredil je „Hrvatski
Sokol" v Zagrebu javno telovadbo, katere se udeleži tudi „Sokol“ s
svojimi izbornimi, pri tej . slavnosti odlikovanimi predtelovadci. Njim
na čast priredi v Čitalnici zabavni večer. Dne 14. decembra 1878. 1.
udeleži se nad 40 društvenikov v polni opravi slovesnega sprejema in
častnega sprevoda iz Bosne vrnivših se reservnikov c. kr. domačega
pešpolka. Dne 18. in 19. novembra praznuje ves slovenski svet sedem¬
desetletnico svojega političnega vodje, očeta slovenskega naroda, po¬
kojnega dr. Janeza vit. Bleiweisa. Bakljade slavljencu na čast se
udeleži „Sokol" korporativno in z zastavo, druzega dne izroči mu pa
po posebni deputaciji častno diplomo. (Sklep izrednega občnega zbora
iz dne 24. oktobra 1878. L). Ob tej priliki pride slavljenca počastit
tudi več odličnih Hrvatov; njim na čast priredi „Sokol“ dne 19. no¬
vembra komers. Dne 27. oktobra pozdravi „Sokol“ brzojavno dolinske
taboraše. Slavnosti praznovanja srebrne poroke Njiju Veličanstev dne
24. aprila 1879. L, pri sv. Ivanu poleg Trsta udeleži se „Sokol“, tja po¬
vabljen, po posebni deputaciji; istotako v Ljubljani korporativno bakljade,
slovesnega sprevoda po mestu in serenade pri c. kr. dež. predsedniku
ob istej priliki. Dne 1. novembra 1879. 1. postavi društvo prvič na
pokopališči umršim članom novo piramido. Dne 26. novembra udeleži
se „Sokol" v polnem številu in na odličnem mestu slovesnega spre¬
jema in pozdrava c. kr. domačega pešpolka povodom povratka iz Bosne
in odhoda na Dunaj; njegovi zastavi izroči pa v zvezi z drugimi na¬
rodnimi društvi krasen venec s trakovi in napisom. Dne 14. maja

35

1880. 1. dobi društvo laskav pozdrav od „Zorašev“ iz Karlovca. Dne
27. junija 1880. 1. priredi „Sokol“ hrvatskim gostom („Sokolom“) v
čitalnici banket, druzega dne pa javno telovadbo na Koslerjevem vrtu.
Društvo pripomore veliko k temu, da se istega dne zvečer čitalniška
beseda sijajno izvrši in da se na povratku iz Bleda in Vevč, dan
pozneje, gostje pred odhodom in slovesom izvrstno zabavajo. Dne

15. avgusta istega leta praznuje ljubljanska prostovoljna požarna
bramba svojo desetletnico. Ljubljanskiin „ITrvatski Sokolnastopata
ob tej priliki povsod na odličnih mestih, prvi v polnem številu. Dne

16. avgusta, 1880. 1. pokloni se društvena deputacija c. kr. deželnemu
predsedniku povodom 50 rojstnega dne Nj. Veličanstva. „Sokol“
udeleži se tudi 17. dne avgusta serenade, ki jo ob jednakem povodu
prirede narodna društva ljubljanska. Dne 22. avgusta slavi „Sokol“ s
slovenskim razumništvom v Repnjah Kopitarjev spomin. Dne 3. oktobra
priredi društvo svojemu starosti v zvezi s čitalniškimi pevci pod¬
oknico, druzega dne mu po posebni deputaciji za god čestita. Vrazove
sedemdesetletnice v Cerovci, dne 8. septembra 1880. L, katere se je
udeležilo nad 10.000 ljudij in katera se je svečano in veličastno iz¬
vršila, udeleži se primerno tudi „Sokol“. Dne 3. aprila istega leta po¬
slovi se posebna društvena deputacija od bivšega c. kr. dež. predsednika,
viteza Kalline, in se pokloni z drugimi narodnimi društvi novemu
c. kr. dež. predsedniku, baronu Andreju Winklerju. Začetkom julija
1880. leta dojde društvu vabilo nemških turnarjev na veselico pri
Zelenem hribu. Odbor sklene, da se društvo kot tako te veselice
ne udeleži, da pa vsacemu društveniku na prosto voljo, udeležiti se
je kot privatna oseba. Dne 23. novembra prirede narodna društva,
med njimi tudi „Sokol“, dr. J. vit. Bleiweisu sijajno bakljado. V istem
času postane društveni starosta častni član „Hrvatskega Sokola“ v
Zagrebu. Dne 5. maja 1881. 1. se udeleži „Sokol“ v mnogobrojnem
številu Jurčičevega pogreba in položi na njegovo rakev venec s tra¬
kovi. Dne 8. maja priredi „Sokol“ pri Koslerji v zvezi s čitalnicami: ljub¬
ljansko, šišensko, šentvidsko in bizaviško, požarno brambo, veteranskim
društvom in c. kr. vojaško godbo veliko ljudsko veselico na čast poroki
Nj. ces. Visokosti prestolonaslednika Rudolfa z Nj. kralj. Svetlostjo
princesinjo Štefanijo (slavnostni govor, petje, godba, umetalni ogenj itd.
so bili na mnogovrstnem programu). Dan pozneje se iz istega nagiba
pokloni c. kr. dež. predsedniku čestitajoča odborova deputacija; dne
10. maja napravita pa „ Sokol" in „Čitalnica" velikansko serenado.
Štiri dni pozneje priredita isti društvi svojemu častnenu članu; oziroma
predsedniku, dr. Janezu vit. Bleiweisu, veliko serenado povodom
povišanja v plemeniti stan. Dne 27. junija pozdravi z mnogobrojnim
drugim občinstvom tudi več ,,Sokolcev“ na postaji slovanske romarje
na poti v Rim. Dne 10. julija udeleži se tudi deputacija „Sokolova“
slovesne sv. maše na čast slovanskima blagovestnikoma, ss. Cirilu in

3 *

36

Metodu, v stolni cerkvi. Istega dne se da društvo v celej skupini
fotografirati na čitalniškem vrtu. Dne 15. avgusta pozdravi društvo
požarno brambo v Sisku, ki praznuje blagoslovljenje svoje zastave
in pošlje tja še posebnega zastopnika. Dne 9. novembra pošlje zahvalno
pismo in brzojavni pozdrav odseku za Mandelcev spominek v Kar¬
lovci povodom otvorjenja omenjenega spomenika. Dne 23. novembra
1881. 1. nameravana serenada dr. J. vit. Bleiweisu odpade zaradi
slavljenčeve bolezni, ki šest dni pozneje umre. Njegovega nad vse sijaj¬
nega pogreba, dne 1. decembra se „Sokol“ udeleži v polnem številu
s krasnim vencem in zastavo. Dne 14. decembra poda se pet ,,Sokolcev‘
v deputaciji k pogrebu Avgusta Šenoe v Zagreb. Hrvatje jih svečano
in gostoljubno sprejmo; društvu dojde pri tej priliki zahvalno pismo.
Redni občni zbor 1. 1882. imenuje starosto „Hrvatskega Sokola“,
dr. Fona, svojim častnim članom in mu pozneje v deputaciji izroči
častno diplomo. Dne 17. marcija istega leta čestita „Sokol“ ravnatelju
zagrebškega, gledališča., Adamu Mandroviču, k njegovi petindvajset¬
letnici. Dne 18. ju n ija 1882. 1. poda. se deputacija 5 „Sokolcev“ v Prago
k praznovanju dvajsetletnice praškega „Sokola“. Čehi jih jako pri¬
jazno in gostoljubno sprejmo in jim izroče fotografiji slavnostnega
odbora in predtelovadcev; pozneje je pa došlo društvenemu odboru
zahvalno pismo na častni udeležbi. Dne 22. junija poda se deputacija
3 „Sokolcev‘‘ z vencem k pogrebu dekana Jurija Gabrijana v Vipavo
Dne 15. avgusta istega leta udeleži se „Sokol“ v precej mnogobrojnem
številu Jurčičeve slavnosti na Muljavi ob Krki. Dne 24. septembra
gre, pa posebna deputacija v Trst k slovesnemu blagoslovljenju
zastave tamošnjega „Slovenskega podpornega društva“. Dva dni
pozneje pozdravi in zabava „Sokol“ od ravno tam vračajoče se hrvatske
„Kolaše“ in „Sokolaše‘\ Novembra 1882. 1. čestita. „Sokol“ svojemu
častnemu članu, biskupu Strossmajerju, povodom zgradbe djakovske
prestolnice. Par tednov poprej čestita društvo kanoniku A. Žuži k
demantni maši. Iz obeh krajev dobi v odgovor na čestitki laskavi
zahvalni pismi. Dne 17. februvarja 1883. 1. udeleži se „Sokol“ serenade
na čast c. kr. dež. predsedniku povodom povišanja v baronovski stan.
Dne 25. februvarja se poda deputacija z vencem in zastavo k pogrebu
vodje štajerskih Slovencev, pokojnega Štefana Kočevarja v Celji.
Cesarski dnovi 1. 1883. so večini „Sokolcev“ še v živem spominu;
veličastna je bila za Ljubljano in za celo Kranjsko doba od 11. do
17. julija omenjenega leta. Vsa društva, ž njimi seveda tudi „Sokol“,
tekmovala so med sabo, kako bi sijajnejše pokazala svojo neomahljivo
udanost habsburškej dinastiji, kako bi vredno in dostojno izražala
svoje veliko veselje, da se jim je nudila prilika, pozdraviti svojega
preljubljenega vladarja na domačih tleh. Slavnosti, s katerimi je
Kranjska slovesno praznovala šeststoletnico pripadanja k habsburški
vladi, so za deželo častne; one so sijajen dokaz patrijotičnega mišljenja

37

prebivalstva kranjskega, udeležencem ostanejo pa v prijetnem, živem
in neizbrisljivem spominu. Pri vsem obširnem vsporedu se je „Sokol“
na odličnem mestu neutrudljivo udeleževal in ob vseh prilikah, posebno
pa z javno telovadbo pri ljudski veselici, dne 13. julija popoludne pod
Turnom, odlikoval. Istega leta je zaradi izvanrednih slavnostij število
društvenikov doseglo nekdanjo višino. V istih dneh priredilo je društvo
v Čitalnici banket bratskim društvom: tržaškemu, savinjskemu in za¬
grebškemu. Slovesni sprejem, bakljada in serenada, poklonitev, ljudska
veselica, koncert narodnih pevskih društev pri Koslerji, sijajna pred¬
stava in koncert v gledališči, več razstav, umetalni ogenj, razsvitljava
mesta, komers, vložitev temeljnega kamna za Rudolfinum, itd. so
posamezne točke bogatemu vsporedu, pri katerih je imel „Sokol“ obilo
prilike, posredne in neposredne, pripomoči, da se dobro obneso in
častno izvrše, h katerim je dejansko tudi obilo pripomogel. Dne 2. sep¬
tembra praznovali so 600 letnico Postojinčani in priredili dobrodelno
besedo, pri kateri je bila navzočna „Sokolova" deputacija. Istega dne
praznovali so štajerski in ž njimi vsi drugi Slovenci v Ljutomeru
sedemdesetletnico svojega veleučenega rojaka dr. vit. Frana Miklošiča.
Svečanosti, katera se je izvrstno obnesla, udeležila se je tudi deputacija
sokolskih pevcev, ki so napravili jako ugoden vtis. Povodom veselega
dogodka v cesarski obitelji udeleži se deputacija „Sokolova" zahvalnice
v stolni cerkvi dne 10. septembra. Malo pozneje udeleži se deputacija
12 „Sokolcev“ z zastavo pogreba sočlana A. Malavašiča na Vrhniki.
Dne 18. novembra 1883. 1. se udeleži trojica „Sokolcev“ slavnostnega
otvorjenja češkega narodnega divadla v Pragi, kjer jo bratski in
gostoljubno, posebno od strani praškega „Sokola“, pozdravljajo in
sprejemajo. Pogrebov A. Zuže (f 18. januvarja 1884), dr. J. Zl. Poga¬
čarja (f 25. jan. 1884), Jovana Vesela-Koseskega (f 26. marcija 1884) ;
dr. J. Gogale (f 4. maja 1884) udeleži se „Sokol" vseh primemo,
deloma po deputacijah, deloma v mnogobrojnem številu, deloma tudi
z vencem in zastavo. Posebno častna je pa „Sokolova" udeležitev
pri pogrebu vit. Schneidovem (f 3. oktobra 1884). Istotako „Sokol"
ne pozabi na pogreb svojega častnega člana dr. Tyrša v Pragi, dne
9. novembra 1884. 1. Dne 10. avgusta 1884 1. pozdravi „Sokol“
Cirkničane, ki prirede v svoji Čitalnici koncertno veselico na korist
dr. Blehveisovemu spomeniku. Dne 8. novembra 1884. 1. čestita „Sokol“
biskupu Strossmajerju povodom otvoritve galerije slik v zagrebški
akademiji znanostij in umetnostij. Dne 22. decembra 1884. 1. pokloni
se „Sokol“ v zvezi s Čitalnicama ljubljansko in šišensko, „Narodnim
Domom", „Dramatičnim društvom" in „Glasbeno Matico" novemu škofu,
dr. Jakobu Missiji. Dnč 4. februvarja čestita „Sokol“ biskupu Stross¬
majerju k sedemdesetletnici. Dne 12. marcija 1885. 1. se udeleži
veliko „Sokolcev" Gregorčičevega banketa v dvorani čitalniški. Dne
5. aprila se udeleži slavnosti v spomin Metodove tisučletnice v Šiški,

j

38

prihodnjega dne pa svečane sv. maše iz istega nagiba. Dne 14. avgusta
1885. 1. odide več „Sokolcev“ z zabavnim, oziroma gledališkim vlakom
v Prago; romanje na Višegrad mora odpasti. Dne 4. oktobra 1885. 1.
sodeluje „Sokol“ z marmornimi kipi pri Slavčevi akademiji v gle¬
dališči na čast godu Nj. Veličanstva. Dne 5. julija 1885. 1. sodeluje
„Sokol“ z javno telovadbo pri veselici, ki jo priredi šišenska čitalnica
v proslavo slovanskih blagovestnikov, ss. Cirila in Metoda. Dne
8. septembra čestita „ Sokol" biskupu Strossmajerju k praznovanju
351etnice škofijstva. Dne 8. junija 1886. 1. udeleži se „Sokol“ v večjem
številu z vencem in zastavo Božidar Raičevega pogreba. Mesec
pozneje priredi pri šišenski veselici z velikanskim vspehom javno
telovadbo na Koslerjevem vrtu. Dne 26. septembra napravi v zvezi
s čitalniškimi pevci in dramatičnim društvom akademijo v gledališči.
Po veselici se zbero društveniki v čitalnici, da se prijateljski poslove
od izvrstnega predtelovadca Benčana, poklonivši mu primerno častno
darilo. Več članov udeleži se vsled povabila pisateljskega podpornega
društva Jurčičevega večera (skupna večerja, berilo o Jurčiči, večeru
primerni govori in napitnice) v čitalniški restavraciji. Jednako je bilo
prihodnjega leta s Trubarjevim večerom. Dne 15. januvarja 1887. 1. je
„Sokol" zastopan v Gorici pri Erjavčevem pogrebu po posebni depu-
taciji z vencem. Od 8. do 12. avgusta bivali so bratje Čehi (nad 500)
na kranjskih tleh, povsod navdušeno nazdravljam in bratsko sprejemani.
,,Sokolu" je.bila marljiva skrb, potruditi se, da so se češki slavnostni
dnovi za Slovence zelo častno izvršili. V dotičnem pomnoženem, iz zastop¬
nikov vseh narodnih društev sestavljenem odseku bil je seveda tudi
„Sokor' zastopan. Po vseh potih in pri vseh prilikah (sprevod po mestu,
banket, koncerti, ljudska veselica, Rožnik, Češki Vrh, Bled, Postojina)
spremljali so Čehe kot prijazni tolmači tudi mnogobrojni „Sokolci“.
Z jedno besedo: „Sokol" tudi tu ni zaostajal pri nobeni priliki. Dne
15. avgusta lanskega leta so slavili idrijski rodoljubje in ž njimi mno¬
gobrojni drugi Slovenci (Pisateljsko podporno društvo, Slavec, itd.)
spomin svojega rojaka in blagodušnega podpornika, škofa Antona
Alojzija Wolfa; „Sokol“ pozdravi slavitelje brzojavno iz Krškega.
Istotako čestita brzojavno dne 21. avgusta koroškemu prvoboritelju
in zlatomašniku msgr. Andreju Einspielerju v Svečah in Davorinu
Trstenjaku, župniku starotrškemu, starosti slovenskih pisateljev
dne 4. septembra osebno po posebnem zastopniku k njegovi sedem¬
desetletnici, ob jednem pisateljski petdesetletnici. Nameravani skupni
izlet zagrebških in ljubljanskih „Sokolašev“ v Prago k praznovanju
petindvajsetletnice pražkega „Sokola“ mora odpasti. Kako je slavil
„Sokol“ lani dr. Tomanov spomin, je bilo že omenjeno. Dne 20. julija
1887. 1. umrl je v Trstu Viktor Dolenec. Pogreba zaradi kužne bolezni
ni bilo, pač pa se „Sokol" udeleži po deputaciji z vencem poznejšega
sestanka na njegovem grobu. Dne 18. novembra spremi tudi „Sokol“

39

pokojnega Fr. Levstika polnoštevilno z vencem in zastavo k večnemu
počitku. Dne 18. januvarja t. 1. je „Sokol“ pri Einspielerjevem pogrebu
v Celovci navzočen po deputaciji z vencem. Dne 16. februvarja letoš¬
njega leta čestita biskupu Strossmajerju zlatomašniku, dne 19. marcija
se pa udeleži osebno po posebni deputaciji treh društvenikov slav¬
nosti], ki so se tem povodom vršile v Djakovem. Sijajno so bili Slovenci
sprejeti pri tej priliki v Djakovem, niso se mogli dosti načuditi veliki
prijaznosti, gostoljubnosti in naklonjenosti biskupovi. Velikonočna
nedelja, dan 1. aprila, veljala je odličnemu prvaku, dr. Valentinu
Zarniku. Njegovega sijajnega pogreba se je v nebrojnej množici
od blizo in daleč udeležil „ Sokol “ polnoštevilno z vencem in zastavo.
Dne 17. marcija se je udeležila deputacija „Sokola“ banketa na čast
biskupu Strossmajerju (slavnostni govor in več druzih slavnosti pri¬
mernih govorov, združenih z napitnicami), prirejenega po pisateljskem
podpornem društvu pri Maliči. Kako je slavil Sokol dr. Zarnika,
dr. Bleiweisa, dr. Tomana in M. Vilharja v zadnjem času, o tem je
bilo že govorjenje. Dne 1. julija 1888. 1. priredil je „Sokol“ v zvezi s
čitalniškimi pevci na Rožniku peto sv. mašo povodom bližajočega se
imendana slovanskih blagovestnikov ss. Cirila in Metoda. Dne 25. julija
1888. 1. udeležila se je deputacija „Sokolcev“ z vencem in zastavo
pogreba pokojnega deželnega glavarja, grofa Gustava Thurna v Ra¬
dovljici. Dne 5.—7. avgusta seje  udeležil „Sokol“ po posebni deputaciji
slovesne petindvajsetletnice plzenskega „Sokola“, povsod prijazno
in navdušeno sprejet.

Kadar je bilo treba, podpirati po elementarnih nezgodah prizadete
domačine, nabirati zanje prostovoljne doneske, prirejati njim na korist
dobrodelne predstave, veselice, koncerte, besede itd., da se jim beda
za silo olajša, vselej nahajamo društvo kot dobrotnika v prvih vrstah.
Istotako je volil „Sokol" večje ali manjše svote za koristna slovstvena
podjetja, za hvaležne spomine v slovstvu in politiki zaslužnim možem itd.
Naj nam sledeči podatki spričujejo, da „Sokol“ v tej zadevi nikdar
ni imel rok zaprtih.

Dne 17. aprila 1865. 1. je sodeloval „Južni Sokol" na Veliko¬
nočni ponedeljek pri dobrodelni besedi, katero je priredila „Čitalnica“
na korist ponesrečenim Notranjcem. Nastopil je večkrat, konečno
pa v skupini s 55 društveniki. Bila je to jedna največjih besed, ki
je donesla svojemu namenu nad 600 goldinarjev. Ko je napravil „Sokol“
19. avgusta istega leta vsled povabila izlet v „Novo Mesto" k praz¬
novanju tamošnje petstoletnice, sodeloval je tam pri dobrodelni veselici
na korist novomeškim revežem z javno telovadbo. Dne 2. aprila
1866. 1. priredi društvo v zvezi s „Čitalnico" dobrodelno besedo na
korist obubožanim Dolenjcem. Pri besedi, katera se je izvrstno ob¬
nesla in vrgla nad 400 gld. čistega dohodka, sodeloval je „Sokol“ z
več točkami v skupinah po 16 mož. Ista beseda se je morala dne

15. aprila ponavljati. Pri zabavnem večeru, ki se je vršil šest dnij
pozneje, nabiralo se je za spominek prvemu češkemu starosti, pokoj¬
nemu Fiignerju; nabrala se je v ta namen zdatna svota. Velikansk
je bil moralični in gmotni vspeh pri besedi na korist vojaškim ra¬
njencem, dne 15. julija 1866. L, na čitalniškem vrtu; udeležilo se je
te besede nad 700 oseb. Od prvih početkov je „Južni Sokol" usta¬
novni član „Matici Slovenski", prvemu literarnemu zavodu sloven¬
skemu. V jesenskih večerih istega leta. ki so se vršili večinoma pri
Virantu, nabiralo se je marljivo za jugoslovansko vseučilišče. Dne
3. aprila 1869. 1. priredi „Sokol" pri „Slonu" dobrodelno veselico z
loterijo na korist Vodnikovemu spomeniku. Večjo dobrodelno besedo
nameravala so narodna društva tekom poletja 1. 1870.; stavile so se
jej pa prehude zapreke in motile bi jo bile tudi predstave Arabcev, ki so
takrat ravno bivali tu. Dne 27. oktobra 1870. 1. vršila se je ob mno-
gobrojni udeležitvi v Tavčarjevi gostilni beseda na korist postojinskim
pogorelcem in vrgla nad 100 gld. čistega denarja. Dne 15. aprila pri¬
hodnjega leta napravila sta „Čitalnica“ in „Sokol“ ravno tam dobro¬
delno besedo s petjem in godbo na korist razdrškim pogorelcem.
Dne 26. avgusta istega leta vidimo „Čitalnico", „Dramatično društvo"
in „Sokola“ združene v namenu, da pomagajo vižmarskim hudo pri¬
zadetim pogorelcem. Beseda, ki se je izvršila omenjenega dne njim na
korist na čitalniškem vrtu, imela je nad 400 gld. čistih dohodkov. Tri
tedne pozneje izvrši se v gledališči dobrodelna beseda z istim namenom,
pri kateri sodelujeta „Sokol“ in ,,Dramatično društvo". Dne 27. aprila
1872. 1. prirede zopet „Čitalnica“, ,,Dramatično društvo 11  in „Sokol“
dobrodelno besedo na korist dolenjskim in notranjskim siromakom
v gledališči, pri kateri se posebno odlikujejo društveni predtelovadci.
Zaradi izvrstnega vspeha se mora ista beseda ponavljati. Gmotni
vspeh je pa znašal 134 gld. 40 kr. Dne 17. decembra 1872. 1. priredi
društvo javen večer proti vstopnini na korist „Narodni šoli" v čital-
niški restavraciji, zanimljiv zaradi izvrstnih kupletov J. Nollijevih in
dovtipnega govora dr. V. Zarnikovega; čisti dohodki so znašali 124 gld.
Dne 6. junija 1874. 1. napravi „Sokol“ v čitalničnem salonu konceri
z godbo, petjem in loterijo na korist dramatičnega društva zakladi
s čistimi dohodki 90 gkl. Dne 2. oktobra izvrši se dobrodelna veselica
z loterijo na korist bosniškim in hercegovskim trpinom, ki prenese
svojemu blagemu namenu 152 gld. 51 kr. čistega denarja. V znak
hvaležnosti, da neutrudljivo skrbi za izborno petje pri društvenih javnih
in tihih večerih, priredi ,,Sokol" čitalniškemu pevovodji Stoecklu na
korist dne 6. januvarja 1876.1. koncert. Dne 1. maja 1877.1. priredi „Sokol“
v čitalnici zabaven večer z loterijo na korist viškim pogorelcem.
Cisti dohodek 150 gld. razdeli se med jednajst posestnikov in štiri
posle. Dne 22. decembra je bil v Čitalnici zabavni večer z loterijo na
korist novi piramidi, ki si jo hoče društvo omisliti. Dne 28. julija

1878. 1. napravijo narodna društva ljubljanska besedo v podporo po
odhodu reservnikov v Bosno in Hercegovino zapuščenim sirotam. Dne
14. septembra 1879. 1. bila je na Koslerjevem vrtu velika beseda na
korist okoliškim pogorelcem, ki je dobila zbog mnogovrstnega pro¬
grama in mnogobrojnega, raznovrstnega občinstva značaj ljudske ve¬
selice. Dan 7. marcija 1880. 1. bil je z dobrotvorno akademijo v gle¬
dališči namenjen ponesrečenim Istranom in Dolenjcem. „Sokol“ je
pri tej priliki izvrševal točke na skakalni mizi in na drogu. Ponesre¬
čencem je došla svota 226 gld. Dne 1. avgusta istega leta priredi
društvo v zvezi s „Čitalnico“ dobrodelno besedo na korist po toči
poškodovanim Dolenjcem na čitalniškem vrtu. Besede s petjem,
godbo in telovadbo se je zaradi posebno ugodnega vremena udeležilo
jako veliko občinstva; nesla je pa čistih 300 gld. Dne 23. januvarja

1881. 1. prirede „Čitalnica“, „Dramatično društvo 11  in „Sokor :  v gle¬
dališči veliko dobrodelno besedo na korist po potresu prizadetim
Zagrebčanom; „Sokol 11  sodeluje z marmornimi kipi. Beseda vrže nad
200 gld. čistega dohodka. Sodelujočim društvom dojdejo na njih bla-
gotvoriteljstvu iz Zagreba zahvalna pisma. V odgovor na dotični poziv
pošlje „Sokol“ bratskemu društvu v Slanem na Češkem dne 10. aprila
primemo svoto v podporo za zgradbo novega sokolišča. Dne 2. julija

1882. 1. sodeluje „Sokol“ z arabskimi piramidami pri besedi z bazarjem
na korist „Narodnemu Domu 11 . Istega leta pristopi „Sokol 11  omenje¬
nemu društvu kot deležnik in izplača štiri deleže v znesku 400 gld.
Vsled sklepa občnega zbora istega leta daruje „Sokol“ 25 gld. za Blei-
weisov spominek. Taisti občni zbor sklene tudi, da se ima društvo
redno vsako leto naročati na 10 iztisov „Mira“ v ta namen, da se
naročene številke po uredništvu primerno razdele med priprosto ljudstvo
po Koroškem. Od 1. julija do 10. avgusta 1884. 1. vrši se v „Čitalnici“
kegljanje z dobitki na korist zakladi za društveno petindvajsetletnico.
Nakegljanih je bilo 2300 serij, ki so prinesle omenjenemu namenu
130 gld. čistega dohodka. Dne 9. novembra 1884. 1. pošlje „SokoI“ v
Prago 15 gld. za spominek bivšemu častnemu članu, pokojnemu
dr. Tyršu. Dne 13. maja 1885. 1. sodelujejo društveni predtelovadci z
velikim vspehom pri besedi, ki jo priredi čitalniški pevski zbor na
korist pevski blagajnici. Dne 2. junija istega leta pošlje društvo
20 gld., ki jih je vsled poziva nabralo na korist ustanovi loške po¬
žarne brambe. Dne 4. oktobra 1885. 1. sodeluje „Sokol 11  pri akademiji,
katero priredi ..Slavec" v gledališči na čast godu Nj. Veličanstva in
v korist zakladi za društveno zastavo. V istem času pristopi društvo
kot redni podpornik „Sloveniji“, dunajskemu akademičnemu društvu.
V prihodnjem letu voli društvo iz svoje blagajnice svoto 50 gld. na
korist zakladi za zgradbo spomenika grofu Radeckemu, častnemu
meščanu in velikemu dobrotniku mesta ljubljanskega. Istotako pošlje
svoto 24 gld. 57 kr. dotičnemu odboru v Trst za napravo spomenika

42

pokojnemu rodoljubu Ivanu Dolinarju. Dne 26. septembra 1886. 1.
priredi društvo v zvezi s čitalniškimi pevci dobrodelno akademijo v
gledališči v lastno korist. V lanskem rednem velikem zboru, dne
6. januvarja, voli „Sokol“ 25 gld. za Raičev spominek in pristopi
društvu ss. Cirila in Metoda kot pokrovitelj s 100 gld. Posebna
točka mnogovrstnemu programu lanskega jugoslovanskega telovadnega
shoda, dne 15. avgusta v Krškem, bila je dobrodelna beseda na korist
po toči poškodovanim Dolenjcem krškega in novomeškega političnega
okraja s čistim dohodkom v znesku 130 gld. Društvu je tudi briga
za dobrodelne in humanitarne zavode. Dalj časa se je v društvu pre-
tresavalo vprašanje osnove lastne požarne brambe, zaradi obilih
zadržkov se je pa stvar konečno razbila. Društvo je ponudilo v resnih
časih 1. 1866 svoje člane za črno vojsko. „Sokol“ je od 1. 1881. pravi
ud „Društva rudečega križa“ z letnim doneskom 10 gld. in se zavezo,
društvu za slučaj vojske z vsemi svojimi silami pomagati pri oskrbo¬
vanji ranjencev. Konečno bodi še omenjeno, da je „Sokol“ podpiral v
posebnih slučajih, kadar je res potreba nanesla, iz svojih sredstev
posamezne društvenike ali pa osebe iz prijateljskih, nedruštvenih
krogov, zavode, podjetja, doma in drugod, kolikor in kadar se je skla¬
dalo z društvenimi nameni in sredstvi. „ Sokolova 11  roka ni bila nikdar
neradodarna in dajala je po lastnih močeh.

Glavna podpora vsacemu društvu so marljivi in vstrajni dru-
štveniki. Tu ne bomo delali razločka med „Južnim Sokolom 11  in „So-
kolom 11 . Društvi imata tako ali tako isto osnovo, isti namen, katerega
sta se trudili, oziroma se še trudita dosezati po istej poti, s podob¬
nimi sredstvi. Glede na število društveni kov deliti nam je „Sokolovo“
petindvajsetletno dobo v tri oddelke: I. sijajni sega od 11. 1863—1871;
II. mlačni od 11. 1872—1880; III. živahni od 11. 1881—1888. Jako na¬
ravno je, da je bilo število „Sokolcev“ v prvih letih splošnega navdu¬
šenja, ko je imelo društvo člane tudi zunaj Ljubljane, veliko večje,
kakor v poznejših letih. Veselo znamenje za društvo je pa zopet na
drugi strani, daje število „Sokolcev“ v zadnji tretjini zopet naraščalo,
in želeti bi bilo le, da se to godi dosledno vsako leto ter da bi „So-
kol“ doživel že skoro nekdanje vesele dno ve v tem pogledu. Vprašanja,
kdo da bodi društvenik, kakošne pravice uživaj, dalje: ima li biti kak
razloček v pravicah in dolžnostih med izvršujočimi in navadnimi člani,
vsa ta vprašanja bila so svoje dni predmet obširnejšim razpravam
občnih zborov. Konečno je obveljalo načelo, da tu ni delati nobenega
razločka. Po imenu se ločijo društveniki v častne, podporne in izvršu¬
joče. Naslednja tabela nam kaže razmerje udov do konca lanskega
leta, v katerej velja število pri vsakem letu za 31. december dotič-
nega leta.

43

Povprek tedaj je imel „Sokol" na leto 169 članov, in sicer po
8 častnih in 161 podpornih, oziroma izvršujočih. Častni člani dru¬
štveni so: od I. 1865.: dr. Ipavic Gustav in Trstenjak Davorin; od
1. 1866: dr. Crny Tomaž, dr. Krešic Mijo, pl. Kukuljevič-Sakcinski
Ivan. dr. Strossmayer Josip Jurij, dr. Suhaj Mirko in dr. Tyrš
Miroslav (f 1885); od 1. 1878: dr. J. vitez Bleiweis (f 1881); od
1. 1882.: dr. Fon Josip.

Društvene koristi čuva v prvi vrsti občni zbor, to je skupina
društvenikov samih, vsaj po jed enkrat v letu po odboru sklicana v
ta namen, da izreče svoje mnenje, svojo sodbo o delovanji društvenem,
o katerem jej odbor poroča. Odbor in v posebnih slučajih (ako se jih
oglasi vsaj deset, ki to pismeno nasvetujejo, dodavši uzroke) tudi
društveniki prouzroče lahko, da se skliče izvanredni občni zbor.

„Sokol“, oziroma „Južni Sokol' 1  je imel 25 rednih občnih zborov.
I. občni zbor bil je 1. oktobra 1863. 1; udeležilo se ga je 70 društve¬
nikov. Veliko živahnejši je bil II. občni zbor dne 29. decembra 1864.1., pri
katerem je bilo 98 „Sokolcev“. K III. občnemu zboru, dne 29. decembra
1865. L, zbralo se je 82 društvenikov. Posebno mnogobrojen (100 ude¬
ležencev) je bil IV. občni zbor, dne 29. decembra 1866. 1. Prihodnje
leto je bilo brez občnega zbora, ker je „Južni Sokol" julija meseca
prenehal in ker se je „Sokol“ še le marcija 1868. 1. ustanovil. V. občni

zbor je bil 27. aprila 1868. 1.; udeležilo se ga je 70 društvenikov.

Dne 2. januvarja 1869. 1. je „Sokol" v šestič redno zboroval. VII. občni
zbor je bil sklican na 26. dan decembra 1869. L; bil je manj živahen,
ker se ga je udeležilo le 40 društvenikov. Na VIII. občnem zboru,
dne 29. decembra 1870. 1., je bilo zbranih 45 „Sokolcev"; na IX., dne

7. januvarja 1872. L, le 36. K X. občnemu zboru so se zbrali društve¬

niki dne 29. decembra 1872. L, k XI. pa 6. januvarja 1874. 1. Dne
17. januvarja 1875. 1. je bil XII., dne 5. decembra 1875. 1 XIII. redni
občni zbor. Sledeči, XIV., občni zbor vršil se je 6. januvarja 1877. I,
XV. pa 26. januvarja 1878. 1. Leto 1879. prineslo je dva občna zbora,

44

namreč XVI. in XVII., ki sta bila 19. januvarja, oziroma 21. decembra.
K XVIII. občnemu zboru zbrali so se „Sokolci“ dne 9. januvarja 1881. L.
k XIX. dne 6. januvarja 1882. L, k XX. istega dne v 1. 1883. XXI. občni
zbor se je vršil dne 4. januvarja 1884. L, XXII. 6. januvarja 1885. 1,
XXIII. istega dne v 1. 1886., XXIV. 6. januvarja 1887.1. Zadnji, XXV., redni
občni zbor je imelo društvo letos 10. januvarja. — Imeli so vsi obi¬
čajni red z nagovorom staroste, poročilom tajnikovim in blagajnikovim,
volitvijo staroste in odbora, volitvijo računskih presojevalcev in posa¬
meznimi nasveti, oziroma predlogi. Vršili so se pa ali v društveni
telovadnici, dokler jo je imel „Sokol“ le zase v najemu, pozneje pa v
čitalniških prostorih (preddvorana ali salon). Razun tega se je vršilo
tudi še 17  izvanrednih občnih zborov ob posebnih prilikah. I. zbor
te vrste bil je 15. marcija 1864. L, sklican zaradi nujnega posveto¬
vanja o društveni obleki. Istemu namenu je bil posvečen II. zbor,
dne 16. februvarja 1868. L, ob osnavljanji „Sokola“; udeležilo se ga je
70 Sokolcev. Na III. zboru, dne 8. maja 1868. 1., sestavil se je zabavni
red za isto leto; na IV., dne 22. avgusta 1868. 1, izrekli so društve-
niki (45) odboru zaupnico. Izvršila se je nadomestna volitev vsled od¬
povedi dveh že izvoljenih odbornikov. Dalje se je zbor v načelu zje-
dinil, da se „Sokol“ po moči udeleži vseh taborov. V. zborovanje, s
53 udeleženci, je imelo društvo dne 16. aprila, VI. dne 22. julija 1871. L;
prvo zaradi nadomestne volitve, drugo zaradi telovadnega reda. VII. iz-
vanredni zbor (zaradi nadomestne volitve), vršil se je 30. januvarja
1876. 1. V VIII. zboru, dne 24. oktobra 1878. 1., odbralo si je društvo
dr. J. vit. Blehveisa za častnega člana. V IX., dne 27. decembra 1879. 1.
bilo je treba nadomestne volitve, istotako v novič v X., dne 22. janu¬
varja 1880. 1. Na XI. zboru si je moral „Sokol“ dne 18. maja 1882. 1.
odbrati novega starosto; na XII. in XIII., dne 1. aprila in 16. avgusta
1883. 1., so se vršile nadomestne volitve. XIV. zbor, dne 24. avgusta
1883. 1.. je bil sklican zaradi volitve novega staroste, XV., z 42 ude¬
leženci, zaradi posvetovanja in sklepanja o „Igrišči“, dne 29. maja
1886. L, XVI. zaradi volitve staroste in podstaroste, dne 15. januvarja
1888. 1., XVII., zaradi volitve staroste, dne 5. marcija 1888. 1. Število
izvanrednih občnih zborov je bilo tedaj precej visoko; nobeno narodno
društvo jih ni imelo toliko.

Zborovanja, brez ozira na to, so li redna ali izvanredna, razvrste
se, kakor nam kaže sledeča tabela, tako le:

45

Največ, 18, zborov bilo je tedaj meseca januvarja, 9 v decembru,
po 3 v aprilu, maji in avgustu, po 2 v marciji in oktobru, po 1 v
februvarji in juliji; nobeden v juniji, septembru in novembru.

Jedna glavnih točk dnevnim redom občnih zborov je volitev
novega odbora. Odbor, ki ga voli občni zbor za leto dnij, imel je s
starosto vred v prvih letih „ Južnega Sokola 11  po 5, pozneje po 7 članov,
pod „Sokolom“ ima jih vedno po 9.

Kteri gospodje so bili doslej odborniki društveni in koliko časa
vsakdo? V odboru je bilo doslej 66 različnih odbornikov z zelo raz¬
lično odborniško dobo. Tu sledi alfabetični zaznamek vseh odbornikov
z dobo v oklepih. 1. Armič M. (1873—<87); 2. Bedenek J. (1885);
3. dr. vitez Bleiweis K. (1868 — 1872); 4. Branke R. (1878); 5. Brunet Fr.
(1887); 6. dr. Costa E. H. (1863—67); 7. Cvajer K. (1868); 8. Černy I. L.
(1870); 9. Debevec J. (1868—70); 10. Dečman A. (1888); 11. Dolenec 0.
(1878); 12. Drahsler P. (1863—69, 1876—77); 13. Drenik Fr. (1868,
1870—75, 1877—79); 14. Duffe I. (1883); 15. Fink V. (1886); 16. Geba J.
(1880—85); 17. Grasselli P. (1866—70); 18. Giinther J. (1878—81);
19. Haderlap F. (1874); 20. Hribar I. (1879, 1888); 21. Hubmajer M.
(1878); 22. Jak A. (1875); 23. Jeločnik A. (1872—80, 1886); 24. Jentl A.
(1865—69) ; 25. Jentl B. (1863—64); 26. Juvančič I. (1873—79); 27.
Kadilnik Fr. (1869, 1876—77); 28. Kajzel P. (1870, 1875); 29. Kališnik I.
(1879—83, 1886—88); 30. Kersnik F. (1887—88); 31. Knific R. (1885);
32. Kobler A. (1868, 1870); 33. Koch Fr. (1876—77); 34. Kreč M. (1869,
1880—82); 35. Kuhar Fr. (1884—85); 36. Legat Al. (1880—83); 37. Lev¬
stik Fr. (1868); 38. Macak I. (1866—67); 39. Magolič S. (1884—86); 40.

46

Mayer V. (1883, 1886); 41. Medved J. (1888); 42. Mejač I. (1887—88);
43. Mulaček Fr. (1878—88); 44. dr. Munda Fr. (1871—72); 45. Murnik I.
(1868—71); 46. Nolli J. (1870—75); 47. Nolli S. (1870—73, 1876—88);
48. Paternoster J. (1884—86); 49. Pečnik Fr. (1884 — 85); 50. Pour L.
(1868); 51. Ravnihar Fr. (1863 — 81); 52. dr. Samec M. (1871); 53.
Schweiger A. (1885—86); 54. Skale P. (1886—88); 55. Steinmetz Al.
(1874—75, 1878); 56. dr. Tavčar I. (1882—83); 57. Tisen I. (1869—71);
58. Turk H. (1874, 1879); 59. Valentinčič 1.(1883—87); 60. Vičič I.
(1872—73); 61. dr. Vošnjak J. (1876); 62. Vrtnik A. (1869); 63. Woelf-
ling L. (1882); 64. dr. Zarnik V. (1872—73); 65. dr. Zupanec J. (1863
do 67); 66. Železnikar I. (1873—74). Dvajset odbornikov bilo je tedaj
v odboru po jedno samo leto, 18 po dve leti, 7 po tri leta, 4 po štiri,

6 po pet let, 2 po šest, 1 sedem, 1 osem, 1 devet, 2 po deset, 1 jed-

najst, 1 (M. Armič) petnajst, 1 (S. Nolli) šestnajst, 1 (Fr. Ravnihar)
osemnajst let.

Odboru na čelu je starosta, katerega v njegovih opravilih podpira
njegov namestnik; oba voli občni zbor, odbor pa izmed sebe še tajnika
in blagajnika, po potrebi tudi njim namestnike in morebiti še druge
društvene upravitelje.

Ako ne jemljemo v poštev provizoričnih odborov, ki sta imela

le nalogi, prirediti vse potrebne priprave, da se društvi osnujeta in

kot taki v javnost stopita z vsemi postavnimi pravicami in dolžnostimi,
je imelo društvo za staroste  sledečih 11 gospodov: 1. dr. E. H. Costo
(1863—1867); 2. J. Debevca (1868—70); 3. I. Murnika (1871); 4. dr.
V. Zarnika (1872 — 73); 5. J. Nollija (1873 — 75); 6. dr. J. Vošnjaka
(1876); 7. Fr. Drenika (1877 — 79); 8. Fr. Ravniharja (1880—82); 9.
dr. I. Tavčarja (1882 — 83); 10. I. Valentinčiča (1883 — 87) in 11. I. Hri¬
barja (1888).

Podstaroste so bili društvu tile gospodje: 1. dr. J. Zupanec
(1863—67); 2. P. Grasselli (1868—70); 3. dr. M. Samec (1871); 4. J. Nolli
(1871—73); 5. Fr. Drenik (1873—75); 6. Fr. Kadilnik (1876); 7. S. Nolli
(1877—78, 1880—88); 8. I. Juvančič (1879).

Tajniki „Sokola“ so bili sledeči gospodje: 1. Fr. Ravnihar (1863
do 67); 2. dr. K. vitez Bleiweis (1868—72); 3. I. Železnikar (1873);
4. A. Jeločnik (1874—77, 1880); 5. M. Armič (1878—79, 1884 in 1886);
6. Vek. Legat (1881—83); 7. J. Bedenek (1885); 8. V. Mayer (1886) in
9. F. Kersnik (1887—88).

Najstanovitnejši so bili blagajniki; bilo jih je le šest, in sicer:
1. B. Jentl (1863—64); 2. A. Jentl (1865); 3. P. Grasselli (1866—67);
4. Fr. Ravnihar (1868 — 79); 5. J. Geba (1880—85) ; 6. P. Skale (1886
do 88).

Nadzorstvo orodij v telovadnici in sokolišča sploh imeli so iz¬
ročeno - razun telovadnih učiteljev in predtelovadcev sploh v različnih

47

dobah posebno še: gg. P. Drahsler, Št. Mandič, V. Coloretto, I. Tisen,
J. Omahna, Fr. Drenik, Al. Steinmetz, F. Haderlap, I. Juvančič,
0. Dolenec, Fr. Mulaček, A. Schweiger in V. Fink.

Odboru pripadajo vse pravice, opravila in dolžnosti, katere niso
izrecno prepuščene občnemu zboru. Kar se mu zdi v njegovem pod¬
ročji za društvo potrebno in koristno, vkrepa in rešuje po navadi v
rednih sejah, katere sklicuje starosta in ob njegovi nenavzočnosti
podstarosta. V posebnih slučajih (vsakoletne maškarade, izvanredne
slavnosti: kot n. pr. šeststoletnica iz 1. 1883., društvena petindvajset¬
letnica, itd.) sestavi se iz skupine društvenikov pomnoženi odbor,
oziroma odsek, da vse potrebno opravilo primerno in točno izvršuje..
Do konca leta 1887. je imel odbor (prvotni ali pa pomnoženi) vsega
skupaj 313 sej. Kakor pri vsakem društvu, bilo je tudi pri „Sokolu"
veliko več sej v tečaji zimskem (zabave in veselice, pred vsemi ma¬
škarade, priprave za občne zbore, ki so bili z jedno samo izjemo vsi
v zimskem tečaji), kakor v poletnem.

Društvi „Južni Sokol" in „Sokol“ si število odborovih sej tako
delita, da jih ima prvo 44, drugo pa do 31. decembra 1887. 1. 239. -
Razvrstitev sej po posameznih letih kaže nam pa sledeča tabela:

Vsega skupaj je bilo tedaj 184 zimskih in 129 poletnih sej. Iz
te tabele je razvidno, da le izjemoma prevladuje število poletnih sej
nad številom zimskih. Leta 1868. se je zgodilo to zategadelj, ker v
predpustnem času društva sploh ni bilo; 1. 1883. pa zategadelj, ker se
je slovesno praznovanje šeststoletnice, ki je zahtevalo obilo sej in
marljivih posvetovanj, vršilo v poletnem času. Kakor občni zbori, vršile
so.se tudi odborove seje in posvetovanja v prvi večji polovici dru¬
štvenega, obstanka v društveni telovadnici, v drugi manjši polovici pa
v čitalniških prostorih. Predmet razpravam bil je zelo raznovrsten.
Največ sej je bilo namenjenih maškaradi. Posebno marljiv je bil odbor
glede tega vprašanja v zadnjih letih. Bil je v vedni dotiki s pomno¬
ženim odsekom, ker mu je bilo do tega, da zatre splošno mlačnost
iz druge tretjine društvene dobe in da ohrani maškaradi prvenstvo
med predpustnimi zabavami. Močen oddelek v zgodovini odborovih ob-

48

ravnav zavzimajo posvetovanja o društvenih izletih in ž njimi zdru¬
žena vprašanja. Na tretje mesto bi stavili skrb za sestavo vspo-
redov zabavnim večerom, javnim, tudi nedruštvenikom pristopnim,
in pa tihim, oziroma društvenim. Mimo omenjenih vprašanj, ali prav
za prav v zvezi ž njimi, treba je bilo odboru zmirom premišljevati,
kako se-li vse zabave in razveseljevanja skladajo z društvenimi finan¬
cami. To'važno vprašanje, samo na sebi že zelo resno, delalo je odboru
dostikrat obilo preglavice, posebno pri oddaljenih izletih, ki so bili za
blagajnico društveno zelo občutljivi. Skoro v vsakem takem položaji
pomagala sta si odbor in društvo z nabiranjem prostovoljnih doneskov
v pokritje izvanrednih stroškov. Računala sta dobro, nikoli se nista
zmotila nad znano slovensko požrtvovalnostjo. Živahno je bilo odbo-
rovo uradno občevanje z drugimi narodnimi društvi slovenskimi, z
bratskimi in sicer zabavnimi društvi slovanskimi. Precej opravila pri¬
zadevala so odboru društveniška in udninska vprašanja; žal, celo
disciplinarno je bilo treba postopati v par slučajih. Jako krepko se
je potezal odbor za društvene pravice in za društveno čast na zunaj,
katero je moral parkrat braniti proti nasprotnikom; branil jo je vspešno.

Odbor izda vsako leto poročilo o društvenem delovanji in gibanji
V letnem poročilu nahaja se imenik odbora in društvenikov, tajnikovo
in blagajnikovo poročilo. 0 odboru in društvenikih smo že obširnejše
govorili; ravno tako podrobnejše že o tem, o čemur poroča tajnik v
letnih občnih zborih. Govoriti nam je sedaj natančnejše o blagajniških
zadevah. Brez dvoma najvažnejše gospodarsko vprašanje vsacega
društva je denarno vprašanje. Umen gospodar bo vedno skrbno pri¬
merjal dohodke z izdatki, predno se loti kacega večjega podjetja. Tak
gospodar mora biti tudi odbor vsacega društva, ki je konečno tudi
denarno podjetje. Kako je bilo pri „Sokolu“ z dohodki in stroški
vsacega leta?

Ako tedaj primerjamo tekoče dohodke vsacegaleta a tekočimi stroški
dotičnega leta. bilo je štirinajst let aktivnih, deset pa pasivnih. Skupni do¬
hodki znašajo 38.033 gld. 86 kr., skupni stroški pa 36.816 gld. 33 kr.,
to je za 1217 gld. 53 kr. manj. ,,Sokol 11  je tedaj aktivno društvo.
Njegovo premoženje je naloženo pri obrtnem podpornem društvu in
lastnina fonda za slovesno praznovanje društvene petindvajsetletnice.
Primanjkljaje pasivnih let je pokrivalo društvo redno z blagajniškimi
prebitki, katere je plodunosno nalagalo pri različnih kreditnih zavodih.

Redni letni dohodki društveni obstoje v prvi vrsti iz vstopnin
in udnin društvenikov, potem pa še iz obrestij naloženega kapitala,
iz čistih dohodkov veselic, pred vsem maškarade, konečno iz čistih
dohodkov zabavnih večerov, ki jih priredi društvo proti vstopnini. O
vsem tem bilo je podrobno že govorjenje.

Raznovrstne]ši so stroški. Največje svote pogoltnejo veselice,
med njimi posebno maškarada; za njimi pridejo po navadi izleti.
Stroški za stanovanje v novejšem času odpadejo. Jako znatna je bila
svojo dni rubrika telovadnega učiteljstva, ki je pozneje odpadla, ker
so društveni predtelovadci (hvala jim na njih požrtvovalnosti) brez¬
plačno preskrbljevali pouk v telovadbi, na katero bo pa v najnovejšem
času, seveda v veliko manjši meri, zopet treba misliti. Za temi izdatki
pride plača društvenemu slugi (Tomažič, Ahačič, Fajgel in od 1. marcija
1880. 1. Šešark). Manjši redni izdatki so društvena volila in udnine
„ Sokolove* pri ptujih društvih (krog 100 gld.), stroški za tiskovine in
vezavo (60 — 70 gld.), svečava in kurjava (krog 50 gld.), stroški za
častne pogrebe umrlih društvenikov (povprek po 30 gld. na leto),
konečno več raznih manjših izdatkov (med njimi posebno pisarniški
stroški za dopisovanje, pošta, brzojavi, itd.) v skupnem znesku
krog 100 gld.

Društvo ima pravico svoje umrle društvenike z društveno slo¬
vesnostjo spremljati na pokopališče. O nekaterih posebno slavnostnih
sprevodih (dr. Costa, dr. Toman, dr. Bleiweis, J. Jurčič, Levstik in
dr. Zarnik) bilo je že govorjenje. Omeniti je tu le, da se je „Sokol“,
kjer mu je bilo le količkaj mogoče, vestno držal te naredbe društ¬
venih pravil ter vsacega kolego častno in v mnogobrojnem številu
spremil k večnemu počitku. Pogrebov društvenikov ali prijateljev in
podpornikov društva, ki so umrli na ptujem, udeleževalo se je društvo,
ako je bilo mogoče, po deputacijah. Število umrlih „Sokolcev“ je razmerno
precej visoko. Žalibog mi ni bilo mogoče sestaviti popolnega imenika
pokojnikov. Naj tu sledi vsaj imenik onih, kojih imena se dado' po¬
sneti iz virov, ki so mi bili na razpolaganje. Prepričan sem, da veliko
imen manjka. Naj mi oni, ki jih utegne zanimati, ne štejejo v zlo,
ker mi pri najboljši volji ni bilo mogoče.

Tu sledi alfabetični zaznamek umrlih društvenikov z letnicami
smrti v oklepu: 1. Bezlaj A. (f 1875); 2. dr. vitez Blehveis J. (29. no-

vembra 1881); 3. Bonač A. (f 1888); 4. Bruss N. (f 1871); 5. dr. Costa E. H.
(j 28. januvarja 1875); 6. dr. Cvajer I. (f 1870); 7. Čepon A. ( j 1872);
8. Černe P. (f 1878); 9. Debevec J. (f 1878); 10. Garzarolli H. (f 1865):
11. Germek H. (f 1867); 12. Gnesda M. (f 1876); 13. Goeck F. (f 1869);
14. Hlavka Fr. (f 1882); 15. Jarc Fr. (f 1880); 16. Jerančič J. (f 1874):
17. Jevnikar A. (f 1872); 18. Jurčič J. (f 3. maja 1881); 19. Jurečič Fr.
(f 1874); 20. Kališnik I. (f 13. maja 1888); 21. Kam J. ( j 1874); 22. Kendler
M. (f 1866); 23. Krasna M. (f 1884); 24. Krieger J. (f 1882); 25. Križaj
A. (f 1865); 26. Lotrič I. (f 1874); 27. Malavašič A. (f 1883) ;  28. Mandič
Št. (f 1880); 29. Marn J. (f 1884); 30. Matevže M. ( j 1882); 31. Mooss G.
(f 1873); 32. Pance J. (f 1880); 33. Porenta A. (f 1886); 34. Potoč¬
nik I. (f 1884); 35. Potočnik J. (f 1879); 36. Rebolj R. (f 1879);
37. Rode Fr. ml. (f 1875); 38. Rode Fr. st. (f 1876); 39. Rudež Dr. (f 1885 );
40. Schwarz L. (f 1870); 41. Simčič J. (f 1886); 42. Skaberne E.
(f 1888) 43. Strzelba J. (j 1880); 44. Šoberl I. (f 1885); 45. Šume-
njak A. (f 1878); 46. Tanko I. (f 1878); 47. Terpinz F. (f 1875);
48. dr. Toman L. (f 15. avgusta' 1870); 49. Trojanovič K. (f 1880);
50. Vertačič A. (f 1878); 51. Vindišar M. (f 1886); 52. Vodnik L.
(f 1885); 53. dr. Zarnik V. (f 30. marcija 1888); 54. dr. Žerovec A. (f 1866).

Pri „Sokolu“ obstoji že od prvega društvenega početka sem lepa
navada, da se spomni vsako leto ob Vseh svetih svojih pokojnih članov.
Popoludne omenjenega dne pojo društveniki v zvezi s čitalniškimi.
pevci na ljubljanskem pokopališči žalostinke v častni spomin pokojnim
prijateljem. Tega dne postavi se vsako leto na grobišči primerno okra¬
šena piramida s popolnim zaznamkom pokojnih „Sokolcev“, katerim
bodi vsem blag spomin! Lep, posnemanja vreden običaj.

Dodan bodi še (seveda nepopoln) imenik nekaterih bivših, tudi
že pokojnih društvenikov, namreč: Ahčin H., Bernard J. st., Filapič Št.,
pl. Gariboldi R., Hudec A., Iber I, Jager E., Jager M., Jagrič H., Ju¬
govič L., Kecel I., Košenini G.. Kurnik V., Lamovec I., Lenček AL.
Levstik Fr., Matevže J., Murnik J., Oblak J„ Ogorelec I., Perenič A„
Perles I, Petan F., Premru I., dr. Razlag R., Sakser A., Skale P. st.,
Souvan Fr. st., Strzelba. AL, Več I.. Wagner M.. Zelene L., Zeschko V. st.,
Zupan V. C. in Zusak I.

Zdi se mi tudi primerno, spomniti se na tem mestu pokojnih do¬
brotnikov društvenih, ki so se vrhu tega, da so vstrajali kot redni
podporniki, spomnili „Sokola/ 1  tudi v svojih oporokah. Ti so gg:

dr. E. H. Costa, dr. I. Cvajer, H. Germek, dr. J. vitez Bleiweis,
P. Kosler, dr. L. Toman in Fr. Ks. Souvan st. Njih postavnim na¬
slednikom, kakor tudi drugim še živečim dobrotnikom, ki so naklonili
v različnih časih društvu znatnejša volila, se je odbor vselej primerno
in dostojno zahvalil.

„Sokol“ je bil vedno v živahni, tudi književni zvezi z drugimi
telovadnimi društvi, slovenskimi in sicer slovanskimi, češkimi in hrvat-

— 51 —

skimi. Ideja, snovati si sokolska društva, še ni stara trideset let.
Ljubljanski „Sokol“ pripada kot „Južni Sokol 11  najstarejšim telovadnim
društvom, le pražki ga prekosi v starosti; praznoval je svojo petin¬
dvajsetletnico lani. Vkljub temu, da sokolska društva še niso stara,
bilo jih je vendar 1884. 1. že 131, izmed teh samo na Češkem in
Moravskem 104, v Ameriki 20, drugod 7, izmed njih ljubljansko. Ako
pomislimo, da je bilo 1. 1866. še le 21 telovadnih društev slovanskih,
izmed teh razun treh sama češka in moravska, moramo reči, da so
se telovadna društva jako hitro razširila in da slovanskemu življu
močno ugajajo. Štela so pa vsa sokolska društva omenjenega leta
13.489 članov, in sicer samo češka 11.086, ameriška 887, druga 1516.

Preostaje mi še nekoliko podrobnih črtic o slovenskih sokolskih
društvih sicer, o njihovi osnovi, razvoju in osodi, dalje še nekoliko o
druzih slovanskih telovadnih društvih.

Sokolske ideje so se v prvih letih „Južnega Sokola 11  jeli kmalo
poprijemati tudi zunaj Ljubljane. Prvi so se zbudili zavedni Kranjci
in si osnovali svoje društvo pod imenom „Gorenjski Sokol 11  s se¬
dežem v Kranji. Društvo se je prav živahno gibalo, lepo posnemalo
„Južnega Sokola 11  in štelo krog 30 udov. Ob jednem z „Južnim So¬
kolom 11  je prenehalo 1. 1867. Drugod ob časih „ Južnega Sokola 11  niso
snovali nikjer po Slovenskem telovadnih društev, pač so pa marljivo
pristopali ljubljanskemu „Južnemu Sokolu 11 . Od tu pa tam so se pač
javljali prvi poskusi, bili so pa zaradi obilih zadržkov zatrti že v kali.
Po daljšem prestanku jame se zopet daniti med Notranjci. L. 1869.
in 1870. osnujejo se posebne podružnice ljubljanskemu pokolu 11  v
Planini, Postojini in Vipavi, ki se gibljejo podobno „Gorenjskemu
Sokolu 11  in štejejo po 20—30, oziroma 30—40, in 40 — 50 članov. Toda
tudi te podružnice niso imele dolzega življenja; prenehale so po par-
letni dobi. Po teh le deloma srečnih poskusih nastopi po slovenskih
pokrajinah vsled neugodnih političnih razmer dolg molk. Še le 1. 1882.
pojavita se ob periferiji slovenski dve društvi, in sicer: v Trstu „Tržaški
Sokol 11  in v Mozirji „Savinjski Sokol 11 . Obe društvi sta v krepkih
rokah in delujeta jako vspešno. Ljubljanski „Soko]“ ž njima marljivo
občuje in se udeležuje na primeren način slavnostij, ki jih prirejata.
(Glej oddelek ki govori o izletih in slavnostnih prilikah). V zimskem
tečaji 1. 1886/7. stopil je pred svet „Dolenjski Sokol 11  s sedežem v
Novem Mestu, ki jako krepko deluje in ki je z vspehom javno na¬
stopil v prvič lani v Krškem dne 14. in 15. avgusta. Snujejo se še:
„Dravski Sokol 11  na Ptuji, „Murski Sokol 11  v Radgoni in „Goriški
Sokol 11 , ki ima prav v kratkem stopiti v javnost.

Med vsemi Slovani so za telovadbo najbolj vneti Čehi, ki imajo
tudi največ telovadnih društev. Veliko izmed mnogobrojnih čeških
telovadnih društev dejansko občuje z našim „Sokolom“. (Glej oddelek,
ki govori o slavnostnih prilikah).

52

Za Slovence zelo pomenljiva so hrvaška telovadna društva (6).
med njimi „Zagrebski Sokol", ki je z ljubljanskim posebno v zadnjih
letih v zelo živahni zvezi. Po letih sicer mlajši kakor ljubljanski je
vendar, seveda pod drugimi razmerami, močneje napredoval. L. 1884.
je imel 10 častnih, 45 ustanovnih, 542 podpornih in 356 izvršujočih
članov, skupaj 953; 1. 1886. pa 8 častnih, 52 ustanovnih, 640 pod¬
pornih in 305 izvršujočih, skupaj 1005. Društveno premoženje je zna¬
šalo leta 1884. skupaj 9989 gld. in je narastlo do 1886. 1. na 13.802 gld.
Društvo ima 14 predtelovadcev in tudi svoje lastno sokolišče, ki je
bilo slovesno otvorjeno dne 11. februvarja 1884. 1. Udeležilo se je
omenjene slavnosti 800 ljudij. Malo pozneje, dne 9. marcija, priredilo
je društvo javno telovadbo, pri katerej je 50 društvenikov izborno
telovadilo.

S tem sklenem svoje poročilo in dostavim le željo, naj bi „Sokol“
vspeval še krepkejše, naj bi posebno slovesna petindvajsetletnica,
ki se ima vsled hvalevrednega napora pomnoženega odbora izvršiti
posebno veličastno, prinesla vse podpore vrednemu, za narodno pro-
bujo velezaslužnemu „Sokolu“ še boljših časov. Na mnoga leta!

V LJUBLJANI 12. avgusta 1888.

Evgen Lah