-iS/ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. Ji The only Slovenian daily * in the United States :-■ ■ ■ Issued every day except "J -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second- Clan Matter, September 21, IMS, at the Port Offiee at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3,1879. TELEFON FISASJtB: 4887 CORTLAND* NO. 184. — ŠTEV. 184. ' NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 7, 1914. — PETEK, 7. AVGUSTA, 1914. . k VOLUME TTTI LETNIK XZZL ^ Vojna med Italijo in Avstrijo je neizogibna. Avstro-Ogrska napovedala Rusiji vojno. Nemci so zavzeli dva forta pri Luettichu. Italijanska vlada grozi Avstriji z vojno. V SEVERNEM MORJU SE VRŠI VELIKA POMORSKA BITKA MED NEMŠKIM IN ANGLEŠKIM BRODOVJEM. LONDON POROČA, DA ANGLEŽI ZMAGUJEJO. ANGLEŠKA KRIŽARKA "AMPHION" SE JE V TOREK Z JUTA J POTOPILA, KO JE ZADELA NA PODMORSKO MINO. VTONILA JE 130 MOŽ, 135 JIH JE BILO REŠENIH. lOO socialistov ustreljenih. NA POVELJE NEMŠKEGA CESARJA JE BILO V BERLINU USTRELJENIH STO SOCIALISTIČNIH DRŽAVNIH POSLANCEV. MED NJIMI VODJA KAR O L LIEBKNECHT. RAZEN PORTUGALSKE JE MOBILIZIRANA CELA EVROPA. ITALIJA [_ lSE BO NAJBRŽ ŠE DANES PRIKLOFILA ANGLEŠKI, FRANCIJI, RUSIJI, BELGIJI IN SRBIJI. Belgija in Nemčija. Pariz, Francija, G. avgusta. — 1'radna poročila naznanjajo, da s»- hoji v okolici Luetticha nadaljujejo. I'o hudem boju so zavzeli Nemci dve trdnjavi, toda to je le malo v primeri s .številom padlih vojakov. Nemci so se posluževali lahke art lerije, ker so utrdbe pri Liiettiehli stare že nad trideset let. Belgijci se nenavadno hrabro borijo. P i včerajšnjih spopadih je padlo baje osemtisoč nemških vojakov. Včeraj zvečer je nameraval oddelek nemških ulancev v jet i belgijski generalni štab: Belgijci so j h vrgli nazaj in jih pobili do za i Injega moža. London Anglija. 6. avgusta. — Pred Luettich pride v kratkem nemški prestolonaslednik s 24 (KM) vojaki. '( hronicle" poroča, da je padlo pri Vise .'i500 Nemcev. — Mestnega poštarja so ustrelili, ker ni hetel oddajati brzojavk. Pri Herve je padel na zemljo neki nemški "Zeppelin" in se popolnoma razbil. 14 mož broječa posadka j» bila na mestu mrtva. V bližii i mesta Spa so Belgijci zapodili v beg dva nemška u-lanska regimenta. Bruselj Belgija. 6. avgusta. — Danes so aretirali več Nemcev zaradi špionaže. Ce policija dobi na cesti Nemca, ga takoj vleče pred sodiiiee, katero ga vtakne v zapor. Aretirala so dva preoblečena nemška č» stnika. pri katerima so na*li več načrtov in drugih važnih vojaških listin. Po ;preteku pol nre st;ii bila že ustreljena. Dane* je pristopilo k Rdečemu križu več tisi)č žensk. Šole in drugi javni zarodi so prirejeni za začasne bolnišnice. je doznalo, da je francoska mornarica vjela neko nemško bojno lad i jo. Madrid, Špansko. 6. avgusta. Danes je dospelo s Kanarskih o-tokov poročilo, da je oddelek nemške mornarice potopil neko angleško križarko. V poročilu ni navedeno ime potopljene ladije. London, Anglija. 7. avgusta. — Na visokem morju so se spopadle angleške bojne ladije z nemškimi. Admiraliteta ni izdala do-sedaj še nobenega natančnega poročila. London, Anglija, 6. avgusta. — "Daily Mail" je priobčila brzojavko. ki naznanja, da nemške bojne ladije obstreljujejo rusko trdnjavo Sveaborg na Finskem. (Sveaborg imenujejo nekateri •'Gibraltar Severnega morja". Trdnjava ima na razpolago 900 težkih tapov in 12.000 mož posadke. London, Anglija, 6. avgusta. — Angleška križarka ""Amphion" je zadela danes zjutraj na mino in se potopila. 130 mož je utonilo; kapitan, 16 častnikov in 135 mož je rešenih. Mino je položila nemška transportna ladija ''Koe-nigin Luise''. London, Anglija. G. avgusta. — ".Morning Post*' predlaga vladi, da naj zapleni vse tovorne ladije, ne glede na to. pod katero zastavo plovejo. Ko je naipovedala Anglija Nemčiji vojno, se je nahajalo na odprtem morju skoraj 2 tisoč nemških parnikov in tri tisoč jadrnic. Dosedaj so jih vjeli Angleži kakih dvajset. Antwerpen. Belgija. 6. avg. — Belgijske oblasti so zaplenile danes v tukajšnjem pristanišču šti-I ri nemške parnike. Ciovemep province Luettich je s i/dal sled'čo proklamacijo: — Srbi. Velika Nemčija nam je poslala;. Solun, Macedonija. G. avgusta, ultimatum, ki je imel zločinski ] Nikdo ne more popisati veselja. značaj. Prisiljeni smo toraj da se borimo do zadnjega. Berlin, Nemčija. 6. avgusta. — Govorica, da se je začela nemška armada umikati, niso utemeljene. Kot se čaije, bo ostala Nizozemska z oziroin na belgijako-neinško vojno čisto nevtralna. < Boji v »evarnem morju. London, Anglija. 6. avgusta. — Dopisnik je iiporočil M 'hroniclu', da se bije v Severnem morju huda bitka med nemškim in angleškim hrodovjem. Angleški tor-ipedni čoln 44 Virago" ima na sebi 200 jetnikov in ranjencev. Tretja flotila torpednih čolnov, ki je zapustila danes zjutraj pristanišče, je stopila takoj v akcijo. V mornariško bolnišnico so pridi danes 22 angleških in nem-ranjeneev. Hali, Anglija, 6. avgusta. — bitki v Severnem morju je > nad <100 angleških mornar- 6. avgusta. — ki je navdalo Srbe. ko so se spopadli .severni narodi med seboj. Na celem Balkanu se je nenadoma spremenila situacija. Namesto, da bi se Srbi branili »roti Avstriji. kujejo nove načrte za napad. Ko so dobili vojaki poročilo o Vojni, so okinčali topove s cvetjem in priredili navdušene demonstracije. Po cestah se zbirajo vojaki, starci, žene in otroci. Vsi so prepričani, da Avstrijci ne bodo več prodirali v srbsko ozemlje. Srbi nameravajo vdreti v Bosno in pozvati .prebivalstvo na usta-jo. To se zgodi seveda le pod tem pogojem, če ostanejo Bolgari mirni. Srbska armada lahko sedaj odločno nastopi. Nemčija nikakor ne bo dopustila, da bi Avstrija se nadalje operirala v Srbiji, ker mora zbrati vse svoje vojaštvo ob Severnih mejah. Srbe bi zamo-glo zadržati nazaj najmanj pet armadnih zborov. Tako se l>o zgodilo, da bodo srbski sedaj v treh orožje. V dolini Moravč se zbira tristotisoč, v dveh vojnah preiskušenih srh-' skill rezervistov. Belgrad, Srbija. G. avgusta. — Avstrijci so začeli danes zopet; obstrejevati Belgrad. Kraljeva palača, gledališče in angleško ;po-slaništvo je zelo poškodovano. I Mrtvi so bili samo trije vojaki. Srbi niso vrnili ognja. Odklonjena zahteva. Bruselj Belgija, 6. avgusta. — Nemci so zahtevali od Belgijeev, da naj jim prepustijo trdnjavo Luettich, česar pa Belgijci niso hoteli storiti. V belgijskem taboru se .nahaja 600 nemških ranjencev. V teku nekaj dni se bo zbralo pred trdnjavo 90.000 nemških vojakov, ki bodo potem uprizorili skupen napad, Ce hočejo ipriti Nemci v Francijo, morajo najprej zavzeti trdnjavo, tla si tako zavarujejo hrbet. Med jetniki se nahaja tudi poročnik Forster. glavni povzročitelj lanjskih nemirov v Zabern. Poslanik odpotoval. London, Anglija, 6. avgusta. — Danes je zapustil nemški poslanik s svojo ženo in ostalimi člani poslaništva London. Na kolodvoru se je zbrala velika množica prebivalstva, toda demonstracije se niso vršile. Ministrski predsednik Asquith bo predlagal, da naj se rekrutira 500.000 mož več kot dosedaj. — Zbornica bo gotovo brez oporekanja ugodila tej zahtevi. Vojni poročevalci. Pariz, Francija, 6. avgusta. — Vojno ministrstvo ni dovolilo poročevalcem odpotovati k fronti. Policija je danes zaplenila ves zlati dena: tukajšnje podružnice nemške banke. Vojne se bo udeležilo 2")0 državnih poslancev. Razne vesti. Kodanj, Dansko. 6. avgusta. — Sem je dospelo poročilo, da je ob švedski obali nasedel neki ruski tparnik. Amsterdam, Belgija, 6. avg. — Po mestu se je raznesla govorica, da prodira proti Luettichu 80,000 Francozov. Blizu te trdnjave se bo v kratkem bila odločilna bitka. Petrograd, Rusija. 6. avgusta. Vlada je strogo prepovedala vojnim poročevalcem spremljati rusko armado. S fronte ni prišlo še nobenih natančnejših poročil. Rim, Italija. 6. avgusta. "Tribuna poroča, da sta nemški kri-žarki "Goeben" in "Breslau", o katerima se je govorilo, da so ju vjeli Francozi, srečno dospeli v pristanišče Messino. Kodanj, Dansko, 6. avgusta. — Nemške čete so aretirale_ na meji jiprinca Aage. ki je nečak danskega kralja. Sprva »o mislili, da je špion. ker se je pa legitimiral, so ga spustili na prosto. London, Anglija, G. avgusta. — Nemška vlada odločno dementi-ra, da je prekršila nevtralnost Švice. Kneževina Luxemburg bo predložila nemški vladi natančen račun glede škode, ki so jo napravili nemški vojaki, ko so korakali skozi kneževino. Pariz, Francija. G. avgusta. — Od Kisdena na Nizozemskem pa do Bazela v Švici je vsa meja močno zastražena. Belgijske čete bodo toliko časa zadrževale Nemce. dokler ne bodo zbrali Francozi na mejah zadostno število vojakov. Kaj lahko se zgodi, da izkrca Anglija v Belgiji del svoje armade in pomaga Francozom. V francosko armado vstopa danna-dan večje število prostovoljcev. Znani pisatelj Mareel Prevost služi kot navaden kanonir v armadi. Med prostovoljci se nahaja tudi več tisoč Alzačanov. Amsterdam, Belgija, 6. avg. — Ruske bojne ladije so odplule od Alandskih otokov proti severu in nameravajo dobro zastražiti Petrograd. V slučaju, da zavzamejo Nemci Sveaborg. imajo odprto celo Baltiško morje. Nasproti Sveaborga leži ruska trdnjava Re-val, ki je jako dobro utrjena. London, Anglija, 6. avgusta. — Torpedni čoln "Virago" je dobil danes zjutraj brezžično brzojavko, da naj sprejme na krov 29 ranjencev. Iz tega se da sklepati, da se ie vršila na morju vroča bitka med nemškim in angleškim hrodovjem. Angleški torpedni ru-šilec 44Lancet" je začel streljati na nemško ladijo "Koenigin Luise", ki se je kmalo potem potopila. Utonilo je 150 nemških mornarjev. Ranjenci so vsi težko poškodovani. Štirim je odtrgalo noge. dvema pa roke. Montreal, Que.. 6. avgusta. — Parnik Allan-črte Sicilian" ki je zapustil zadnjo nedeljo tukajšnje pristanišče in se nameraval podati v London, se je vrnil zaj v Quebec. Pred njim je zapustilo pristanišče pet parnikov, o katerih pa nikdo ne ve, kje se nahajajo. I Avstrija je napovedala Rusiji vojno Dunaj, Avstrija, 6. avgusta. — Avstro-Ogrska je napovedala danes Rusiji vojno. Ruskemu poslaniku se je izročilo danes zvečer tozadevne listine, nakar je odpotoval z Dunaja. Rim, Italija. 6. avgusta. — Italijanski zunanji urad je isti oblasti v Londonu sporočil, da vstra-ja Italija še veilno pri svoji prvotni izjavi, da hoče ostati nevtralna in da na tem položaju nič ne izpremeni dejstvo, da- je Velika Britanija napovedala Nemčiji vojno. Ker poteče krog polnoči ultimatum, v katerem poživlja Nemčija Italije, da se pridruži trozvezi, ae pričakuje napo- vedi vojne od strani nemškega cesarja. Italija bo odgovorila s tem. da bc takoj napovedala Avstriji vojno ter prieela z ofenzivo proti tej deželi in sicer na suhem in na morju. Z vsako uro raste tukaj protiavstrijsko razpoloženje. Tu sem so dospela poročila, da se je v avstrijskih pristaniščih Pu-Iju in Trstu položilo mine. Avstrijsko brodovje križari v Jadranskem morju ter bo skušalo tpriti v nevtralno pristanišče, da uide angleškemu brodovju. Prebivalstva v Trstu se je polotila velikanska panika, ker se pričakuje obstreljevanja luke. Italija očividno namerava kljubovati Nemčiji, potem ko jo je nemški cesar pozval, naj se drži svojih zavezniških dolžnosti, Nem-čija je namreč vstrajala na stališču, da jo je Francija napadla ter da ji mora vsled tega Italija pomagati. Cesar in njegov kancelar sta izjavila, da mora biti Italija z Nemčijo ali pa proti njej. Kralj Viktor Emanuel in njegovi svetovalci ;pa so se nasprotno postavili na stališče, da je bila trozve-za ustanovljena edino le v obrambne svrhe ter da Italija ni obvezana pomagati zaveznikoma, kadar napadeta kako tujo državo. Raz-ventega pa je Avstrija prekršila določlie pogodbe, ker ni obvestila Italije o koraku, kojega je nameravala vprizoriti proti Srbiji. Pogodba predpisuje, da ne sme nobena izmed treh držav nastopiti proti kaki državi brez vednosti in dovoljenja ostalih dveh. Ker pa ni Italija ničesar vedela o represalijah Avstrije napram Srbiji, ni bila v stanu odrediti varnostnih odredb za gotove interese, ki bi trpeli v slučaju, da bi bila Italija zapletena v vojno. London, Anglija, G. avgusta. — Italijanski poslanik je objavil danes sledečo izjavo: "Nevtralnost Italije ni bila edinole v njenem interesu, temveč je imela svojo podlago v določbah pogodbe, sklenjene z Nemčijo in Avstrijo. Italija bi se prav gotovo pridružila Nemčiji in Avstriji, dasiravno bi bila taka vojna v Italiji zelo nepriljubljena. Držala bi svojo dano besedo." Poslanik hoče predložiti vse dokaze, da je stališče Italije pravo ter da je poskusila vse, da o-hrani mir. Ako je prišlo do spora, ni bilo to krivda Ttalije. Rim, Italija, 6. avgusta. — Mesto Ancona je bilo včeraj zjutraj presenečeno vsled grmovja topov, ki je prihajalo z morja. Razširile so se govorice, da se vrši pomorska bitka. Pozneje r,a se je izvedelo, da se gre za vaje, katere je imela avstrijska mornariea. Iz Milana se poroča, da so delavske organizacije sklenile podpirati vlado, ako bi se šlo za vojno proti Avstriji. Pariz, Francija, 6. avgusta. — "Matin" in "Tempe" poročata v posebnih izdajali, da je stavila Nemčija Italiji ultimatum. Listi so mnenja, da sta Avstrija in Nemčija popolnoma ponoreli ter da ne vesta več, kaj delata. V enem listu se glasi: "Avstrija, naščuvana od Nemčije, je izzvala Srbijo. ji naipovedala vojno ter sploh prevzela vse odgovornosti napadajoče strani. Ista Avstrija, ki nasprotuje italijanskim interesom v Jadranskem morju, v Albaniji, Mali Aziji in drugod, pa zahteva sedaj, da bi ji Italija pomagala pri utrditvi svoje moči." Po vseh mestih v Italiji se glasi klic: "A Trento! A Trieste V' Že fee računa z možnostjo, da se bosta spoprijeli italijanska in avstrijska mornarica. Italija namerava tudi izkrcati vojaštvo v Albaniji in Dalmaciji. Rim. Italija, 6. avgusta. —Poroča «e, da so se Avstrijci pola-sttili gore Lovčena, črnogorske trdnjave in sicer po krvavi bitki, tekom koje je bilo ubitih' 2000 Črnogorcev in 5000 Avstrijcev. Ako bo ta vest potrjena, ba to tvorilo povod za vojno med Ita- lijo in Avstrijo. Italija namreč ne more nikoli dopustiti, da bi ostala ta trdnjava, ki obvladuje Boko Kotorsko. v rokah Avstrijcev, t To poročilo prihaja iz italijanskega vira ter kaže, da je bila Italija že dalj časa pripravlejna na vojno z Avstrijo. Opom. ured.) Predsednik svari častnike armade in mornarice, naj se vzdrže vseh opomb glede vojne v Evropi. Washington, I). ('., G. avgusta. Predsednik Wilson ie naročil mornariškemu in vojnemu tajniku. naj obvesti častnike armade in mornarice, da se morajo vzdržati vseh opomb glede vojne v Evropi ter da ne smejo ničesar pisati v liste. Neposredni ipovod ta to je dal članek upokojenega kapitana Mahan-a, ki je pred kratkim zopet stopil s svojo modrostjo na dan. Mahan simpati-zira z Anglijo in vsled tega so dobila njegova izvajanja političen značaj. Vse to je administraciji neprijetno, ker želi v sedanjem velikanskem sporu obdržati najstrožjo nevtralnost. Oba načelnika vojnih depart-mentov sta takoj odposlala na častnike tozadevna svarila. Prekletstvo militarizma. Charles Hevde, glavni tajnik unije kovinskih delavcev, je izdal vabilo na neki shod, v katerem pravi med drugim sledeče: "Nekaj strašnega se je zgodilo. Začel se je izvrševati največji zločin, ki se more izvršiti nad človeštvom. Evropska kultura je postala žrtev blazne vladeželjnosti kronanih živali. Črne razvaline bodo ostanki ponosnih mest, mo-rečim armadam bosta sledili lakota in kuga. Delavskemu ljudstvu se bo dalo v nagrado vdove, sirote in pohabljence, grobovi bodo pokrili neštevilne žrtve onih. ki niso imeli najmanjšega interesa pri bojih. Dolžnost delavskega ljudstva je, da enkrat za vselej napravi konec tem grozotam, to se pa da storti le na ta način, če nastopijo delavci vseh narodnosti kot en mož proti militarizmu..." Konec mehiške ustaje. Uhod v glavno mesto. Prcvizcrični predsednik Carbajal in general Carranza sta se popolnoma sporazumela. PREDAJA VLADE. V par dneh bo izročena vlada v roke konstit u cij ona 1 ist o v. Ameri-kanci ostanejo v Vera Cruzu. Washington, D. C.. G. avgusta. .Jose Castellot, zastopnik predsednika Carbajal a, je potrdil vest. da je prišlo med Carranzo in provizoričnim predsednikom do popolnega sporazuma in da j« mirno zasedenje glavnega mesta od strani konstitucijonalistov zagotovljeno. Carbajal je opustil vse pogoje, izvzemši onega, da so jamči varnost življenja in imetja nasprotnikov. Vlado se bo izročilo v par dneh. Odpoklic ameriških bojnih ladij iz mehiškega vodovja ni v ni-kaki zvezi s temi dogodki ter se bo bojne ladije edinole uporabilo za vzdrževanje nevtralitete. V tem smislu se je danes izrazil mornariški tajnik Daniels, ker so krožile vesti, da je general Carranza naprosil vlado Združenih držav, naj odpokliče vojaštvo in mornarico iz Vera Crirza. Sklenilo se je, da bodo ostale ameriške čete toliko časa v Vera Cruv-zu, dokler se ne ustanovi v Mexico Citv trajne vlade, katero bodo mogle odobriti Združene države. Zastraženo obrežje ih držav. Ameriške bojne ladije kontrolirajo vse parnike, ki odhajajo iz ameriškega vodovja. PREISKAVE. j Neben parnik ne sme iz pristanišča brez posebnega obvestila. Pozornost na nemške parnike. Vsled odloka mornariškega tajnika Danielsa se je določilo včeraj bojno ladijo "Florida", da nadzira newyorsko pristanišče ter ustavi vsako ladijo vojskujočih se velesil, ki se ne more izkazati s posebnimi listinami. Jahta "Mayflower" je dobila ukaz, naj odpluje v Hampton Roads, Va., in več torpednih čolnov-rušilcev patrulira ob obali držav Nove Anglije in Delaware, da prepreči kršenje nevtralnosti na iztočni obali. Bojne ladije "Texas", "Minnesota" in "Louisiana" se je od-poklicalo iz mehiškega vodovja nazaj in tajnik Daniels je včeraj zvečer naznanil, da se bo odpokli-calo tudi druge ladije, kakor hitro bo prostora v pristaniščih. En čoln "Floride" je prišel včeraj k parniku "Friedrich der Grosse" Severonemškega Llovda, ki leži v karanteni in častniki bojne ladije so imeli daljše posvetovanje s kapitanom parnika. Takoj po konferenci so pričeli snemati brezžične priprave. Pol ure pozneje se jih je zopet spravilo v red. Domneva se, da je pri-šlo iz Waahingtona direktno povelje preprečiti nemškemu parni-kn, da bi stopil v brezžično zvezo V Beli hiši v Washingtonu je u-mrla soproga predsednika Združenih držav, Woodrow Wikona. Washington, D. C., 6. avgusta. Danes popoldne oh 5. uri je zatis-nila oči k večnemu spanju soproga predsednika Združenih držav, Mrs. Woodrow Wilson. Smrt je prišla kot rešiteljica, ker je bilo vsako ozdravljenje nemogoče. — Mrs. Wilson je bolehala že dalj časa na Bright-ovi bolezni in v zadnjem času so nastopile komplikacije, katerim je podlegla. V času, ko je nastopila smrt, ni bila bolnica več pri zavesti. Ob smrtni postelji so klečali predsednik in njegove tri hčere ter čakali pretresljivega trenutka. V sosednji sobi pa sta se mudila raz-ven zdravnikov oba zeta predsednika in njegov tajnik, Tumulty. Ko je nastopila smrt, je obvestil Tumulty časnikarske poročevalce, člane kabineta in druge visoke zvezne uradnike. Kongres se je v znamenje sožalja odgodil. Glede pogreba se ni dosedaj še ničesar odredilo. Nočejo nobenega Poziv predsednika Wilscna ni našel nobenega odmeva pri vojskujočih se državah. Washington, D. C., G. avgusta. Ponudba predsednika Wilsona, da prevzame vodstvo v posredovanju med vojskujočimi se velesilami v Evropi, ni našla dosedaj še \nobenega odmeva. Le malo u-panja je, da bi moglo v sedanjem, kritičnem položaju imeti tako posredovanje kaj uspeha, pač pa jo možno, da bo posredovanje v po-, znejšem času bolj uspešno. V tukajšnjih vladnih krogiK prevladuje naziranje, da je vsako posredovanje nemogoče vsled tega, ker bi se privolitev v posredovanje od strani kake države smatralo za slabost dotične dr-* žave. GLAS NARODA, 7. AVGUSTA, 191?. Wl mm IA I tt A BMflftflMff : duhovniki na prižnieah proti mi-qI^IIq NAnUUA jlitarizmu. doeim navajajo v šoli Daily.) •od published by the PabHaHin* Co. ^ (• corporation.) nusx SAKSEK. Pmideot. JiNKO PLEŠKO, Secretary. LOU 13 BENED1K. Tre—urer. Plnm of ButincM of the corporation and •ddreu«« of above officers M Oortlandt Street, Borough of Manhattan, New York Gty, N. Y. ta celo leto velja Nst ta Ameriko in Canado........................$3.00 pot leta....................... 1.60 - wu> ia mesto New York.........4.00 ** £J leta ca mesto New York ... 2.00 * Wropo ra tw leto...........4.60 ' pol leta.............2.66 •• " Jetrtleta............ l.TO T?? A« NA ROPA" ižhaja vsak dan iTttm*i nedelj in prmznikov. ^GLAS NARODA" , Voi« of tbe People") »1 e*ery day except Sunday« uj Holiday«. Mibecription yearly 98.60. it on i •H Durfpi-a in onobnoaQ «• ne pnobiajejo. | blagovoli pošiljati po — Money Order. t j bi karaj« naročnikov pro a rc, Ja w nam twfi prejinj« tf '«IU£e naznani, da hitr*;« najdemo naslovnika. •^jpljott in poiiljatvam naredite ta naslov: OLAS NARODA- '» M Cortlandt St., New Yorii City. _______4^ 87 Cortlandt. otroke, da občudujejo izvrstne lastnosti židovskih generalov in vojskovodij! Posledica vsega tega je. da tiči v najbolj prosvitljenem človeku radi njegove vzgoje, vere, umetnosti in literature skriven nagon za umor v množini. V treznih trenutkih obsoja velika večina inteligentnih ljudi vojuo in sistematično prelivanje krvi. Nagon, ki žene ljudi v vojno, pa ni stvar razuma in premisleka. Pojavi se na gotovih mestih v naši duši, katerih dobro ne poznamo in pojavov tega nagona se v treznih trenutkih sramujemo. Ne bojte se ia hranilne vloge! Prava korenika militarizma. "Slovenski Narod" v Ljubljani je prinesel sledeči članek, katerega ponatisnemo tukaj, ker je zelo zanimiv za one, ki imajo naložen svoj denar v Mestni hranilnici ljubljanski in drugih denarnih zavodih v starem kraju. Iz njega je razvidno, da je denar popolnoma varen, tudi v slučaju, da bi kak sovražnik zasedel deželo. Članek se glasi: Od pristojne oblasti smo dobili v objavo to-le: Ker se je i.auka-zala delna mobilizacija, kar pa še ni vojska in tudi ni treba, da bi gotovo vojna vsled tega izbruhnila, se je zopet bati, da nastopi govorica, da naj ima ob času vojske vsak človek svoj denar le pri sebi. Denar pri hranilnicah, posojilnicah in bankah po tej govorici ni varno naložen, ker si ga more državna oblast ali pa sovražnik prisvojiti in tako varčne ljudi ob njih premoženje spraviti. Da bi si mogla državna oblast ta denar prisvojiti, je popolnoma izključeno, ker imamo člen 5. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak št. 142, po katerem je lastnina nedotakljiva. Kar se tiče bojazni, da bi nam mogel denar vzeti sovražnik, je ravno tako prazna. Mirovna konferenca v Haagu je mednarodni pogwibi določila, da je osebna in občinska lastnina nedotakljiva. Kak namen pa imajo hranilnice in je-li denar pri teh naložen varno? Hranilnice imajo namen v pospeševanje delavnosti in varčnosti dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjeni denar varno in kot kapital na obresti in ga zopet dvigati. Da je denar pri hranilnicah popolnoma varno naložen. za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega cesarskega komisarja. ki pazi na hranilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo ljudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosil nikakih obresti. Hranilnici zaupani denar izposojuje se zopet dalje proti obrestim. Kako pa se sme posojevati, to je po zakonu natanko določeno, in sicer tako. da je izposojeni denar popolnoma varen. Hranilnični denar je izposojen ponajveč na zemljišča, in sicer tako, da se sme le dve tretjini vrednosti do-tičnega zemljišča obremeniti. To je, ako je zemljišče vredno 12,000 kron. sme hranilnica le 8000 kron posoditi. Pri hišah le do polovice vrednosti, to je na hišo, ki je vredna 12,000 K. sme posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga posojila so še bolj strogi predpisi. Zato se lahko reče, da je denar, ki ga je hranilnica izposodili, popolnoma varno naložen. Vložnikom hranilnice se za njihov denar torej ni treba popolnoma nič bati. To, kar velja ob času miru, velja tudi ob času vojske, ker si nihče, niti državna oblast, niti sovražnik, ne bo upal si prisvojiti zasebno last. Oni, ki imajo denar pri hranilnicah naložen in ga iz strahu, da o vojskinem. času ni varen, dvigajo, ne škodijo le samemu sebi ampak tudi svojemu bližnjemu. Tisti, ki svoj denar iz hranilnic in posojilnic dvigne in ga hrani doma, ne izgubi le obresti, ampak pride tudi lahko ob svoj denar, če ga doma tudi še tako varno hrani. Ne glede na to, da se mu denar lahko ukrade, uniči se ta tudi na drug način, na primer po požaru ali izgubi itd. Pri dviganju denarja o velikem navalu pa je nevarno, da morajo hranilnice svoj izposojeni denar dolžnikom odpovedati, ker sicer niso v stanu vrniti denarja vložnikom. Poslediea tega pa je narja hitro ne more dobiti in zadnja posledica je dražba — kant. Ker je tedaj denar v hranilnicah in posojilnicah popolnoma varno naložen, dočim ga doma ne morete tako varno shraniti in ker z dviganjem ne le sebi. ampak tudi svojim sobratom škodujete. poživljamo ljudstvo, da svoj pri hranilnicah in posojilnicah naložen denar, ako ga neobhodno ne potrebuje, še nadalje pusti pri hranilnicah. Oni pa, ki raznašajo neosnova-no govorieo, da ob vojskinih časih denar- pri denarnih zavodih ni varno naložen, se bodo brez ozira naznanili sodišču, da jih kaznuje po § 308 kaz. zak., ki pravi: "Kdor z javnim razglaševa-n je m trosi lažnjive, za javno varnost vznemirjujoee vesti, ki niso podprte, ali take govorice naprej raznaša, je kriv prestopa, ki se kaznuje s strogim zaporom od 8 dni do 3 mesecev." dijak, ki je dobil naenkrat težko: \i!" je rekel asesor, a to samo vprašanje, katerega ni pričako- zadostuje kršcanu, ki veruje v val. Na misel mu je prišla oblju- Boga in v njegovo moč. ba, ki jo je dal Giti, da se ne bo Jelena je bila sedaj prepričana, ženil z Jeleno. Moral bi držati da je njena mati zbesnela in da svojo besedo... Ce pa stvari ta- je njena kletev brez veljave, ko stoje, da je vse to le grda Gi-j Nasprotno je mislila Gita, da tina spletka, potem mu ne more bodo njene grozne besede, ki jih nihče očitati, da ni delal po be- je izustila v največji ljubosum-sedi. Inosti, zastrupljale srečo in bodoč- "Dekliea je lepa, krasna. Nik- nost zaročencev, dar se ne boste kesali. Tudi de-j V tem prepričanju je zapustila narja bo imela", je menil asesor. Bedekovičevo hišo ter hitela do-"Vse to je resnica", je odgo- mov v največji razburjenosti, voril Krištof. "Še več, moram Ljudje, ki so jo srečavali ter jo priznati, da tudi deklica že dolgo pozdravljali, so se čudili, da jih meni ugaja, tudi misel, da bi se niti ne pogleda; temveč je hitela oženil ž njo, mi ni tuja; samo ne- vsa rdeča v obrazu in govoreč sa-kaj me zadržuje, bil sem zaroče-jina s seboj brezvezne besede, nec njene matere!" Nihče je še ni videl takšne; "To je toliko, kolikor nič", se mimoidoči so samo zmajevali z je odrezal asesor. "Ona vas je glavami, vprašajoč se, kaj neki odbila, pa ste sedaj svobodni. Ali manjka tej ženski? se morda čutite obvezanega napram njej, morda s kako oblju- Dopisi. Oscar Wilde pravi nekje, da je resnični vzrok, zakaj ne napove Anglija Franciji vojne, iskati v tem, ker pišejo Francozi tako dovršen jezik v njihovih spisih. Iz ixtega vzroka bi ne smela sedaj Anglija napovedati Nemčiji vojne, ker je proizvedla Nemčija tako popolno glasbo. Že sama misel, da bi kozaki navalili na No-rimberk ali pa na Monakovo, mora napolniti s srdom vsakega civiliziranega Človeka. Na drugi strani pa je strašno smešno in barbarsko započeti s sovražnostmi proti deželi, ki nam je dala med drugimi stvarmi tudi slavni ruski balet. Žaiihog pa ne misli takozvani civilizirani človek v tem trenutku krvižrljne histerijo s svojo glavo. Izročilo, podedovanje in napačna propaganda, katero imenujemo ironično vzgojo: vse to skrbi za to, da dela iz nas hinavce. Vojna je peklo — tako pravimo, — vojna je neumnost, ostanek i/, barbarskih časov. In kdo so oni zgodovinski značaji, katere se nas uči kot otroke, da jih predvsem spoštujemo in občudujemo! — Vojaki! Katerim gradimo najlepše spomenike? — Vojakom. Kdo so oni junaki povesti, katere pripovedujemo svojim o-otrokomT Tezej, Aleksander, Godfrid Bouillon, Napoleon in drugi. Pred kratkim je izšla knjiga, naslovljena "The Crimson Fist", katero je spisal O. H. Neland. V tej knjigi je pisatelj prvič prodrl do prave korenike bolezni, zvane militarizem. Pisatelj nam kaže vso hinavščino naše mirovne propagande, ker vzgajamo svoje o-troke in same sebe v občudovanju in posnemanju "junakov", ko jih glavna naloga je bila, pobijati in moriti človeška bitja. Z oboževanjem zastav in drugimi srednjeveškimi ceremonijami pospešujemo z desno roko barbarstvo, katero skušamo z levico pobiti. Dom, šola, prižniea, časopisje, vlada, vsi ti skrbe v nemem dogovoru za to, da ostanejo vsa našit prizadevanja glede miru smešna. Dokler bodo vse te naprave skušale ohraniti absurdno navdušenje, katero imenujemo po krivici patriotizem, dokler se bo smatralo kako zastavo za stvar, za katero se lahko bori in umre, dokler bo prevladovalo prepričanje, da je naša dežela bolj junaška, bolj prosvitljena, bolj slavna kot vsaka druga dežela na svetu: teliko časa bo od naše strani le cinično hinavstvo, ako bomo govorili, da hočemo odpraviti vojno. Nemogoče je poslušati zagovornike patriotizma, ne da bi se spomnili definicije Johnson*, "da je patriotizem zadnje pribežališče strahopetca". Eden prvih junakov, katerega naj bi otroci občudovali, je kralj David, k» je tako al&vno premagal Go- za dolžnike zelo nsodepolna, ker Tr • _ ^___ 1 _ ____________ .L__«-*-»-•- ; X__J« Milwaukee, Wis. — Z delavskimi razmerami se ne morem nič kaj pohvaliti, ker so vedno ponavadi, namreč slabe. Čisto nič se ne ve, kedaj se bo obrnilo kaj na boljše. — Iz naše srede je pobrala kruta smrt rojaka M- Jakobina, ki je bil še v najboljših letih. 31. julija smo ga spremili k večnemu počitku. Doma je bil nekje s Sp. Štajerskega. Bodi mu lahka svobodna žemljica! Žalujoči soprogi in sorodnikom izrekam svoje so-žalje. — Janez Vodovnik. Keewatin, Minn. — Pred kratkim smo imeli piknik, ki je prav dobro uspel. Zabavali smo se, da je bilo veselje. Mr. Rudolf Sclnveiger in Janez Hren sta nam spekla janca, pa tudi drugega prigrizka je bilo v izobilju. Da nam ni pijače manjkalo, ni treba skoraj omenjati. Da je bila zabava popolna, nam je gospa Josipina Sclnveiger zaigrala na klavir. Želeti bi bilo, da bi rojaki kmalo še kaj takega priredili. — Delavske razmere niso ravno najboljše. Za enkrat ne svetujem nikomur sem hoditi, ker je tako-alitako veliko brezposelnih. Ce se ^>o kaj spremenilo, bom že pravočasno sporočil. Pozdrav! — Janez Mrznovič. bo?" "Z ničemer!" "Kaj vas torej še zadržuje?" je vprašal asesor. "Ljudje so taki___" "Kaj se brigate za jezike, samo da je vaša vest čista!" Dom j a nič se je zamislil. "Ali ve Jelena, da ste me poklicali?" je vprašal Krištof po kratkem molku. Nič ne ve o tem." Potem vas prosim, da rečete, da želim govoriti ž njo... na štiri oči." Asesor je liitel izpolniti Kri- Prišedši domov, je padla v na slonjač in se zjokala. Ali to je trajalo le hip. Kakor zadeta, je skočila in zavpila kakor v norosti: "Prokleta bodita, prokleta! Bila je tako razjarjena, da ni opazila, da je vstopil efeb ter prinesel pismo na krožniku. "Vaša milost!" se je oglasil tiho, gledajoč boječe zbesnelo žensko. "Kaj hočeš? Pojdi!" se je za-drla nad njim. Gita je nejevoljno pograbila pismo. Črn pečat je bil na njem. "Kaj je to?" je začela govoriti na glas. "Pismo je iz Legrada, od moje tete... Da, vendar je štofovo željo. Čez nekaj časa so umrla stara tetka? Res!... Tet se odprla vrata in v sobo je stopila Jelena. ka Barbara je umrla... Sirota! Bog jej bodi milostljiv!" In pre- Ah, Krištof, ali ste vi tu?" je čitala je pismo do konca. Na kon-zaklicala deklica prisrčno, prije- cu jO je obsejal žarek zadovolj-la Krištofa za roko in mu prisko-jstva: "Zapustila mi je deset tisoč da ie čutil tonli-'forintov. Bog me ima še rad!... Udoviea. pomaga, ako govorijo se ravno ob voj časa de — Forest is 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomič. (Nadaljevanje.) XVIII. 1 'Ne zamerite, da sem vas dal poklicati", je dejal tiho asesor Bedekovie Krištofu Domjaniču, vodeč ga v svojo pisarno, v kateri so ležali zaprašeni pravdni akti, čakajoči rešitve. "Stvar je tako nujna, da je ne moremo odlašati." Domjanič ni prav nič slutil, čemu ga je dal poklicati gospod asesor, in mu ni preostajalo drugega, nego da je sel v asesorjevo kočijo ter se odpeljal v Zagreb. Ko mu je tako asesor govoril, je bil Krištof silno radoveden. Prvi hip je mislil, da bo čul kaj nepričakovanega o svojem stricu, a bilo je vse kaj drugega. "Ali poznate Jeleno, hčer Mag-dičeve vdove?" je vprašal Bede-kovič. "Poznam." "Radi nje sem vas dal poklicati. Hočejo jo prisiliti, da postane nuna. Njena mati se je dogovorila s klarisinjami, ker hoče, da hči postane nuna na vsak način." "Znano mi je." "Res? Tem boljše! A veste tudi, zakaj?" "Mislim, da." "Ker deklica vas ljubi, a se mati boji, da hči postane vaša žena. Ali ni tako?" "Tako so tudi meni povedali", je odgovoril Domjanič. "Toda deklica noče nič slišati o samostanu", je povzel asesor. "Ko so hoteli, da bi premišljala o tem na samem, recimo v zaporu, je utekla iz samostana. Bilo je mnogo govora po mestu." Krištofu se je bralo na obrazu, da ga je vest iznenadila. "Vzel sem deklico k sebi ter sem govoril ž njo na štiri oči. Deklica vas iskreno ljubi; nima večje želje, nego da postane vaša soproga. Prosim vas, care amice, da 1mi odkritosrčno poveste, kako 'mislite vi o tem?" "Kako da jaz mislim T—" je pričel Kriitof negotovo, kakor pomirile Jeleno. čila tako blizu, da je čutil topli no njenega telesa. Ni se mogel zadržati, da je ne bi poljubil in pritisnil k sebi. "Ali hočeš biti moja žena?" jo je vprašal kratko in odločno. "Iz vsega srca!" je odgovorila Jelena ter se skrila na Krištofo-vih prsih. Njuna srca sta plavala v raju čiste, brezmejne ljubezni. V tej minuti je potrkal nekdo tiho na vrata-in jih takoj odprl. Na vratih se je prikazala Gita. Bilo jej je. kakor da jo je zadela strela. Več jej ni bilo treba vedeti ; takoj je uganila, za kaj se gre. "Prokleta, aha!" je zavpila naenkrat s strašnim krikom. "Hinavca... preklinjam vaju... in vajine potomce___To je moj blagoslov!" Besno je zaloputnila z vratmi in izginila. Krištof in Jelena sta bila silno prestrašena nad Gitinim priho-hom in njeno kletvijo. Jeleni je obtičal glas v grlu in glava je klonila na Krištofovo ramo. V prvem hipu je v resnici mislila, da je zaslužila materino kletev, a kasneje je začela misliti o groznem položaju. Plaho jo je pogledal Krištof, ki je še vedno držal roko okoli njenega pasu. Gitina kletev ga ni prav nič prestrašila, temveč bolj vjezila. Ako je bilo dosedaj le malo simpatije do te ženske, je sedaj izginila zadnja trohica. Isti hip, ko je izginila Gita iz asesorjeve sobe, je izginila zadnja ljubav do te ženske, ki jo je nekdaj nad vse ljubil. Mesto nje je zavladala v njegovem srcu mladenka, ki mu je v vstrajnosti in moči prinesla nedolžno, mlado srce, polno ljubezni in udanosti napram njemu, ki so ga še sedaj smatrali ljudje nevrednega boljše družbe. "Hvala ti, Bog!" je vzdihnil Krištof. "Zakaj praviš to?... Sedaj?" je vprašala Jelena, ki je še vedno trpela pod utiskom materine kletve. "Sedaj te še bolj ljubim!" je odgovoril Krištof. "Hvala ti, hvala!" je govorila Jelena toplo in strastno. "Ali si čul one strašne besede, blagoslov moje matere?" 11 Zbesnela je... ne ve, kaj dela... Ne misli na to!" "A meni je še vedno tako grozno. strašno!... ** "Najina usoda je v božjih rokah, a brezbožne kletve ne seza jo do neba", je odgovoril Krištof, gladeč Jelenine lase. "Prav praviš! Bog bo pri nama, če se nama mati oddalji! V tem je asesor odprl oprezno vrata sosedne sobe. Videč Krištofa in Jeleno v objemu, se je zadovoljno" nasmejal. "No, tu je vse v redu I" je rekel asesor. "Zaročila sva se", je odgovoril Krištof, držeč Jeleno za roko. "Bog blagoslovi! Bilo srečno!" je del asesor veselo. Njegove besede so popolnoma "Josip Zana." "Odkod ste?" "Iz Vesprima." "Ste-li plemič?" "Ne," "Zakaj zapuščate službo pri grofu?" Zana je malce zardel v obrazu. "Nisem se razumel z upraviteljem". je odgovoril zmedeno. "Zakaj?" ■ "Radi žene..-.: Oprostite! Sumil je, da mu je žena___" "Dovolj, dovolj! Tukaj ne "boste imeli takšnjih izkušnjav." "Na moji strani ni bila krivda!" je rekel Zana svečano. "Vseeno!... Kakor sem že rekla, pri meni ne boste imeli takšnih izkušnjav... Jemljem vas v službo in želim, da takoj odidete v Konščino. Posestvo je silno zanemarjeno. Treba je je urediti in kar je zapuščeno, popraviti... ali s čim manjšimi stroški... Z mnogo denarja vsak osel zna nekaj napraviti. Plačo boste dobivali točno, pa mislim, da boste tudi zadovoljni. Glejte samo, da bom tudi jaz zadovoljna!" "Delal bom, kar največ bo v moji moči", je obljubil Zana in poljubil roko vdovi. Gita ga je pri tem pogledala, in ko je odšel iz sobe, je rekla sama pri sebi: "Lep je ta Mad jar!... Zelo me spominja na njega..." Novi ^skrbnik je šel takoj na svoje mesto. Prišel je v jeseni iii našel je vse polno dela. Uvidel je pa takoj, da mora vse predruga-čiti. Odpustil je vse, od prvega hlapca do zadnjega svinjskega pastirja. Gita je zopet -našla podobnost ž njim, ko jej je to pismeno sporočil. Ravno tako je delal cn, ki je v službi baronice Pu-dencijane. Zana jej je pisal, da se nadeja bogatega pridelka ter se- veseli v pismu, da Gita najde na posestvu vse drugače, nego je bilo dosedaj. Naenkrat je postala radovedna, kaj je storil njen novi oskrbnik. Po trgatvi se je dala odpeljati v Konščino. Tamkaj je bila zelo iznenade-na. Našla je vse v najlepšem redu in stanju. Vse, kar je videla, jo je moglo prepričati, da je Zana res priden, izvrsten človek, ki dela za drugega tako. kakor sam zase. . "Zelo bom zadovoljna z vami, Zana, če bodete še nadalje tako gospodarili!" ga je pohvalila Gita. "Upam, da bo še boljše", je odgovoril Zana samozavestno, kadar popravim vse." "Delajte, kakor najbolje veste... Prodajte od pridelkov, kolikor mislite, da vam je potrebno za denar ter popravite po svoji lastni sodbi." (Pride še). "Bog blagoslo- Gita. Ta dedščina bo zame, samo zame!" In pohlepen smeh je zaigral na njenih ustnih. Takoj je pričela Gita delati načrte o svojem bodočem življenju Odločila je, da bo živela po svoji volji, ne brigaj oč se za ves svet in njegove govorice. Tri dni kasneje, kar je dobila pismo, se je odpeljala Gita Konščino in od tukaj v Legrad po zapuščino. V Legradu je osta la več mesecev, kjer je tudi zve dela novico, da se je nekaj izpol liilo, česar se je tako dolgo bala Krištof in Jelena sta se poročila. XIX. Posestvo pokojnega Magdiča, sedaj njegove dece. Jelene in Magdalene, je bilo silno zanemarjeno. Kdor je le površno pogledal, je opazil takoj, da tu že dolgo časa ni pogledalo gospodarjevo oko. Njive so bile slabo obdelane, vinogradi zapuščeni, vse v največjem neredu. Gita ni skrbela že dve leti prav nič za posestvo, vedno je živela mestu, a doma je gospodaril njen oskrbnik, kakor je hotel. V kratkem času je pričel ta človek bogateti: imel je v hlevih pitano živino, vsega v izobilju. Nikaka tajnost ni bila, da oskrbnik grabi, kolikor le more, Gitinemu premoženju. Povedali so to tudi Giti, ali bila je te misli, da so vsi sluge enaki, čemu potem še menjavati? Ali tega nereda niso mogli gledati ljudje, ki so bili prijatelji pokojnega Magdiča. Asesor Bedekovič, ki je izvedel vse to, je pisal dolgo pismo Giti, kjer jo opominja, da naj čim preje uredi otroško premoženje, ker drugače se zgodi, da sodnija postavi kuratorja, ravno tako, kakor je že rekel kanonik Krčelič. Gospa Gita se je ustrašila te pretnje, pa je odhitela v Zagreb. Najprvo je šla k Bedekoviču, da se posvetuje ž njim, kaj naj začne. Nasvet asesorjev je bil zelo kratek. "Zapodite sedanjega oskrbnika", je rekel asesor, "ter vzemite človeka, ki bo pošten in ki bo znal gospodariti. Pregledujte tudi sami gospodinjstvo in ne pečajte se s stvarmi, ki se ne tičejo vas." "Kje naj vendar dobim Človeka, ki bi mu zaupala posestvo?" je vpraševala Gita. "Vendar se ne more zahtevati, da bi vse leto živela v tej pušči?" "Jaz vam ga pošljem", je obetal asesor. "Počakajte do jutri. Čul sem, da dosedanji oskrbnik v Pankovcu pri grofu Nickem želi dobiti samostojno službo; vsi ga zelo hvalijo—" Gita se je zadovoljila s tem. Tretji dan je prišel v Zagreb pankovski oskrbnik ter se predstavil Giti. Bil je mlad mož, kakih šestindvajset let, visok, jeder in prijetne zunanjosti. Imel je plave lase in za čudo je bil podoben Krištofu Domjaniču. Kako se pišete?" je vprašala Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite Že sto ako niste pa* zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih. F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y. 1 Svetle prodajalne privlačujejo odjemalce Večina prodajalcev ve, da privlačuje svetla udobna prodajalna in da vzdržuje trgovino. Napredni trgovci so sprejeli električno luč in njih prodajalne so svetle, čiste in vabljive. Naj vam električna luč pomaga prodati več blaga. Vaš uspešnejši sosed jo rabi. Ali ni to dober vzrok, da jo rabite tudi Vi. Oglasite se v našem najbližjem uradu za posameznosti The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone: Stuyveaant 54M Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public Spring 98"Ž0 I *124 W 42nd St Orchard 1W I »151 E 86th St Stuyvesant at* I *27 E 125tl. St •362 E 149th St Melrose 3540 •Open Until Midnight Night and Emergency Call Madison Squra 6MI \ 'f. 424 Broadway •126 Delan cey St 1* Irving PI Bryant 5262 Lenox 77M Harlem 40» Farmer je dandanes najbolj neodvisen človek v Ameriki. SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAH? S 0 0 Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo ▼zelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se ne oprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, daje danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldost — on se n« boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zliubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, da postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa je obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravat« kupiti zemljišče, piSite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov m drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4kr&t na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo t godni mi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje. Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še dane« in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreign Agriculture Society Room 104-S-6, 424 4th Ave, PITTSBURGH, PA. ,_.___ _£_____ ,-■ __rmmoBammm i , ..... a ur« lit Jogisfovmta B = a KatfH. Jedneta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. glavni uradniki: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way op box 57 Brad-Podpredaednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave^ Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chieago St., Joliet, 111. nadzorniki: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN ATTSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. porotniki: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash. pomožni odbor: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Miirn. JOHN KOVACH, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-! jat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na op^bna ali neuradna pisma od strani ilanov se nebod« oziralo. Društveno glasilo: ^GLAS NARODA". Umrl je v Selnici ob Muri bivši župan Simon Schmid. Rajni je bil pošten Xeraec. Pri zadnjih volitvah v mariborski okrajni za-stop je volil celo s slovensko stranko. Kap je zadela Antona Merku-ša, župnika v Žetalah pri Rogatcu. Bolnik je star 73 let. Kap je zadela v Zagrebu Ivana Puha. znanega tovarnarja koles hitro prijeta in nabiralnik je zo- K tekmi poprej pa so ga pripu- Dvoboj med dekleti. stili; ko je prišel prvi, so se izgo- pariz ima novo zanimivost: varjali, da m clan nobenega ita- dvoboj z bodali med dekleti, italijanskega športnega društva. — rija Rautenod in Deniza Pinsou Nad vse značilno za Italijane. sta bili že iz šolskih let iieločlji-^Nabiralnik Ciril-Metodove dm-lvi prijateljici. Tudi ko sta odra-zbe iz gostilne v Trgovskem Do- šoli. sta si poiskali dela ,pri mu v Gorici sta bila vzela s seboj neki tvrdki. Tako je ostalo nju-dva dobra prijatelja. Ali sreča jujno prijateljstvo neskaljeno do je kmalu zapustila, kajti bila sta njunega 19. leta. Nekega dne pa in avtomobilov iz Gradca. Po o-pravkih je prišel v Zagreb, kjer ga je v hotelu Royal zadela kap in je obležal mrtev. Puh je bil štajerski Slovenec, v Gradcu se je seveda ponemčil. Posledice alkohola. Iz Šoštanja pet na svojem mestu. Obstreljen. 19Ietnega A. Bel-trama iz Mirna je obstrelil tovariš Petrovič. Beltram je šel po zdravniško pomoč k usmiljenim bratom v Gorici. Pretep. Ob nedeljah seveda poročajo-. V Skazovi gostilni so mora biti kak pretep med vojaki obhajali za neko umrlo kmetico in civilisti, tako je bilo tudi 19. i7. Topolšiče sedmino. Popoldne'julija za gradom v Gorici v neki j so se udeleženci zglasili še v Za-; garjevi gostilni v Topolšiei. Posledica obile pijače je bil kreg in pretep, pri katerem sta dobila posestnika Drev in Lah precejšnje rane z nožem. — Tesar Lenko iz Družmirja se ga je nekoliko preveč navlekel, tako da je ponoči padel s poda in se tako poškodoval, da je drugi dan umrl. Stekel pes. Iz Maribora poročajo: Tovarnarja Franza in dva njegova uslužbenca je obgrizel domači pes, ki se je nalezel stekline. Franza in njegova uslužbenca so spravili v Pasteurjev zavod na Dunaj. Težko se je poškodoval pri popravljanju Stermeckijeve hiše v Celju zidar Fran Podjavoršek. Spravili so ga v celjsko bolnieo. PRIMORSKO. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. M KRANJSKO- Preiskava. V začetku julija so gostilni "Dol. železnice" po rjali Windischer, Roje in nor iz Novega mesta o aten na prestolonaslednika Fran linanda. To je slišal najbrže v kak gost in naznanil, da je bilo govorjeno: "V Sarajevo in Albanijo pojdemo. Vsi so bili zasledovani ter po orožnikih in glavarstvu zaslišani. Ker se je pa dognalo, da pogovor ni imel slabe tendence, so zadevo ustavili. Ker je odobraval umor prestolonaslednika, je bil obsojen pred deželnim sodiščem v Ljubljani na dva meseca poostrene ječe Jakob <>antar. Z ozirom na njegovo o-mejeno duševno stanje mu je so-»mo moj« ril. I. Zapomnite si dobro kaj vam pravimo. Ako kupite zemljo ali farmo predno boste osr!edali zemlio in farme v naiih hrvaiko-slovenskih naselbinah krog1 Ashlantla. boste zamudili najboljšo priliko, katera se vam nudi sedaj. Akovrjamete ali ne vrjamete to kar Tam pravimo, vi boste morali verovati takrat, kadar po-setite naše kolonije ter sa razK^vorite z vašimi rojaki, ki so naseljeni tukaj. Ako hočete sebi in družini dobro, ne kupujte farme toliko ča*a, dokler si ne opiate remije v tej okolici. Piiite po pojasnila in na5 listič "Good's Cololonist" na: The James W. Good Company Dep. 54. Ashland, Wis. / v Velika prodaja F0N0GRAF0V Ta krasni Columbia IV. gramofon ima najslajši najčistejši in najglasnejši glas. Omara je velika in pripravna ter zitovljena iz trdega hrasta. 12 inčev v kvadratu in 7 Inčev visoka. Ima velik, črno emajliran rog. z zlatnimi okraski ter jam?en za 15 let. Ta strr.j se je prodajalo za $4r>, a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni jn-umofon na vse strani Zdr. držav in Canade s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere i z. berete iz našega cenika, in j*iO igel ZA LE na lahke obroke po $1.00 na mesec. Prodajamo tudi dobroznane Victor gramofone in dražje Columbia gramofone na lahke obroke Pišite po naš novi veliki ilustrirani katalog, katerepa vam pošljemo povsem ZASTONJ. SAUL BffiNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK. Za newyorske odjemalce imamo odprto i veter in v nedeljah Kadar je kako drnštvo namenjeno, kupit' bandero, zastavo, regalije god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd., n« kupite prej nikjer, da tudi meoe za cena vprašate. Upralaeje Vas ti ta ne le 2c. p« si bodete prihranili dolarje. Omike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite pon;. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. U nekaj časa... Nekoč pozimi, ko sem so vrnil pozno na noč od svojih večernih poslov domov, sta me sprejeli mati in šest na jst letna sestra s skrbi-poliiim in tužniin šepotom: "Oče je zbolel." Ije/al je na posteli in jo ječal. Naokrog je bilo razprostrta naša turobna, ponosna revščina: stari stoli z rezbarskimi okraski ki jih je izvršila očetova roka slepo zrcalo in cenene slike na steni v okvirjih, ki jih je tudi naredil oče. Slike so predstavljale lov na slona, na levo in na belega medveda... V kotu je pa visela harfa... Očetov obraz j«' bil temnorudečkaste barve ter razpaleir. njegov izraz pa kakor navadno — moško — spokojen. Odprl je oči. (Konec prihodnjič). V POZOR! NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je Čitateljem naznanjamo, da bomo začeli v ponedeljek priobčevati roman 0 RIOŽU. KI JE UKRADEL SYET Prepričani smo, da ga bodo čitali z veseljem in zanimanjem, ker je roman čisto nekaj .. novega v svetovni književnosti..... POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH E KRANJSKIH K O S S V zalogi j'.h imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajcr- :-: skem. Iste se pritrdijo na kosile z rinkcami. ^o c£\fe rrffe rrfto srffe ifae cflfc ofa Zadnja novost. . Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor m tudi razne likerje, naredi lahko \sak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na: Z. JAKSHE £ Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. t^ cftfC* «1 Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. I PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je in NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo strogo spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbove. Leadville, Colo.: Jerry Jam-nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig in J. 31. Roitz. Salida, Colo, in okolica: Louis Costelie (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich. Indianopolis, Ind.: Alois Rud-rnan. Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Korap. Joliet, 111,: Frank Lauricli in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Matli. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerno. Springfield, HI.: Matija Bar-borič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Hhaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolicco: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Fr. Medved in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže. Jakob Skerjanc in M. L. Kapseh. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze in Alojz Baudek. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, "Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Ant. W. Fon. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor- ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič. ('has. Karlinger in Frank Kovačič. Mr. M. PAPIC, 128 Frederick St., Steelton, Pa., nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izda vati pravo veljavna potrdila. Cenjenim rojakom g& toplo priporočamo.' Cena 1 kose je 1.10. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Bal a nt. Collin wood, O.: Math. Sla.p-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29tli St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridge ville, Pa.: Rudolf Ple teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lieli. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, PaT in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin-čič. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Some in Joseph Petornel. Winter j uarters, Utah: Lauis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan. Wis.: Ni..ek Ra-dovinae in Frank Novak. West Allis, Wis.- Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieli. Kommers, Wyo.: Josip Mat oŠ. HAKMOMftfc bodisi kakoršnekoll vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; e B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos. Dalje imamo' tudijfine jeklene srpe"po[50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaka v HOTEL, SALON in RESTAVRANTH 145 WashiagtoB St., NEW YORK, N. T. Comer Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najc«-nejie postrežem. Izvrstna domača kuhinj a. Čiste in urejene sobe sa spa v an je. Ofcc4 (tri MUa) 21 ciitor. Sfiuik 25 eealev. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. <&) <*) ® <5) NAJBOLJŠA o ® o o SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cat ▼ plataa toui $1.00. Rojaki ? Oerdand, 0. dobe isto t podraaki Fr. Sakser, 1604 St Our Are., N. L mmm' je lična knjiga: "VOJSKA HA BALKANU". Vsled Tieitramke željo maroči-li imo več iztiiov te knjige in je sedaj eesj. rojakom aa razpolago. Knjiga "Vojska na Balkana'* sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljea tudi večji slovenski Kemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p i 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.86. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co* 82 Cortlandt St.. New York Cit/. Podpisani je iznajditelj najuspešnej • še tinkture na sveta AJpen-tinkture Alpenpomade - Ženskam in možkim, kateri jo rabijo, zrastejo ▼ Šestih tednih lasje popolnoma. ae bodo Izpadali in ne bodo osiveli. Kavno tako zraste moieml ▼ fret tih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. kosti bol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture, kraste in kurja očesa, bradavice, potenje no». zeb.'ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washingtonu. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po ceniki Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCI0, 1091 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plažam $600. ConipagDie Generale T^nsatfantiQue (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: •LA PROVENCE" ■a dva vijaka i *LA SAVOIE-iaa dva vijaka "LAJLORRAINE" na dva viiakal -LA FRANCE** |u štiri vijaka Amerika in Amerikanci« —o- Spisal UV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMF.RTKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drngo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Slovenic Pnblishing Co, 82 Cortlandt St.. Npw York. N.T ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. . LS " ./v. _____ . ^ ■■ ^J J Expresnl pamiki so? "Chicago", "La Tonraine", "Rochambean"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl It., Chesebrongh Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah is pristanišča številka «7 W. R. f FRANCE 19." avg. 1914. f FRANCE 9. sopt. 1914. *LA S A VOTE 26. avg. 1914. *LA LORAIXE 2. sopt. 1914. Expresnl parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: V tROCHAMBEAU 8. avg. 1914. #LA TOURATNE 5. sept. 1914. •CHICAGO 29. avgusta 1914. "NIAGARA 12. s*pt. 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK Denar mecete proč! ako ne podpirate svojega rojaka. Pri mani dobite izvrstno domače vino galon po 75 c, in več. Pri odjema več kot 10 galon dajem pegast, ttr se posebno priporočam elavoim slovenskim druatvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. 8 tvrdlko^Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vsa v notarski posel spadajoče dela, ker Mm javni notar. (Notary Public.) PRANK JURJOVEC, ISO i W. 22mA Street, w' Cttcac*, 0L Y ^^ Frank Petkovšek •Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL,. PRODAJA fina vina^ izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne Iistkejvseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJATvse v notarski posel spada- PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA' 82 Cortlandt St New York t Street, urivAvui; , N. Y; joča dela. i J