Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. PoSt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Požtni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini D N I K NOVI LIST Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna Ur 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 950 TRST, ČETRTEK 2. AVGUSTA 1973, GORICA LET. XXII. Programska izjava predsednika Comellija Izvajanja o Slovencih zahtevajo poglobitev j« Deželni svet Furlanije - Julijske krajine v ponedeljek, 30. julija, izvolil novega predsednika deželnega odbora in njegove člane. Kot je bilo napovedano, je bil za predsednika izvoljen krščanski demokrat, odvetnik Antonio Comelli, ki je bil v prejšnji mandatni dobi odbornik za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo. Po izvolitvi je novi predsednik prebral obširno programsko izjavo, v kateri je nakazal glavne smernice delovanja novega deželnega odbora. V političnem delu izjave je tudi nekaj odstavkov, ki splošno obravnavajo problematiko slovanske narodne manjšine v deželi, o-zirorna pojasnjujejo načela, po katerih se namerava ravnati nova deželna vlada v odnosih do Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. V tej zvezi je predsednik Comelli dejal dobesedno takole: »Ker hočemo utrditi demokratično zavest in omikani napredek ter obogatiti evropsko vlogo dežele, polagamo še nadalje poseben pomen in važnost uveljavitvi demokratične politike do slovenske manjšine, ki se je že doslej izvajala s pozitivno ocenjenimi rezultati.« »Državljanom slovenskega jezika je treba namreč zagotoviti z ustreznimi ukrepi čedalje bolj popolno zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. Očitno je, da se ta usmeritev lahko dalje učinkovito izvaja tako na državni kot deželni ravni le v političnem okviru leve sredine in ob upoštevanju različnih pristojnosti države, dežele in drugih javnih uprav.« »V tej zvezi namerava dežela strogo spoštovati načela, ki jih določa tretji člen posebnega statuta za vse, kar spada v njeno pristojnost. Dežela bo odločno in trajno posredovala pri osrednji vladi in v parlamentu, da bi sprejela ukrepe, ki so potrebni za popolno izvajanje pravic slovenske manjšine.« Čeprav vsebujejo zgornji trije odstav ki nekaj trditev subjektivnega značaja, je tre ba načelnim izvajanjem novega predsednika Comellija vsekakor pritrditi. Med drugim vsebujejo priznanje, da zaščita »etničnih in kulturnih značilnosti« Slovencev še ni popolna in da je treba torej za to zaščito tudi poskrbeti »z ustreznimi ukrepi«. Tu seveda nastane vprašanje, kateri so ti ukrepi in kdo je pristojen za njihovo izdajanje. Če prav razumemo, namerava dežela strogo spoštovati vse tisto, kar izhaja iz tretjega člena deželnega posebnega statuta. Ta člen pa ostaja, kot nam dokazuje vsa dosedanja praksa, le na ravni neke, sicer pravilne, a še vedno zgolj načelne deklaracije, dokler manjkajo izvršilne norme, ki bi ta načela dejansko uveljavila v vsakdanjem življenju. Predsednik Comelli je na koncu svojih izvajanj o slovenski narodni manjšini pravzaprav zagovarjal stališče, da sta za popolno ureditev vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v deželi predvsem pristojna osrednja vlada in parlament. Obljubil pa je, da si bo dežela »trajno« in »odločno« prizadevala, da bi osrednja vlada in parlament »sprejela ukrepe, ki so potrebni za popolno izvajanje pravic slovenske manjšine«. Tudi tu nastane vprašanje, na kakšen način1 in po kateri poti pojde obljubljeno trajno ter odločno prizadevanje dežele. Je to pot posebnih zakonskih predlogov deželnega sveta, kot jih predvideva posebni statut, ali pa je to pot zgolj političnega posredovanja po deželnem odboru? Kot vidimo, so izvajanja novega predsednika deželnega odbora preveč splo- šna, da bi mogli na ta vprašanja natančno odgovoriti. Prav radi priznamo, da v neki programski izjavi ni mogoče podrobneje obdelati tako zapletenega vprašanja, kot je problematika narodne manjšine, a smo kljub temu od odvetnika Comellija pričakovali nekoliko več konkretnosti, in sicer predvsem iz dveh razlogov: ker vemo, da mu ta problematika ni bila že prej povsem tuja in ker je bil v zadnjem času osebno seznanjen z vrsto stvarnih predlogov, ki mu jih je bila izročila Slovenska skupnost. Očitno je, da so se stranke leve sredine sporazumele, naj se v programski izjavi predsednik deželnega odbora ravna po že takorekoč ustaljeni praksi čimvečjega posploševanja, kar zadeva slovensko manjšinsko problematiko, čeprav ta praksa ne velja za mnoga druga vprašanja, kot tudi nazorno izhaja iz predsednikovih izvajanj v programski izjavi. Jasno je, da se s takim načinom obravnavanja naših problemov ne moremo strinjati, ker imamo vtis, da se ti problemi v bistvu še vedno omalovažujejo in podoenjujejo ter da je premalo volje in poguma za njihovo temeljito preučevanje in reševanje. Zato smo zelo radovedni, če bo predsednik Comelli ob koncu razprave o programski izjavi ta svoja izvajanja nekoliko bolj pojasnil in jih tudi poglobil. Fatamorgana novih Fotografije nam kažejo libijskega »voditelja« Gedafija zares simpatičnega: še mladega, slokega, čednega moža v preprosti uniformi, v vojaški srajci s kratkimi rokavi skoro brez našivov in z resnim obrazom. Kot diktator se ni obdal z luksusom in se ni napravil, v nasprotju z drugimi afriškimi diktatorji, niti za maršala niti za generala. Ostal je polkovnik. Vzbuja vtis bladega idealista-voja- Začela se je razprava V sredo se je v deželnem svetu začela ra-prava o programski izjavi novega predsednika deželne vlade Comellija. Predstavniki posameznih svetovalskih skupin so obrazložili stališče do nove vlade. V svojih govorih so se predstavniki vladne večine in komunistov dotaknili tudi problematike slovenske manjšine, pri čemer so prišle do izraza tudi nekatere zanimive misli. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je govor začel v slovenščini, s čimer je hotel opozoriti na nujno ureditev vprašanja uporabe slovenskega jezika v javni upravi, Govor, ki ga je nadaljeval v italijanščini, je podrobneje razčlenil številna vprašanja, ki zlasti pobliže zanimajo Slovence. O njegovih izvajanjih in o poteku razprave bomo obširneje poročali prihodnjič ka, ki bi rad z revolucionarnimi metodami izboljšal usodo svojega ljudstva in države. In tak je najbrže tudi v resnici. Toda tu se začenjajo njegove težave in tudi težave tistih, ki jih vlada, ter vseh drugih, ki morajo imeti opravka z njim, predvsem njegovih arabskih sosedov. Gedafi ni zadovoljen z današnjim stanjem v arabskem svetu. Rad bi ga spremenil. Toda namesto da bi ga moderniziral in skušal pripomoči moderni miselnosti do zmage, se zgleduje po preteklosti in bi rad napravil iz današnjih Arabcev spet bojevite in fanatične bojevnike iz časa Mohameda in kalifov. «Pri tem se žene za fato morgano arabske enotnosti. Ta mit igra v arabskem svetu isto vlogo, kot jo je igral mit vseslovanstva svoj čas pri slovanskih narodih. To so sanje o enotnem narodu, ki bi štel sto milijonov ljudi in več, ki bi razpolagal z ogromnim ozem- (dalje na 2. strani) Fatamorgana novih arabskih karavan :Kudaljevanie s I. srnini) RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 5. avgusta, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Franz Liszt: Tra-scendentalne etude. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Oliver Twist«. Napisal Charles Dickens, dramatizirala Desa Kraševec. Tretji del. 12.00 12.00 Nabožna glasba. 12,15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Pisma«. Drama, napisal Gian Francesco Luzi, prevedla Barbara Bal-dassi. RO. Režija: Jože Peterlin. 16.15 Filmska glasba. 17.00 Glasbeni cocktail. 18.00 Glasba na temo. 18.40 Jazz. 19.25 Zgodovina italijanske popevke. 20.00 šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v šjortu. 22.10 Sodobna glasba: Ivo Petrič: Quantuor 1969. Zagrebški kvartet. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 6. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Karajan podaja Beethovna in Brahmsa. 18.45 Glasbena beležnica. 19.10 Odvetnik za vsakogar, pravna, socialna in davčna posvetovalnica. 19.30 Jazz. 20.00 športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naša dežela v delih Simona Rutarja -Flavtist Fedja Rupel, harfistka Pavla Uršič. Lucijan Marija Škerjanc: Tri skladbe. »Nova pot desetega brata«, pesmi in črtice Ivana Roba - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 7. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, 12.50 Motivi na klaviaturi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Schubert: Trio št. 2 v es duru. 19.00 Odmevi kmečkih puntov v slovenskem pripovedništvu in pesništvu. 19.40 Za najmlajše. S pravljico okrog sveta: »živa voda«. Napisal Dušan Pertot. Izvedba: RO. Režija: Lojzka Lombar. 20.00 šport. 20.35 Jules Massenet: >-Wcrther«, opera. Tretje in četrto dejanje. V odmoru (21.10) »Pogled za kulise«. 21.35 Oddih ob glasbi. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 8. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13..30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade posušavce. 18.30 Pianist Nino Gardi. J. Brahms: Sonata v f molu, op. 5. 19.00 Poje Mia Martini. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Aladar Janes. Sodelujejo flavtist Miloš Pahor, sopranistka Nicoletta Panni, altistka Margherita Ro-chow-Costa, tenorist Arduino Zamaro in basist Pli-nio Clabassi. V odmoru (21.10) Za vašo knjižno polico. 21.50 Glasba v polmraku. 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 9. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasbah 1.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 V ljudskem tonu: Karel Pahor: Istrijanka, klavirska suita. 19.10 Govorimo o ekologiji (Tone Penko). Za najmlajše. 23.00 šport. 20.35 »šimnov Lipe«. Povest, napisala Krista Hafner, dramatiziral Edvard Martinuzzi. Izvedba: RO. Režija: Jože Peterlin. 22.15 Zabavna glasba. o PETEK, 10. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Simfonične skladbe. Car-lo de Incontrera: Koncert za klavir, godala in tolkala. Pianist Bruno Canino. 18.45 Mojstri be-bopa. 19.10 Na počitnice. 19.25 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. Vodi Oskar Kjuder. Sodelujejo sopranistka Ileana Bratuž Kacjan, basist Ivan Sancin in pianist Aci Bertoncelj. Orkester Glasbene Matice v Trstu. 21.30 V plesnem koraku. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 11. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Tenorist Dušan Pertot, pianist Gabrijel Pisani. Samospevi Nikolaja Rimskega-Korsakova in Vitezslava Novaka. 18.55 Dva orkestra, dva sloga. 19.10 Aleš Lokar: Tržačan v Ameriki. 19.20 Revija zborovskega petja. 20.00 šport. 20.35 Teden v Italiji, 20.50 Slovenske balade:'»Brodnik«. Napisal Anton Aškerc, dramatiziral Jože Peterlin. 21.10 Ritmični orgester RAI. ‘21.30 Vaše popevke. 22.30 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi Jčv v Trstu dne 20.4.1954, itev. 157 ♦ Odgovorn, urednik: Drago LegiSa ♦ Tiska tiskarne. Grapharl Trst - ulica Rossetti 14 to pasjem laježu sodeč je bila oddaljena kaka dva kilometra. Pripravil se je, da bi planil čez cesto, in pod nogo je že začutil pesek, s katerim je bil posut njen rob, ko je zagledal na levi bled šop svetlobe, ki se je naglo in neslišno bližal. Hitro se je spet umaknil v grmovje in se vrgel na tla. Bil je kolesar, mlad vaščan. Mogoče je bil po opravkih v sosedni vasi ali pri dekletu. Ko je gledal za njim, ga je prijelo, da bi ga poklical in vprašal, če so kje v bližini partizani. Toda takoj je Pomislil, da se*oni najbrže ne bi ustavil, ampak še bolj pritisnil na pedale. Lahko gi ba kmalu nato izprašali tudi Italijani, ki so najbrž že na Pogonu, ali pa se bodo vsak čas pognali na lov Za njim. Lahko bi jim tudi nehote kaj izdal. Tako je pustil, da je oni izginil v daljavi, in se nato pognal čez cesto. Na oni strani se je za hip ustavil, da se je prepričal, če je ostalo vse mirno, potem pa se plazil naprej. Toda tisto, kar se mu je bilo z druge strani ceste zdelo gozd, je bil samo gozdič. Že po nekaj desetin korakov se je znašel na odprtem polju, ki se je širilo skoraj ravno do hriba, ki se je črno odražal od neba. Ni se smel obotavljati, zato je sklonjen, kolikor je mogel, naglo odšel čez polje. Tu pa tam je rasel kak grm, a zaradi pozne jeseni so bili že skoraj brez listja. Ob grmih je za nekaj hipov postal in se ozrl naokrog, če je vse varno. Psi so še vedno lajali. Potem pa je zaslišal lahno brnenje in v daljavi so zarezali v temo stožci avtomobilskih luči. Zdaj skoraj ni mogel več dvomiti, da so Italijani, ki mu jih je karabinjer nakopal na vrat. »Toda ne boste me dobili!« je rekel skoraj na glas in se spustil v tek proti vznožju hriba. Moral je preteči še precejšnjo razdaljo do tja. Ni hotel izgubljati časa s tem, da bi se ustavil in razbral čas po svetlikajočih se kazalcih na uri Tekel je morda četrt ure, morda pol ure, se spotikal ob jarke in meje ter nekajkrat tudi padel. Oddahnil si je šele, ko je pritekel do goščave ob vznožju hriba. Za hip si je oddahnil in se ozrl nazaj. Stožci luči so bili že bliže, a vendar še sorazmerno daleč, in tudi ropota motorjev ni bilo bogvekaj slišati. Ugotovil je tri pare svetlobnih stožcev, kar je pomenilo, da so na cesti vsaj trije italijanski avtomobili. A motorje je bilo slišati le potihem. Najbrž le počasi vozijo po cesti, da lahko vojaki vštric z njimi preiskujejo grmovje in polje ali gozd na obeh straneh ceste, je pomislil. Psi so besno lajali, kar je dalo sklepati, da je v vasi ali v bližini še več tujega vojaštva. Naglo se je začel vzpenjati v hrib, ki je bil od začetka še dovolj položen. Kmalu je bil tako visoko, da je lahko z jas razločil sivi pas ceste, ki je sijal skozi temo in se izgubljal v daljavi, in točneje določil položaj žarometov. Morali so biti oddaljeni še en kilometer, po čemer je sklepal, da napredujejo le malo hitreje kot človek, ki hodi peš. To je lahko pomenilo tudi, da se ne čutijo sigurne in da so pri iskanju kar najbolj natančni. V mislih se je porogal njihovi preveliki previdnosti in se je hkrati razveselil. A ni imel časa, da bi si ogledal igro žarometov in njihovo počasno bližanje. Hitel se je vzpenjati. Kljub temu, da je bila temperatura precej nizka in je dišalo po snegu, mu je postalo vroče in se je spotil. Odvil si je šal izza vratu in si odpel jopič, da bi se malo ohladil. Hotel je priti čim višje, da bi se lahko počutil varnega. Zdaj ponoči si Italijani najbrže ne bodo upali visoko v hrip, da bi ne padli v kako partizansko zasedo. Kolikor jih je poznal, bodo počakali z gonjo po hribu vsaj do jutra. V hribovitem svetu in še ponoči ne bodo tvegali pogona. (Dalje) II. pokrajinska vinska razstava Komaj slaba dva tedna po uspešni občinski vinski razstavi je bila pred dnevi ina ina-brežinskem trgu na vrsti pokrajinska razstava. Ta pobuda je vsekakor hvale vredna, saj obiskovalci lahko primerjajo najboljša vina iz raznih predelov našega ozemlja. Razstave se je udeležilo skupno 29 vinogradnikov, ki so razstavljali bela in črna vina ter teran. Ob odprtju je najprej spregovoril domači žujan dr. Legiša, ki se je zahvalil pokrajinski upravi, da je za kraj druge razstaxe izbrala prav Nabrežino. Pokrajinski predsednik dr. Zanetti je -nato izrekel pozdrav vsem sodelujočim, medtem ko je pokrajinski odbornik Volk uradno odprl razstavo. 2e prvi večer se je kljub neugodnemu vremenu zbralo precejšnje število obiskovalcev, ki so primerjali razstavljena vina. Za dobro voljo je poskrbela tu.i domača godba -nia pihala, ki je izvajala razne koračnice. V soboto je bila v okviru razstave v -sejni dvorani občinskega sveta okrogla miza o temi »Kmečki turizem«. Razprava je bila zelo zanimiva, čeprav morda nekoliko predolga, prav pa bi bilo, če bi pokrajinska uprava zbrala ves diskusijski material, kot je obljubila, in ga skušala čimbolj razširiti zlasti med našim kmečkim prebivalstvom. Obiskovalci razstave pa so medtem na trgu lahko poslušali najprej odličen koncert godbe na pihala iz Turriaca, nato pa še sledili lepemu nastopu folklornih skupin iz Ljubljane in iz Furlanije. V nedeljo pa so v prostorih prosvetnega društva »IGO GRUDEN« nagradili zmagovalce treh različnih sort vina. Za belo vino je dobil prvo nagrado Mirko Ra.ovič iz Nabrežine, drugo mesto je osvojil Stanislav Milič iz Zgonika, tretje pa Mario Lenardon iz Milj. Za črno vino je lovoriko najboljšega ponovno svojil Mirko Radovič pred Viktor-rjem Kerševaniom iz -Kostalunge in Marijem Canzianijem rz Doline. Za teran pa so podelili le dve nagradi, in sicer prvo Mirku Guštinu, drugo pa Alojzu Miliču, ki sta oba iz Repna. Pred nagrajevanjem sta v imenu nabre-žinskega župana, ki je bil službeno zadržan, pozdravila prisotne in se zahvalila -razstav-ljalcem -občinska odbornika Colomban in Terčon. Pokrajinski o.bornik Volk pa je poudaril važnost in uspeh te pobude, ki se bo tudi v prihodnosti nadaljevala. Dr. Millo, član ocenjevalne k-omisije, pa je skušal razložiti, kako je mogoče, da najdemo na tej razstavi nova imena in ne tistih, ki so prejeli, prve nagrade na raznih občinskih razstavah. Sledila je bogata zakuska, ki jo je okusno pripravil znani domači kuhar. Medtem so na trgu praznili še zadnje steklenice od skupnih 36 hi iztočenega vina. Tudi ta vinska razstava, kot vse ostale, je res dobro uspela. Naši ljudj-e radi segajo po steklenicah pristnega domačega vina, vinogradniki pa si s tem delajo lepo reklamo, istočasno pa jih nagrade spodbujajo k stalnemu izpopolnjevanju tehnike pridelovanja in ohranitve vinskega pridelka. Treba pa je opozoriti ne nekatere tehnične nerodnosti, ki jih je zakrivila pokrajinska uprava. Predvsem nam ni znano, po katerem ključu so bila razposlana vabila tako na odprtje in zaključek kot tudi okroglo mizo. Nadalje so bila slovenska vabila pisana v jeziku, ki gotovo -ne dela časti slo- venskima predstavnikoma v pokrajinskem odboru in ki je enak onemu na zloglasnih lepakih, ki te opozarjajo, da »ohrani narave za tvoje otroke«. Prepričani smo, da bo pokrajinska uprava prihodnjič bolj pozorna pri sestavljanju slovenskih besedil, saj smo za to zelo občutljivi. Razen nagrajenih vinogradnikov so prj 2. pokrajinski vinski razstavi sodelovali z belim vinom še sledeči vinogradniki: Dr. Starc, Prosek 552, Josip Stopar, Ul. Antioo 13, Alojz Debeliš, Ul. Ventura 29, Ivan Sedmak, Sv. Križ 161, Mario Švab, Sv. Križ 344, Kami! Košuta, Sv. Križ 38, Boris Bandi, Prebeneg 22, Giuseppe Scheriani, Darsella 20, Mario Graccogna, Darsela 19, Giuseppe Cereani, Ko-rišci 91, Karlo Štolfa, Salež 46, Miroslav Žigon, Zgonik 36, Ivo Kralj, Slivno 9, Mirko Košuta, Sv. Križ 19, Avgust Radetič, Medja vas 10 in Marino Lenardon, Pisciolon 37. S črnim vinom pa so sodelovali razen nagrajencev še Anten škerk, Kontovel 235, Josip -Sancin, Dolina 112, Giuseppe Cereani, Korošci, Leo-nard Grilan, Salež 23, Stanko Gruden, Mav-hi-nj-e 47, Stanislav Caharija, Nabrežina 63. Pri teranu je tekmovalo in razstavljalo manj vinogradnikov, razen omenjenih še Zdravko Bizjak, Col 10, Emil Purič, Repen 15 in Ivan Guštin, Repen -1. O okrogli mizi na temo »Kmetijstvo in turizem«, ki je s svojo aktualnostjo lepo dopolnila program 2 pokrajinske vinske razstave, pa prihodnjič. nk MAZAŠKA »AKCIJA« V noči med sredo in četrtkom so doslej sicer še neznani mazači, a katerih nacionalistični in fašistični izvor je očiten, izvedli na ozemlju devinsko-nabre'inske občine široko »akcijo« in se spravili nad dvojezične cestne napise. Kot smo zvedeli, so premazali mnoge slovenske napise in kažipote, ki jih je bila postavila občinska uprava. Pred časom so sicer nekateri teh napisov že večkrat bili tarča podobnih dej-anj, a vse kaže, da je bila tokrat akcija natančno in široko organizirana ter izvedena. Proti takim izrazito hujskaškim dejanjem odločno protestiramo in zahtevamo, da se fašistični pobalini čimprej odkrijejo. Medtem smo ugotovili, da je občinska uprava takoj poskrbela za očiščenje pomazanih napisov in kažipotov. Sestava novega V ponedeljek popoldne je bil izvoljen no- vi deželni odbor za Furlanijo - Julijsko krajino. Sestava nove deželne vlade je nasled-njja: Predsednik: demokristjan, odvetnik Antonio Comelli iz Vidma; Podpredsednik in odbornik za proračun ter načrtovanje, socialist De Carli iz Pordenona; odbornik za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, demokristjan Tripani iz Gorice; odbornik za krajevne uprave, demokristjan Varisco iz Vidma; odbornik za finance, demokristjan Coloni iz Trsta; Slovenščina v Trstu Prejšnji teden je slovenski tržaški dnevnik objavil fotografijo in vest, da je tržaška pokrajinska uprava objavila lepak o zaščiti narave, na katerem je poleg italijanskega, nemškega, francoskega in angleškega tudi slovensko in hrvaško besedilo. Ker je slovenski tekst šele na petem mestu in ker so v njem napake, se je dnevnik upravičeno zgražal nad malomarnostjo do slovenščine. Dan kasneje se je oglasil prizadeti odbornik Lucijan Volk in se opravičeval, da gre za neljubega tiskarskega škrata. Opravičilo o tiskarskih škratih je težko razumeti, saj gre le za lepak s komaj petimi slovenskimi besedami. Omenjeni napaki kažeta kvečjemu na nedopustno žaljivo malomarnost do slovenskega jezika. V slovenskem tekstu »Ohrani narave za tvoje otroke« pa je vsekakor hujša napaka, ob katero se doslej še nihče ni spotaknil in iz katere je razbrati neznanje temeljnih pravil slovenske slovnice. Svojilni zaimek »tvoj« se očitno nanaša na osebek, ki naj ohrani naravo, zato mora v tem stavku namesto njega stati povratno svojilni zaimek svoj, torej «za svoje otroke«. Ker je predsednik pokrajinske uprave Zaneti pokazal v preteklosti precej zanimanja za slovensko manjšino in ker je odbornik Volk po rodu Slovenec, smo prepričani, da se je ta neljubi dogodek pripetil zaradi hitrice pri objavi lepaka. Prav to pa kaže, da na pokrajini primanjkuje ljudi, ki bi res in dobro obvladali slovenski jezik in bi take in podobne napake mimogrede popravili. Pri prihodnjih nameščanjih pokrajinskega osebja bi bilo dobro imeti to pred očmi, da bi se v bodoče pokrajinska uprava ne osmešila pred slovenskimi turisti, ki prihajajo v naše mesto. i. L — O — »OGNJIŠČE« V ZAMUDI Z enomesečno zamudo je prispela v Trst mladinska revija »Ognjišče«, ki je doslej tako redno izhajala. Dobiti jo je v obeh slovenskih knjigarnah. Ta številka prinaša prilogo »Slovenska cerkev«. Objavlja tudi pogovor z letošnjimi slovenskimi novomašniki, med drugim o današnji slovenski mladini. deželnega sveta odbornik za zdravstvo in higieno, socialist Nardini iz Vidma; odbornik za industrijo in trgovino, demokristjan Stopper iz Trsta; odbornik za šolstvo in prosveto, socialni demokrat Dal Mas; odbornik za javna dela, demokristjan Giust iz Pordenona; odbornik za delo, socialno skrbstvo in izseljevanje, demokristjan Romano iz Vidma; odbornik za turizem, socialist Devetag ib Gorice; odbornik za obrtništvo in zadružništvo, republikanec Mauro iz Trsta; odbornik za vprašanje okolja in ekologijo, demokristjan Mizzau iz Vidma; odbornik za šport in mladinska vprašanja demokristjan Cocianni iz Gorice. Jubilej skladatelja Tomca Dne 8. julija je obhajal svoj zlatomašni jubilej široko doma in v svetu znani skladatelj in profesor cerkvene glasbe Matija Tomc. Ker je globoko posegel tudi v primorsko glasbeno življenje, zlasti pri izdaji treh cerkvenih pesmaric Goriške Mohorjeve družbe, in ker rad tudi s predavanji obiskuje naše kraje, mu moramo goriški Slovenci še posebej poslati prisrčna voščila za še nadaljnja bogato ustvarjajoča leta. Iz Bele Krajine je prišel v škofove zavode v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je s svojo izredno skromnostjo, marljivostjo in glasbenim talentom zbudil pozornost profesorjev in vseh nas, njegovih sošolcev. Vedno prijazno nasmejani »Matic«, tako smo ga imenovali v tistih davnih in težkih letih študento-vanja in pomanjkanja in ko smo še pod profesorjem Hybašekom skupaj peli in igrali v orkestru, je bil iskren prijatelj z vsemi svojimi sošolci. Tomc je začel glasbeno ustvarjati, že na gimnaziji v Šentvidu. Nadaljeval je po novi maši glasbene študije na Dunaju. Predvsem pa se je sam izobraževal in je neprestano delal po svojem zlatem pravilu: izrabi čas do zadnje sekunde, in po drugem: ohrani red in red bo ohranil tebe, ki ga je vedno v latinščini ponavljal njegov šentviški prefekt »Matic« Selan. Jubilant že dolgo let vstaja ob štirih zjutraj. Zato je lahko opravljal pastirsko, profesorsko in glasbeno umetniško službo. Tomčev glasbeni opus je izredno bogat. Omenimo pet latinskih maš, dolgo vrsto slovenskih, veličastno kantato za zbor in orkester Križev pot, priljubljene blagoslovne pesmi, skladbe za tamburaške zbore, več zbirk preludijev. Vse skladbe so ritmično izredno bogate in kažejo nove smeri. Navedli smo le PAZITE NA CENE! Goriški prefekt je sklical sejo vseh ustreznih dejavnikov z namenom, da se strogo izvršujejo odloki proti višanju cen, kakor je določeno po zakonu z dne 24. julija t. 1. Sklenjeno je bilo, da morajo biti po vseh trgovinah razobcJeni ccniki, ki se nanašajo na cene blaga, zlasti živil, z dne 16. julija. Kupovalce pa poziva posebni prefektur-ni odbor, naj tudi sami pazijo na prekrške pri conah in naj jih takoj naznanijo po telefonu na številko 52-75. V nedeljo, 29. julija, je bilo sklicano tretje srečanje ljudstva iz treh dežel na planoto Kamenioo med Staro goro in Dolenjim Tarbi-ljem. Namen tega že tradicionalnega srečanja je tisti, ki je vodil že naše očete na javne narodne tabore, kjer sta se glasili slovenska beseda in pesem»ter se je vžigala narodnostna zavest in boj za naše pravice. Na teh novih javnih shodih na razvodnih vrhovih slovenske zemlje je pa poudarek tudi na srečanjih treh narodov Italijanov, Furlanov, Slovencev in tudi Korošcev, ki niso več samo mejaki, marveč tudi dobri sosedje, ki hočejo drug drugega poznati in spoštovati, pri tom pa ohraniti svojo etnično samobitnost. Te misli sta poudarjala na velikem ka-maniškem zboru tudi govornika Izidor Predan, zlasti pa župnik Cenčič, ki se je znal in naše cerkvene glasbe nekaj njegovih del, ker še vedno ustvarja v svojih Domžalah, kjer še pastiruje in odkoder še vedno hodi na visoko šolo v Ljubljano vzgajat novi glasbeni rod v čast slovenske cerkvene in svetne pesmi. Zato je Tomčev jubilej tudi jubilej zlasti slovenske cerkvene glasbe. Profesor in kanonik Matija Tomc je vedno z ljubeznijo gledal tudi na naše primorske slovenske probleme, podpiral je naše glasbene podvige in je še letos bil v naših krajih na Mirenskem kradu in v Gorici, kjer bi ga še radi srečali polnega življenjskih in ustvarjalnih sil. To mu želimo iz srca vsi primorski Slovenci, posebno njegov bivši sošolec: r. b. ŠTEVILO NAŠIH DIJAKOV Proti koncu prejšnjega meseca se je zaključilo uradno vpisovanje dijakov in šolarjev za prihodnje šolsko leto. Končne uradne številke po julijskem vpi sovanju so naslednje: Slovenske višje srednje šole v Gorici Učiteljišče: I razred 4 fantje, 3 dekleta II. razred 4 fantje, 5 deklet III. razred 1 fant, 6 deklet IV. razred 0 fantov, 3 dekleta Skupno: 9 fantov, 17 deklet — 26. Gimnazija - Licej I. licej 2 fanta, 2 dekleti II. licej 2 fanta, 5 deklet III. razred 2 fanta, 2 dekleti. IV. razred, 8 fantov, 5 deklet V. razred 5 fantov, 5 deklet Skupno 19 fantov, 19 deklet — 38. Trgovska šola: I. razred 21 fantov, 0 deklet II. razred 7 fantov, 14 deklet III. razred 8 fantov, 8 deklet IV. razred 2 fanta, 1 dekle V. razred 4 fantje, 2 dekleti V enotno nižjo srednjo šolo se je vpisalo 84 dijakov in dijakinj. Te številke se bodo po izpitih in do začetka prihodnjega leta še za kako malenkost spremenile. tudi v domačem narečju tako prisrčno dotakniti ljudskih srčnih strun, da je gromovito ploskanje odmevalo do Stare gore v znak pohvale in pritrjevanja. Spored se je po maši v štirih jezikih in po govorih razvijal, kot je bil napovedan. Bile so glasbene, pevske in folklorne točke. U-godno vreme je bilo naklonjeno številnim udeležencem, ki so letos prav z velikim zanimanjem sledili izvajanju. Pohvaliti je treba tudi prireditelje, ki so srečanje tako spretno organizirali in dali poudarek na sodelovanje različnih skupin in ljudi. Vse je lepo potekalo, pomanjkljivo je bilo ozvočenje, toda tudi tega je kriva slaba električna napeljava. Vsi udeleženci so se razhajali v želji, da bi se še četrtič srečali v bratskem pozdravu pri Stari gori in Matajurju. O B U Igor Tuta Vera v človeka Ena izmed zelo težkih preizkušenj, ki prežijo na človeka v vsakdanjem življenju je vsekakor sodba in ocenjevanje samega sebe in svojih vsakodnevnih odločitev. Odnos do samega sebe je navadno veliko bolj sproščen in avtentičen, saj v tem primeru človek stoji pred samim seboj v svoji intimni sferi, tako kot je sam v resnici. Samemu sebi je dejansko najteže prikrivati, tajiti in izkrivljati dejansko stanje, a se vendar marsikomu posreči razvrednotiti v samem sebi tisto neizmerno človeško vrednoto, ki jo predstavlja posameznikova pristnost, neposrednost, nenarejenost. Prav ta vrednota pa je prvi pogoj zdravega odnosa do družbe, do njenih najrazličnejših združb in organizacij. Zato je tudi razumljivo, zakaj je prav, da se vsakdo izmed nas najprej in tudi nenehno u• stavlja pred samim seboj in si skuša brez izgovorov in izbeganj odgovarjati na vsa še najbolj težka in vznemirljiva vprašanja, ki se mu postavljajo na življenjski poti. Medtem pa so človekove vsakodnevne odločitve že izraz, s katerim se on, posameznik, postavlja in predstavlja skupnosti. Zato ima tudi skupnost pravico, da o njih govori, razpravlja, kritizira in tudi obsoja ali zavrača. V ocenjevanju svojih dejanj smo zato zelo pogosto pogojeni od splošnega mnenja, ki zna biti, je res, neizprosen in pravičen sodnik, zna pa tudi delati zelo veliko krivic, zlasti ker se pri svojem vrednotenju najraje naslanja na ustaljene formule iz preteklosti. Na tak način izvaja nad posameznikom ravno obraten pritisk v smeri nekega nepristnega, narejenega in prepogosto od drugih interesov pogojenega načina življenja. Prav zato se mi zdi zelo važno podčrtati izreden pomen, ki ga imajo za posameznika neposredno, posredno pa za vso našo skupnost njegova neokrnjena zavest, njegova sa mozavest, njegova vera v človeka in v samega sebe in njegova intimna nepodkupljivost, tudi ko gre za težko hipoteko spora med po sameznikom in družbenimi strukturami, o čemer smo govorili zadnjič. Veliko krivico, lahko bi rekel kar zločin nad človekom, je delala vsa srednjeveška civilizacija skupaj z iluministi in racionalisti, saj so z nasprotnih strani zagrešili isto napako nad posameznikom, to namreč, da so ga imeli za predmet svojega zanimanja in nič več. Težko ceno te odkupnine plačujemo vsi še danes. Značilen izraz spora med to tradicionalno zaverovanostjo v neoporečno in vdano sprejemanje ustaljenih oblik in togih struktur in med dinamičnim sprejemanjem človekove kreativne in pristne rasti v smeri vedno večje notranje gotovosti in zadovoljstva je bil v slovenski Cerkvi prav znani Truhlarjev primer. To je bil značilen spor ob temeljnih vprašanjih človekovega bivanja: kako naj živim, kakšne pravice in kakšne dolžnosti imam kot človek in kot kristjan. Saj je pri kristjanih bistvo človeškega nerazdružno povezano z bistvom božjega, in toliko boljši kristjan bom, kolikor bolje se bom izkazal kot človek. Govoriti zato o krščanstvu samo na podlagi evangeljskih izrekov in cerkvenih do-(Dali* na T. Mtrani) Proslava na Kamenici IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Iz dejavnosti Mohorjeve družbe v Celju Mohorjeva družba v Celju, naša najstarejša založba, ki že več kot 120 let 'prizadevno opravlja svoje poslanstvo v slovenskem nacionalnem in kulturnem prostoru, je pred kratkim izdala troje novih knjig. Kot prva knjiga v obnovljeni Znanstveni knjižnici (urednik ing. Strgar) je prišla na knjižni trg težko pričakovana knjiga priznanega slovenskega slovstvenega zgodovinarja, pokojnega dr. Ivana Grafenauerja »Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva«. Delo je uredil ter z uvodi, opombami, bibliografskimi podatki in številnimi ilustracijami opremil učenjakov sin, akademik prof. dr. Bogo Grafenauer. Knjiga obsega 320 'Strani in velja 120 novih dinarjev. V zbirki Teološki priročniki, ki jo ureja prof. Otmar Črnilogar, je kot prva knjiga te zbirke izšel »Mali teološki slovar« izpod peresa predsednika Mohorjeve družbe, mariborskega pomožnega škofa in znanega teološkega publicista prof. dr. Vekoslava Grmiča Gradivo knjige je bilo delno objavljeno že v zadnjih letnikih Družine, sedaj pa je predelano in dopolnjeno z razlago teoloških pojmov, ki še niso bili obdelani v Družini, izšlo v posebni knjigi. V uvodni besedi pra- vi avtor med drugim tudi to, da je slovar sestavil zaradi tega, da bi v slovenskem prostoru laže izpolnili željo Drugega vatikanskega cerkvenega zbora, da bi tudi laiki bili v večjem številu deležni primerne izobrazbe v bogoslovnih vedah in da bi se mnogi od njih študiju teh ved posebej posvetili m jih poglabljali. Delo obsega 154 strani, njegova cena pa je 28 novih dinarjev. Z gobarskim priročnikom »Naše gobe« avtorja Jožeta Groma je Mohorjeva družba začela izdajati še eno novo knjižno zbirko, Moji priročniki, ki bodo seznanjali ljudi z določenimi zanimivostmi in vprašanji. Knjiga »Naše gobe« obsega 176 strani, na katerih so podatki o 176 vrstah gob. Vsakemu opisu je dodana barvna fotografija opisane gobe, z oznakami o užitnosti. Med knjižnimi napovedmi Mohorjeve družbe naj omenimo obsežno delo uglednega teologa Jožeta Krošla »Uvod v pastoralno sociologijo«, ki bo izšlo kot druga knjiga Znanstvene knjižnice. V obnovljeni zbirki Studenci žive vode (kot prva knjiga je v njej izšlo delo Alojza Rebule »Smer -Nova zemlja«) bo še letos izšel prevod znamenitega, zajetnega dela znanega nemškega teologa J. Ratzingerja z naslovom »Uvod v krščanstvo«. Miklova Zala na Slovenska prosvetna zveza pripravlja predstavo Sket - Žižkove »Miklove Zale« na zgodovinskih tleh v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu. Predstava, prirejena v Okviru proslav 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem, bo brez dvoma izreden kulturni dogodek, ki bo privabil veliko število obiskovalcev ne le iz Koroške, marveč s celotnega slovenskega področja, kajti Miklova Zala slej ko prej velja za simbol narodne zvestobe. Iz zgodovine vemo, da so se kmečki upori začeli prav pri nas na Koroškem. Zato bomo s prireditvijo v Svatnah tudi pokazali, da koroški S'ovenci pol tisočletja po tistih dogodkih še vedno živimo na svoji zemlji in da vztrajamo v ljubezni in zvestobi svojemu rodu, kot je vztrajala Miklova Zala. V priprave za uprizoritev Miklove Zale je vložila Slovenska prosvetna zveza veliko truda in žrtev. Kdor vsaj malo ve, koliko priprav je potrebnih za tako prireditev na prostem in kaj vse je treba pri tem upoštevati, bo razumel, da je k sodelovanju bilo treba pritegniti mnogo ljudi. Že pred pričetkom vaj igralske skupine je bilo treba rešiti vrsto vprašanj — od zagotovitve prireditvenega prostora preko potrebnih dovoljenj do električne napeljave. Letošnja redna knjižna zbirka bo obsegala kar pet knjig. Omenimo naj najprej »Mohorjev koledar 1974« in »Apostolska dela«, ki bodo izšla kot nadaljevanje nove, dopolnjene in barvno ilustrirane izdaje Sv. pisma. V počastitev 400-letni-ce kmečkih uporov bodo kot 124. knjiga Slovenskih večernic izšli Pregljevi »Tolminci«, najlepše in najpomembnejše slovensko pripovedno delo o naših kmočkih uporih, s spremno besedo in opombami akademika prof. dr. Franceta Koblarja. Končno bodo v redni zbirki izšli še »Sakralni spomeniki« dr. Marijana Zadnikarja in pa živahno, vab!jivo pripovedno delo, prijetno povezano z zgodovinskim izročilom, z anekdotami in s slovensko folkloro, avtorjev Mirana Sattlerja in Franceta Steleta »Stare slovenske lipe«. P. zgodovinskih tleh Šele ko je bilo vse to urejeno, je bilo mogoče pričeti s pripravami igre K.ot take. Na prireditvi bo poleg igralske skupine sodelovalo še na desetine prosvetašev iz vseh treh dolin južne Koroške. V posameznih vlogah bomo videli igralke in igralce Slovenskega prosvetnega društva »Bilka« iz Bilčovsa in Slovenskega prosvetnega društva Radiše, Podjuno bosta zastopala folklorna skupina in pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple, ziljska skupina bo izvajala štehvanje in rej pod lipo, medtem ko bodo domačini iz Svaten in okolice sodelovali kot jezdeci. Iz tega vidimo, da je prireditelj upošteval takorekoč celotno naše ozemlje, ki bo od Zilje preko Roža in Gur do Podjune aktivno sodelovalo pri prireditvi. Tako bo prireditev lepa manifestacija vseh 'koroških Slovencev in hkrati pestra paleta njihovih narodnih noš in običajev. Ob naštevanju podrobnosti naj še omenimo, da bo za gledalce pripravljenih okoli tisoč sedežev. Ostali pa se bodo morali zadovoljiti s stojišči. Za motorna vozila pa bodo urejeni parkirni prostori, ki bodo prav tako posebej označeni kot tudi vse poti, ki vodijo na prireditveni prostor. Za obiskovalce iz oddaljenih krajev, ki morda še niso bili v Svatnah, navajamo, da vodi pot v Svatne od ceste iz Št. Jakoba v Rožu proti Po-droščici pri prvem odcepu na desno za Lešami. Obiskovalce poleg tega obveščamo, da bodo vstopnice (v obliki posebnih značk) lahko dobili že na poti iz Št. Jakoba v Svatne. To velja z'asti za avtobuse, ker je priporočljivo, da se vprašanje vstopnic uredi :e prej, da potem na prireditvenem prostoru ne bo prišlo do nepotrebne gneče in zamude. Vstopnina na osebo znaša 25 šilingov. Slovenska prosvetna zveza na Koroškem —o— MORDA BI SLO? V programih Radia Trst A slišimo mnogo predavanj o slovenski in italijanski književnosti o obletnicah pisateljev in pesnikov, dramatizacije balad in povesti itd., kar je hvalevredno. Že dolgo poslušamo »kratko zgodovino« popev-karstva. Niso pa v sorazmerju s tem druge panoge kulture in življenja. Tako je npr, v pro gramih zelo slabo zastopana zgodovina. Ali je morda splošna zgodovina manj vredna kot literatura? Veseli bi bili, če bi slišali v radijskih programih serijo dobrih, izibranih predavanj o starejši in novejši slovenski in italijanski ter sploh evropski zgodovini, a seveda ne samo obnove po kakšni znani knjigi. In seveda tudi o socialni, splošno kulturni in gospodarski zgodovini. Grafika Toneta Kralja na Koroškem Goriški muzej — grad Kromberk julij-avgust 1973 Razstava grafik T. Kralja ima predvsem informativni značaj, pomeni pa uvod v prizadevanja Goriškega muzeja, ki namerava v prihodnje širše in poglobljeno prikazati njegov grafični opus. Druga pomembna naloga, ki še čaka umetnostno zgodovino, je obdelava fresk v številnih primorskih cerkvah; z njimi je Tone Kralj v času med obema vojnama prispeval dragocen delež kulturni obogatitvi Primorske, hkrati pa so pomenile močan izraz nacionalne zavesti primorskih ljudi. Slikar, grafik in kipar Tone Kralj se je rodil 25.8.1900 v Zagorici pri Dobrepoljah na Dolenjskem. Po maturi leta 1921 je študiral na akademiji v Pragi, nato v Rimu, Parizu in Benetkah Do leta 1928 je nastopal skupaj z bratom Francetom, po letu 1928 pa je prešel na lastno pot in se je med drugim posvetil slikanju cerkva v Slovenskem Primorju. Pred drugo svetovno vojno se je ukvarjal tudi s pohištveno intarzijo, z opremo in arhitekturo. Slednjo je leta 1940 študiral v Benetkah in na univerzi v Rimu. Tone Kralj živi in dela v Ljubljani. Kraljeva ustvarjalnost je zelo bogata in raznovrstna. Neštete so njegove slike iz ljudskega, posebno kmečkega življenja, religiozni motivi, monumentalne kompozicije, zgodovinske in literarne teme, podtreti ipd. Med vojno in tudi po njej je naslikal vrsto motivov v zvezi s trpljenjem slovenskega naroda in osvobodilnim bojem. Po njegovi zamisli so nastali mnogi spomeniki NOB. Še posebej pomembne so njegove grafike, pri katerih je Kralj najbolj originalen in docela samosvoj. V slogovnem pogledu je v Kraljevi umetnosti opaziti več stopenj, ki prehajajo od mladostnega ekspresionizma, bolj umirjene »nove stvarnosti« pa do stilizacije realizma, značilnega za povojni čas. Tudi vzpodbude, ki so navdihovale njegovo umetnost, so bile zelo različne, zapišeuno pa lahko, da so njegova dela polna globoke človečnosti in prav poudarjeno ljudske. Pričujoča razstava grafik Toneta Kralja obsega dela, ki so nastala v razdobju 50 let, od 1921 do 1971. Izbor omogoča gledalcu, da si ustvari dovolj jasno podobo, kako so se do današnjega dne razvijale oblike Kraljeve umetnosti. Med razstavljenimi deli sta tudi dva grafična cikla iz -povojnega obdobja: Črno zlato - Trbovlje in Zemlja. Sodobno kmetijstvo Gospodarski problemi v Sloveniji Zadnji čas je v Sloveniji razvneta razprava o pomembnih gospodarskih vprašanjih, ki gredo od infrastrukture do kmetijskih zemljišč, zasebne obrti in osebnih dohodkov V zvezi z infrastrukturami se slovenski gospodarski krogi zavedajo velike nevarnosti izolacije, ki grozi Sloveniji in to ne samo na važnem tranzitnem ozemlju srednje Evrope zaradi gradnje mednarodnih cest in železnic ter energetskih vodov mirno Slovenije, temveč celo v Jugoslaviji sami. Tri velika jugoslovanska podjetja — novosadski NAFTAGAS, sarajevski ENERGO-INVEST in zagrebška INA — so 25, julija podpisala pogodbo o gradnji naftovoda, od katerega bo Slovenija — vsaj kot kaže doslej — izključena. Naftovod bo dolg 700 km ter bo peljal od Reke proti Sisku, Bosanskem Brodu, Pančevu in Novemu Sadu. Stal bo okrog 200 milijonov dolarjev. SLOVENIJA NI BILA POVABLJENA K NAFTOVODU O tej važni zadevi so poslanci postavili vprašanje v slovenskem parlamentu. Glasnik slovenske vlade je priznal, da Slovenija ni bila povabljena k sodelovanju pri pripravah za graditev jugoslovanskega naftovodnega o-mrežja, čeprav je slovenska republika sorazmerno velik porabnik tekočih goriv. Vprašanje je, ali bodo pristojni slovenski krogi glede te važne infrastrukture nastopili tako odločno kot svojčas v korist hitre ceste Vrh-nika-Postojma. Iz slovenskega petletnega gospodarskega načrta 1971-1975 je razvidno, da ima Sloveni ja že zdaj nergetski primanjkljaj i'n da se bo energetska kriza brez korenitih rešitev še slabšala, ker bo oviralo moderen razvoj celotnega slovenskega gospodarstva. Pomen jugoslovanskega naftovoda dokazuje tudi to, da se zanj zanimata tudi Madžarska in Češkoslovaška. Odcepi v ti dve socialistični državi naj bi šli prav tako mimo Slovenije. Madžari se končno zanimajo za surovi petrolej, ki naj bi šel po naftovodu iz Trsta skozi Avstrijo na madžarska tla. Petrolej bo prihajal iz Iraka, to je iz dežele v razvoju, s katero ima Jugoslavija dobre stike. Po začetnem načrtu bi moral biti prečrpališče (terminal) za iraški petrolej neki jugoslovanski pristan, a je ta načrt padel v vodo. Vera v človeka (Nadaljevanje s S. strani) geni in ne upoštevati pri tem sodobnih človekovih gledanj in njegovega razvoja, je vsaj problematično, če ne naravnost nesprejemljivo za zdravo in polno rast krščanske skupnosti. V tej luči postaja bolj jasno, zakaj moramo vsi kristjani pozorno prisluhniti tudi tisti drugi besedi, ki nam ne prihaja s prižnice, ampak je božji glas, ki nam govori skozi sočloveka, skozi ateista, skozi celokupno človeško skupnost. Zanimivo je potem ugotavljati, kako se nam kažeta recimo spoved in izobčenje v Cerkvi s te druge, nič mak j krščanske plati. PROBLEM POLKMETOV — POLDELAV-CEV Glede kmetijskih zemljišč naj spomnimo, da so v zadnjih letih razvili intenzivno obdelovanje zemlje številni polkmetje — polde-lavci. Nakupili so si stroje ter je bilo njihovo kmetovanje tako donosno, da so oskrbovali sebe in delno zalagali še tržišče. Gospodarsko je to koristilo skupnosti zaradi zmanjšanja uvoza živil in pravno je bilo v skladu z novo ustavo in petletko 1971-1975, ki priporočata povečanje delovnih sredstev v rokah zasebnikov. Kakor je zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč pozitiven, ker hoče preprečiti razbijanje kmetij, je treba po drugi strani označiti za golo dogmatiko zakon o kmetijskih zemljiščih, ki hoče uničiti polkmete-polde-lavce. Po tem zakonu lahko ima nekmet v ravninskih krajih največ en hektar kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ pol hektara gozda in pol hektara vinograda, v hribovitih predelih pa največ tri hektare skupnih površin, od tega največ pol h ktara gozda in pol hektara vinograda. Zakon dodaja, da morajo občani prilagoditi obseg svojih zemljišč določbam novega zakona najkasneje v petih letih. Nedvomno je treba zakonodajalcu pritrditi, v kolikor je hotel udariti gradbene špekulacije s kmetijskimi zemljišči, vštevši sa- Vsaka ženska naj bi obiskovala ginekologa 1 do 2-krat letno. Ko ženska zanosi, pa mora biti stalna obiskovalka zdravnika-ginekologa, če želi zdrav naraščaj. To pomeni, da bi število obiskov pri ginekologu mora'.o naraščati glede na višino nosečnosti. Nosečnost traja devet mesecev: zdravniki pa štejejo trajanje nosečnosti v t.i. lunarnih mesecev. Nosečnica naj obiskuje torej posvetovalnico prvih 6 lunarnih mesccev l-krat mesečno, naslednje 3 lunarne mesece 2-krat mesečno, zadnji lunarni mesec pa mora obiskovati ginekologa l-krat tedensko. Tako bo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in obenem bo vedela, da bosta nosečnost in porod potekala brez nevarnosti zanjo in otroka. Osebna nega Še na nekaj je treba posebej opozoriti. Velika večina žensk, med njimi seveda tudi mnogo nosečnic, je zaposlenih in nekatere že imajo otroke. Problem, ki nas zanima, je razpetost med delom v službi in doma ter prevelika obremenjenost ženske pri nas. Precej težko ji je vskla-diti vse, kar od nje zahtevamo, naj bo dobra mati, žena, gospodinja, delavka. Toda kljub vsem tem obveznostim bi noseča ženska morala posvetiti vsaj l uro dnevno samo sebi. Potrebno je, da gre vsaj na svež zrak, na kratek sprehod, koristna bi bila tu