PcMtnma plačana y gotovini LETO XVII JULIJ AVGUST 19 3 9 Angela Vode: Naši izohraženhi I Iva Breščak: Just Poštenjak — patron alfajske bolnišnice / Ina Slokan: Sin / Vida Täufer; Sreča / Erna Muser: Poletna slika I Milica Miran: Pisma iz Sarajeva / Pavla Hočevar: Pokažimo se svetu / Svojevrstna manifestacija slovanske misli / O.G.: Naše žene pred novimi nalogami / Duša V.: Pisma ženi / Lidija Grilec: Zvečer / Pavla Hočevar: Ana Eleonora Roosevelt: Spomenica evropskim ženam / Lidija Grilec: Nemoč / Umetnost: V.I.R.: Zora Zamik / Javni dogodki, ki morajo zanimati tudi žene / Po ženskem svetu / Naše žene pri delu / Nove knjige: A. V.: «Knjiga o delovnih pogojih za delavke» — Erna Muser: Marija Majerjeva: «Rudarska balada» — Dora Vodnik: Knjige mladinske matice za leto 1939 — Ivan Bratko: Gibanje cen in naše kmetijstvo / Priloge: Naš dom^ Modna priloga in krojna pola Mestna hramlnica Ljubl|anska ima lastnih rezerv okoli Din 25,000.000-— Nove in oproščene vloge Din 195,900.000-— so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve Za Tse obveze hranilnice jamči mestna občina ljubljanska Za Tfcuhavanje vsakoTrstnega sadja, sočivja in meanili izdeLkoT so najboljši svetovno znani originalni ,,WECK"ovi kozarci Dobite jih v vseh velikostih s potrebnim priborom v tovarniški zalogi tvrdke Schneider & VerovšeU ter A.Tg. Agnola t Linbl(aiii T Mariboru: Pinter & Lenard in Carl Lötz T Celju: Jos. .lagodič v Ptuju: Anton Brenčlč T Kranju: PeterMajdič.Meritnr' ki nosijo to zašEitno znamico Zahtevajte nove ilustrirane cenike z znatno znižanimi cenami. Najboljše blago za moške obleke in površnike za spomlad in poletje Vam nudi Domače blago, ki konkm'ira s prvovrstnim inozemskim VI. Teokarovic & Co. Ljubljana, Wolfova ulica štev. 10 Ženski Svet iihaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list i gospodinjsko prilogo «Nai dom», modno prilogo in krojno polo i ročnimi deli znaša din 64'—, polletna din iV—, četrtletna din IT—. Posamezna številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naš dom» ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamezna številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvu din &S.—. Račtm poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14.004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tavčarjeva lüica 12/11. Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij ZensH Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna MiUia Martelanc. Tisk« tiskarna Veit in drug, druiba I o. I., Vir, pošta Dom4ale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) . iE I LJUBLJANA . LETO XVII. • JULU-AVGUST 1939 Naši izobraženki A JI gela Vode ■V družini narodov imajo mali narodi posebno težak in kočljiv položaj Njihova številčna majhnost jim povzroča občutek manjvrednosti, saj so potisnjeni na podrejeno mesto, ki ga spričo današnje mednarodne brezpravnosti posebno težko občutijo. Iz svojega malodušja se more rešiti rnali narod le tedaj, če ima toliko zdravih prvin v sebi, da se dvigne po svoji kvaliteti, ki ima izvor v čutu odgovornosti, katero mu narekuje njegova zavest povezanosti h svojimi rojaki, s.svojo zemljo'in s preteklostjo svojega naroda. Samo taka zavest more vzporedni narod med resnično kulturne narode m mu zagotoviti častno mesto med drugimi narodi ^ vkliub njegovi majhnosti. , ' Če kateri narod, v Evropi, moramo Slovenci stremeti za tem, da vzbudimo to zavest v poslednjem članu našega naroda. Kajti naš življenjski prostor, kakor koh je majhen, je predmet skomine večj-ih in močnejših sosedov, ki načelno zamenjujejo pravico s silo. Zato moramo podvojiti naš napor, da izoblikujemo iz sebe narod, ki bo z upravičenostjo lahko terjal priznanje kulturnih narodov. Za zgled nam more služiti danski narod, o katerem pravijo, da je bil se pred sedemdesetimi leti ubožen in neveden ter je bedno životaril na slabo obdelani zemlji Jetika in pijanstvo sta bih tudi tamkaj ljudski bolezni,. kot pri mnogih drugih narodih, ki jih resnična kultura ni preobrazila od korenin, marveč je zajela le njih vrhnje plasti. To je videl protestantski škof Grundtwig; ki je spoznal, da je treba graditi narodno kulturo pri temelph, če naj se v resnici dvigne ljudska blaginja: začel je vzgajati ■ ljudstvo. Vzgajal pa ni samo z moraliziranjem, marveč je poskrbel, da postane vse, zlasti kmet in delavec, v resnici last vsega naroda. Ustanavljal ie ljudska vseučilišča, kjer je vzgajal ljudi prosvetno in gospodarsko. Te njegove sole, so imele tak uspeh, da so zaslovele po vsem svetu. In kako je danes na Danskem^ Češki pisatelj Karel Čapek z navdušenjem opisuje posebnosti IZ te dežele blagostanja, poštenosti in demokracije: «Nikjer nobenega beraha, nikjer mti sledu bede^ nedavno so našteli na-Danskem samo sestnajst ljudi, ki nimajo strehe nad glavo . . . Otroci so debeli in zdravi hranjeni s sirom in mlekom . . . Nobenega policaja na cesti: pazimo sami nase!» To je resnična vzgoja ljudstva, ki je pa mso dosegli- s terorjem in brezpravnostjo, marveč z resnično demokracijo. Zato ima tam prebivalstvo 145. :-:icwiisfm. jt^fow/i ^.oö^ iMwijoJ In'liifniiar fih p-'sutno tri; ifijjui ■:n:iijona. ^}'; ' .. ' y'''^kv ■■^cScpm-o^de^mil^ 'Momafdzia 'yifii^. yinßüij'adJiviiJifl^i -vfrehuifiis-) f^i'fa' f/^ TOM Äa^öZo 770f t/o i kulturnega iii ljenja in do sistematičnega ■ zboljiunja njegovega gmotnega položaja f zrok to j-e dvojen A'ß dq s.e _ d,ditivni!,\-\ id mu!jo jinsr.hiUi rinto-iV Si-ojegn '.vc/k;/;. 4 xUji!i med^ ifdudftn:': Todgm tndi iz vist diugega izobi azenstva. rano pnzadeual pribliiali sb /Mgniti[socialno:^ ter'^roC-fa,'naiijit^v^^bif^-. .i;• 'haiioibio, bi ■l^fegEiiiiMräm hii^^m^ii^edijistt^ ■ ■ pečata..' ■ vvi" -^-;''.'-'i-^ r-v^SiL.'^ rŠ /huia del t:(:!i'-soß'MCrini ■ Wfe pn za/Ml tr.woje ; v U'ähi. kiih:r!ji:g'l';[h 'mjjšviih -ph'^i' ::'.h>:ii}ifq m-iniere: med rmr'-.'ii. lio h . v.ru'heafiOsti 'uboHtniy '-fiik'ii'arn'! yti kiihwep, ci /v«-njegotH '-iä■ ;.':t;y/f>,V>-!> 'nofi^prćv ib't'i Ustrht^ i/^-irUgem-a/ki se >ie :'/n/rd,i:dofSno.Ui do ^ '^.i-tfu mu^yj«ßaübi'il" ':^fH:r!oiyirrl{g':,fmrii-re. iia '-rvhui ^hrvfdmć 'Tnleli^eiui- 'i:rdaivaiß(e gospode 146. V-pp'znpj^^ßgp^^ y ^fite morfii^ftk 'in 'sßiir^^, . ■/^f i./i/irijaiaäisU, 7;f,i(ini!t thora 'btU'pnyi mnn. nanicnjhia:^ r ^ ' ' !'' si J. šij'Ja/jii'otituŠ^eiik^^ --'U^- ^'äi'^ii.övilii^-iv^ "za-.-iiBRŽfas ' -i):! V • "jć'; ivisl e^fe - pač it jiić-e.' -jhap'C^l:' y ni^ : jieltä;];-: điiiv.; i, 'J r^özfiiii'civVtö^fe H •^•.li'niif j e^k^r^^ -«VaSiiirly-vi dlm^^ '^'apelfe-piOTioiiolp-^'^^^^ .po^öyör, [•••-•^ifso'/pw-'o^ 'od; Ju'&t: ra'dove^no'.Ü U'iV iij&s'st 'vi'rek^ ■ ■ ; dä-Bo&'^gpspod 'iil^^ajt in/^ijn '-pi^Ktalj;. iiiu : ■ ih. däjö^u-fcaÄ', jpö.vedaV.iii;^^ : KäTsöi* fci, treniliv^jg. ij'iv jiE iöc^j! VpiÄfji' Käj:-piliti-k temii®'^fe^rÄ}«}. spism^oša:/- 'i;:;'^;;-'^ bil' t.öVy 'ifK Böga' ialife/.fcäbräl'i^n ■ '■^'^äs'i t^ / p'a ž;,- r.V'ne'^^tSjileypJ-d^^ jt" fiitjg1eđal.p;;.p^ v.'TiRŽeiivis.-OT^ nekam -j-e/.moraV-id-i^P^ ? V^ff -.-.r^r. 'ti^Ü/iiaa;^ dy.örafiä k- inmišlriiVp^^ Y-jci -"'.stjpj-'Jettfl^^^ . ''.NoVi; elffic^fiiE^'vJfat^e^^ ' Jüst .v. /ent^^ priMwI'--' I Sin I na- s 1 o k an Čalcala je na avtofciisni postaji.. V svoji stari-.črni kočemajld in s črno ruto na glavi' je bila. takšna, kakršne so večinojna matere:, majhna, zgrbljena in stara, onemogla in izmozgana od garanja, skrbi in žalosti. ' Bilo je oljlačno. hladno., neprijazno vreme in veje, ki so bile polne nabreklih smolnatih popkov,.sö se iipbgibale v močnem'vetni. . - • ' . Z drobnimi zasoljenimi očmi je gledala vzdolž ceste. Veter se je zaganjal vanjo in ji svedral na čelu pramen sivih las, .ki so ji silili v oči. Ni se zmenila za to.- Oledalal je vzdolž ceste in tiho čakala, le zdaj pa-zdaj je zavzdihnila, se. drobno prestopila,- potem', pa je spet stala kakor kip, -ki ga je ob kdo ye kakšni 'Čudni uri navdihnjenja 'ustvaril kipar, ki je hotel v njem utelesiti simbol "bolečine. Končno je a^obus, privozil. Izstopilo-je nekaj žensk'in debelušen živinski prekupče-:. Yalec. Potem pa je izstopil že šofer in pozorno pogledal čakajočo 'ženo. «Aha, vi ste Jerebova mati, kajne? Na- kovčeg čakate?» . ' Prikimala je. Šofer se j.e- vzpel na streho voza in postavil pred njo či-no pleskan .kovčeg, kakršne iniajo- vojaški naborniki. ' ' • . ' ' «Ne boste ga mogli nesli, težak je.» . " • «O, bom Ž0», je zamrmrala počasi in odštela voznino. ' ' . , Avtobus je odpeljal. Ljudje so odšli. Ostala je sama. Pri njenih nogah je ležal črno pleskan kovčeg. Nekaj časa je stala negiluio in ga' ogledovala, kakor da razmišlja, ali naj ga vzame v roke ali ne. Potem so je počasi sklonila. Z dlanjo, je. božajoče podrj^ila po črnem lesu, ki je bil na nekaterih krajih že oguljen, potem, pa je mrzlično zgrabila za ročaj, dvignila kovčeg, se rahlo opotekla, ker je bilo breme za njene stare slabotne roke zelo težko, končno pa počasi opotekajoče odšla domov. Tri dni je stal kovčeg neodprt na stolu v njeni sobi. Neštetokrat se je že odločila, da ga odpre, pa so ji roke v zadnjem hipu brez moči omahnile. Ni mogla. Saj je äiilol njeno ubogo srce še vse-raztrgano od strašne bolečine, ko ji.je v naročju umrl sin . . . Sin . . . Kako je že prišlo vse to? Ne,- o tem ona nič rada ne misli. Vendar se vsiljujejo misli same. Zmedeno, pretrgano prihajajo. Največkrat se mora spomniti tistega vedrega jutra, ko je sin ves srečen privihral k njej z veselo novico, da mu je znanec končno vendarle dobil službo v tovarni, nekje v majhn.em kraju. Potem tistih dni, ko' mu je pripravljala njegove reči za odhod. V ta kovčeg, ki ga je hranil še od takrat, ko je bil pri vojakih, mu je takrat zlagala skrbno zlikane srajce in obleke. Zraven je jokala, ker je bila ločitev od sina bridka, kakor so pač vse ločitve mater od svojih otrok. Potem, je prejemala pisma od njega. Vesela, vedra pisma. Nekoč ji je pisal: Mati, tu.v bližini vem za majhno lepo hišico. Nekoliko v bregu stoji in lep vrt je krog nje. Ko si nekaj prislužim, jo bom kupil in potem-pridete vi k meni. Lepo nama bo ... • - • Zgodilo se je drugače. Neko jutro so ga pripeljali k njej težko ranjenega. V tovarni je razneslo .kotel. V ' njenem naročju je iimiral. Nič več je ni poznal. Zdaj je tu njegov kovčeg. Ljudje, pri katerih je stanoval, sd ji gä poslali. V kovčegu so njegovo obleke in druge reči. Videla bi jih, če bi kovčeg odprla. Notri je najbrž še vse tako zloženo, kakor je zložil on. Vseh reči so se neštetokrat dotaknile njegove roke. Videla bi tisi» njegovo temnomodro obleko, ki se mu je tako lepo podala. In tisto-sivo svileno srajco, ki mu jo je kupila za god. Morda bi našla še celo kakšno nedokončano-pismo, namenjeno njej, ko piše o tisti hišici, kjer jima bo lepo . . . Stara Jerebovka tiho joče. Njene stare dlani božajo kovčeg nežno, ljubeče, kakor božamo otroka, ki ga imamo zelo, zelo radi. Ne, ne bo ga odprla . . . Saj ne more!! 152. ■ ' Sreča . . . ■ - ; ■ " ' Vi'da T.aufär '' .'' \ ' Sreča, ti 'si nežna kakor, ptica, ■' ' Kdo:r''zdihuje k tebi in te-.išče., r kot -p^intadruj^^r s^-miS). " ■ ktice.-z željmM'krbiM'f^rztanan. pVarhen tvoj fe'-rahel;ko cvetica,'-. Le nernir 'g-cL £'Ml€st\a obišče, ■ redko kdaj rM}'peml]i-se mudiš. ■ v. težke spone iW j^/vkovan^^ ■ ' naloži na\Xrh'd:ne raj^^^ ■ ■ . .- ti-rhu v vsej -lepdti zaggriš'. . . ' ■ . '' ; Poletna slika ■ Er n a. M us er .■■ : .'-' ■ . '^e trudno vroče nebo [ptod^^ . ■ ■ ■ objema košček sveia~ kl se ob m eni'tesni',. . ••■ ' tezÄo ömoticno\Zrak,rrLe:d listjem v drevju drhti,\ Pod gradom rekašumpinle njenSiimje z rnendj. .. ■ 'Zfnenoj'.Rot'i.timiirletjkizernljimer^^ ' in ji/zpk'ornq-roko giietl) okoren obraz, ■ ' ' ; " -gneto usode življenj, gneto moj-nicevi'jaz. ■ ' ■. ■ ■. ■ .Za kamnom- kamen z zidu- stoletja, rulijo-v prah,': ■ , ■ .' 'h'oga,-kibič.jevihtel,v,graščakiišlužm^^^ ..' V razpaU .berkvi gradu:prerqšča leščevj'e,ij^ \ — 'V-ih'ät zdg/mjp. v noceh^'v rmnulern 'biišiui'0'ii pleš, -z okruški ilikahih steri,-ž' ostanki Trirtvih teles■ ,, in tuli v stolpih mraku še -v 'rjo-'mučilnih koles. ".■.■ ■ ■ ■ " .PosedarJmet- gospodarl-v-večer "in .jutro pijan, -'-: ■ ko ženil ranjenih nog iß.rujß ranjeriö'dlari, 'i. .:. v' ^ .pgsledrija sužnja zidin s pos}edrij0 Sbbpdnihsanj'- Qpoteka,.^e'zräk','nebo še vroče.gori^ '•':■.:. ' .(?brz v rdzpaloä grqäu in topio -srečo srča,^' ' ■ ; ' v ■ki'.Hrami'tih jo korak-. iwüed prikritih solza," da raste v gnev in upor, M.tefja.pot.iz.gorja: . 153. Pisma iz SarajeTa Milica M i r o n 11, Muslimanski kmet v borbi za vsakdanji kruh Poleg vseli žalostnih dejstev iz življenja mest iii niestcc v Bosni- je eno vendar razveseljivo: kmet nmsliman se dobro brani in otepa bede in revščine,- kakor ve in zna. Kmet, ki se vsako leto bori z. elemetarnimi silami, se ne vda, a to je vedno dober znak za ozdravljenje. Oe se obrnemo od mesta in njegovih nadlog ter -pogledamo, kako. se kmet z vsemi silami bori za svoje življenje, moramo vero^ vati v boljšo bodočnost tega dela našega naroda. Življenjska sila knieta-miislimana je tako velika in upoma, da je vredna našega občudovanja. Cim bolj je oddaljen od mesta in prometnih zvez, čim bolj prepuščen samemu sebi, tem bolj se trudi, da bi izbolj-äal svoj položaj. Tako je na primer kmetsko ljudstvo it. krajev Foče in Goraida kljub veliki razdalji, Id ga loči od Sarajeva, čisto na svoj način rešilo problem izmenjavanja življenjskih potrebščin. Ker je železnica daleč in . prevoz po njej drag, je naCovoril z robo svoje konjiče in tako potuje kot «kiridžija» po cestah, kakor je nekoč v starih dobrih časih potoval njegov prednik,- Kiridžije — neke vrste karavane — grfedo po navadi v večjih skupinah od doma v nedeljo in pridejo v Sarajevo tja v torek, sredo . . . Tam prodajajo svojo robo: kože, perutninoj jajca, sir, kajmak (slana, sm.etana),- maslo, žito in ostale poljske pridelke, celo tovore dr\'; ko se vrnejo, pripeljejo s seboj iz mesta hlago-za trgovce. Doma se malo odpočijejo, pa zopet na romanje v daljnje Sarajevo. Po 2est dni, skoraj cel teden zamudijo s tem popotovanjem v stoletju avtomobilov in aeroplanov. Ker v krajih okoli Drine uspeva sadje, ga kiridžije tovorijo v «šepete» (koše). Po dva, težka približno 100 do 120 kg', rialožc na konja. Po takih karavanah prihaja sadje iz Podrinja, počenši od prvih črešenj in zgodnjih sliv do po znoj esenskill brušk, jabolk, orehov. Nekateri «krčme», to je, prodajajo «voje blago na drobno že spotoma. Tako im^o na primer v letovišču Pale pod planino Romanjo, tri četrt ure od Sarajeva z železnico, sadja in vsega v izobilj-a skozi vse poletje. Prve dni v tednu je gospodinji treba saino pogledati na ccsto in ko zasliši konja zvonarja, -ve,, da so prišli kiridžije. Ti ljudje so dostikrat neverjetno pošteni in dobri. Tolikokrat sem videla, da darujejo celo pest sliv ali črešenj in jabolk o.trokom, ki opre-zajo okoli njib, ko tehtajo, in prodajajo robo, ali jim pa kra-tko malo nasujejo sadja v kape. Cesto tudi kakšno zapojo na svoj otožni in čudni načiii, ki je kaj malo podoben našemu prepevanju. To je zategnjena pesem, ki doni neskončno žalostno, njeno besedilo je v samih samoglasnikih, melodija pa je v skladu z osamljenimi potmi in daljnjimi pla-.ninami, osenčenimi- s težkimi igličastimi gozdovi, ki jim pravijo tukaj «crnogorica». Te karavane s krotkimi, malimi konjiči, z ljudmi, ki se tako vztrajno mučijd, da bi pošten-o zasl-ažili svoj kruh, so res ganljive. Vse skupaj je vredno globokega sočutja in spoštovanja; ti siromašni ljudje in te njihove živalce, simpatični boscnski konjiči, ki pomagajo prenašati svojim gospodarjem vso pezo življenja in stopicajo tako poslušno in vdano po trdi, dolgi cesti, noČ in dan, leto in dan. Tudi kosci «Drinjaci» spadajo v ono pozitivno vrsto ljudi, ki je hrabra in marljiva in doprinaša s svojm vztrajnim delom občemu blagru naroda, a se nili ne zaveda svoje vrednosti. Vsako leto več jih prihaja sfem v naše planinske kraje. Podrinje je «župno», to se pravi, leži bol nizko, zato tam letina hitreje dozoreva in kosijo že v prvi polovici julija. Ko uredijo svoje, sestavijo po vaseh skupine in hajd s koso. na rami in vodirjem za pasom na košnjo! Ta čas vidite tudi po naŠem mestu vsak dan trume teh koscev, ki gredo naprej in poplavljajo bližnjo in daljnjo okolico. S seboj jemljejo samo najpotrebnejše, kos kruha t torbo in «koparan» (suknjo) na ramo. Znano je, da naši brdoviti kraji niso posebno rodovitni za drugo kot za seno. Žito 154. na sploäno ne uspeva zaradi slabega podnebja, morda Uidi ne zaradi nevednosti in onega starinskega pojmovanja, ki se baš v ■ poljedelstvu se vedno preveč zanaša na tipično bosensko modrovanje: «kako je suđeno, kako Bog da, sve je u božijoj mci, božije davanje.» Res je, da je naša planinska zemlja večinoma težka, ilovnata in ni pripravna za zelenjad kakor pri nas. Temu je krivo predvsem ostro podnebje, pozne pomladi. in prezgodnji inraz jeseni. Slana zapade dostikrat že zadnje dni avgusta, ko je šc.vsa zelenjad ziinaj. Kako žalostno je pogledati vrtove,, vse je kakor polito z vrelo vodo. Konec jo kumaram, strofijemu fižolu, bučam, solati! To vse dobe krave v jasli, vrtne gredice pa so prazne in puste v lepih sončnih dneh! ■ S travniki je najmanj noprilik in dela; ne gnojijo jih, ne čistijo redno in, kar je že bolj važno, najmanj tvegajo. .Naši planinci niso gosto naseljeni ter imajo dosti zemlje za vse: za polja, obsežne travnike in pašnike. Bavijo se z živinorejo, zato jim pomeni seno največ in. ima za njih največjo vrednost. Če ima pri ■ nas posestnik 20 do 30 «dunuma» (1 dunum je 1000 m^), še ni premožen in komaj izbije iz zemlje toliko, da za silo životari. Travniki so skoraj vsi v rebri in na strminah, težko jih je, kositi, pravijo jim «zlokos». Ravnine niso česte in tudi niso razprostranjene na dolgo in na široko. Za košnjo po tako hribovitem zemljišču je pač treba dobrih in izurjenih koscev, in to so muslimani «Drinjaci». Zadnje čase so začeli hoditi na dnino «u koševinii» tudi Srbi. Najraje se v to svrho udružujejo med seboj dobri znanci in sosedje iz istih vasi. Kosci so večinoma mladi fantje in možje srednje starosti. Po navadi se vsi poznajo med seboj in se tako razdelijo, da je v vsaki ■ skupini polovica fantov in polovica mož. Če jih kosi več skupaj, si izberejo najboljšega . in ga postavijo na čelo vseh «za kosboša» ali «kosobašu». Ni lahko'biti prvi pri košnji, koliko se jih bori, da doseže to čast. Za dobrega kosca se vsak poteguje, o njem gre sloves kakor o dobrem guslarju. Tako. se o nekem znamenitem kosbaši Muji še danes pripoveduje, da je bil «plahovit kao vilenjak» in «da je ostavljao iza sebe sokak (klico), koliki je mah odjednom raskosio.» če kosec «goni mali mah, nezasukuje oko sebe», ni nič vreden. Če poslušate ob kratkih odmorih te ljudi, se lahko naberete novih besed in izrazov «kao šarenili buka». Dobra, sočna trava je «pitomina», divja in ostra «zlokos»,. če je gosta, je «debeliea» itd. Ako se «namane dobra kosa, vredi koliko vo», a za dober brus «helegiju» pravijo, da «je dober kbsac ne da od sebe, čuva je kao djever mladu». Kositi od štirih zjutraj pa do «mrkloga mraka», kakor že pravijo, «od zvijezde do zvijezde» (od sonca do .meseca), s kratkimi oddihi za jed, pomeni res skrajen napor vseh telesnih sil. Poleg tega pa hrana pri marsikateri hiši' ni dovolj dobra in močna,' ker je slabo prirojena in malo zabeljena. Mesa ne dobijo, hranijo se večinoma z mlekom in žganci, «sa purom». Zjutraj dobijo belo kavo s kruhom, črnim ali koruznim, za kosilo fižolovo juho, «ražljevak» iz koruzne ali črne moke, malo pomaščen s sirom in topljeno smetano, razne pile «sirnice» ali «zeljanice» in obvezno sladko ali.kislo mle-ko za poslastico po kosilu. Kato sledi dobre pol ure odmora. Za malo južino dobe zopet črno ali belo kavo, zvečer pa žgance,, koruzni kruh, rezance (iz moke št. 5), za pri-boljšek pa «bijeli mrs« (sir,' slana smetana) m mleka po volji. Vsaka pametna gospodinja gleda, da so njeni delavci ob košnji zadovoljni in' siti, kar je v njeno korist. Stari ljudje pravijo iz izkušnje: «Masna pila po dnu hita; rijetka čorba svijet skida.». . Kje bodo kosci spali, o tem si ni treba beliti glave, saj je nad hlevom še slame in sena. Tudi odej ni treba. «Zaroveš se u sijeno i zaspeš- ko 'zaklan.» Pod takimi okoliščinami ljudje kosijo, „«drmaju svom snagom» iz dneva v dan. Gelo jed jim prinašajo, čeravno je hiša čisto ■blizu, na travnik, da ne bi «dangubili». Dnina iznaša največ 15 do 25 dinarjev z neobhodnim zavojem tobaka in cigaretnim papirjem. Delati pa morajo pošteno," v znoju svojega obraza, ker mdi gospodar in njegov.! domači, «muška kućna čeljad», kosijo in garajo z njimi. Žene in celo mali otroci pridejo pomagat in marljivo prevračajo «ot-kose», grabijo, znašajo skupaj «naviljke», katere moški pozneje zdevajo. v «plastove». Selc' koncem avgusta zvozijo te «plas'tove» skupaj in zložijo v velikanske kupe, ki jim 155. pravijo ■«stožine»..-HraiiS za živino-je pripravljena in 'često östand ■ na;- travniku do-, začetka zime." " - . -Kožnja je najtežji čas za' kmeta, ker mora «graMti» sonce in lepo- vreme; Tedaj ras vs'l. • trio. iii'j)ridnD delajo, .č6ravno -.So' .dmgače .p.recej Wi.'vTo ;traja (Jo, tii'tedne,; dokler -■ niso! travniki čisti in .pokošeni, s.eno'sukg iii ^ .- zdetö-v plaste. - ' ' ,.. 'Itb- je,- pod konec avgusta-..glavna .^ožnja jiri kriju,'morajo- DrinjapI ;dbiiiöS;_,..kf!r je ie ■ dozsrelij-: Sto..- na domačih' poljih.' Pri - pas žito.- večinoma kose . in zato >pravljttjo to. ■(Jel'o-.'lnoäki. Nekateri-skoči pred odh'qdom äö v'- Sarajevo, da kaj., kupi, ža ^ženo in -za ...ptrokej večina .pa jo t'aköj .'nia.line. p'ož naraj • -po. bližnjicah preko gozdov ;in planin tudi ■po;'S do-. lO nr dale?.:' -. .. ■ , ■ '^es zaslužek za .to'-nad' v,9e težko -garanje -.zAaša največ 200.(10 500-.. din.' Ti-.ljudje so-. -večinoma; izredno simpali^i- iir .spvkaj rädt - sprijateljijp s svojirai del(jdajalci ter hodijo, "kosit leta--.in'leta ,v iste hiŽe'... - -o-.iiašili igžcih s(jid- gövo'ril.a bolj -obžirno,'' -da - b'i - dokdzala:,- kol.ikp^..življeiijslt.e' .'sj.16-.^ i.n , ^držljivostr-premore tud-i n-aS muslimanski-. živel j,.-, ki'.fe dočda .prepuščen sam- s'ebi; V.. . -hprHi 'in trdem delu 'gradi- vsem' jiam boljšo-, bij'dočnost. •' "- '• ' .' ■.. ■ • "'-'v'' .-..-Zdravje naroda, se. p.eni .po-kmet-u, .kme.t_ ; j? wl las'vežttjoči či'iiitfelj, ki'ima" ri^ldgo,. d'ä' ".^aje.s svojim' telesnim'-in duš.e.vnim zdrav-'j'eiii'-'ii,6vih- poletov' iii 'm9Či..mestti nj'e^ ■gö'yim prebivale^. -Ta pot .jiä stara. ia^Va«'': ; g'onska, a pravilna., ' ■ ■ ■ - . '-'.-'-- Tako: vlu'go'-ima, tudi "naä kmet musliman' med-.svo'jimi verskimi istomišljehiki paWec-.. jih in-.manjših nics-tih "Sirom Bosne; .^i-jggova življenjska sila -nam daje veliko .upanje,- da . ..s&.-bo' stanje'.jevriega muslimanskega življa' .po 'mestih izboljšalo. - ■ '.. Pokažimo se STctu / la -Ho če-v-ai ■ :■ Ko .sem se jj.red letom'dni "odpravljala jna mednarodni .ženski, fcbngres '_v - britansH EdinKtlrg, sem.tri ure'.pred odhodom .do-"biia iz Beograda kratko' sporočilo: «'V- E4in-burgii boste gost goSpe'! M-",--.» K'ako naj' "kopim v"go'st01jubno;'titj'o''.hjš(j? S kakSni-in. '" dokazom'.na j izpijčairi. svetpyni äkots-ki dam'i zavest-, svoje".6sebiSe 'hvfiležnosti' ,in, ,-ku:lfüro :narpđa,' katerega bptn-iastop-ala. .Prbdjijaln^' -bodo-z^aj ^daj,zaprli, ärßw'pa riip.ram .odr • potovali--,y.. vsej ..naglicivkupimrl)l.viz delek- '«Zavoda -' 7Ä .-.ženski .(limači ' obrt», '-pa ' še pestre''boSen'ške''copatke potegnem s,,pPi lica'-'.'. ..'Kadar 'k(3li.,SŠ?n.se poteni ^v .dirjajtJ-'eWopskeni 'brzovUktf.. zi'nislil'a,',,.'kak'6' skromen dar.'li'os'im s' sebpj, sem.VSelej tj-dno sklenila, ? da. "ga ne btin -dala ii" rak .»V ne, , .ta "bluza, z našo naf0dno..ve?,eniri0 -jp ..lepa', le -.- za- nas,..ki boljše'ga-:ne''7.m-preMp,- tuje.'darire .'jitt, li'e_m.pi>e.m ponižati š takipi: (laroiii.; raje" ji boni. tam-'-kupif^'k&j- bolj' dragocenega^ .. S. čudjiiBi'-strahom, s p,rirpj'en(5 ,'6krom-. , nost^o -in pod, a-jstrijsko , vlado-privzgojeno z.a-vestjp o" manjvj-ednosii nalög'a naroda -in balkanskih bratov, semrboječe stopila v, .razkošno vilo. edinburSke-"družine. Nepo-, pma',pi:isr.čnos.t gospodinje je takoj. V-pryih treni/ikSh; dvignila', moje "razppl0Ženje;;.ko ..sein..jo poterri pri--p'pznem večprnem"čajn-' vprašala, 'pö kakšnem -naključju .sem j'irišla' ".haä.jaz,-Jugoslo"s;anka., .v Mjeno'hišo,' je ža'" ."čela ra'sti tudi mdjä narodna, samo.zavest. . '.«Saj sem".', celo prosila, naj mi 3>ošljejo. Ju- ' '-goslovanko-'!» Ko- so-se -bile čfenice -pripra-č-. ..'Ijalnega'.odbora ,odločile, ,'(ia bodo.- sjkejele "n'el&tere delegatke na ■priV4tpa'','stanovaiija, . Ši.gd. m.(>ja'gpstiteiji.ca tđkbj'ižgo'v'orik Jugo'-'' slovanjw-' Tudi. svoji ":naj se'priporoči ,za delegatko, iz.'Jugtšslavijš', čU, ik io-yid^a^ kötö sijajni".'lju(|i"e''50v.lo! -'Öiikpd Ji.äs-■je,,pözn'aia? ■'■.-,' ',, ,.■':'■'. ' .' ■. ' .- '• . Pr.cd, ..dveina ■'letoma"-, je. "hterka "ičlovršila ^ "nipdiciiK)," pa, jo je - hot^la'po'britanski na-_ .vadi peljati k.a'm'na jiig':' Odločili-"sta se za - Italijoj n,a-'Gardšk9 jezero-' ■Mqd;pcitjo se „jima ."pii[iruži^'nezna'n Äko^ iü" jima-^svetuje,. - jiaj potajsta. raje 'še. naprej. .od'''6arde^;,,'-v:-, ,. jugealavij'p/'v,Ddbi-'ovm.fc.',-P'r«d kraT-kiiil -'da.' .'■ je ft'tgl 'iiov romdn, ki'še" godi-W ,Jugosl'aviji.' "Po tem popisu sodi,- da mora biti_ tam vsg "nenavadno, 'lepo, žaiiimivp: narava, um et-' .. nost,.. zgqd'ovinsi, ljudje'. iOb Jije'goi/eni'pri-,.-p'pvedova'njn sta 'se' öbe''pötnici tako.navdu-' šili,- da' sta se res 'pbljali kar minio .Cafd- 156. ; šfegfa^-O^zera in si' med potjö .-preslcrljeli- vi^. , .jüni- za. Jiigoslavljo.;. Na vožnji ..pQ ■ Jadrali-skem m'örjü pa jima j£ henižki turist odsve-toTal'üiBttzani, barbarski ifl' dragi:vCjubroT' ., "nik ter' jloia priporočal Krf. .'■Razočarani sta • ga,- ubogali. Tri dni- sta. sa. potem na Krfu mučili z nesnago-in draginjo ter se -končno T skrajna obupu, um-ili t Dubroyriik. Eri-lli sta v raj; poceni, čisto, udobno" Ijiidje . --poiteni," pokrajiiia ..prelepa; , urtietnost', narodopisne- - posebnosti, Zgodovina — prava paža za človeka, ki ijče Sprernemb!' .In kako' -.■poJtcjl'narod, ee, .take poätenösti. ne najdeš . nikjer drugje! Dogovorili šta se biU s-.lo-ferjeni, da ju'bo peljal na Cetirije. Mož'j'e - bil toomal--.in je znal nekaj aiigleščine. Vse - jima' je 'i-bžkaza-l, .fea]:o lepo je zjlal pripö^ - vfedovati Ö črnogorskem dvoru ta preprosti-' Dalmatinec! Ko sja mtf potem-plačali dogo-; -vorjerio -vspto in mu dali- äe napitniiiö, - je mož prežtel denar' in ču-jte in strmite!' — vrnil nekaj-'dinarjev,-"čeŽ, da je tudi .za na: pitijinb ta-rifa in ne 'more sprejeti presežka! Angležinji ;sta obstrnieli in '..ponesli v. svet slavo o j^gOülovanski :p(iätenosti.' Preprosti • ■ dalmati'nski poitenj.ak je s par odldojijenimi., . dinprji napravil svoji ožji. in. žirji d.ojnöviiii •-Jiaji^datnejšo ■• tujskoprginetno' propagando ; - na priporočilo .teh dveh žen js šlo že-mnogo S.kbtov raje' 'v P_almacijo kot .v .sosedno jadransko-državo! . . Ura .je .šla .že na polnoč, ko me je navdii-. äenä . prijateljica -jngqsdav'i'je "še zadrževala pred žarečim , ka'minom: «.-.-. ostanite, äe" malo, da.vara- pokqžcm albtim.o* vaši lepi domovini.» In ko je razkazovala in hvalila lepoto fotdgiafiranih narodnih, noš ter se čudila-.umetniškemu smislu preproste ^ dal-■ . .matinske lirnetioe, tedaj s'em--'se. opogumila tudi jaz. Stopila sem h kovčegu iii veselo • razvila fe pred.nekaj ui-ami zavržeiio bluzo iz-.daljne Ljubljane. Gospa.Je obstala: ni. je bilfl.na s.vetii stvari, .'š katero, bi j p bila pač .-:mogia bolj razveseliti. Se drugo jutro m.i je •radostno 'pripo.vedovala, 'kalcij .si je pcujoči pomerjala bluzo, in kako lep 'večer je bil;;, to je v duhu zopet potovala po Jugoslaviji.' .' Vsak večeir sem morala do e-ne ponoči sedeti v. njetii'sobi in'pr-ipoi'eđoV.at"l 'in poslu- - šati. o -'lepotah 'n&äe dežele. . Zen's, ki .je z - iuožem' -prepotovala - obsežne hritanske kolo.. nije, ima-, .še edino željo; da hi äe''enkrat -- ■-videla.ptele.po'Jugoslavija! Ko sem morala,, ' neko" jutirg prav cancr.k seji, me je poklicala -v svojo spalnico. .V zadregi se je gledala pod p.oge in. so opravičevala: «'Öpros'tite, da - vaš sprejmem v teh., cqpä'tahj 'prinesla sem jih s. potovanj-a,'' riiočno so že raztrgani, -pa sa-ne.-morerii ločiti.o'd. njiK--, .Solze so mi-.".stopile ,v oči,-',ko-'sein, zagledala'pod težko svileno k'imono" pönosene bosenske copat'e! .-Bre.z'.ni.aJodušja-.sera .'zopet stopilff h kovčegu ."in i"azyila. co.pate,- J^l sem' jih-, h'ila^öb po- ■ ~gledu-'na rSizk-ošne: edinburške izložbe že '--obsodila v koš za sm-eti.!. Tudi s'tem."d-arom ' ..iš.em. ji-. napravila riepopi.šiio- veselje. Nič-' zato, če. so bili,-copa-ti. premajhni za njeno, iiogo kakšno presenečenje Iwdo za hčerko, zdravnico-v Londonu.''. '.'. . ■ . :' , Po-velikih-zapadnih-mestih sem-videla v izložbah .-«zadnjo modo» — bele ogrske-' '-bluze s peštr,o vezenino,-'v pr-inieri.z našimi, neokusne-vzgrdli-in barvah-.ter jjreproste -v izdelavi! Toda Madžari «znajo» spräviti'.-syoje. indiistrij'sko' blago v '.svet-, mi --pa se' -navdušil jemo za svoje, "resnične umetnine .le po-'naših -domačih -razsta-vah in muzejih!. .Šele'.takrat, ko-je'.-bivši angleškV';kralj Ed-.' sard' preživlja;!- svoje 'v-adnje kraljevske po.-či'tnice.'na naši obali,-! še'je -po am'eriških vcleizložbah in ulicah "zmagoslaviio pojavila, kratkotrajna jugoslovanska mo'dä. .'; ' ■ Toiiko lepega-imamo pri -nas,, vsaka, po- -krajina ima svoje pristne n&rodne zaklade ■v..pesmi, vezu iii kroju, v- običajih in prirodi.'Tujci, nas zavidajo zanje, iščejo jih v našem' živem življenju, 'po; naših mestih in vaseh —: mi pa jih zapiramo., v . miizeje. knjižnice, in onmre. sami še kitimo s't'üjim ■ perjem: pojemo .tuje. Slagerje, .'oblačimo se v-tuje din^dle .in- tirolce, jodlamo .po planinah in .delamo reklamo svojim hotelorii z- Obrab- . .Ijehimi mednarbdliimi jmeni. Ne moVeino : "in" no.čemO ražurricti, da ne-prihaja .-tujec _k -nam-zato,-da bi'žif'el'tu svoje .domače življenje in -se opajal z u-žitki" velemesta. Ne, pri nas''išč.e. s.prem'embp razpoloženja, pod-- • .nebja in hoče spoznati -in uživati nekaj, kar ; ; je različno od njegoveg'a kraja-'Ko pride v. naše planine, - ne .-bo- iskal «l^vrope» nego , ■«Rodico», ne .kaktej, na okiiu temveč • na-, ,geijne .in'gorečke, ne gosp'o'dinje s'pariškim' šikom'. ali "v riemškeni diriidlu," ampak - dobro-diisn'o dornačinlto-' v-'-prijazni. dečvi.'-Dajmo;'' i si dopovedati,- da -b'qmo' zbudili- tujću' t^ ' M57-, več zanimanja in dopadajenja, čim izraziteje boiho poudarjali .svoje narodne in pokrajinske značilnosti. Seveda le tiste, Id nas kažejo •s- lepi, pošteni Inči. Ko se bliža tujec naši vasi, naj stopa po čistih potih. Izpred hiž naj izginejo osLariti smetišč in gnojišč. Otroci, ki se igrajo na vasi. naj bodo čeprav, skromno toda ^isto oblečeni, naj ne kriče za tujcem, ne mečejo, kamenja v njegov avto ali ga nadlegujejo s prosjačenjem. Pešca naj vljudno pozdravijo's skromnim domačim pozdravom. Ko stopi gost-v našo hižo ali gostilno, naj ga ne dražijo s sten kričeče reklame s tujimi napisi. Pri jedi mu vljudno ponudimo tudi domača jedila, morda mu pojdejo za spremembo v .slast celo naši žganci, štruldji, domač kruh in ldslo mleko — seveda vse v najčistejši posodi in po priincmi ceni. Ce hoče imeti gost pri jedi zabavo^ mu ne na-.vi.jaj tujih šlagei-jev. Pokaži mu lepo slovensko in slovansko pevsem. 'Fantje, ki zvečer pojo za vasjo, naj se ne derejo z razposajenimi napevi ITI kriki. Lepa • ubrana pesem naj -razodene tujcu" romantiko naše poletne noči, potem pa mu privoščimo nemoteni inir prav do poznega jutra. Zgodnje rogoviljenje okrog hiše, pa petelinovo petje vznemirja gosta v juranjem spanju. Mir in čistota, ljubezniva postrežba in primerna, poštena cena je najizdatnejža tujskopro-metna reklama. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora biti vsa naša propaganda ozko povezana s častjo in ponosom naše narodne zavesli. Zavese in prtički naj pričajo .0 umetniškem okusu naše roke; po trgovinah in stojnicah razvrščajnio izdelke domače obrti in industrije. Slike, knjige in zlasti prevodi naše literature v drugih jezikih — pa razglednice, note, glasbila, nakit, keramika, lesenina, vezenine so spo-rninki, ki jih tujec rad kupi -in nese v svojo domovino kot značilnost kraja, kjer se je ustavljal. Ne vsiljujmo tujcu svojega znanja tujega jezika. Le če res ne razume naše govorice, mu postrezimo v drugem jezikii. Posebno . oprezni bodimo v občevanju z onimi gosti, ki prihajajo k nam s prikritimi nameni: da nam zbude zavest naše manjvrednosti, • šibkosti in spoznanje potrebe pp tuji zaščiti; ali da nas prepričajo o svoji moči, o neizbežnosti svojih uspehov," o svoji vsestranski višji vrednosti. Kakor ima vsaka hiša kote. ki vanje spfavl.ja potrebno in nepotrebno navlako in ki jih skriva tujim očem, tako ima vsak družina" in vsak narod v svoji sredi nevšečnosti, toda to je samo njegova notranja zadeva. Danes moramo odkrivati tujcu le one strani našega osebnega iji javnega življenja, ki pričajo o našem moralnem zdravju, o zaupanju v.moč lastnega naroda in države in o veri, da si bomo sami znali najbolje urediti svoje gospodarske, kulturne in-politične pogoje; čeprav morda Šelo po velikih težavah in tmjevih polih; kajti tujec, pa naj nam sedaj obeta še lake gradove, bo uredil potem tudi naš položaj samo tako. kakor bo prav iijemu, a ne nam. Ob vsaki priliki pokažimo tujcu s"v:oj prayi. samozavestni in pošteni slovanski.obraz: v načinu življenja, dela in čuvstvovanja. Lo s tem mu bomo zbudili zanimanje, in spoštovanje do nas. STOjeTrsina manifestacija sloTanske misli Nekateri veliki narodi so nedosegljivi v proslavljanju' lastne .veličine: časopisje nas vsak dan preseneča" z novim dogodkom, dejanjem ali iznajdbo na tem ali onem polj\i. "Vse pa je najbolj izvrstno; najmodrejše, edinstveno, nenadkriljivo. Se bolj pa ti narodi kujejo v zvezde vse, kar je v .zvezi s preteklostjo, s tradicijo naroda. Ne opajajo se samo ob veličini velikih prednikov, marveč tudi ob svojih šegah in -navadah. V Nemčiji so izgrebli iz pozabljenja celo sta-lega poganskega boga, ki predstavlja simbol germanske x'eličine. Spričo Leh hrupnih hvalnic- lastni veličini je pač razumljivo, če se poloti malodušnost in onemoglost malega naroda, ki je potisnjen na drugo stopnjo v drtižini narodov-zgolj Mradi svoje številčne miiihnosti. Toda če je v njem zdravje, se mora zavedati, da ima tudi on svojo pravico pod soncem, da ima tudi on svoje naloge v družini narodov. Slovanski narodi, čeprav v posameznih vejah majhni po številu, pa imajo tudi prednost, da so mladi, polni kipeče silo, ki je ni moglo zadušiti tisočletno brezobzirno zatiranje. Ta sila jih žene, da hite doseči naj- 158. višje vrhove kulture starejHh narodov. Zato se ne ozirajo in ne opajajo toliko v preteklosti, marveč so vsi njihovi pogledi obrnjeni naprej, v bodočnost, ki je po vseh prirodnih zakonih njihova; Toda če je že tako po-trebno —' se tudi slovanski, narodi lahko brez sramu ustavijo .ob svoji preteklosti, ob svoji tradiciji, ki je živa priča njihove sarno-bitnosti. Saj je mnogo teže in priča -o večji odpornosti in prirodnem zdravju, če si narod pod tujim jarmom ustvari svojo kulturo in oblikuje svoje junake ter ohranja svojo tradicijo, kakor če je svoboden in celo v položajii, da zatira druge. Skromno, a lepo sliko te naše tradicije so nam podale naše žene (članice Splošnega ^.enškega društva in Zveze go.spodinj). ki so priredile razstavo slovanskih narodnih noš in vezenin. To je bila lepa, svojevrstna manifestacija slovanske misli v ženskem stilu, pomembna zlasti danes, ko so temne sile neprestano nil delu proti naši vzajemnosti. Malokje stopa tako izrazito v ospredje ■svojsköst naroda,, njegovo življenje, njegova duševnost, da celo njegova zemlja kpt v tej vrsti narodnega blaga. Tudi ta razstava nam je nudila vso pestrost in raznoličnost naše domovine od severa do juga. Našo Gorenjsko sta predstavljali mladostna avba in pa umirjena peča. Kakor slovenska govorica, ki jo je ohranjala slovenska mati od roda do roda, tako je tudi narodna noša slovenske žene ohranjala živo zavest o naši narodni samobitnosti. In to je bilo za tiste'čase, ko še nismo bili gospodarji svoje zemlje in je naša kultura komaj poganjala kali odločilnega pomena. Gorenjkam se pridružuje belokranjski par, ki z belim temeljem v noši kaže, da se zemlja, kjer žive Slovenci s tako no.šo, že preliva v bratsko Ilrs'atsko. Hrvatica z belo, z rdečkastimi robovi vezeno nošo je živa podoba sončnih ravnin njene lepe domovine.. Čudovite vezenine iz Petrinje s harmoničnimi barvami pričajo o finem okusu teh žena. «Otmenost» duhrov-niške noše te spomni slavne preteklosti tega edinstveneoa mesta: ponos, ki ga more-narodu vcepiti edinole svoboda, se zrcali v kretnjah človeka, a daje svojo značilnost tudi noši, ki izpričuje posebnosti in svojstva njenega lastnika.. - Zelo bogato je bila zastopana na razstavi Srbija. Pogled na te noše in vezenine razgrne pred gledalcem sliko pokrajinsko in zgodovin.sko tako zelo razgibanega srbskega naroda. Sla po razkošju in blesku, ki je vel iz turškega ori'enta, je vtisnila svoj pečat zlasti na nošah žen iz višjih slojev, a tiidi na nošah, ki so jih nosile žene iz -vrst raje, se pozna turški vpliv. Značilna je razlika med vbodom, s katerim so vezle kristjanke svoje noše, ter med onim, ki so se ga posluževale mohamedanke. S srebrom in zlatom vezena nevestina obleka, ki jo je smela nositi samo dvakrat v življenju, to je na dan poroke in leto dni po poroki, nam je pričarala žene 17, Stankovičeve «Nečiste krvi»: «Ženske so imele nalogo, da so se' čim lepše oblačlie in kitile, da so uinele vesti čim težje, čim bolj zapletene vezenine.» Duh haremskega življenja nam zaveje nasproti od Prizrenjke v krasni zlato rumeni noši z. zlato vezenim životkom in zlato rumeno tenčico preko ■ glave: kakor bi pričakovala odaliska svojega pašo . .. Tudi noša iz Peči v Južni Srbiji kaže turški vpliv: široke rožne hlače, orientalsko razložen nakit na obleki in pokrivalu. V največji skupinii med Gorenjkami, Hrvaticami in Srbkinjami zapazimo ljubko Goričanko, Korošico in kratkokrilo dekle iz Čičarije, ki nam kličejo, da je njihova zemlja del naše skupne domovine... Noše in vezenine iz jugoslovanskih pokra-jni spopolnjuje harmonični bolgarski vez, ki vsaj na prvi pogled spominja na motive iz nekaterih srbskih pokrajin: saj sta si po usodf in pokrajini oba naroda tako blizu. Sever se loči ud juga: bolj umirjen je, včasih celo enoličen. Stepe so brezkrajne, a tudi veličastne. Takšni so motivi in noše. ki so jih mogle, razstavljalke dobiti v teh nezanesljivih dneh. — Toda iz čeških in slovaških narodnih noš kipi kljub severu naj-biijnejše življenje. Vse diha pravo narodno svojskost in bogastvo češke domovini, ki je po vseh prirodnih pravicah njihova. Pri pogledu na ta krila- in te pisane trakove ti zazvene na uho melodije iz «Prodane neveste», «Libuše», ti stopi pred dušo vsa neskončno bogata kultura in slavna preteklost češkega naroda. Srce se ti razširi v upanju: tak narod ne more ostati brez lastne domo- 159. . Gnjev ih onemogla ■ijo.lest pa 'h^s .-prevza- ■ me'oi) . pogledu na -n'ošo'LiižiSke ŠAKnje.'' ; NaS .jlajođni-'otočič,..;ki tone, v-po-pflafi.-brez-■ gbziirnega pbtijjčeranja! Po •Aeä^Yna-jo Ža 'üpftria ria -tem kosu' naä^ ' zemlje,, od-jpra--•Ravnin, otožna slovanšlca: pes^m; listič.,'.ti se ga" je rod qldep.al-z ljubeznijo; ^je veial' >ei).oj. A tliffi zanje, «zdaj-.vse Vse to žiVlje.nj( tiskom, zl-ašti. ';pa', priča o -naših bi ki. zamira pod tujim.-pri-mč, K živo,'.klije .in.nam 'jili, "-(> nasi 'o'dporndgti,: o iditü tna- . .volji da .življ.enja, nam' lilič da ste bratji> in sestre',' izšli' ^ zdriižilis-.se, če hočete,' da, b t — slivanska! ' ■■Zav L ene .bodočnost. >ke medilo j« . . . IVaše, žene. pped noyimi nalogami ■■.■; .v'- ■ '. ■ ■ ■ ■ ■ . 0,6: ■ v ■•••■ • . Na leto se ro.di v Sloveniji nekako trideset " tisoč otrok, po večinij-na kmstib. ' ' .■ ■ Njihove matere' so 'večinoma d« zadnjega delale, ri.e. samo -;, gospodinjska'.dela kakqr . .mi-tere v-mestu,. temv-eč'telka'poljska dela.-. Jedlfi so težko in -malo redilno kmečko, hra- . no,_ spale v prenapolnjenih, nezračenih ■ prostorih, nži^^ale'vino in .žganje =—^ šestdeset .-odstotkov'naSih nosečih m'äter.pije, p.osebno .-v vinorodnih krajih.'^-obleka je bila^trdo ' .prepeta-čez pas'. Zdravnika:;.žeiia ni videla'v času svoje nosečnosti, za to ni bilo de'narja. .Porodila je najbrže brez .babiqe' — deset-. tisoč žen i-odi,v. Sloveniji na leto bre?, stro'-.;, . kovne pomoči. ■ ' ' . ' . ' Tn tako. .je prifei; črviček .na "'ßvet. Kor, :-recimo,_ni bilo labice, mu-tudi ■ nihče .ni 'zavaroval, 'oči .pred posledicami morebitne spolne bolezni staršev, in če. so" ti ijneli. ia-. pavico, . je' skrajno-■■ ogrožen otrokov' - vid..--I\Iorda'mu je .-kaka-'izkuSena soseda-.kolikor ' toliko pravilno, a gotovo 'ito razkuženo,' .prevezala popek Zavili" so otroka — v k.aj?.. -Ako so njegovi starši trdni kmetje, -najbrže"-v plenice, Vno.rda ima-ce.lQ al.i še bolj verjetno pa je, ' ^tare,;i^ ne preveč .^na-žne ' srajčk, so 'mu rDke kar -'pf ga;, vsega-od' ranim db pet zali, da- se ni mogel .ganiti ? tako 7ili v srajč-ko. Pi da. so ga, -cunje'. Ker .pa ni tve'žali k .t;ele.su in po-vill 'iiL' rp'ö've-Tako zvez.đn se --valja -kjer koli," najvoEk-raf paf fa'.'-pos'-teiji kakega odraslega. Ši»l pri. materi'in je srečen,''ako ;.-uiđe'okUžbr i tuberkulozo-ali tra-. .K'oJno'm ali spolho boleznijo. ' ' ' . " Ker'ni plenicr,i'n vobče ni otroka v..kaj ža-ifiti, se niu cunje pač malokdaj;, menjajo . in tako leži umazan, moker in šrnrdeč počele ure muham -v -paš'o--^ saj si .jih s ppve-. zanimi ročicami- iiiti odganjati ne more." In-ker. mu.tak položaj-^iii'-.všeč in začenja-'jö-. .-kati';-. ga'm.bra mati rairiti.. Sploh ;p'a mora mati na .polje in "otrok tnčas ne s 'Torej mu; Stlačijo v usta drugo citnjico, v katero je zavit kruli 'in sladko rj( močili 1 in boljše pom: oi.čku nialo vina' tako Jepo -miren-. Hokler. ima jn: vse v- redu. Tod: I'otem pa oteplji ilezab^ljcno zelje družina.■ Vtem -povezan ni vež, in ako_ se izpod .nje koga m9ti pri takem go'1 sodi na tleh. in no po-tleh. Mati' ifiia pr .bolj .^e. skoraj. i-alqo sredivo- je, ili' nemara 'maka me jokati. ' tiinazalio so.jo po-'endsta-i-no dati oti-o-"Potem je anj ti .mleTco, je vsaj .š.'prehrane i to -ne more trajati- vežno." : otročičfek koruzne žgance, -, krornpir, kakor .--vsa ostala -čaiiu je -zlez-eL iz' «plenic»,-nia na pebi- že srajčko, vidi golo telesce — ■bt.roči_čku,;?'T;ako" lepp,. a usta, kar'koli-leze-■več. dela. da bi- pazila . zdaj .In .tako raste do šolske dobe; večkrat lačen kot sit,' često rahitičen, v velikosti .fn. teži daleč pod nđrmalo. Za šolo niu pa. maiijka .obleke, bos. in raztrgan, gre, da se tam-vsaj. malo pogreje. Učiti se ne inore dosti .z iz-'stratlani-m-, ošlabelim,telescem. Zajtrk.-mu,-je , malo vina.' ali žganja, '.liosiloi nerabeljen . ■'krompir in. šolate^,'-večerje riajirž';nič.' .' '. . To Je zeit) črna dikä in vehdčir.'pbteka -'tako «srečna» otroška doba tisočem 'naših ;-otrok,.; prav posebno v.-naših vinorodnih krajih na severni meji, v krajih,- kjer.je umrljivost otrok' 'Še-leta. 1935...znašala-od " 14 do'16 '-ođsto.tkov'Xmcfltbm ko je v.ostali 'Slosehiji okoli.-12-odstotkov) in je-šg. naraščala, namesto da'bi .padala: Na leto limre v'. Sloveniji štiri tisoč otrok v prvöm letu. Do desetega leta 'starosti ttmre ^četrtina.:nasih-otrök.'— vsak četrti otrok. V Novl"'Ž.eI'andi^i' umre sanib - dva odstotka otrok v prvem. letii.-' ; ; . ----- ■ , - - -' Zakaj, ftiniräjb ti. otroci-?' '.Gornja slika- -'■nam "pove'dovolj^: otroci'so'.öslä.bljeui v ma- '160. torinem telesu" zaradi- materinegij riesoianja.-zaradi..iij'enega -.tež.kcga deja iii stradanja/-Ogroženi so-ob portfdu, leer nima mati strokovne pprtioči. P.o parotUi umirajo dobesedno o4>-mraza', ker hiiriajo inatere otroka v kaj , ■"zsyifi, 'š čim pokriti, karo .ga-.pbložiti,-da . bo na varn^nj; in' topleni. Ko cloraščajo,-jih ;;pobere)o_ črevesne .bolezni zaradi «epravilne . prebrane .in slabe, pblelie in zato, .Eer ^brez ■■ nad-zorstira vtikajo. > usta. kar Kdli. V äofeki dobi poberejo s.estTfiđane, oslabele otročiSke razne nalezljive bolezni ^ saj tudi ni pri roki" zdravnika, da bi pravočasno spoznal bolezen, ni denarja, đa bi kupovali zdra-. .vila,- ni-'kräja, kjer.bi otroka obvezovali,-da bi- ne. okuževal drugih. V zgodnji otroški'" dobi-se "nalezejo tuberkuloze, . iii ako-.-jih bolezen takoj ne pdbei-e, jih pobere potem, ,-Tfo -nekoliko" odrastejo, v najlepši dobi življenja, včasih potein, ko" so" že "imeli ča» za-• pustiti pogiijjno dediščino drugeruti, majhne-. mu, .neb6^1j'enemu'"bitj"ji. . ' To "ni'pretiravanje.. Grozne številke-naže - dtroSke .umrljivosti kriče " do neba'- M-nogo je stvari; ki jih posah'\ez"nilč-i in" p'rivatna- društva iie' morejo stol-iti, mnogo pa t'iidi lahko, stor-e. ^'Najhiij.šg.'stsnje je na naši, ševeriii ".' Pisma ' . ' " ; " - Duša ■ ■ Tehi, M sv mlaia ■ ■ Kako blestiš! TVoja. mlada Krsteča svežina vedri tvoje okolje-in opaja tvoje lastno .življenje." Kot. -vočno napeta tetiva je . tvoja mladost,'ki .v preobilju sil išče-sproščenja, dejanja in toče ziiiag. Kot neprestano;vrteče , se kolpje tvoja imladost, ki'vsa predana tre--. '■ ■nutkii.-nikjer ne dfcstan'e, .nikogar ne počaka," nikam.or'"ne' prisluhne. -Ves svet je dobil tvoje-meje," .ali bolje -^"je -v t-voji •brez.-_ brežnosti izgubil sv9je meje,- in vs.a. ogromnost življenja, ki-valovi oljrpg-tebe, se je - skrčila in";"štisnila.-v--e"no. "samo napetost in-" pričakovanje :^l'oiivetje-ljubezni. Tem; da- tvoj sen ni brez trpkosti in-.ra.zv pčaranj, pa vendar se ti zdi, .'d'a je-ljtrbežen' ' čudovit sad, ki-še -sam utrga in'p'ađe.v tvoje naro-öje'-öb j)rvem -vzhičepem' srečanju, .in" ko - si_ga spre-jela", je tvoj in meniš, da'je.že .dozorel ,^za tvoje - veliko. ' osre£i4pče sprejemanje.'rn-venđar. nt-tako..Kič dokončiiega, nič trdnega in -na-t^ičjao.. dognänega-n'g sme -meji, t-ani, kjer so ljudje m'ili'kmetje, 5$ ; večkrat pa'i'rez svoje zemlje, .viničarji- in najemniki na. veleposestvihj. ki šo še povrhu .dostikrat -v'rokah; .tiijerodcev. Tam, kjer v: vinorodnih kräjih; še'alkohol-dabi'in upro, "pašča otroke prav tako kakor odrasle. Taih -. . je najprej. pö.ti:&bn"^ pornoč.-' •.- - ." ■ . - Za.t-o.si-'je nadela.ženska-Ajicija, pm kateri sode-lujejo vsa - dJuštva;" nalogi,"(la"iistanovi-skl-adj ki naj' bp .iir sre'äs'tev za najpotreb- ' - nej-šd pom.pč'-.tem .otrokom-in njihovim ma-' toräm. t^ii .-'sredstev .M preskrbeli ■ qbleko in obutev iiajpotrebnejšim. Nobeii. doj.enček bi ne ^mel seč "zaradi pö'mapkanja-hrane in. higijene shii-ati. Delo hočejo žene organizi:^" rati sistšmatično ter' ga združiti, .kjer bo mogoč'e--iti -potreino, .tuđi- z vzgojnimi' pre-ilavanji. "V- zvezi z učiteljicami bodo skuhale -■prirediti tudi -ražne. vrste -izobraževalne te-, čajej. ld\iia'j. bi.kazalj zläs.ti pdrasli mladini,, ■pot- .do zaslužka... " ■"- Sploh je .pt-ogram, Id' so sä ga .začrtale " naše žene, lep in obsežen,"v njihdvo čast je. treba .priznati,' da so pokazale silno veliko'-, razumevanja za to prizadevanje —= težko je le s.sredstvi-, ki■ iiaj, .prograin uresničijo;^ Ženi .' '.;,"' V. , " - . ."■ biti v ljubezni. Ljubezen .je rast, dejanje, "gibanje, zdiruževanje in. oddaljevanje,' naj--tesnejža-povežanejt pa najsm-elejša: svobpd.a, ■najprpžnejša ..zgovoi-riost pa, najgloblja mol-. fečnost;" v.svojem zadnjem jednj-pa je Iju-^ be.zen služba, najčistejša; "najradostnejša .služba, đo.veka .'čldyeku„ ..najopreTniejša"., pa" najbolj drzna., najmanj vidila in tečno, "priprpvljena.-Ali me boš prav razumela? -. ', .'^'alöga, lü.lii. mkdaf rešena. ' ' .' Stremljenje, -M ni, .'nikdai- uresničeno.-■Cilj, k'i nikdar ni, dosežen. , ' ' .Ta neizprosni .^nikdar» je gibalo tvoj.ega vedno novega najfora; pnčakovanja jn stremljenja in odrežilnega đ'ela, Id nikoli'iie more -pbčivati. :'- " ■' '. Ali te- je kdaj ;prešinila • slutnja o tisti.-' zadnj.i, 'ro.snični podobi .člov.e.kči» ki si ga zazrla V njegovi - enkratni, edinstveni .vrednosti in oriostranski'-določenosti in šriiisel-nosti; morda" si.pj-tko teh vidnih, -včasih t^ko" 'nejasnih - zuaanaij, pröWa .do njegpvep' 2875. bistva: morda te je vsa prevzela njegova notranja moč, morda te je vso ganila njegova otroška nebogljenost, morda je zažarela vate njegova jasna, nepredpisana dobrota, ali pa te je pritegnila nase trdna urejenost in neizprosna premočrtnost njegovega koraka. Pa . najsi bo _ že tako ali drugače, čim si pristala na njegovo bistvo, si priznala upravičenost, da, nujnost takega in ne drugačnega njegovega Hvljenja, si nadela sebi nalogo, da tega bistva ne boš okrnjevala, ne bož ožila, utesnjevala, vezala, hromila in slepila. Osebnostni razvoj človeka hoče tudi prostora, daljine, samote, molka — življenje v dveh je pač velika skrivnost, ki se malokomu do dna razodene ... Morda sem ti od daleč nakazala tisto tvojo veliko nalogo, katere zavestno uresničevanje bo hranilo, svežilo, očiščevalo in stopnjevalo tvojo osrednjo življenjsko — ljubezensko resničnost. Hkrati bi te pa holeta prepričati, da je omejevanje tvoje ljubezni in skrbi in prizadevanja na to edino življenjsko resničnost hromeče in utesnjujoče zate samo. Kakor da si oslepela ob svojem lastneni blesku! Kako malokdaj se skloniž s spoštljivim občudovanjem v življenje drugega človeka! Kako malokdo te «zanima», tako redko se sproži v tebi vprašanje po njegovem izkustvu in njegovih uspehih in načrtih. Kako- malokdaj si bila tako topla in neposredna, da si dala priznanje njegovemu uspehu, da si se iskreno in z občudovanjem začudila njegovemu notranjemu vzponu. Kolikokrat si se v pobožni" hvaležnosti sklonila pred veličino, ubranostjo, močjo in žrtvijo njegovega življenja? Kako nestrpna in nepočakana si v svojih srečanjih, kako .brezkončno in, glasno in bahavo pa je tvoje pripovedovanje o lastnih uspehih in družabnih pridobitvah! Kako raztresena in nepotrpežljiva si, kadar bi kdo tvoji mladosti rad zaupal svojo bolečino in ob tebi dobil zatrdilo svoje moči in sposobnosti. Pa tvoja beseda! Ali si vztrepetala kdaj v strahu pred lastno nemočjo, ko si iskala v sebi. odrešilno .besedo tuji bolečini, tuji stiski in tegobi? Kako si skopa v svojih vprašanjih! Saj poznaš tisto globoko pomemb-. nost legende o Pareifalu, ki bi z enim samim vprašanjem .mogel ozdraviti na smrt bolnega kralja Amfortasa in bi tako postal njegov naslednik. Pa ni vprašal in je zaigral svojo srečo. Ali se zavedaš odrešilne moči iskrenega resničnega- vprašanja? Ne iz zvedavosti, temveč iz zavesti neke tesne, odgovornosti polne povezanosti človeka s človekom, iz želje pomagati, olajšati, osrečevati. Pa tvoj odnos do tvoje materinske sestre, do tvoje starejše vrstnice! Ali zveni v tebi le njen utrujeni korak, njena trpka zagrenje-nost in ne vidi,š v njej nič drugega kot usihajoče življenje, odigrano vlogo, zastarele, ozkosrčne nazore? Ali nisi doživela še nikdar lepote zrelega življenja, sočnosti sadu, v katerem se je v najopojnejši ubranosti strnila moč zemlje in sonca, ostrina zraka in mehkoba toplote? Ali se nisi še nikdar okrepčala z njegovim krepkim sokom? Zakaj se nikdar ne ustaviš pred njenimi v izkustvu dozorelimi spoznanji in dognanji, ki bi ti mogla toliko razodeti! Zakaj prav nikdar ne prisluhneš v njeno domotožje, v njeno rahlo bolečino ob tvojem cvetenju, in s svojo vedro resnobo in hvaležno spoštljivostjo ne razodeneš, kako se zavedaš vrednosti njenega zrelega pogleda, njenega preizkušenega nasveta, njene jasnovidne dobrote. Ali ji res ne moreš ođpus.titi njene trudnosti, dvomljivosti, strogosti? Ali ne slutiš, kako velika bolečina se morda skriva pod to majhno vsakdanjostjo, kako težka odpoved morda še vedno skeli pod to navidez za-celjeno rano? Ali ne vešj kako zelo boš nekoč še želela, da bi tudi tebe razumeli tisti, ki prihajajo za teboj ? Da bi v tvoji mladosti dozorelo čim več spoznanj, da bi zablestelo v njej čim več razumevajoče dobrote, da bi se sprožilo v njej čim več prodoi-ne moči, v vsakem človeku poiskati človeka, to ti želim z mate-T-insko skrbjo in vdanostjo. 162. Zvečer Lidija Gr il e C Večer je zdaj. Iz daljave se čuje le pasji lajez in boben korakajpčih vojakov. Ves prazen je mlačni veČer in moje. srce obupuje, ko v prsih bolest mi kljuje od toge samote. Vse moje misli in zelje so daleč, sledile so-tvojim stopinjam. Ne -uzdramijo vse me lepote in sile tega sveta, ker se ničesar več .ne spominjam ' kakor samo. da sem tvoja. Ana EleonoraRooseyelt: Spomenica evrapskim ženam PavlaHočevar .Zdravje, živci te žene so železni; nj'ena volja je prav tako vztrajna, kakor je njena sposobnost vsestranska. Ta odlična novinarka in govornica je tudi vestna poslovna žena, saj je lastnica iri ravnateljica ogromne., tovame za hišno opremo. Domačega in sve-to^Tiega političnega življenja se udeležuje z isto premišljenostjo in odgovornostjo kakor njen mož; sprejemi v Beli hiši"so prav tako nujni kot ohiski v lastnem domu. Svojemu možu je najboljša zakonska žena, življenjska tovarišica in javna sodelavka. Znano je, da je Roosevelt hrom in ne more iti nikamor brez spremstva in opore. Zato pa ni zborovanja in nastopa, zlasti izven prestolnice, kamor bi ga ne spremljala žena kot najpo-. trpežljivejša bolničarka! Pravijo, da ni bila še nikoli bolna in ni še nikoli ležala podnBvi razen v porodni postelji — Eleonora Roosevelt 'jo rodila in z vso nežnostjo odgojila šestero otrok! Tudi na domače gosporlinj-.stvo misli in na šport. Vsak dan redno telovadi in rada zajaše s-vojega starega konja Topa. Pi-avijo, da je kot noj: kar je in kadar je. Kako misli gospa Roosevelt o današnjem paliličnem položaju?. Vedno jo bila prepričana zagovornica -svetovnega miru in še pred štirimi leti je utemeljevala svoje načelo: misel o vojni je nesmiselna. Pred tremi leti jc trdila, da se bo Nemčija le vrnila v Društvo narodov; še pred dobrini letom je nekje izrazila vero, da se bodo armade zamenjale z mednarodno policijo! Po dogodkih v zadnjem času pa tudi ona ne more več verovati v tako rešitev mednarodnih odnošajev. Vendar .se ji zdi misel na človeško klanje še vedno nemogoča Roosveltova žena spada nedvomno med one redke velike žene v' zgodovini, ki so pravilno izpolnjevale svoje mesto kot osebe • in življenjske tovarišice velikih mož. Eleonora Roosevelt predstavlja danes največjo žensko silo' v politiki, ne samo 'zato ker jc ^predsednik Roosevelt med odločujočimi poli-tki sveta, temveč pi-ed vsem zato, ker je sama prekaljena v dolgoletnem političnem • jn gospodarskem udejstvovanju. Spisala je več knjig, ki jih Amerikanci visoko cenijo. Vsak dan napiše članek, ki izide v 68 dnevnikih in ga redno bere štiri in pol milijona Američanov. Ta žena se loti vsakega vprašanja z odkrito odločnostjo in temeljitim • poznavanjein najraznovrstnejših panog. Drame, ki jih je videla v gledališču, ali slike z zadnje razstave ocenjuje prav tako temeljito in iz žiyljenjskcga vidika kakor osebe, "s katerimi se je sestala, ali higijenske predpise o povijanju dojenčka. Pri katerem koli dogodku, ki je predmet njene pisane ali govoijene bes.ede. se dotakne ustrezajo-Čega nujViega problema, kakor so n. pr. delavske mezde, delovni urnik, položaj črncev, obramba zamorskih umetnic pred ošabnirrii damami visoke ameriške družbe, obsodba . lameriškega sistema i. dr. Njena predavanja m članki sooblikujejo javno mnenje, njeni nazori so ameriškim ženam evangelij, ona skrbi zanje, jih opozarja na krivice in jim daja pobudo za boljša pota. Priljubljena novinarka dobiva za svoje članke tudi visoke honorarje: 16.500 dolai-jev na leto! Vso to vsoto pa redno poklanja v dobrodelne svrhe. Uredniki velikih listov pravijo, da je ona med novinarji vsega sveta edina, ki ni še nikdar oddala rokopisa prepozno! 163. , ■ in zverinska ko' hi mogla.- preprečiti "go"- • novjii pokolj s"?eta1 ' ••'■ ' ' -. ^ Kakor se. je pred nekaj ■.meseci predsednik Roosevelt .obrnil na one." jd so prvi začeli; vihtfeti orožje,, tako 'je 2ädn"j&' tedne' tudi gospa -Roosičvclt . poslala v svet " opozorilno- • spomenico, in .jo ;nasloyi]a 'ženam v Evropi:, Ci'stö.'^osebno, icot ..žena. in mati;" pozjyä in • ro"ti. na.j obvaliifemo ■ jnir^" . ; . «Od vas^ zćne vrEvropi, ki'živite v kateri holi držax}i,\ je \q^xdsnd'usoda vti^e 'dojnovine in vaSe- celine. Dah'asnji čas ne zahteva od vas ,samp, da ste sposobne gospodinje in od— • ' lične- matere v družini; današnji ča.s zäht^a ' • od vas 'ueč... . ' . .• • Danes" ni potrebno, da ste samo angeli varuhi svo'jegd ognjilöa,. temveč tuäi 'angeli väTuhi miru V " •Kakor vse žene -ng, svetu-iihate tudi ve velik, -vpliv- na moze'.in' -^Tnove: Devetnajst stoMij niste nfkdar■ hotele', niti se niste upa:le verovati .p swjo vrednost. Danes pa-morate hiti .prepričane, ■ dd je, • usoda sveta-Jahko -O .vaših rokah!'-Pomislite^ da je y ^ ropsMh, državah vas več kot'moshih in ste zato v večini. ■' ' . • * , Predbsem pa st? matere! . Ve ste, dale življenje tolikim, dvajsetletnim, 'mladeničem, ki Jo dakeš že nekaj^ in. ki,: šo • vam'-hvaležni - Na :vas je, da. 'tein bodočim ' '•vojakom, vcepljate misel o bratstvu členke- : štva.>>' . . --.' ' Da ni- ta trditev Rdosieveltove prazna . •fraza, jo dokaztije z. izidom' ankete^ ki-jo je" _ priredil "neki-pirofesor'.'ha univerzi v.Kolum.-^" biji med. "svojimi študenti in njihovimi"'^ar uerami.-'.Materam an- siriovom je dal. ista vprašanja (nanašala so .se na okus,..:življenj-■.ske" poglede -in si.).-Anketa je. pokazala, da" • st^ .§e odgovora; matere" in: sina. skladali y ' . 82%,' v "nekaterih vpražanjih. celo .92%. "Podobna anketa ^^"potr^ijla.tiidi innfnj-e',-da" '."•žena lakko vpliva "tudi" na mpža. "Roosevel-. tova* navaja -v omenjeni "poslanici podatke, • i^ katerih je razvidno,^ da se'je moževo..miž-ljenje ravrj.a.lp po ženinem'ß.5%. ' ' • -Opirajoč-'-^e n"ä izid' teli -dv^ -anket,' šfe'-: obrača spbmejiica na^ vse" žene v Evropi" in .nas .z dvomom'.vprašuje, ali smo izkoristile-v življenj« ta svoj .vpliv\Ti'9 đećo -in moža? ■ vladate sraerrC in- mislim svojih' möz ' že. devetnajst sthletij'-.-Alv-tä.ßvpje prerrioči •nhte rirkdär.'iz'köruti'le? V tefn'-ste ^reUlel In. če'ste 'kdaj le zavestno vplivale na svoje '-.može,' .največkr^at niste storile te^a z ideal-. riim in dobrim ciljem. - Vpliv žene na moža -. se ne sme omejiti na izbiro Hobuka -ali na • prigovarjanje glede karoserije'novega 'avto-■mobila. ' .. . . • Kdteri koh narodrwsH pripadate.'.okori--■■ ščajte se- s'.tem vpli-Vorh'.. 'Vše-se strinjati s-. ciljem, In ga. 'moratle •'dcrsepl: mir, delo,'.srečaj'' 'Mi kaj,.delate'verndmesto da hi uporabljale-, .vse sile-za dosego tega^ cilj.a,._nan.iest.o"da,-z vsem'.svojim. vplivejri krotite moža^ prena-■ pefeg-a 'strankarjay c^i • dd pomirite prehur-nega. sin-Q,,'nam'eito da izmodrite politične strasti Qnjh,- .ki'jih imate radi, se pretvarjate \ .in delate,, kakor da vas vse to nič n^ zanima!.' • . .Politika jerza nioške'' pravite.. Ali rriislite, da-je fo res?.Motite Politika''je ž&nsko ■ ■vprašanje. ■:saj ste .ve,g lavni - ■ činitelj'^ družbe' in'.njene_ bodočnosti. In've'se morate brigati' za srečd, te bod.6čnqsti. ■ • . • •'' • Ve mislite,:-.da ste storile prav, ko: ste se odločno- izjavile oh nabavljanju pohištva, ■avtomobila, sinove ohVkke gluhe pa steza politično mišlj.enje svojega moža^ zd 'nje-: '• gove odnose dö-pasafaezni\ {^T^avniJi- f-unk-, cioriarjev. ali dd. 'tuje- države: " ' ' • • Žene Evrope, sedaj ste 'na._ vrsti ve!» ' •'.. ' ■Dan se skriva, ■zvezde vži:ga noc. Mojb dušo.- ' obiežila je ' ,, •• Ttemoč^-:' . iV^moč Lidij a GYilec ; :, Mesečina spletu .. ■ v zvezd 'sijaju ' ' ■ . ' . ■■ ; Dragi', spet mi . miV in' vero daj-- .' :".. nazaj! . . - " ' Da kp .v 'jutru . ■'' ■zürja vzdramz - ^ mene najde 'v snu oh j et'o s fabo' 164. Unietiiosi ■ Zora Zamik • Pred; Jiekaj' leti sino'-imeli, v -Ljiibljajii •eno'šamo^FiHia-rHtonično dvöraiWj^to^ä'ta ^e-. ■ -bila' posA^čeija;samo; glasbiV:Tej;^ Ženi -palo^ -P-^V)? ^^^^ "kar- nalpopdlneje • ■•UstrezaLa. Vsakogar" ki je stopil vanjo, v trenulk'ü. .zajela v';ŠYoj'čar. Vedel si,'tu ;bom sl,iš£ll'.nek^;lepega/.iieka)-j k-ar "m^. bo visoko, dvi^iio iia4 .• s^rH' in -'nevsečnostr., y^'akda -. •iljega" življenja;, Öoiqvo imajo marsikje-l.epše •in le.-iwlj-akustične prostore tt-' Vendar pa. je Hila-ta.mala^ tcmnordeča, nežno razšT:et-Ijena" dv£irana kakor, prepojena ž najžla-ht- 'nejšo glasbe»--še predno je zazvenel pr\'i ■■'■tgn. -• ' V terii pros-toru so &e največkrat našli glasbeniki,. giasbeni_-natašcaj in glasbi na-. kl^njeno'občinstvo^ -.- torej dražba'ljudi,'-ki-. ■ ,SQ pri .nas od -konc'ertä' do koncerta 1 pray . .ma]o^ izpreiijmja. • Mala. filliarmoriičn'a.;dyo- - "rana je*bila kar čiidno"pregledna — in tako. ■ so stalni obiskovalci imeli kar ?voja stalna tnesta^^ katera .je'vsakdo- ilvaževal. P oko. j ni . 'ravnatelj'.Hubad je ..sedel vedrip na istem" • iprostorn, 'skladatelj--,Lajo-^ic, Igrata ■•Ravnika in'mnögi drugi in tudi dveiiierazdružni prir, • jateljici, dve . .višpki,-vitki'plavolaski:. pianistki" Marica-"Vogelnik rn-Zora Zamik'"-/Dbe iičenki prof. Janka Ravnika- danes poučuje-Marica • v/lastni,-glasbeni' šoli;--Zora pa de^ luje nćT .drž. k-onserV-atčri-ju. ' . • • .• ■■.SevDđ^-tr preobrazba odjičiie učenke koii- = 5ervator.ija.".v -najo^liČnejŠp slovensko ••fi.a^"' nistiip l'se rii."iavi'Šila .čez nqč._ Vm.es;" so/ob'--vsej' zmčigoviti tiada:^enpsti üfe ;in-'dnevi,. ...in?seci 'in- j'eta' polna'."težkega,' neumöniega .. dela,';dela,nin'..pra-wi."umetnik nikdar'Xe..v . vidi .. köfic'd: Vse hj"c;goyci'; ži-t-ljcnje toÄe'V " • .tem' n'eprestanem.'izpqpölrije^ d'đije'ga mu - talenta»"" In talic sedim •danes', ko bi vani, ;. 'rada kaj povedala-o življenju pianistke Zofe " • Zärnilcq-v^^e;'"-pred ■drqbnjm'"'z:vezčkQin, V- ka-vterefn je zabeleženih ceUli.:enajšt vrstic iil- • s'pö.daj-b-' -pÄ '-dva sti-liä • p'rekra^'e'' Tru-.' pesmice:/. " ' ■ • " ■ '«Kakor, sonce skpž glaž .gre, • .• glaž ta -se" ne razbije,. i .»' . ' •" • Sama; prav ne vem/'kako--so..mi prišle" te; besede |>c>d: roko, ^.ko sem. ogledovala teh- ;.enaj.st. vrstic in" se v imsUii-'-zagledala v-ozki, ''bledi obraz Zöre-'ZaniikoVej'.v'^rijene žasa-.. njane oči. Iz teh oči je treba .b^ati-,'pobožno' je .treba zatbpiti" v njeno-i"gro,.--če se hoče - . kaj' izvedeti -o - Zori,- kajti ljubeznive^, -a " ' • resne^ ustnice vedo. sicer o marsičein .'.poVe- ' dati liinogo tehtnega jn zanimivega, samo/o • > .lastnici',.-sa^i .'so kaj-skopfh besed... - ■- - Zötä Žarnikova je doma";v Zagorju." Oče' ji je zdravnik; .glasbeno nadaj-jeiiöst'jerpo"! äedqvalW'" {)ö:" "star-öm ."očetu,. nadučit.elju, "ar.- -' .. ganištii .in, cerk'veneni'-skladdtclju pav.c^inu ' .Zarnik"u.-iž Krope. Xiidi-ijjeni'dve star&jži •.-'. sestri sta želo muzikalni m tako.j^'^cär iia- -■ ravno', .da-ji je. bila glasba-od'.najiiežnejže dobe hajlepšć.'in. najplembnitejšc "rajzvedrilo.- ' Ko še ni- imel^.'.klavirja.,- se je vadila na .ta način, ■ da^ j« ud-arjaU-na- pokrov bivalnega : stroja.-.' Pri'i poujc je .:s^i-ej.^la""'od • dqfaiačegA.'' . p^xinis.^. Dešctletria'' je- igi'aJa :l-eto ;dnj. pri'". ; prerano linirli pianistki Päni Koblar-Gqli-^ j'evi, nato je*, bija. učenka -Märffe- Do-lejJeve; . - in-'nappsled je prispela, k profesorja J.aiik"u> .. •R..avriiku,--pri •kftterefn je .tudi; leta' 1926;- '" • ahsolvirala. - ■ •-','- . . 165. Prof. Janko Ravnik, prav tako sijajen pianist in pedagog, se z veseljem spominja svoje prav nenavadno darovite nčenke in budno spremlja njen razvoj. Že tala-at, ko je sloko, datolaso dekletce prvič zaigralo pred njim, je doumel, kako izreden pianisti-čen talent nam dorašča v njej. In .ni se varal. Pod njegovim skrbnim vodstvom, ob njeni železni vztrajnosti in marljivosti je šla njena pot nevzdržno navzgor. Za to ni dovolj samo običajna glasbena nadarjenost, niso dovolj ravno za to delo ustvarjene roke, potrebno je že nekaj, kar se ne da naučiti, kar je človeku .dano ali ni dano. " Zori „je dano. Pod njenimi prsti postane glasovir res to, kar pomeni njegovo ime: vir glasov ^— in vsak ton zveni, poje, živi in žari! Toda — kako naj opijem nekaj, kar se ne da opisati — kar se da le občutiti, kar zajame človeka s tako silo, da pozabi na vse okoli sebe in je resnično dvignjen v vi^^jc, svetlejše ozračje, v katerem vlada čista, popolna lepota. Ob igri Zore Zarnikove človek ne ve veČ za njeno blestečo tehniko, .ta popolna izurjenost postane malone brezpomembna ob sili, s katero te zajame njena umetnost v svoj čami krog. Ob njej nam postjane jasno, da je umetnost poslanstvo, da jo je nekaj, kar • jfe silnejše od njene lastne Volje, dovedlo na prav to, ža njo edino pot. .Ta pot je trnje-va. Neizmerno samozatajevanje raste ob njej in še več samote. Vsaka popolnost zahteva žrtve. Vsak pravi umetnik to ve, vsak hodi svoj križev pot — če uspe in prodre ali ne, ni mu mnogo mar — sledi svojenui najglobljemu nagonu, svoji usodi — in ker čuti v sebi, da dela prav, je v njem tišina izpolnjena. Zora Zarnikova je ena izmed redkili, ki so izvoljeni. Vsako glasbeno delo, v katero se poglobi, zajame z vsem srcem in vso dušo. Kot ima vsak človek nekaj, kar mu je najbližje" in najdražje, ima tudi Zora najraje simfonije, sonate in maše- Ludvika van Beethovena. Zakaj? Ali ustreza ta nad vše globoka in vendar vedno v oblike stroge lepote zajeta glasba najbolj tihi lepoti njene vase zagledane in trpko zastrte du-še? — S tem. seveda ni rečeno, da se je Zaraikova tako rekoč špecializjrala za Beethoven ove skladbe. Zanimiva in ljuba ji je vsaka doba in vsako glasbeno delo, da le čuti v njem dih prave mnetnine. In to stvar, to skladbo vzame potem v roke s pobožno gorečnostjo kakor mati svoje drago dete, tej skladbi da kos svoje duže, kos svojega srca, utrip svoje krvi — da ji življenje! Ko je končala svoje študije pri profesoi-ju Janku Ravniku, je Zora odhitela v Pariz, kjer je študirala pri Heleni Galanti-Kastler-jevi, profesorici visoke Šole na Ecole Normale de Musiqüe, naslednje leto pa je x neumorno vnemo delala v Brnu pod veščim vodstvom Vilema Kurza, profesorja mojstrske šole v Pragi. Ko si j? tako osvojila še vse najboljše, kar so ji mogli dati tuji mojstri in tuje šole, se jc vrnila v domovino in postala profesorica na našem najvišjem glasbenem zavodu. Kaj pomeni našemu glasbe- ' nemu naraščaju kot neizmerno vestna, pa vendar neskončno potrpežljiva učiteljica, vedo pač zaenkrat le zrelejši njenih gojencev in tisti, ki ob javnih produkcijah budno zasledujejo razcvit' vsakega novega talenta in sodijo razvoj teh učencev po zmožnosti tistih, ki jih učijo. Poleg tega tihega, požrtvovalnega dela se jc posvetila Zora Zarnikova tudi koncertnemu udejstvovanju, toda — kakor je sploh z ozirom na svoje zmožnosti pravljično skromna — ni še nikdar nastopila v lastnem koncertu temveč le kot sodelujoča ali kot spremljevalka, in vendar — kakor je v pravljici zmagala ponižna Snegulčica, je Zora Zarnikova prodrla z zmagovito lepoto svoje igre. Vilko Ukmar piše:- «Čeprav bi se zdelo, da je pianistka Zarnikova kot spremljevalka prevzela podrejeno vlogo, je njena igra vendar dobila toliko poudarka, da je stopala vedno znova v ospredje. Pianistka ima do tonov svojega instrumenta silno tesen odnos in pozna njih vsestranske značilnosti ter njih svojstva skozi vso barvno dinamiko do drobnih fines. S temi syö'jstvi pa na tenko in široko niansira tonske like in to z notranjo močjo, ki se včasih kar grozeče razživi, a se zopet umakne ter utripa kot dih iz velike globine.» Tako doma. Toda tudi v Zagrebu in Beogradu so bili poslušalci in kritiki ob istih okoliščinah očividno enako navdušeni. Tako na primer piše «Obzor»: «... Zapazili smo, da s klavirskom dionicom vlada sasvim naročiti pianistički individualitet. Skroz profinjeno i stilski osjećano iznjela je 166. gdjica Zamik svoj zadatak vanreitio zrelo i dotjerano, solistički kao to Mozartova Sonata traži, a ipak skrajnje decentno i prilagodljivo drugom partneru.» «Narodne novinci» pišejo med drugim naslednje: «Mala senzacija bila je gdjica Zora Zamik. Njeno sviranje bilo je pravo muziciranje, onakovo, kakovo je potrebno n komornoj muzici. Njena tehnika je odlična, a smisao za ritam i psječaj za pratnju je izgrađen do skrajnosti. Mozarta već davno nismo čuli u tako ötmje-noj i stilskoj maniri izvoditi.» Zagrebške «Novosti» pa se navdušujejo; «. . . Gdjica Zamik pokazala se kao ujnjetnica, koja se daleko uzdiže nad prosječnost.» In tudi «Jutarnji list» se oglaša: «... Ovn odličnu, prvorazrednu pratilicu bi željeli ^to češće ČLiti na našem koncertnom podiju. Ona je kod pratnje pokazala toliko samostalnosti, ritmičke sigurnosti, nadalje kristalnu čistu teliniku, muzikalno. . .-'I^rtdÄdDik ^kfe.-Drap^: Q^ett?^, ki je ."dbiskat 'iiekalers/hrvatške" lri-.tt|s, rekel ž " -bziro-m- na .' Sporazum:' «prilike se ' urejajo". ■. .NiŽ • VejS■ ni" nekdafi-je napetosti.' Narod: hoče '•'-5;ijDriz"ura:--Mi-sliiii,. da- )&. glavna! iialoga. . vlade storiti vse," da'Eriđe."do.p.ppolne 'ure-' -ditve rasm^:» " . .. ■' -' ... ■ -. .-frati sj/oraduniu- se je ,. pajavilo"-gttanj"e:. - med-' Srbi," S'. predsednikom'. prejšnje. vlade; "di-.' Stajadinovliem .iia - äelii;' ki zbira'' svoje ■ priiateTje, -kateriüi je bil. p,omagal do-', mandata, .članV:. JIIŽ, ki je .v :5"voje'm'bi-stvu. 'le 'vć'dnp;:.centralistična' strapka;.-sodeč po . .li-jenem gläyüerij glasilu «Sartioupravi». .iSto-.; ".jad-inhvic. "je'.hötel.'H.ästopiti-'s' pomočjo feb ■ poslancev prtoti. sporiiTumu s Hrvati, -čeS;. da . ogroža sporazum.narodno in "državno .edinr - "stvo.vPoslanci> "ki so-tozadevno interpelacijo, -'■'podpisali, so izljučeiii iz ^tra'n'ke. • . KV Sloveniji. Y zadnjih šestih -'v. .Sloy.i^iiiji prijavIjenilf osem odjavljenih' pa 21.' tako' smo. äsu ..izgubili -.13 podjeti)... .Zš, jš'ario tudi. naše gospodarstvo.-:'-.. .služeL^" joi)6ine pa. ob do-' , Gospodarstvi mesecih je bilo hoVih podjetij, o samo v. tem' čas - toliko-je prikrajš ■ delavstvo je ob ■ Lcjdek: -" .... ■Tfekmn'rski-'tßen. Oi 17: do, 24.' junija je bi.Iä. -v" Pr.ekmucju svtijevirstnii; Manifesta-^ . cija Slovenske" K'rajinei'"ki naj" pokaže zlasti' rojakom" napredek na'.kiilturnem in göspo"-^ "■ ■ darskom..Eoljii. v dvajsgtih lotih žiyl|^}a "v"; ■.Tugosl'äVij'i". — Proslava .js bila nanienjena--gredvsem Murski Soboti " in' Prekmurju - sa'-..""memU;. "Vendar, je-pa po-membna za. .všt) Slo- " veiiijo in Jugoslavijo, saj "je prav napr.edek -prekmurskih Slo-i^encev važen ea vsg Slovenijo. Prireditx'e.-so pokazale, da sd prekmiir-" --ski Slovenci kljub .vsem težavam v teh dvaj-; šetih-" letih ...lepo napredovali.'Ker .je napredek "pos'l,edic"a-njihovega lastpega! prizä'di^a-'' pja,. so lahko - nanj tem bolj - pono.sni. .— ; Prekniurj.e jß-tisi:i'lepi -kßs slovenske zemlje,": "od -katere nas 'do .prevrata ni 'ločila jsarii-o " ■-Miira," "ärnpak, so" bile'incje mnogo." .globlje, _ - saj 'so 'sio-venci,- ki ""bivajo tarn, ■ spadali .'pod - - Matlžarsko. To -pomeni," da so,.bili izpostiiv-; Ijeni. hajveö.jemii; nasilju iri. raznarodovalnju, ' in' s.-iiiio '.njilioVi.-žilavosti- in ■ syoj"s"kostif se.-iniamo' zahvaliti,."äii so -nam obra'njeni. -Tudi B-eia -Krajina ."je leto's - posebno .'slp-, vesiio . proslavila.-.svöj tradicionalni." praznik : dne 18."junij'a. !ro'".)e\.praznik.--bdok"i;.a'iijskih narodnih plesov,'-.hariadiiih .iz'rßfii''-in-','obi-' "čajev, pa "tü'di" praznik Belökr&rijsljih .češenj. - Na-rgd-ni --.-pfazn'ik' h^atsh^gä-.J-näro'da : je. ":il."juiiij",. ki'-ga-je narod-proslavil-lelds po-: šebno .slove's;i-ö,. - Spominja,! s.e je'- ži^jeiija -in del, ki ' stä-jfh -izv'räila" "hirata- Radiča 'za svoj narod. -Ustanovila "šta hrvatsko ljudsko . gi-"--iarijc,. ki" je 'popiembno .ne šamo. za razvoj -..Hrvatske, .^narve'č,- lahlto -jrečefn'o,, za " razvoj " .Jugoslavije,V■ "-; . ," ■ Važen- znanstveni tavod.-ii Reo'grad/i. .T,o.-.' je 'zavod'""veUke fesle'.za razi'skc 'elektriko, .'.gäv javnopravnega . ;a" jugdslov.. učenjaki- Nikole vanje vsega-, .kar je. y zyezi' z )d' je- avtolioinna ustanova ih'ačaja. -" '.'. " ". '-."." 168. Naši bratje in sestre za mejami: •^Slovenec- — časten naslov.» Pod tem nasloTom prinaša «Koroški Slovenec»' tele iriišli: . «Slovenska narodna zavest te včle-njiije- v dvamilijo.nski slovenski nairod, po katerein si član velikega in mladega evrop- ■ skega plemena Slovanov. Daje ti pravo na dvaiisoČletno .slovensko zgodovino, po kateri si v krvnem in duševnem-sorodstvu z davnimi. slovenskimi vojvodi, kmeti svobodnjaki, branilci slovenske zemlje pred kr\'o-ločnim Turkom in zaščitniki kmečkega do-, stojans.tva v ča'sili gosposkega nasilja.-Včle-njuje te v duševno občestvo z velikć^ni slovenskega diiha. Slovenska knjiga-je tvoja knjiga, slovenska pesem je tvoja pesem, slovenska umetnina je tvoja iimetnina ... 2e danes dobiva beseda «Slovan» neki doslej še nepoznan, blagoglasen prizvok, ki ga ho razodela dogledna bodočnost v vsej njegovi silni vsebini. Vse to in Se več je duševni zaklad, ,ki ti ga posreduje tvoja slovenska narodna zavednost. Slovenska narodnost je torej vredna žrtev." Če tako zahteva čas in njegove prilike, moramo biti junaki slovenske riarodne družine, odločni, pripravljeni na vsako žrtev na oltarju narodne zvestobe. Tvoje ime ti bodi časten naslov.» Ker je Slovenka-. . . Kakor poroča «Koroški Slovenec», so na oni strani meje odlikovali z zaslužnim križcem nad. 70 let stare matere s.številnimi otroki. V Rožeku se je zgodilo, da je bila k odlikovanju vabljena tudi slovenska mati Marija Ropač, po domače Majarjeva mati iz Dol, stara je nad 70 let in ima 12 otrok.'Pred proslavo pa ji je komisija, ki je izročala odlikovanim materam zaslužne križce,' izjavila, da bodo odlikovano samo nemške matere in je slovensko mater odslovila. Po svetu: Juggslainja si.ie naprej. prizadeva, da bi v primeru spopada ostala nevtralna. To stališče je zavzemal knez namestnik Pavle tudi v Berlinu, kamor ga. jo povabil Hitler, ki je ob tej prililci izjavil svojemu gostu, da so meje med obema sosednjima di-žavama, to je Jugoslavijo in Nemčijo, za vedno potegnjene. Knez namestnik je v svojem odgovoru naglasi!^ da i veseljem jemlje na znanje «ponovna slovesna zagotovila, da hoČe Nemčija vzeti v pbzir svobodo , in neodvis-• nost jugoslovanske države ter nedotakljivost meja». — Napitnici 'sta vzudili. pozornost Evrope. . - .Trpljenje. 6ešhe.ga narodu se stopnjuje.^ V ' Kladnu na CeŠkefn 50.našli ubiLega nekega' nemškega redarja. Ta dogodek je imel za Čehe, zlasti pa za mesto Kladno strašne posledice. Nad mestom, samim je bilo razglašeno obsedno stanje, mestu ie bil naložen knzenski davek v znesku 500,000 kron, ki jili morajo 2>lščati Židje in pristaši doktorja Beneša. '(Pozneje, so. pisali neki listi; da bo prebivalcem ta kazen odpuščena.) Vsi ukrepi ' oblastcv, da bi iz.sledili storilca, so ostali brez uspeha. Nem siki ' dopisni urad poroča, da se bodo vsi incidenti poravnali z vso strogostjo in šicer tako, da se ne bodo več ponovili. Po vosteli iz Berlina" ho v pro tektoratu imenov-ana posebna komisija, ki bo .nadzirala izvajanje varnostnih, ukrepov. . Sestavljena bo izldjučno iz Nemcev. Prav tako bodo nameščeni v vseh Čeških industri'--ja.h posebni uradniki nemškega urada za delo, ki bodo nadzirali poslovanje češke industrije, skrbeli za izvrševanje navodil pme-. njenega urada ter poročali o razpoloženju urndnižt.va in delavstva. Stroške za vzdrževanje teh uradnikov bo plačevala češka industrija. Dva dni po incidentu v Kladnu je v prepiru med uradniki nemške in češke,policije padel češki redar, smrtno zadet od revolverskega strela. Protektor'rajha je razglasil, da je uvedel strogo preiskavo in da so krivca že našli. Nobenih drugih po.sledic: storilec je bil to pot Nemec. Gorje zasužnjenim! Nemške čete na Slovaškem. V «neodvisno» Slovaško je bilo — kakor poročajo naši in tuji listi — doscdaj poslanih že 250.000 vo jakov, ki so razporejeni zlasti vzdolž Poljske meje. Vse proti poljski meji vodeče proge, morajo .biti proste za vojaške transporte. V prestolnici Slovaške, Bratislavi, je nastanjeno nemško poveljstvo, ki bo vzelo vso. državno upravo pod svojo kontrolo. V Bratislavi so aretirali tudi večje Število ljudi, ki so širili letake, v katerih so poudarjali slovansko zavest Slovakov in pozivali k slovanski slogi. VJada monsignorja Tise je odredila, da morajo vsakogar, ki bi širil protinemško propagando, takoj zapreti. — 169. ■ ■ "Da. •ie -'pa 'kljiit '-^s^u ' ^ ^,; ni'/; ži vij oTij / dgfb'žeUiir: -^^rii.gr ' t-pjrö s. - moreim-q-' «^r^itii "šS^d) 6.' "n arc dn ci. • irfdxy i ; , "C liQ^ä "vol-]'^ .'.VečLii'e: rps^' - pa /ijiäla.:' energiSna,;; . i"^ 'liaiiiš'i 'faaafiČDa;- sltusiÜ:--m "jtlragov/plačaTir»-/ y-. -.j.iQStaj» j^pD^miiX: • • 'Hsživanie^-N^ ; ^ V: ^riištVa;,/..Tiaple^j'einili .'.v-nat^^'.-isti? '••'•y* d i u^;-šf ^^ -v -.Vsak^fn/.primerli-i'-. :vPPKižĆv.-m pi-iiiiel-/i'' j'.;''iTaj!'<^-sko-.. .^'^UJ^tfje '^a /to. aiačeino'-'že''p^ ■v-'gfalä^' tbrtfj. !riQČe:^srii:en6 : ••■k- . :aiigl e^.o'' k rit .^to'■ j i . •.-/'•V^Moslev.o, ••-k'i f^snq ..in-' ./s'Äßli'b;- öby^zö. ;o;:pöd,pp^^M .'-V^ižV-^i^aV^M; .IQ-.;.- .-■•"^Ješkonaselje/ •("ine^ ijivj e; lO&Vidiio- ^md- pretv!ezä - Jasti • K^^afce-^;-/. sije-iii' -krjöö''^^^^ ;' .proti'; Jappilc^Bi'-.k^^ . ^vrni'J.e-iiisÖivlibt^Ie' ^.'näjddTuiri'kaiiceÄja žc-^eS'CasC^^ .■^btiilap"' v'-njihoveta .gröti/jiijönc'efni^ •• Vdbže-'t^eže'-j^ : koincesTjärnf'/in:^ V ^ppmpčV - • ■ •1 itöiii; llkvjidiir^ -nipr^ato'^Ae-^ ;" .'c^sifeV, Äadn i"äy^öro • äa'.-; Y - äUgiölkG^ fif< > .'Jij^önöi" Vsö;'-pQp«trili'. zaporo-nliiii'Äförfiiijii;.^^ .2živili i^. Ž'a'. y j & - rikrnr^^čV--' vlpžala.,- i .250 Vv^ifii^'j'ö^p^;.-; ^ ['ßxm^: V(.6Ö .;.iiailija'r ä" i Ut Wjet) {• ilq- .fiK: ne "if^.;.-; - -tr^öVinö.. n^'/Dalj'n^n^ >. V^; Po Ženskem sTetii: l spf^h umctmcc v Pauzu, V X.et'^'S'Aie--prirej r.^:' ."je: ;U^"e3.ežil a •• tii^ (■ -pPl^a rk a ^ Mffg^a • Stöj a - ; «Doba, zcinlja in Ifijdje» lo nh-^ryn i • 'd^yk^ ■; Q-äPeyrig -MiJfläiiipy.eTÄtök^ . ös'yobpj.eyalp-e'fiH .■grafsk-iit rnejät//i5i''-pavid4 .svüjegä; fpfeliltegaj?!^^ . le-tili-lfe'/'^ela: Xl-^O:' ■VJinjigöj.'lct.g.Q.y^^^^^ I Daris^S ^Uiika ZVV/J ^a / n /t-nid /a daf 'žloi&rni^j iia'-zve^iiistiiia'^i^ - toiska volilna pravita v Bcl2;iji ^3l^l ■//ter raViiotts^^ ^ Ohöil ihor Jii^oiloxjn'.kc /rnslr 7\<>7i", ■ /u ra7!stavo boJs;arskc knjige v ücogradu le^jfHteđil'iens^ ioJg-i}ige ' -j ■■"■-"■^"■r-'i'l^r-Zboio^dnjt IjncCkili /cn svcla Tiuti 'iOva jVTftogV' dele^tJte^ , Ii^an^e/denai^y- iia/iso; Jhb'^le- jJxitt^a' Ičprff?' Xaše žene pri delu i^e&ajämä^ se.i;Grcize£a\ 'nas ; p.-ftSrodiie';:^^^ :po'seiihe'. V ila.- ■ ;'^so^Jg ärtiJiKi ^"e/štra •l-Šj^i'S'-SjetOT^ ••■šdiiiicp'Jžv.fe ■ jiai narcV. IMi^ jjeai isräo ' pq^tail] .1. y'endarle;-■ Sl^enci^^^^ -ne'Ä j*:;'-.'"^ ; .pSyf'Vrrfit?/^^^ D\0}Tio slavje /cii?ke poži tv ovalöosti ^nfiv'pÖTseni; -■"n-iH .uspeHqV...m ^-priVyiäte 'eätiiw a :tüdi "rpri "Jd,; đela^-r^^ra. sfy^ pGsleänif^ä/^ti-K^^ d^l^'/yedTiä^'^^ Več -kafer Itäkega,-. ki/'gi'. jav-rii^itak^ 'in: ■prizn.a. ' proslayaV -waripdnepo'stri . ska : .dati; šedaiije, bdljornicer ; dyäjsötletnice ob^fežj&.^td "pöyez^nö^^^ , ki /je ■ kskd?;^ji^lyi-ii.^JifesjiV 171. sala postanek, napredek in razvoj dinžtva ter še enkrat s tem dala priznanje njenemu delu. Prinašamo tisti del govora, ki nam pokaže naj\'ažnejže dogodke društvenega življenja: «Marija Maistrova! Danes, ko poteka 20 let od večera, ko . smo se zbrale v sobi Čitalnice v Narodnem domu. da osnujemo društvo, prihajamo k tebi. svoji ustanoviteljici, da dopolnimo s teboj v pieteti dolgo dobo let, ki je bila do nedavna iz dneva v dan s teboj tako ozko povezaiia. Kdaj si stopila na čelo nabili vrst? Dejansko že ti-stega zgodovinskega diLe, ko si življenjska družica svojemu soprogu v dogovoru z njim stavila na kocko svojo življenjsko srečo in srečo svojih otrok ... Še predno je bilo naše mesto definitivnu priznano naši novo ustanovljeni državi, si nas pozvala k delu: vojaki, ki so se ranjeni vračali iz bojev za Koroško, so bili potrebni hvaležnih rok . . . Srečnemu zmagoslavju so sledila ležka razočaranja: koroški plebiscit", Rappallo ... Po težkih preizkušnjah smo nadaljevale delo. Raztezalo se. je na vsa področja: socialna, kulturna, gospodarska. Kjer je bilo treba, smo vložile svoj trud in svojo dobro voljo. Zbirke, dejanska pomoč potrebnim, predavanja, tečaji in razne prireditve so se vrstile druga za drugo. Ti. naša voditeljica, si potov nisi izbirala, .šla si, kamor je bilo potrebno. Koliko potov, prošenj, nevšečnosti! Nič te ni ozlovoljilo, terjala pa nisi ne priznanja, ne časti. Le;ta so minevala, društvo si je stavilo novo nalogo: ustanoviti nekaj, kar bi prineslo mladini trajnih koristi. Začela se je zbirka za ustanovitev otroške bolnice, ki se je preosnovala v akcijo Počitniškega doma kraljice Marije... Pričelo.se je delo in po preteku dveh mesecev je žo odmeval vesel smeh prvih kolonistov v Šmarskih gozdovih . . . Okropčila potrebna deca iz vseh naših industrijskih središč, rudarskih revirjev, viničar.ska dcca iz Haloz, pa tudi otroci iz- drugih banovin so našli oddiha v tem romantično lepem kraju. Tu si opomorejo, se zbližajo, vzljubijo in bodo nekoč nadaljevali, kjer bomo mi nehali. Tako bo tvoje delo, tvoja ljubezen v prej neznani kotiček Pohorja obrodila zlate obresti.» Govornica je govorila že o programu, ki je dobival konkretne oblike pod vodstvom Marije Maistrove, o delu za pospeševanje domače obrti, za katero ima Mariborsko žensko društvo resnične "zasluge, o' kulturnem feminističnem delu in" naposled o razstavi, ki je pokazala pregled vsega društvenega dela — toda vse je zasluga drugih! V besedah govornice ni bilo videti nič " ogromnega napora, ki ga- ona sama polaga • vsako leto v društveno delo, zlasti pa pro-cvit Pohorskega doma, za katerega ima prav ona zasluge, ki se ne morejo prezreti. Toda tako je bistvo te žene: prav nič zase in za svojo čast, vse za stvar!'V tem'menda najlepše harmonirata s podpredsednico gospo Anico Ašičevo in očividno tudi z 'ostalimi odbornicami. , . Nedvomno je dvajsetletnica že častitljiv . jubilej in delo tako marljivega društva se gotovo ne da opisati v takole kratkih vrstah. Kdor pozna te žene v njihovi požrtvovalnosti, -^-e. da se za temi skromnimi besedami skriva ogromen napor in tudi uspeh, ki bi se v vsem velikem obsegu le težko prikazal. Vendar pa ne moremo mimo, ne da bi pokazali še na en pomemben uspeh tega društva: to so njegovi vzgojni tečaji za žene. m matere, ki jih vodi nad vse spretno in požrtvovalno strokovna učiteljica ga. Jela I.evstikova. O teh tečajih govori vsaka članica tega društva z nekim posebnim ponosom. Obisk in uspeh pričata o njegovi potrebi. «Ženski svet» želi društvu, predsednici in vseju odbornicam: Še mnogo let po tej poti dalje na hraniku naže severne meje! Proslava materinskega dne v Hrastniku. Rudarske žene in dekleta v Hrastniku se zbirajo v družtvu «Slovenska družina». Popolnoma samo vodijo to družtvo, v katerem raivijajo občudovanja vredno delavnost. Kadar so same .med seboj, delajo na sestankih ročna dela, se urijo v živaiiju in krojenju. Veliko veselje imajo pa s predavanji o vzgoji in o drugih aktnalnib vprašanjih. Da požive zavest skupnosti, ki je zlasti delavkam tako zelo potrebna, pa ob izrednih prilikah napravijo kako prireditev, ki se jim navadno prav lepo posreči. Taka prireditev je bila tudi proslava ma-. terinskega dne, ki se je izredno posrečila. Najprej je bilo predavanje, katerega osnovno misel so same. določile; tudi delavska mati in predvsem ona ima svoje naloge do svoje narodne skupnosti, ki se jih mora 172. zavedati zlasti danes. Potem so pa deklamo-vali.: od najmanjšega do odraslega mladeniča in mladenke so- se zvrstili z zelo posrečeno ..izbranimi, deklamacijami.- — Cankar in Zupančič in Gradnik in Dora Gruden — vsi naši najboljši so prišli na vrsto: S svojimi najbolj primernimi pesmimi; Kdo jim je izbral pesmi? čisto same žene — članice "drnžtva, ki se živo zanimajo za vsa naša vprašanja in poznajo najlepše, kar imamo -— če je le tako, da jim seže do srca. Potem je pa prišlo nekaj posebnega: «ABC riidarsldh šolarjev» od Toneta Seliškarja. V «Našem rodu» je bilo objavljeno in ker rudarske matere živo spremljajo tudi čtivo svojega otroka, so takoj videle, kako primerna je ta pesnitev za .mal nastop rudarskih otrok. Kako lepo so nastopili — posamezni in v zboru od šestletnih dečkov in deklic piVega .razreda do 141etnih. Spretno . so se kretali m pogumno, govorili so z lepim poudarkom, zborček je bil prav lepo nbrah:" Smo dečad rudarjev, črne zemlje .gospodarjev. Ponovno vprašam: kdo jih je naučil? O, tudi to oskrbe one same, imajo sicer mnogo truda, a tudi mnogo veselja. Prav tako je presenetil pevski zbor iste mladine, ki je zapel lepo in ubrano nekaj pesini. Spremljali so ga pa mali harmonikarji,-ki so komaj v rokah držali svoj inštrument, na katerega so pa svirali z veliko sigurnostjo in samozavestjo. Prelep je bil ta večer, ganljiv v pristnosti doživljanja tako s strani poslušalcev kakor s strani onih, ki so nastopili. Vesele in. ponosne so bile. matere in njihovi otroci. Dvajset let Društva diplomiranih babic. 4. junija je bil v T.jubljani občni zbor Društva diplomiranih babic, ki je bil obenem proslava dvajsetletnice obstoja društva. Ustanovljeno je bilo leta 1919. kot prvo baiiško društvo v Jugoslaviji, da bi branilo pravice slovenskih babic. Prvič pa so bile na tem občnem zboru zastopane tudi babice iz drugih krajev Jugoslavije; Jugoslovansko udruženje babic iz Beograda (ustanovljeno leta 1957.) in Udruženje primalja savske banovine ustanovljeno leta 1936.). Vsa tri ba-biška društva so sklenila, da se združijo v eno samo društvo in da bo «BabiŠki Vest-nik»: ki je bil doslej samo glasilo slovesnkih babic, odslej izhajal za, vso.' Jugoslavijo v vseh treh jezikih in obeh pisavah. Žalostna je bila ugotovitev, da se po dvajsetih letih babiški položaj ne le ni zbolj-šal, temveč se celo poslabšal. Odkar so bile oblastne \iprave ukinjene, .je večina babic postalo občinskih. A občine so revne, preobložene z raznimi posli in v občinskih odborih so izključno moški. Tako dobivajo babice po občinah od 200 din do največ 500 din na mesec za vse revne porode. Kar jih je privatnih, pa navadno tudi malo zaslužijo, saj je naše podeželsko prebivalstvo res zelo revno, pa tudi premalo zdravstveno izobraženo, da bi vedelo, kako važna je pri porodu strokovna pomoč. In tako babice stradajo in opravljajo razna neprimerna stranska dela. pri porodih pa skoraj tretjini naših mater ne pomaga ne zdravnik, ne babica, temveč neizobražena soseda ali so-rodnica. Zato je nujno potrebno, da se predvsem zaradi porodnic in otrok položaj babic uredi. Značilno je, da so vsa tri babiška društva nezavisno drugo od drugega prišla do istih temeljnih zahtev: 1. prcv.zem" v banovinsko službo, ki ho zagotovil babicam dostojno plačo, starostno penzijo in primeren socialni položaj, 2. obdavčenje sorazmerno dohodkom, 3. boj nestrokovnim pomagalkam ^— mazačkam in 4. babiško zbornico z obveznim članom,, da bo zastopala zahteve babic. Poleg tega so zahtevale beograjske babice še zavarovanje' privatnih babic proti bolezni in obnemoglosti, več porodnišnic za revne porodnice in nenormalne porode, nastavitev babic v bolnišnicah za porode (v njihovih krajih se namreč dogaja, da v bolnišnicah pomaga pri porodu navadna služkinja), in višjo izobrazbo za babice, ki bo povečala njihovo znanje, omogočala napredovanje v službi in jirn dala viiji socialni položaj. Zagrebške babice pa so povedale, da mislijo zgraditi svoj lastni dom. V vsej Jugoslaviji je 2859 babic, tako da bi pri enakomerni razdelitvi in ako hi pri vsakem porodu bila babica, prišlo na vsako babico letno 175 porodov. Ker je fizično nemogoče, da bi babica opravila na leto več kot 100 porodov, manjka torej v Jugoslaviji še 2000 babic! In še te so slabo razdeljene. V treh banovinah — dravski, savski, dunavski — jih je 2354 (in še v teh jili je premalo!), v ostalih šestih banovinah pa jih je skupno 505.. 173. . 'iln'iHjöiiüy.'.-äi^rjey äjn. z^'ta ^fio fiiinrij i^^öst'j Q'- ^ßfdiiiiiici h-'l '^■oirßk.^ /Ke'rsrri.emp' •.'öfl^'^i'V.pffeäiii.Ü;, ./Ufflri'ji-VQ^I: • -•y-.-iial^i j-e. "(Iöbrö..T^ä'ejiiK"- \ go-'^-eiröt-rebn^-,.' ^i^č^Vrešitij^- ...tti .J30'.ietrhj;.^e ".ž^'điiji 'Š-as; -'.đa.Vs? IVoTC kiijigc' . Kiljie;o o Uclovmli po£fojilj...za dćlavkej . 'jeJ'iždai-M'cđ^^^ Ž.e'-'"; vV .V:• '.r; -.'• V.-"'.. •'•■>■•;.!•: b^Vii^-.-splosne" •• • vV; JI ö.bpiii'' ; pa'n^D^i} rie'"5ii prbrtp' vonti','.' .'zgpij" p •__*ždiisk'Brridelu Ispt* tikßtnV šaj' stü .",pp :: yeeli ' > •isl^iia'Pba/'m'pš^ -pod^.kal^jimi^d^ Ki''' pfp.räla ''de.--., 'Jati; aa;--p'?LydriteV; 'teh' . 'pp^pjey/.&q- Jkak« •' .l^äksQi.^^sö^/rarpk ka-tere .'se'-viüpiräijp' • 'lappšfevlati '-ppsebp-pstij' -s-'-'-ka-librirrii - je- .nai-a'va^'! --Jäten govpnmb:, .tiiäv;.."?;. teitf-.ute-' ' -'.pp'sebntT,, .dplpöb? / o '- ' deif,.' • '■-it.ebä.; Džir^i •-nä.rt.p, j d:ä; ".ntegriß ;-ji€priTila3.il.ö: ;' ' 'd^p'-ö^pdoy^'ü :ženinp V '■jpIpduOSti^.^Plbli^gj^^^ ..jia j-päi^n; '^gpjitäj-ipa- -jp'C^blsr'-. sPokikilb; • ^i-delp/i'njene; rialPge f ^•iiayätoQ . mnpg^.-^.'bplji- pbs^ri.e^i-kot* ^iiVlp^d^ ; bi" jili^' ;'br i)Mp • .pr-i; •t^im \:Qgtbže /^dä-, bi;/n e;^ ti^] bi. ; 'pöseM'Üi/^'xif^^ ki" ''.ol^^'j'^ v • .delb. • zia'^'. -pc^^i^Hiaeiii > '.^eg-a ^pa-;;.^^ W Ike" = jiiäre' ri^i:; ■ niati'Za'-X'-jrr^'ägft^^^ pti'čiijp'ž'^ /••kolikor;.«e -kar;72.Cf;;;stM V(a:ii- a'li- s 'pb V tr pii;-ša d ■• izi-a j a 11 j ::atva -v -.Qltyii^ 'ispoia'lnih" tpAziakonuda^ fpogfeKnp/i'Mljäi^ irasi^e ,•;. )i;£^Ja'tv.pj-' 6 . V j^d J^očgii r matexi^styaV jbdd ftißlQ.-ki'ii^diJ^ ; •razhiK '..dc^ayä Ii,.i 'i; r.'.Vi,.'. i^p;; -: .'za pb'släw.', zlin^j V tlqina v' ^a" ia^užekV."' ^ Vsa-^fa^.ypraäaji:^^^ .-luŠi' ;me'di s 174. •vtikšiiffi d'rž&tšK,.' iakör;; ši)' Dne; up^tliäe'.. : Sölövnit' jođrpžjjli;^ ;iieloyniSssj ' T^^ed; .deicim; Iter-' .Jiräv-a■ -je deV žen.':'i'37u':' JV'IpidM-mđna ^SBsJtega'^^ " cicltiOTgänizÄ'. .f.irirjasea : "KA'da^fe^li'; o .'iplaŽiliiiH/ .'^ifili; Vcs^äE ■ '-(i'eiaVgJčLh. ; -zä-va'rova7ii, • kakör. 6'; •■iiaitar.Dyan'jiK^ ^ metfelÄtUalfö,'.. K .■■](; ■ y ..privatnih . -iii; ■■ iayrhiuj ■ sjüiilö';■ izlasci ■: našemu:.: ./■ž^slcei^ijf'mtelj ■> iei.ii'äeziiaiut£ /tolii/lttiäij: vK^j/sfed^^^ i-.'ije.nja.ilS^ • it'öristm, sküpiipstiv■ «RudaisKd balacld» Mm a Mtnjeva i T. ■.tis.teni' žćžlčeiii iii;prof^tM^.eiij je ifctreli,: pp;: ' jiiiäiinti: Jpd^hj^ IppTseiri razliĆijiK .poglav-:; ■.■^Ityj^^P'/pH -VlenprfLe-"^^ . ..';: : •'jgari ipaftiomsKji rudvii;!;. lu'r v-' H' y ulji'.io i idö : jsä^jofe'Zat.Ö^ fi^'iiyiiiai vKlilkä,. 'ii' zäuij?:' ' l?-' k^/f^^f- v' ; -g^s'ti^^eč g-r.eBe7jö^ nje]:,!»^ ■ is-'piie^^.^pod-žcm^^ .'■'je jddcOj -pa ■:c.epräy''-ppd'z&nil}^^^^^^ bil'-.-člp-"'-.. -tirte; üajiLuj^pj. Id -däje ' /. 'Včafni^dpfcM^ ':\oi)Iä'st 'dtSidl ilarijj.;.Maj&jeÄ đipre Uja-; ' -tjke. vreysjiiiffl.. E \iypdmKi.i- teseilamiy;; ■■ poäjietiw.i-'po iiyöi^iim: ^ösefa'.^Areš 'niarn ■ i e ; ■;: mpnfe^ öiliknj.d;.;itt:n^;elt. odjipi.dp :'tega/syetiv.: i' { viltihiO-jli.dij: liljpžt^'. :'ker:,-se''j.e V.;,; -z'- ^mi:a- ist,a'-.zye'sl.ö-'tpVariskp.■ ^ilkö, in -le;/-« još^'a-rS^.dn^ .vl^ii baladP: fc Ku^^r^kp .Jjaia ; :'naiii; .težko'.ili teiniiö.-^^eM^^ •'/,■..;.: V Lcra.^^vći-ipne ■-■ v.^rd otf veselja;; da^^^^ .češki I3ipžr':i%vyšaka' ;^'skd-;,^ 'j®- -. Mia. posti^Vljcn^^ . v^i.HP: ■'liiigafpiP' :l)o"do'£n:pštJ'-.'. i :.^nii:'.:ižiel jeircri-^ ...■■.veiiioj.'kal!:^^'gr.eiiak-'^ -:..majj[i.neniič:.n'^pday jdpmij ; tujim "po.d 'tuiö :firnjp.! ■. JrEf^:;Müsßr■.:'''-':,■'' ■Knilge■Mhvims1ie matice za Jeto ig^jq.. ;: Mladinska' .matica, il^s. svPjinir.^^^^ • ^.piiilikačijaTni. vzgaja n^ iml^ "je/tudi^;-: 'darovala. iiaa ]äiiel::troj,e/kiij3^ haj.mlaj.se; je : frarijo '.-Jtož'. .nnpfeaJ .'p h.' ..Srhßdvediiit 'Difu,^'^ .sptcl^ja. .KlitUg;^;^^ "škoM vse: l;ad6št^.'iil'nezgod^ .". Ijenjav .y .katerera. - tä^ ~ .i : :stYari. pPmembne ■ satel) je. dobrP pp^^^ .'. -zainiManje .-aia.; t.ej/'-j'až.^ V vojni.'stopnji, r dan jost -: ž V drPbnijal ■' .d.ainTslii^mri', «ppažujpC . ■. .•:'.köitnppäiii:.ija,^ r .pleU:jajey, :-žla5t{; 175. vladuje .prosti- stavek,- ki misel jasno' pred^ stavlja — bo našim malim čitateljem omogočil lahkotno razumevanje. Prisrčne slike Ks. Prunkove mu bodo pa. vsebino čuvstveno še bolj približale. Močna obogatitev nase mladinske knjige je T. Seliškarja povest «Janko in Metka». Snovno in motivno je rahlo naslonjena na znano pravljico o bralcu in sestrici, ki sta • vzajemno prenašala vse težave življenja. Vsebinsko pa je krepko postavljena v naš čas in prosto^", prikazujoč bridko usodo dveh otrok — brezdomcev, ki se pa z lastnim pogumom in odporom iii spretno- iznajdljivostjo borita proti krutemu tokii. življenja . in rešujeta ne le sebe temveč tudi svoje sotrpine. S prirojeno etično zavestjo , ki ostro loči dobro od zloga in tudi «nevzgojenemu» otroku postavlja svoj kategorični' imperativ, se rešujeta iz skušnjav svojega bednega življenja -in — zmagata. Idejno je knjiga apoteoza dela, ki edino daje .človeku zavest lastne, vrednosti, in poguma, je izpoved vere v prirojeno človeško . dobrotoj v nravho in gospodarsko moč družabne zajednice. Brez zagrenjenosti, sovražnosti in upornosti izpoveduje pisatelj svojo preprosto vero v režitev človeka na temelju medsebojne pomoči, razumevanja in odpuščanja, brez didaktičnega na.silja vodi bralca .v poglobljeno razmišljanje o. socialni problematiki življenja, brez sentimentalnosti budi v njem ganljivo dejavno .sočutje, brez politične dogmatičnosti odpira otroku razumevanje za vzročne modsobojnosti, krivična" protislovja družabnega življenja, katerih'razplet— vsaj za otroško obzorje — more, najti svoje pogoje predvsem v resnično do-' brem človeku. Stilno je delo realistična oblikovano, s prožnim razpletom dejanja, ki v .svojih .po-srečenili razvozljavali ustvarja mestoma skoraj pravljično zadoščenje in z močno situa- . cijsko napetostjo, tu in Lam simbolno pri-dvignjeno. Healistiko dejanja poglablja .me-' • • stoma prirodna razpoloženjska slika, ki s svojo čuvstveno- muzikalno ubranostjo budi v bralcu slutnjo Jietvarne. lepote kot nasprotje snovne . resničnosLi življenja. Jezikovno je knjiga bogata, pestra in prozna. Gotovo je pa najmočnejša vrlina Seliškar-jeve mladinske knjige njena oblikujoča sila, njena živa prepričevalna - moč, ki bal radi svoje netendončnosti. more voditi otroka do •socialne dejavnosti, , .osebnega poguma in-širokega življenjskega. Optimizma, iz kate-lega- klije gonilna sila njegovega .mladostnega idealizma in hotenja.' Izredno dragocena, zlasti za naša narodno ;Vz.gojna p.dizadevanja, pa je zgodovinska -čkanha Vlada- Klemenčiča «Iz starih iti no-i-'ih r.asov»i ki. v literarni obliki, živi plastiki. brez običajne zgodovinske suhopar-nosti in suhe sistematike - postavlja pred bralca sltivensko. zgodovino .v živobarvnih slikah, ki prikazujejo bralcu napore in prizadevanja iiaših dedov za kulturno rast in politično osanioš-vojitev slovenskega- naroda. Močan povdarek je.zlasti na kulturno-zgo-dovinskem razvoj.u, -kar daje.knjigi posebno vrednost. V knjigi ne bo našel le učenec dragocenega zgodovinskega spoznanja, ob katerem ho vraŠčal v našo narodno pretek- ' lost, v njej ho tudi naš . učitelj .zajel metodičnih pobud in vzorov, za svoje delo v zgodovinski u-ri. Knjiga mu bo dragocen kažipot, kako na najbolj učinkovit' način posreduje učencu razumevajoče zgodovinsko znanje. Mladinski-šolski, matici smo za izbrani knjižni dar naši deci iskreno hvaležni. Dora Vodnik Ivan' Bratko: Gibanje cen in nase kmetijstvo. Ne bilo bi prav, če bi šla današnja žena mimo tega naslova, češ, gospodarska vprašanja ;so le za moŠke. Nasprotno, vsaj toliko kakor moški se moramo tudi ženske ' zanimati za, ta'vprašanja, "saj je tudi naŠa in naših otrok blaginja ali pomanjkanje odvisno od teh pojavov.- Današnje življenje' zahteva -tudi od .nas, .da jih pozna vsaka ženska, ki se zaveda, da je del skupnosti, zlasti pa ona, ki zahteva, da tudi žene. sb-' odločajo v javnem življenju. Da bo naše • soodločanje — kadar si ga bomo priborile — res uspešno, da ne bomo le številke in kiniovke, se učimo in spoznavajmo zlasti take probleme, ki posvetijo v globino vzrokov današnjega stanja'in današnjih razmer. Ena takih knjig je omenjena brošura, ki je izšla kot ponatis iz revije .«Obzorja». Naroča se pri Ivanu Bratku. Ljubljana, Wol-fova 6, in stane samo 6.din. 176. v izdaji Narodne galerije je pravkar izšla knjiga Janez in Jurij Subie ki jo je napisal univ. prof. Franc Mesesnel, naš najboljši poznavalec slikarjev Šubieev Krasno opremljena, v polusnje vezana knjiga je tiskana na najboljšem umetniškem papirju in obsega čez 250 strani formata 19"50X26 cm, ima mnogo enobarvnih slik in celostranskih prilog, med temi 16 sijajno uspelih večbarvnih posnetkov To dragoceno slovensko delo neminljive vrednosti stane 230 din. Ta znesek se lahko plačuje v mesečnih obrokih po 25 din počenši z dnem naročila Naroča se v Včitellski tiskarni t Liublianl, Frančiškanska ul. 6 DaroTi T tiskoTnl sklad Za tiskovni sklad so darovale: ga. Ivanka Trnka din 36'—; po din 8—: gg. Marija Pogačar, Zlata Kovač; po din 6'—: gg. Judita Kovač, Danica Demšar, Miuka Zalaznik, Vilma Šemiov; po din 4.— : gg. Alojzija Lipovšek, Milka Zupan, Nada Šmid, Slava Vakselj; po din 2'—: gg. Marija Baričič, Roza Kuharic, Marija Omahen; po din I'—: ga. Josipina Lusner; ga. Jožica Gržina Lit. 5-—, ga. Ant. Cucek Lit. 2 —. Vsem cenj. darovalkam iskrena hvala! Zaupno Tprašanje Oprostite, da Vam stavimo zaupno vprašanje: kako je z Vašo letošnjo naročnino ? Morda sami ne veste; zato dovolite, da Vam povemo mi. Ste našli položnico v junijski številki ? Potem niste nam letos še ničesar poslali. Je bila poleg položnice še okrožnica? Iz te ste razvideli da ste dolžni še za drugo polletje lanskega leta. Zato nikar ne odlašajte pošljite vsaj nekaj na račun, da pokažete svojo dobro voljo in nam pomagate olajšati skrbi, ki nam že rastejo čez glavo. Vaša krivda je, da mora naša uprava neprestano tožiti in moledovati. Zdramite se in storite svojo dolžnost, kakor morama mi izpolnjevati svojo. V današnjem listu dobe redne plačnice položnico za drugo polletje. Se priporočamo! Uprava ltt\\\\M_ ]oJ, kako Mprijettn duh ima lo p» rilo I V n}«m je i* vonj po tlobem milu. Imejle vendar usmiljenje ■ ■vojim dragocenim perilom in perita ga I vedno jednoko dobrim lerpen-Knovim milom Zlatorog, ki odpravi ■ svojo belo gosto peno vsako uma-Minijo. Z njim oprano perilo je belo kot snecb meliko-voljno in prijetnq duhteže. TERPENTINOVO MIIO MaiinoTec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkulian se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli Ljubljana nasproti »Nebotičnika« LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb se Vam priporoča za izvrševanje vseli bančnih poslov Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papiije itd.