Acceptance for mailing at special rate of postag» provided for in »actio® 1108, Act of Oct 3, 1917, aothorlssd on Jon» 14, 1911. HiSRt* , ras«o .»bat. n«i»ij ^ i, prase ik»»« ^ ** jS4tordân- Susdajs aad Holiday PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniiki In upramllkl pro»tori: Ï657 South LawndaU Ava. Of fie» of Publication t 2657 South LawndaU Ava. Telephone, Rockwell 4904 (TO—YEAH XXXh Ona lista J» »6.00 m mnmi .to utter January 1«. IM«, ml Um prnt^tíUt et CklmtK IMá«oi*, under Um Act of Co**rw« ot March I. 1IT». CHICAGO, ILU PETEK, 5. MAJA (MAY S), 1939 Subscription $«.00 Yearly STEV.—N UM HER HH ovjetski zunanji komisar jtvinov poslan v pokoj Dogodek povzročil senzacijo v glavnih me-,tih evropskih držav. Zunanji diplomatični krogi v Moskvi napovedujejo revizijo ruske zunanje politike. Angleiko-francoski načrt glede ustanovitve protifašistične fronte v nevarnosti gwkva. 4. maja. — Sovjetska |(n je sinoči naznanila resig-tijo Maksima Litvinova, ko-sarj» za zunanje zadeve. Krat-uradno poročilo po radiu se glasilo, da je Litvinov sam -¿al vlado, naj ga razreši dol-uti. Za naslednika je bil ime-nn Vekoslav Molotov, načel-gveta ljudskih komisarjev in široka diktatorja Stalina, ilotov je star 49 let. Upokojitev Litvinova, ki je iUi v momentu velike evrop-krize, v času važnih poga-med Veliko Britanijo, Fran-i in sovjetsko Rusijo glede u-novitve militaristične zveze iti fašistični Italiji in nacij-Nemčiji, je izzvala silno sen-jjo v glavnih mestih evrop-ih držav in med zunanjimi di-mati v Moskvi. Slednji vidi-v tem dogodku preokret ru-zunanje politike. V Londonu Parizu so razburjeni. Politič-krogi menijo, da je bil Litvi-poslan v pokoj zaradi ne-irazuma z drugimi sovjetski-voditelji o vprašanju zaščite "opakih držav pred fašistično renivnostjo. Litvinov je bil imenovan za iurja zunanjih zadev pred wtimi leti. Bil je najbolj pro-ntna osebnost na sejah Lige prominentnejAih židovskih zdra-Ženevi v letih, ko je vnikov v Budimpešti, je izvršil samomor, ko je bil informiran o akciji parlamenta. Velika panika je zavladla med Židi, katerim preti izguba zaslužka. Ogrska i-ma 10,030,600 prebivalcev in med temi je okrog 760,000 Židov. ti »kozi največje krize v zgo-rini svojega obstoja. V diplo-tično službo je stopil I. 1918, ga je Leon Trocki imenoval poslanika v Londonu. Ko je Bruce Lockhart, angleški di-matični agent v Moskvi, areti-, je bil Litvinov pridržan v ndonu kot talec in pozneje de-rtiran. Prvi uspeh je Litvinov v svo-diplomaticni službi dosegel 1. K, ko je v Rapallu, Italija, bil dogovor z Nemčijo, ki je »takrat prav tako obsovraže-kot sovjetska Rusija. V pr-i letih svoje diplomatične kart1 j<* bil Litvinov nasprotnik tt narodov, toda 1. 1934 je on » potisnil Rusijo v Ligo. V J*vi .so je silno trudil, da priti druge države, včlanjene v P narodov, za kolektivni od-f proti agresorjem. Zlasti je «ktiven 1.1936, ko je Liga na-»v odredila sankcije proti I-l'ii. ker «O Mussolinijeve čete radtraie Abe^inijo. Njegovi P"!, da potegne Veliko Bri-in Francijo v enotno fron-pr»tii fašistični agresiji, so se Jtovil, na vsej črti v zadnjem Jubru, ko Hta premierja ¡"¡T. 'n Francije kapitulirala m Hitlerjem na monakovski Merenci in dovolila Nemčiji o-*"<)o sudetskih krajev. Tej f»ineje M\\o uničenje češko- republike. J*. t maja. - Francoski Z™'{Um kr°ffi HO bili silno uk':niiko r ^ v«.t i« ^ je bil Maksim Lit- Man v pokoj. Izpremem-1 * pn*1a v času razgovorov *n'tvi militarmtične zveze 'Jo. Veliko Britanijo in «n>jo. zato je bilo pre-r^! toliko večje. iT?'i - Angleiko- ^ ***>ti proti fašistični a-tonan? -i * nepri- T * ^omiaarja Lit- imkJtl 'aduje mnenje, r* mini- I". „ Jr,t«n'je. Francije bo vršila. Kon *n Uri * ministri h* ^ ^rtih glede u«U- ^ « """'J*- ** i« i- lfi maj« v ženevi. ! mM? - Nacijsk k vinov po. k*"r H * njegova Ogrski židje izgubijo službe Zadevna zakonodaja sprejeta v parlamentu Budlmpe&U, Ogrska, 4. maja. Drastična protižidovaka zakonodaja, ki bo odvzela zaslužek o-krog 300,000 Židom na Ogrskem prihodnjih petih letih in jih pognala iz dežele, je bila včeraj sprejeta v parlamentu. Zakonodaja omejuje udeležitev Židov v trgovini, industrijah in poklicih na Aeat odstotkov, zaeno pa e postavila Ogrsko definitivno na stran nacijske Nemčije in fašistične Italije z ozirom na gonjo proti Židom. Novi zakoni ao bili sprejeti nekaj ur potem, ko sta se premier Teleki in zunanji miniater Csaky vrnila v Budimpešto iz Berlina, kjer sta konferirala a Hitlerjem in drugimi nacijakimi voditelji. Zakoni bodo stopili v veljavo, ko jih bo podpiaal admiral Horthy, ogrski regent. ' Dr. Deezo Kenedy, eden naj Protinacijske demonstracije v Varšavi Poljska se zanaša na angleško pomoč Varfiava, Poljska, 4. maja. — Poljaki so včeraj organizirali ve-ike demonstracije proti Nemči-. i v Varšavi, v katerih so krjča-i: "Gdansko je naše!" "Proč s Hitlerjem!" in "Vzhodna Prusi-a mora postati poljska posest!" Demonstracije so se vršile v zve-z vojaško parado po varšavskih ulicah in proslavami 148-etnice prve poljske ustave. Caaopisje je tudi objavilo u-vodnike z zahtevo, da mora vzhodna Prusija postati del Poljake. Odstop tega ozemlja je po zjavi tiska edina pravilna rešitev poljsko-nemškega problema. General Vladislav Sikorski, )ivši premier, je objavil v listu Kurjer Warszawski člane4c, v katerem poudarja, da je popolnoma u ver jen, da bosta Velika Britanija in Francija držali besedo o garanciji integralnosti poljskega ozemlja. "Ako bo izbruhnila vojna, oosta Velika Britanija in Francija imeli močno zaveznico v Poljski," je zapisal general. uemomracija do zmagala, pravi Wallace Sleparji $ potnimi lišti spoznani za krive New York, 4. maja. — Tri o-sebe, obtožene ponarejevanja a-meriških potnih liatov, so bile spoznane za krive na obravnavi pred federalnih sodiščem. Obtoženci so odvetnik Edward Blatt, Ossip Garber, fotograf po poklicu, in Aaron Sharfin, bivši uslužbenec v uradu egiptakega konzula. Ti so izdali sleparaki potni list Adolphu Rubensu, ki je paradiral tudi pod drugim imenom, in njegovi ženi. Oba sta bila pred dvema letoma aretirana v Rusiji na obtožbo špionaže v prilog neki tuji državi. Dvojica je po aretaciji izginila in vsa poizvedovanja, kje se nahaja, so bila zaman. Maksimalna kazen za obtožence, ki so bili spoznani za krive, je dve leti zapora in plačitev denarne kazni $100,000. Stavka letalskih mehanikov končana Newark, N. J., 4. maja. — A. P. Martin, predaednik unije 1*-talakih mehanikov, ki je okllcala stavko v tovarni Eastern Air Li nes, je naznanil poravnavo konflikta. Firma je pristala na ako-ro vse zahteve unije, nakar je bila stavka preklicana. Val mehaniki so se danes vrnili na delo. Italija izročila bojno ladjo Rusiji Moskva, 4. maja. — Sovjetski Rusiji je bil včeraj izročen ruši lec Taškend. ki je bil zgrajen ' Italiji, v Odesi. Gu(do Relli. član italijanskega poslaništva v Moskvi, j» zastopal diktatorja Mus-»olinija pri izročitvenih ceremonijah. pcJitika izjalovila. Boeraen Zei-tung pravi, da je Litvinov zaradi avoje politike že davno izgubil zaupanje visokih ruskih krogov, ker ni ispolnil pričakovsnj v vodstvu zunanje politike. Ns mesto uspehov je njegova poli tik* povzročila serijo poloimn. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — John Lewis je posval nadaljnjih 126,000 rudarjev na polju mehkega premoga na Atrajk. VARŠAVA. — Jožef Beck, poljski zunanji minister, je danes v svojem govoru v parlamentu zavrgel zahtevo Hitlerja, da Poljska odst<»pi Gdanak (Danzig) Nemčiji, toda pustil je vrata odprta za pogajanja. Beck je vpra&l Hitlerja, naj pojasni, zakaj bi Nemčija rada zaprla Poljski pot do morja. BERLIN.—Letaka (Utvia) je prva podpisala Hitlerjev nena-padalni pakt in pričakuje se. da Estonija bo druga. — Nacijaki tlak pozdravlja odstranitev Litvinova is zunanjega urada Sovjetske unije. * MOSKVA. —Sovjetska zunanja politika je zdaj Čvrsto v rokah Stalina. Molotov, ki je prevzel zunanje poale v svoje področje, je posloAno orodje Stalinovo. LONDON, — Devet novih bombnih eksplosij je podžgalo londonsko policijo, da je podvojila lov na irske teroriste. fiANGHAJ. — Japonski voja-Akt letalci so i bombami pobili 500 Kitajcev v čungkingu. WASHINGTON. — Kongresna zbornica se sdaj ha vi z mor-naričnim proračunom, ki vsebuje 700 milijonov dolarjev izdatkov za nove bojne ladje In letala. Odslovitve relifnih delavcev «. < p 200,000 delavcev izgubi zaslužek Washington, D. C., 4. maja.— F.'C. Harrington, «»¿elnik federalne administracije relifnih del (WPA), je odredil odslovitev New „York, 4. maja. — Pol je- \200,000 delavcev, ki so uposleni delski tajnik Henry Wallace je v svojem govoru na svetovni razstavi v New Yorku dejal, da bodo demokratična načela končno triumfirala ne samo v nekaterih državah, temveč po vsem svetu, čeprav danes situacija kaže drugače, ko imajo diktatorji veliko oblast. "Narodi bodo organizirali svoja življenja in gospodarstvo na podlagi demokratične kooperacije, ki je ključ do areče in blagostanja." je rekel Wallace. Osvojili bedo pravilo splošne bratovščine človečanstva in upanje je, da se bo to zgodilo v bližnji bodočnosti." pri gradnji relifnih projektov, na 8. maja. Slično število delavcev je bilo odpuščenih v aprilu, ker je bila po predsedniku predlagana vsota za financiranje teh del znižana za $60,000,000. Tej redukciji bo sledila druga v juniju. V prihodnjem fiskal nem letu, ki se prične 1. julija, bo samo dva milijona delavcev upo slenih pri relifnih delih. Največje število delavcev bo odpuščenih v Illinoisu, New Yorku. Michlganu, Pennsylvaniji, Californiji, Wisconsinu in Mi-chiganu. V Illinoisu bo 13,480 delavcev izgubilo zaslužek. nova diploma- tlcna poteza i nemške vlade Pogajanja glede sklenitve nenapadalnih paktov DR2AVNIKI OPOZARJAJO NA NE-VARNOST Berlin, 4. maja, — Pogajanja med Nemčijo in enajstimi državami izmed enaintridesetih, katere je predsednik Roosevelt o-menil v svojem mirovnem apelu in izjavil, da so v struhu pred nemško in italijansko invazijo, so v teku v Berlinu. Nemčija je pripravljena skleniti nenupadal-ne pakte s temi državami. Ce bo uspela s to diplomatično potezo, kar pu je dvomljivo, bo Hitler v avojem govoru ob koncu tega meseca lahko naznanil nov mirovni načrt in ponovno preee-netil svet. Švedska, Norvešku, Danska, Finsku, Estonija. Lutvija in Grčija so že bile pozvane, naj sklenejo nenapaduini pakt z Nemčijo. Belgija, Holandska, Švica in Luksemburg so države, katere bi Hitler rad dobil v svoj krog, pozneje pa pridejo ostale na vrato. Ce bo nacijska diplomacija triumfirala, bo Hitler lahko dokazal Rooseveltu, da se države, katere je Roosevelt omenil v svojem apelu, ne bojijo agresije a strani Nemčije in Italije. Zunanji dlplomatje v Berlinu naglašujo, da močna država, ka kor je Nemčija, lahko obljubi, da bo rešpektlrala nevtralnost nja lih državic, vprašanje pa Je, ali bo držala besedo. V tem Je naj večja nevarnost. Znano namreč je, du močne države rešpektlrajo nevtralnost šibkih držav le toli ko časa, dokler je to v njih korist. Porodila iz Švedske, ki prih* jajo v Berlin, kažejo, da bodo škandinavske države zavrgle Hi tlerjev načrt. Zlasti Norveška je dala razumeti nacijem, da jim ne zaupa. Hitler bo dobil definltlv-ni odgovor na svojo |>onudbo po sestanku zunanjih ministrov Švedske, Norveške, Finske in Danske v Stockholmu. Konferenca se bo pričela v tem mestu prihodnji torek. o û/é CAU*'tk (Narisal Jerger.) na ra vse »m rt i. rh Domače vesti Umor Rojaka v Ohiu Akron, O. — V Shermanu, O., so pred kratkim našli truplo rojaka Pavla Cente, ki so ga pogrešali Že dva meseca. Centa je izginil 28. febr. 1.1. in znaki na njegovem, zdaj že napol razpadlem truplu, ki je bilo najdeno zunaj na polju, kažejo, da je bil umorjen. Pokojnik je baje hranil v neki steklenici čez $2000. toda steklenico so našli prazno. Kil je torej rojmrski umor. Druge po» drobnosti še niso anane. Dve pionirki umrli v Kansaau J Kansas City, Kana. — Pred Ifratkim je tu umrla Mary Spe-bar. roj. Butala, stara 62 let in doma a Strašnega vrha pri Črno-mlju v Beli krtini. Tu je bivala 42 let In zapušča Aest sinov in dve hčeri. — Dalje je istočasno umr. la Katarina Anželkovlč, roj. Rož-man, atara 76 let in doma iz Ce-planov pri Nemški Loki v Beli krajini. V Ameriki je živela 49 tet, bila je dvakrat omožena In tu zapušča dve hčeri. Trije novi grobovi v W. Vlrginljl Richmond, W. Va. — Tu so pred kratkim umrli: John Gornik, samaki, doma ia Cerknice na Notranjskem; Frances Urbas iz Dolenje vasi pri Cerknici, ki zapušča moža in 4ri sinove; Jožefa Gregorič s Hriba pri l v borbi, du Hrvatska dobi popolno avtonomijo. Njih obrambna organizacija Je takoavana Kmetska zaščitna zveza, ki Ima 30,000 članov. To tvorijo mladi hrvatski nuclonulistl, dasi para-dira pod drugačnim imenom. OrganizucIJu po ustroju sličl Hlinkovl gardi v HlovukiJI, ki Je vodilu borbo zu odcepitev od Češke, Dr. Milan Funtov, pomočnik dr. Mmvku, je povzročil senzacijo z izjavo, da imajo Hrvatje v Ameriki večjo kulturno svobodo nego domu. V svoji luatni deželi so Hrvatje zutirunl in "pod do-minucijo tuje dinastije." Zadnje besede so značilne, ker so bile prvič Javno izrečene. To pomeni, du Hrvutje smutrajo Ka-radžoržlčevo dinastijo za tujo in da bodo nadaljevali borbo za popolno neodvisnost od Belgrada. Belgrad. 4. maja. — Nemčija je ponudila Jugoslaviji trgovski kredit v vsoti 200,000,000 mark (okrog $K(),000,000) v teku poganjanj glede sklenitve trgovinske jMigodlie. To Vsoto bo Jugoslavija dobila v prihodnjih desetih letih, da In» lahko kupovale bojni material, plačevati pa bo morala 6'/, obresti, Obveznosti bi lahko porsvnsla a |>ošlljsnJem poljed«l»kih pridelkov in surovin v Nemčijo, Hllčno ponudbo Je Jugoslavija nedavno odbila, Protest proti nemškim četam v Italiji Pariz, 4. maja. — Navzočnost nemških čet v Italiji je povzroči-la veliko Jezo in protente v nekaterih krogih, se glasijo zsne-ulj Iva poročila, ki so dospels v Psriz. V Itsliji se nshsjs okrog 100,000 nemških vojskov, večins v velikih Industrijskih »rediščlh. Nemške čete so bile poalsne v I-talijo, ds demonstrirsjo trdnost osi Rim-Berlin In prijateljstvo med Nemčijo in Italijo. Angleški reporter izgnan iz Nemčije Berlin, 4. maja. — Hugh Csr-Mon Greene, glsvnj dopisnik londonskega Ii»t a Daily Tele-graph, In pet drugih Angležev je Kalph Whllehead. predaednik unije KledallAfcih »grške». bilo obveščenih, ds rnorsjo zspu-uliti Nemčijo v prihodnjih treh tednih. To Je bil odgovor nscij-sklh avtoritet Angliji, ki js tudi odredile ligon nemških nsdjev iz detel«. Glasovi iz naselbin Senator Robert F. Wagner (levoj. in »matur Elbert D. Thomas, načelnik odseka za delo in vzgojo. Uboga gmajna ob steni Hharon, Pa. — Danes, ko to pišem, je Prvi maj, praznik zavednega mednarodnega delavstva. Bolj žalosteg je letošnji Prvi maj kot je bil druga leta. Gospodarsko stanje se od dne do dne slabša. Beda širokih delavskih mas zavzema vednc večji obseg, de vedno je v stavki o-krog 860,000 premogarjev. ki so v boju za svoje pravice. Tovarne zapirajo vrata, ker primanjkuje premoga. Obrt in trgovina sta na tleh. Brezposelnost skokoma raste in glad postaji» vsakdanji gost delavskih mnoiic. Te razmere — naraščanje draginje iivljenskih potrebščin, visoke cene industrijskih izdelkov, navijanje davkov in obresti — so povzročile velik padec živ-Ijenske stopnje delovnega ljudstva. Na beraško palico to potisnili že marsikaterega. Ljudje, ki hodijo bledih obrazov ,po ulici, drug drugega vprašujejo, kaj bo. Tudi jaz se jim ptldru-iujem in pravim, kaj bo. Z majhnimi izjemami je ljudstvo Izgubilo vse nade, da bi kdaj dobilo pravično vlado po svoji želji. To brezupnost je pripisati slasti ljudskemu nepoznanju vzrokov, ki so porodili svetovno krizo in pa nezmožnosti, da bi si pomagalo. 2e pol stoletja zavzema A-mtrika prvo mesto med vsemi državami sveta. Glede prirod-nih zakladov je najbogatejša dežela na svetu. Ustanovitelji A-merike so si zaželeli več svobode kakor so jo posedovali. Pobegnili so iz Evrope, da bi bili svobodni in neodvisni od tamoš-njih grozovitih vladarjev. Uata-novili so ameriško republiko, na katero so ljudje dolgo kazali s ponosom. Ko je bila dt-žava še mlada, so bili mnogi njeni državniki rodoljubi in so Iskreno ljubili svojega bližnjega. Drzno so se bojevali za pravično vlado. Danes nI med vladarji naroda več pravega patriotizma. Dandanes je ljudstvu onemogočeno izvoliti na odgovorne vladne pozicije može, ki bi pravično delali In upravljali vladne zadeva v splošno dobrobit. Istočasno pa so z ljudmi, s čijlh marljivostjo in trudom je prišla dežela do bogastva, krivično postopati in jih izkoriščali. Danes že kriče v tej deželi za kruhom. Mnogo Američanov vprašuje, ali more obstojati ameriška vlada, če vladajo tako krivične razmere. Kapitalizem se ne ozira na pravice navadnega ljudstva. Kapitalizem poseduje danes vse bo-gsstvo dežele. Z denarjem naroda si je znal pridobiti na zvit način lsstnlnsko pravico do ogromnih zemljišč, nied tem ko je na stotisoče poštenih kmetov Izgubilo svojo zemljo In domove. Kapitalisti posedujejo brodovje in zrakoplovstvo, posedujejo železnice In ostala prometna in ko- Odirani Stric Sam Na Iniciativo predsednika Boosevelta se Združene države oborožujejo na dolgo in široko, pred vsem grade nove bojne ladje, velike in majhne, bojna letala Itd. Kdo pa gradi to reč? Ali gradi bojne ladje in drugo 8tric Sam sam? Na žalost In sramoto novega deala — ne! Burbonci sicer gobezdajo, da je novi deal državni socializem, komunizem in bas vedi, kaj še vse, v resnici pa ni ne krop ne voda. 8tric 8am oddaja gradnjo novih bojnih ladij in letal privatnim podjetnikom — In ti podjetniki si spet obetajo zlate čase na stroške zabitega "boljševika" Strica Sama. Najlepše je pa to, da Stric Sam to dobro ve! Senator Bone, rtovodeaiski demokrat iz države Waahingtona in član senatnega odseka za mornarične zadeve, Je oni dan rekel, da so ladje-gradni baroni predložili trikrat večje cene vladi kot pa so računali za graditev bojnih ladij leta 1923; takrat so zgradili drednatko West Vlrginijo za približno 27 milijonov dolarjev, zdaj pa zahtevajo za bojno ladjo enaka velikosti (S6.000 ton) okrog 70 milijonov. In delavske plače niso danes nič višje, niti ni gradbeni material nič dražji. Anglija Je v zadnjem februarju dogotovlla enako bojno ladjo za 40 milijonov dolarjev. Kdo bo požrl 80 milijonov? Magnatje, ki silno ljubijo svojo domovino in menda iz samega patrionizma računajo trikrat več! lata povest je z letali, letalec Lindbergh, Id sa je vrnil s "počitnic" v Evropi in prevzel svatovalsko službo glede aviacije pri vladi, je zadnje dni izjavil, kot so poročali listi, da so Združene drŽave pet lat odzad za Evropo z letalsko opremo; Nemčija in Rusija sta prehiteli Ameriko. Kaj Je treba zdaj storiti, da se Amerika postavi z letalstvom na prvo mesto, ki ji kot največji industrijski velesili na svetu pripada? Naviti je treba program gradnjo, kar pomeni, da Je treba dobro "pqdmazati" privatno magnate za gradnjo letal — drugače bodo "kuhali rilec" — kakor ga na splošno kuhajo Že deset let In drže tretjino ameriškega delavstva v brezposelnosti — in ne bodo nič gradili aH pa bodo vlekli počasi Iz samega patriotizma! 8trlc Sam, ki velja pri burbonclh za "boljio-vika", pa kljub vsemu temu ni toliko pameten in korajžen, da bi dal parazitom krepko brco in 8AM gradil vse, kar potrebuje za obrambo svoje Amerike! Krščanska demokracija! Starokrajska Delavska Politika poroča: "V 16. štev. Slovenskega delavca (klerikalni list), ki ga urejuje bivši župnik Križman, razlagajo ti ljudje svoja načela takole: 'Markai-sem smo zavrgli. BREZOBZIRNO smo nastopili proti nJemu v brezkompromisno borbo , . . in se nismo ustrašili pred besedičenjem o SVOBODI in DEMOKRACIJI'. — Torej ne samo BREZOBZIRNOST proti marksizmu, ampak tudi neustrašenost v boju proti svobodi In demokraciji — to je njihov program. Da pa ne bo kdo dvomil v njihovo BREZOBZIRNOST, nadaljuje Slovenski delavec: 'Nedvoumne so naše besede. da marksizem sovražimo In ga bomo jiovsod preganjali do konca ... Marksizem hočemo ubiti. Od tega trdnega sklepa nas ne bo odvrnilo nobeno jadlkovanje o SVOBODI In DEMOKRACIJI... Zavrgli bomo tudi vse njegove pomagačc, pa naj InmIo to pravne ali fizične osebe Samo boj proti marksizmu bi ps bil zs tako bojevite ljudi premalo. Slo-venski delavec grozi tudi krščanskim In narodnim socialistom, ki Jim očita, da so prav v zadnjem času podprli U prekleti marksizem s tem. da so se izjavili za skupen boj vsega delavstva za vsakdanji kruh tn za pravice delavskega razreda." Gornje poročilo Je kajpada nov odsev tiste krščanske (katoliška) "demokracije", ki včaai zapoje svojo pesmico tudi med nami v Ameriki. BREZOBZIRNOST! Ne pozabimo na to besedo. V starem kraju so klerotoulitarcl bolj odkritosrčno kot so še v Ameriki — Um so bolj korajžni, as j meje ns severu in ju gos* podu grandiozne BREZOBZIRNOST! nI daleč. A-merika je le proeai dale, od tiste meje . . . BREZOBZIRNOST! Najpodlejše obrekovanje. najpodlejše falzifltiranje In — če pride Pred dvajsetimi W Reuters Air Lines \ Nesarku ftTEK^MAJ* PROSVETA Novice iz starega kraja smrt s pritrjevanjem in celo z močnim aplavzom. ZabukoŠek je poslušal sodbo docela mirno. Zagovornik je prijavil revizijo in priziv. b Slovenije ti^jSST rvlie 13. »P"1*- PrS *eh I Med rudarji v Krmelju i jenatom celjskega okroine- ^ ^^ naoditfaj*blla dal^ ™kemu slovenski rudarji v Krmelju iz n proti 63 letnem" xniWu Juri- zemlje njene bogate zaklade. Bi-i. slikarskemu |»mocn» U pa so do nedavnega skoro od- fi " ^VDVamljah in rezani od aveta, kajti zadnja po- bedni, ki je roj Zabuko- «taja železniške zveze s svetom ^If^Sfen da je lani 81. je St. Janž na Dolenjskem, ka-Kk J« ečer ob Voglajnl v mor je vozil vlak tik do rudni-f^r? Celju po zrelem pre- ka, toda samo do Ljubljane je na ^„ usmrtil Ivanko Zakraji- tej progi tri ure vožnje. tem da Ji 3« 8 Plenim Sele pred kratkifn ao zvezali ,m zadrgnil in i roko stisnil ta St. Janž in s tem tudi Krmelj t kar je storil iz koristolju- s svetom na drugo stran z glav-»to, da se je polastil njenega no progo pri Sevnici ob Savi, od v gotovini nad 10,000 | koder privozi sedaj vlak že v pol ..... ~ ure in premaga v tem času kar pet predorov skozi lepo Miren-sko dolino. Ni čuda, da je vse to vplivalo na življenje rudarjev, zlasti na njihovo razredno zavest ter njihovo delo za izobrazbo. Skoraj dve leti je že poteklo, ko so ime- besedah govorila rudarjem ves dopoldan o delavski zaščiti, zlasti rudarski in s tem v zvezi o važnosti izobrazbe in delavskega časopisja za rudarje ss. dr. Reis-man in urednik Viktor Eržen. Dvorana je bila celo premajhna, tako da so ljudje poslušali tudi zunaj pri oknih in v veži in se niso utrudili stati, čeprav sta trajala govora skoraj tri ure. 190 delavcev odpuščenih Maribor, 17. aprila. Tekstilna tvornica v Košakih je odpovedala službo vsem svojih de-avcem. Prizadetih je okrog 120 delavcev, pretežno družinskih o-četov. Tvornica utemeljuje odpoved s pomanjkanjem surovin. uirja . „ , njene hranilne knjižice z na-Ui 027 din ter vse njene ftlte obleke, perila in obutve. k tega je bil obtožen, da je ^20. oktobra ukradel svojemu ijalcu, zlatarskemu moj-, Mihi Korenu v Trbovljah, din vredno moško suknjo. Petčlanskemu senatu je pred- H zadnje predavanje iz svoje »val predsednik okrožnega jiiča dr. VidoviČ. Votanti so sodniki dr. Dolničar, Božič, cko in dr. Farkaš, javno ob- stroke in skoro tudi zborovanje. Ne, ni to povsem resnično, kajti tudi pred 11. decembrom ;'Ruî jih * «pomnil nek gospod in • Bu8' ZAbUk0ÉKa J }d*ovar I prišel med nje z rfuio vabo. To treba, da je Že odvetnik dr. Milan Orožen. Čeprav je bil vstop v razprav-dvorano dovoljen samo z Stopnicami, se je pred poslop-in pred razpravno dvorano bralo že zjutraj mnogo ljudi, ipravno dvorano je občinstvo ela napolnilo. ZabukoŠek je v zadnjih mese-i «hujšal. Ne kaže znakov ner-sti in mirno odgovarja na ivljena vprašanja. Na predsed-ovo vprašanje je odgovoril, da čuti le delno krivega, češ da krajskove ni zadavil, marveč trupil in to samo zato, da bi i omamil, ne pa z namenom, da i jo usmrtil. Na predsednikovo inje, ali se čuti krivega Ivine moške suknje pri zlatar-mojstru Mihi Korenu v Tr-vljah, je dejal: "No, pa naj kriv!" ZabukoŠek je na itko orisal svoje življenje od ike dobe dalje. Doma je bi • šest otrok. Po preselitvi star-IV iz Dramelj v Celje se je pet ok izučilo zlatarstva pri tvrd Pacchiaffo v Celju (v seda-Obrtnem domu). Zabuko-ima tri odrasle otroke. Po Inji kazni v Nemčiji so ga iz «čije izgnali, nakar se je zo- da priznati je takrat kar v obraz povedal lju dem, da jim ne more ničesar o-blj ubiti. Toda ni ostalo samo pri tem, da ni ničesar storil od takrat za njihovo zboljšanje pač pa za poslabšanje. Zakonito določilo o zaščiti rudarjeve mezde v bolezni se je s 1. aprilom t. 1. v toliko poslabšalo, da ima rudar pravico do mezde še samo tri dni v bolezni, pa še tu di to le tedaj, Če ne dobi tedaj hranarino, torej če je samo tri dni bolan. Ako ga doleti nesreča, da je bolan več kot tri dni morda celo teden ali več, teda. nima nobene pravice zahtevati mezde od bogatih lastnikov rudnikov, ampak samo borno hranarino od Bratovske skladnice. Tako daleč je padla zaščita rudarske mezde. Rudnik v Krmelju je prej vedno menjaval lastnike, sedanja delniška družba "Jakil" pa je spravila obrat v tak red in tudi navezala tako dobre trgovske stike, da rudnik sijajno uspeva in si je mogla družba kupiti Še celo nov rudnik v bližnjem Čr- paj še enkrat prisrčna hvala za vse. 4 Pokojna Mary je bila rojena 6. aprila 1867 v Girjal Kuet-masdorfu pri Celovcu. V Ameriki je živela nad 36 let. Poročena sva bila 46 let in živela v najlepšem redu, zato jo bom tudi težko pogrešal. Ampak za-ion narave tako zahteva. Draga Mary! Sla si od nas in v tuji ze-ml j i sladko spiš. Ostaneš mi v spominu do mojih zadnjih dni. Blas Heler. Glasovi iz naselbin naselil v Franciji. Zatrjuje, I nomlju, kjer ima d. d. Jakil sini lani nikomur pripovedoval, jajno bodočnost. Kljub temu so ima v Franciji hišo. Pravi da mezde rudarjev borne, toliko da pokojno Zakrajškovo poznal, | životarijo in se prebijajo kot pravi zapuščeni in od sveta pozabljeni siromaki. Ni čuda, da se tudi za njihovo izobrazbo nihče ne briga, ko bi jim lahko postavili vsaj akromen prosvetni dom, kjer bi lahko imeli svoje H'( f i duševno življenje, izobrazbo in ^ »T*- tudi nekaj plemenite zabave. Ta- preden je objavil oglas, da iš-*eno z doto. Nato je opisal v«j zločin in pripomnil, da je tri dni po umoru sveče v tvainico na teharsko pokopa-kJer je ležala Zakrajško- (Nadaljevanje i 2. strani.) jo patronizirati «alunov, marveč so srečni, ako jim tista plača zadostuje za kruh. In to bi morali vedeti tudi tisti, ki silijo še večji dolg pri SDD z zidanjem stavbe, o kateri se ne more reči, da je nujno potrebna in tudi nihče ne ve, če se bo izplačev« la ali ne. Mnenje tistega, ki resno dvomi v rentabilnost, je prav tako merodajno kakor mnenje tistih, ki so "prepričani" o nekih velikih dobičkih, ki viee v zraku Nočejo videti razlike med vrednostjo sedanje stavbe in dolgofr Mi slišimo tole: "Jaz aem Za to." Tudi jaz bi bil, ako bi naš dolg znašal samo $15,000 namesto $42,000. Ako pijača ne dona ša, Ri je glavni dohodek SDD tudi kegljišče ne bo, ker je treba tudi tam izkušenega vodjo atroški pa so veliki z upravo In opravo. Iz predloženih številk o dohod kih in stroških gostilniških prostorov obeh naših domov, SDD in SND, je jasno, da je veliko le Žeče na vodstvu, posebno pri na kupovanju. Ako $42,208.08 pr nese več dobička kakor $47 406.02, dasl so rent oboji plačali kakor tudi plače, je tukaj nek*j narobe. In kegljišče tega ne bo rešilo. To sem napisal zato, da boste lahko čitali. Številke sem dobil od nekega starega delničarja, ki e proti novemu prizidku radi velikega dolga. Jaz pa nisem mogel vsega povedati na zadnji delničarski seji, kar bi rad. Torej sedaj lahko veste, kakor tudi drugi. Biti samo direktor, ni dovolj. Pokazati je treba rezultat, to je izplačevanje onemu, [ateremu korporacija dolguje. Vprašati za posojilo in ga prejeti, je lahko, vračati posojilo in plačevati obresti pa je vse nekaj drugega, ker enkrat bodo tirjali tisti, ki zalagajo dolarje, da ae bo tudi njim izplačalo ali njih koristnikom. Zato je za nas previdnost božja mast in moramo paziti, kako se bomo mazali z njo, da nas ne bo pozneje drugi ribali z božjo mastjo. Frank Barblč, 53. Pojasnilo na dopis Whitney, Pa. — Prisiljen sem podati malo pojasnila na dopis sestre Anne Gorenc iz Imperiala, ki je bil priobčen dne 20. aprila Prosveti. V tem dopisu je podala nekaj zgodovine o svojih doživljajih v tej deželi. Kako je hodila v cerkev prva leta, me ne briga, briga pa me, kar piše o društvu 818 SNPJ. Ona pravi, kako je naše društvo paradiralo na cerkveni slavnosti leta 1916. V tem ae ona resno moti. Podpisani sem eden od ustanoviteljev društva 318. V novembru leta 1916, ko je bila že- že zaradi izvoza ameriškega blaga v tujezemstvo, ki je preteklo leto predstavljal vrednost $3,-000,000,000. Ce bo zakon oatal v veljavi v sedanji obliki, bo milijone delavcev izgubilo zaslužek, ako bo izbruhnila vojna, ker bo izvoa ameriškega blaga • ustavljen. Sharrenberg pa je dejal, da sedanji nevtralnostni zakon dobro služi mirovnim interesom in da mora ostati tak, kakor je bil sprejet pred dvema letoma v kongresu. "Ameriško delavatvo je razburjeno zaradi vojna histerije, katero širijo neodgovorni e-lementje," je rekel Sharrenberg. "Mi ne smemo pozabiti, da je bilo mnogo mladih Američanov u-bitih v svetovni vojni in kaj sli-čnega se ne sme ponoviti. Ameriški delavci so proti pošiljanju vojaštva na tuja bojišča, ker Še niso pozabili izkušenj iz zadnje svetovne vojne. V Ameriki bi ne smelo biti prostora za nevarne eksperimente in vsi moramo gledati, da ae dežela ne bo zapletla v zunanji konflikt." $ ftloornßka Narožna jlnfrporna Irbnota ■¡■■HBta cmSTMEE H67-6» Sa. Lawadalo Ara. GLAVNI ODBOR mvbšbvalni oaaaai I.......................HIT B. Uvnfek Ara. CMurh UNm* r. A. VMn. «I. lajalk.............................HCT a Lawntek 4n» CMraea, UUm* U«nm« <;ra«Ukak, teJ...................MM S. LawateW ANh CManaa. UMm* , gl. kincaJaUr......................MM S L** »tek Ara., lklaa«a. MM»*te a»ra«lt«IJ «laalla.................. MM a Uw«AI» Am. CMaaca. IIBnala laka Maltk. arateik glaalla........................MM a LawateW A«., ClteM*. IIBnala pooraaoaamuBii AmlraJ Vttefck. »rvl .....................TM *nal A*» Jaknatewn. I*. Frank Balka, «ragl »a«»rate»telk.......................<».8M S. MIh 8«.. Mllwaefcaa. Wta. Jaku Ptefer. Jr., »rrl «Ltrlklnl **ter*te*4ntk ....... ............8*« IM. MraUM. N. CmUm tern Irk, 4ragt ttelriktnl »Wfr«tetenai...........MM W. Mik ■».. CUrataM, Okla Jaka Blaaaak. IvaUt tflalrlktai »«terate«**....................•>« tate HI.. U SaUa, III. U«ir4 Ta«al«, tetHI OUlriklnl a*4pr*4-Mlnlk .................Baa M4, WtUaakar». Cala. uoaroDAaaai odsbki «telk ralraakk. »rate^alk .........................l^i'l** B Vlar.nl Cainkar ...................................Mit 8. Lavntela Ara.. CM«M*> lIHnato P A Vlter ......................................HM 8. U«n4aU Ara.. rkl«M«. lHloala läkn Va«vMa .....................................MM B. Lavntela Ara.. CblMCa. IWnato Jaka .............................................Ml a firaaral Ara- Clartaten »Sta, III. J. Ulrlak....................................IMT a Trankall Ara., CtilMcn, III. hpiiiiioiiiiiiiKiuiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUa a Laiakt r d Ara., Barwyn. 111. rOBOTNI ODBBKl --------^ » - Jaka Gariak »ra*w4nl8...................................«I« W. Baj 81.. B»rt*«ftaM. IIL rrank BarbM ........................................... Maakak. Ara. t Urbani. Okla Anten Äatar........................................................Bte IT, Aran. Bnnana rrank VralaHck................................,..,,........•'...111 Tantf Bl„ Loaarna, P». ..............................................................Bnt Jaka TriaU. Prank Balte, »rateatelk. mtm MilhiBrt. IM. aiM^MMb r®. madbobni ODBBBi ..•>..»....«••*•• ilMI S* IdiwR^eki CMfÄ®®» llllu®!® IMtlHllMllMlltlltt Hiti Afiiëi CllflllMi Ohle vemDru jeia iwio, ko je ona /c- a ■ a gnana nova cerkev, naše društvo (fOlSR V tOVQTÜl sploh še ni obstojalo, ker je u' bi- lo ustanovljeno ¿ele 2. marca 1917. Torej ne vem, kako bi mogla kakšna organizacija pa-radirati prej ko je ustanovljena In ako bi to društvo sploh tedaj obstajalo, sem gotov, da bi se ne udeležilo cerkvenega žegna nja. Nas je bilo 13 ustanoviteljev — par jih ni že več med ži vimi — toda prav gotovo vem, da ni bil nikdo verski fanatik. S tem se ne mislim spuščati v debato s sestro Gorenc, toda vsa kemu članu ali Članici mora biti dovoljeno, da brani in zagovarja svoje društvo, ako je treba. Torej kadar kdo poroča o čokolade Prekooceanskim tovornim ladjam se mudi. V vrečah, ki jih noaijo v avojem drobovju, ao Velika črna zrna, podobna datelj-novim. To je kakao. Na južnoafriške in severnoameriške plantaže aije vroče sonce. Sije na kolibe črnih, rdečih in belih ljudi, ki poznajo samo eno opravilo: sajenje, gojenje in obiranje kakava. Redilnost kakava se naglaša po. vseh petih kontinentih. Kakavova zrna so grenka. To ve vsak delavec na plan- kus ., . Vsi, ki pečejo kakao, vedo, da ni vseeno, v kakšnem razmerju so pomešane vae te različne vrst« med seboj. PraŽena zrna požirajo luščilni in drobil-ni stroji, Ventilatorji teh strojev se z besno naglico vrte in kakor velika usta odpihujejo luskine, medtem ko očiščena in zdrobljena zrna teko v zaboje. Skozi Lesce teče lepa, asfaltirana ceata. V ozadju ae dvigajo Karavanke, pokrite a snegom. Tu, v tem kotu Slovenije, odpe-vajo tisočerim strojem po svetu stroji g. Zavrtanika. Njegovi atrojl d robe južnoafriški kakao. Trije kamni velikega mlina, drobe zrna in spodaj teče iz stroja tenak, rjav curek, kakavovo Zavrtaniku pa so se svetile oči — vedel je, da si bo njegova lešnikov« Čokolada kmalu utrla pot. Ni ae zmotil. Kmalu ao prišli k ijemu zastopniki največjih čokoladnih podjetij pri naa In ga proaili za recepte. Začeli so ga poanemati, dosegli ga nlao. Sonoe aije na Karavanke, pokrite a snegom, Kakor bel trak teče mimo tovarne aafaltirana ceata. Ceato križa ftelatniška proga In po njej prinaša vlak nove vreče Južnoafriškega kakava. TriJ^ kamni velikega milna meljejo. Grenka kakavova trna pa ae lspremlnjajo v rjavo, mlečno ali lešnlkovo čokolado. Katarina S pur. zgodovini, naj bo gotov, da piše tažah. Malokateri izmed njih pa teato. Teato je grenko, zato mu resnico o društvih, kar velja tu- ve, da vaebuje vsako zrno |»0BednJi atroj primeša določeno tolšče, albumin, theobromin, «Prava zopet proglašena za ji^ I-Zdravnika izvedenca gg. pri-r'J dr. Steinfelser in dr. Per-"t* izjavila, da je bila Zakraj-ovii zastrupljena s ciankalijem udi zadavljena. Nato je bilo ■Ivanih sedem prič, ki niao po- mi 4c^e*ar bi8tveno novega. 13.45 je bila razorava nreki-paa. Razfi aazprava *e je ob 16. nadalje- de F* Znanih je bilo še 7 prič, lu L lifvnem izpovedale v smi-1 ni * obtotnb;. Izvedenec kemik jetnik je izjavil, da ao mu jI »rup' " k®terim j« bi-,^ova zastrupljena, In biltociankalij. h L* ^ Po govo- ik i?^" twti,ca in zagovor-** * dobil benedo ZabukoŠek. ^ utrjeval, da ni imel name-»»u °Ve «»oriti. temveč ,ir"P"m ,amo omamiti, in ^ n. zadavil. • ae j»» nenat umaknil k ^«ij * je trajalo pol g robni tišini je pred na-i-^odurano predsednik Sa aoii ob }r9° e j, »poznalo kn ega roparakega z zaatrupljen-Uto • ni, in tudi kri- ¿^i^je na škodo zla- moj.tr. Korena v Tr-nt Z s" "hodilo na * 'prejel, ob.odiio pa so prepuščeni delu in skrbem, mnogo jih mora hoditi od daleč na delo, ker Krmelju nI dovolj stanovanj. Vaeh rudarjev je sedaj v Krmelju nekaj nad 200, a blizu 100 Jih dela pri tej družbi že tudi v Črnomlju. Dne 16. aprila je bil za te ru darje res pravi praznik, ko je bilo napovedano predavanje delavaki zaščiti. V lepom števi-so se zbrali rudarji v dvora-gostilne Papež, kjer je ot?o-rll predavateljski dopoldan Alič iz Trbovelj kot predsednik podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije In sta nato v preprostih di na splošno, Kar se dela tiče, je menda povsod enako z nami premogarji, ki sedaj počivamo ie od 1. apri la — nekateri že dalj. Prvi maj bo prej, kfO bo ta dopis priobčen Ako nam bo kdaj zasijal reanič ni Prvi maj, ne vem; zdaj je še zmiraj kapitaliatičnl. Drugo leto bodo zopet blufali in peli ho-zano republikancem in demokratom, potem pa naj nevedna Zahvala Helper, Utah. — Veselega nI mam kaj poročati, pač pa žalostno vest o izgubi ljubljene soproge Mary Heler, ki je umrla po kratki in mučni bolezni dne 16. marca v bolnišnici v Price City ju. Pokopana je bila civilno na 19. marca na pokopališču 1 Spring Glenu. Dolžnost me veže, da se jav no In prisrčno zahvalim vsem prijateljem in znancem, ki ao ml stali ob strani v bridkih urah žalosti. Prav tako ae lepo zahva IJujem članstvu društva 296 SNPJ za vso izkazano pomoč; nadalje lepa hvala članstvu tukajšnje federacije SNPJ za krasne vence in cvetlice in za veliko u deležbo pri pogrebu. Vsem sku škrob, celulozne in mineralne snovi, vodo in drugo. Po vseh petih kontinentih brnijo mlini, ki meljejo kakavova zrna in jih v strojih izpremlnja-jo v čokolado. Ladje, vlaki, avtomobili in aeroplanl ratvažajo po vseh peterih kontinentih čokolado in čokoladne bonbone. Domačini na razaežnlh plantažah ne allšijo teh strojev. Skla- količino aladkorja. Teato, ki na stane iz aladkorja In kakava, Je grobo, sladkor še nI raztopljen, zato mora akozl novi atroj, ki ga s silnim pritiskom izpremlnja v droban, suh prah. Mlin, ki opra vlja to delo, je najmodernejši ta vrate pri naa. Suh prah gre > nov atroj, ki ga umeai s kaka vovlm maslom. Sele «daj Je teato pripravljeno za modeliran Je. Z zagtušujočim ropotom ste- masa zopet pripogne hrbet, da njajosepod 12 metrov visokim* L tregnn(1 mjM( nB kateri ao >0 po njem bič še bolj učinkoval * . • J ¡■Hppli Debelak, 318 Nevtralnostni zakon na rešetu Konfliktno stališče predstavnikov ADF in CIO Waahiagton, D. C. — (KP) — Predstavniki unij Ameriške de lavske federacijerin Kongresa in duštrijakih organizacij so zavze li konfliktno stališče glede revi- čunajte, gospoda l Bolje, da po zije nevtralnost nega zakona, ko j topimo nekaj ton v morju, ka dreveai, s katerih viae plodovi in vsak plod ima po 40 do 48 semen. Ssmo toliko? Svet je velik, milijoni prebivslcev hočejo piti ks-kao, jesti čokolado t V velikih zračnih in abllznje-nih sobanah, v borzah, trgovskih lokalih, zbornicah, ae živahno po. govarjajo magnati. Njihovi možgani delujejo — včaalh se jim okoli uat prikaže grenka poteza, poteza, kakor bi žvečili surova kakao va zrna, včasih ae jim raztegnejo usta v prijeten nasmeh, kakor da so pravkar izpili okusno pripravljeno čokolado. Ves svet potrebuje kakao. Ra- postavljenl modeli a testom. Modeli se tresejo In testo ae urav nava. Polne posode morajo odle-žatl nekaj čaaa v hladilnici, kjer se čokolada strdl. Pred dobrimi dvanajstimi let so šli Iz Lesc prvi zaboji čokolade, ki ao JI bili primešani lešniki. "Lešniki?" — Ljudje so zma jevali z glavami in akeptlčno sle-dili prvi odpošiljatvl. Gospodu NeJianaeljlvojAo dnevne de-avake vesti so v dnevnik« "Pro-sveti." AH jih ftltate vsth dan? "WAUKKGAN, ILLINOIS'* Prodam launo htto ataj«to »a ovln-ku—i pat »obal stanovanjl—s vroCa vodno kurjavo, I avtomobllaka garata. fllovanaka okolica. Za pojaanila «o obrnite na t Cha». J. Navard, 7«1 South Victory It., Waukogaa, lil. —(Adv.) FARMA NA PRODAJ Proda ao va« »kupaj, šlvlna, orodja in stroji. Dovolj vod« pri hill in v lull. Tri štalo 88 krav«, konj«, mlado Živino, hlev sa pralio« In 8 kokolnjaki. frmlja v ravnini. «0 glav llvln«, dva mo4na konja in nad 100 kokoll. Dobra »•mlja, rait« pi«nlca, ajda, J«f-m«n, koruia In drugi pridelki. «0 akrov liiU nsmU«. 10 akrov lum« In 60 akrov pašnika, v«« ograjtno. 10, «obna hita, atud«n«c 8 mralo vodo, aa hlajenj« mleka nI tr«ba ledu. Mivko vsa me truck v«ako jutro, bu« aa v šolo pridu do hita. Ako taliU vofl lavedetl, pilit« na naalovi Katarina PoU»««r, Box 07, llartwlck, N. Y. —(Adv.) š*ft nimam« JIV1T0YW0 U*1LU irviii «tuuirn ¿O l HL JJHLEl — so naatopili pred kongresnima odaekoma za zunanje zadeve, ki vodita zaslišanje 0 tem zakonu. Ralph Emerson, predstavnik unij mornarskih delavcev (CIO), je urgiral revizijo zakona tako, da bi predsednik Roosevelt lah | ko odločil, katera državs je agre-sivna in potem odredil bojkotno akcijo proti Uki državi in podpri- žrtev sgresije. Emerson je nastopil pred zborničnim odsekom za zunanje zadeve. Psul Schsrrenberg, predstavnik Ameriške delavske federacije, ps je pred senstnim odsekom za zunanje zsdeve izjsvll, ds Je njegovs orgsnizacija proti reviziji zakona. Citiral je tudi izjavo Willlama Greena, predsednika ADF, da zakon ostane, kakršen je. Emerson je argumentiral, da je ameriška izolacija nemogoča Od lere na »dnik radar* unije UMWA. Charles konference; newy«r*fci laps m I* Cimrdis kor da dopuatlmo, da padejo cene 1 ... Morjs Js vsllko; pravijo, da nima dna, ali pa ga Ima nekje globoko, globoko. Milijoni in milijoni ton kakavovih zrn ga ne bi mogli zaautl... Kaj Je nekaj ton v morju t . . , Včaalh Je to antilaki, včasih afriški kakao. Mnogo ljudi je potilo krvavi pot, prsdsn je bilo zrnje v vrečah — skelele ao roko, hrapav« črn« dl«ni, ukrivili so ae hrbti od kopanj s, sll kaj Ima to opraviti z računi magna-tov! Svet hoče kakao, avst nsj plača, ksjtl magnati potrebujs-1 jo densrjs. Od prsatsrih časov Js zemlja v Afriki in Ameriki rodila ka kao. Domačini ao prsjemsli darove zemlje — misli «o kakavo-1 va zrna. Mehikanci ao Jih pekli v lončenih posodah, cjdatrjtfnill ao z njih luskin«, drobili jedrc« med dvema kam«ru>ma Ur jih topili b toplo vodo/ Raztopini so dodajali Š« koruzn« moke In medu. Dobili so jed, ki so Jo 1-1 men o v aH "quacha hualt." "(Juacha hualt", si j« počaai u| Urala pot v Evropo. Prvi, ki ao Jo poskušali, ao bili Spanci. Pr«d štirimi stoletji so bili Spanci tisti, ki ao prvi v Evropi zsč«li izdelovati čokolado — 4 n čokola da je poatsls španska narodna Dane« tlaotf in Uao6i pražil dih «trojev po sveta pražijo ka ! kavova zrna av«tlorJsva, tam norjsvs, rdeča sli črns, brez Me-vila variacij >e! Nekatera ima i. John I- l^rk predsednik radarske >0 več t^šče, druga boljši aro i ms, tretjs kpšo barvo, boljši o- IABTAIE Izšel /e Slovensko-Amerikan$ki KOLEDAR POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPBJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 50« Si apHM H Slovenk Publishing Co. PETEK, s PK08VPTA Mamica je bolna.. J n. i». M umira mora v poat«ljo. I'" idravnika ... Za toftjo volt«», kaj bo aa koailo? 1'epca. «H mate «ploh kuhati? In danes je kakor nalatt Ae pranj« t — I »a mi ne hodite okoli mamin« postelje s kislimi otirasit Pokaiatl ji m«»-rate rek», da gre brea nj« Ae lep s«. Ti. Metka, pridi it ftole na-ra\ nost domov, da t»oA pomagala l'e|ici pri k«»ailu. Vladko. ti bo« pa po jedi Wri«al poaodo. Notie-nega iifuvora! Tak« in podobo« lieeed«- sit*!-U % domu, kjer je hodil« manu-ca tako dolgo t vrtom po vodo.