IVAN
CANKAR
ROMANTIČNE
DUŠE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
IVAN CANKAR
ROMANTIČHE DUŠE
Dramatična slika v treh dejanjih (Uprizoritev v dveh delih)
REŽIJA: DUŠAN MLAKAR
KOSTUMI: MIJA JARČEVA
SCENA: AVGUST LAVRENČIČ
LEKTOR: MAJDA KRIŽAJEMA
DR. MLAKAR, advokat, državni poslanec itd. DR. STRNEN, njegov bivši koncipient DR. DELAK Profesor MAK Njegova žena
PAVLA ZARNIKOVA, njuna rejenka OLGA, Mlakarjeva ljubica VRANČIČ, notar, občinski svetnik FROLE, urednik, občinski svetnik JEREB, trgovec, občinski svetnik VRANČIČEVKA IVANKA, njena hči VERNIK, Mlakarjev pisar SKOČIR, agitator MRMOLJA, agitator
Kjanez bermež
\y IVO BAN / BRUNO VODOPIVEC /JOŽE PRISTOV (/ MARIJA GORŠIČEVA V ANICA KUMROVA ■</ MARJANCA KROŠLOVA i/ STANKO POTISK ^BRANKO GRUBAR MARJAN DOLINAR j/NADA BOŽIČEVA I/ LJERKA BELAKOMA e^BORUT ALUJEVIČ / ŠTEFAN VOLF ^MIRO PODJED
Vodja predstave Stanko Jošt — Sepetalka Sava Subotič — Razsvetljava Bogo Les — Tehnično vodstvo Franjo Cesar — Slikarska dela Ivan Dečman — Frizerska dela Vera Pristov — Krojaška dela pod vodstvom Amalije Palirjeve in Otoja čerčka
DUŠAN MLAKAR
Z NAŠO UPRIZORITVIJO ŽELIMO ODGOVORITI NA VPRAŠANJE, ALI SO CANKARJEVE ROMANTIČNE DUŠE MRTVO ALI ŽIVO GLEDALIŠKO IN ODRSKO DELO. USODA ROMANTIČNIH DUŠ JE POUČNA IN TRADICIONALNO SLOVENSKA. KO SO NASTALE LETA 1897, JIH JE TEDANJA INTENDANCA DRAMATIČNEGA DRUŠTVA ZAVRNILA; KO SO BILE PRVIČ UPRIZORJENE LETA 1922, JIH JE TEDANJA GLEDALIŠKA KRITIKA Z VEČINO GLASOV ODKLONILA. PETDESET LET JE ŽE MINILO OD PRVE UPRIZORITVE. VES TA ČAS SO BILE, KOT PRAVIMO, ROMANTIČNE DUŠE V POZABI. OPRAVIČIL ZA TAKŠNO RAVNANJE Z ROMANTIČNIMI DUŠAMI JE BILO V FORMALNO-VERBALNEM POGLEDU KAR PRECEJ: TO DELO JE CANKARJEV PRVENEC; TEMU DELU SE JE AVTOR KASNEJE ODPOVEDAL, SAJ GA NI PUSTIL NATISNITI; IDEJNE, IZPOVEDNE IN KRITIČNE SESTAVINE ROMANTIČNIH DUŠ JE CANKAR UPORABIL KOT GRADIVO ZRELIH DRAMSKIH DEL ITD. LITERARNO IN GLEDALIŠKO ZGODOVINSKA ZGODBA ROMANTIČNIH DUŠ JE PRECEJ PODOBNA USODI IVANOVA, IGRE, KI JO JE SPISAL ANTON PAVLOVIČ ČEHOV. TODA KOT JE IVANOV NA RUSKIH IN SVETOVNIH ODRIH DOKAZAL SVOJO UMETNIŠKO IN GLEDALIŠKO MOČ, UPAMO, BODO TUDI ROMANTIČNE DUŠE IZPRIČALE VREDNOST IN ŽIVOST ODRSKEGA DOGODKA. KAJTI TA PRVA
CANKARJEVA KRITIČNA PODOBA »»VSESPLOŠNEGA BANKEROTA NAŠEGA LJUDSTVA« IN NJEGOVEGA POLITIČNEGA VODSTVA JE INTEGRALNI IN UMETNIŠKO ENAKOPRAVNI DEL IZPOVEDNEGA IN IDEJNEGA SVETA, KAKRŠEN SE NAM PRIKAZUJE V HLAPCIH, V DRAMI ZA NARODOV BLAGOR, ALI PA V ČUDEŽNI KOMEDIJI POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. V ROMANTIČNIH DUŠAH SMO POSKUŠALI ISKATI RESNICO IN PODOBO CANKARJEVEGA ODRA. TO JE POGLAVITNO. CANKARJEVA BESEDA, AVTORJEVI PRIZORI, DRAMATIKOVI ZNAČAJI SO BILI TEDAJ LE POT K NJEGOVEMU ODRU, K AVTENTIČNOSTI NJEGOVEGA ODRA, KI V SEBI IN V SVOJI GOVORICI PODOB VKLJUČUJE TAKO VČERAJ KOT DANES, TAKO ČAS CANKARJEVEGA ŽIVLJENJA KOT TUDI ČAS NAŠEGA BIVANJA. MEJE CANKARJEVEGA ODRA SO ZARISANE V GROZLJIVEM FINALNEM SPOZNANJU DOKTORJA MLAKARJA: »MRTVI NE RABIJO MANDATOV«. SMRT, KI JE KONEC ROMANTIČNIH DUŠ, IN RESIGNACIJA, KI ZAKLJUČUJE »ROMANTIČNO« ŽIVLJENJSKO IGRO, STA IDEJNI MOTTO CANKARJEVEGA ODRA. NOCOJ VAM GA PRIKAZUJEMO.
Bojan Štih
Prihod Luciferja v Christophera Marlowa »Tragediji o doktorju Faustu« Režija Franci Križaj. Premiera 19. X. 1972.
Prizor s sedmimi smrtnimi grehi
Marko Simčič in Branko Grubar
NESEBIČNO GLEDALIŠČE ALI GLEDALIŠČE NESEBIČNOSTI
Doslej neobjavljena poslanica Borštnikovemu srečanju v Mariboru
Vprašujem se, zakaj gledališče še živi in zakaj se venomer znova uresničuje kot estetsko-odrska in kulturno-politična funkcija. Zakaj je gledališče še danes poezija in zakaj v gledališču, ki je živo, ni moč uveljaviti hlapčevstva in duhovnega konformizma? Ondan mi je nekdo, ki sicer ne sovraži odkrito gledališča, rekel: »Ali ne bo Sofoklova Antigona pretežka za naše ljudi? Kaj pa Hlapec Jernej, ta je primeren za naš čas!« Potem, ko sem se v molku pomiril in premeril obraz bedaka, sem mu odvrnil: »Če so jo razumeli stari Grki, potem jo moramo razumeti tudi mi. Če pa je Antigona za »naše« ljudi nedoumljiva in nedostopna, se več ne hvalimo, da smo kot družba višje od Grkov, in lepo priznajmo, da smo duhovno pod njimi in da je še daleč dan, ko bomo smeli reči, zdaj smo prišli do tja, kjer so bili Grki pred dvatisočpetsto leti.« Bedak je odšel v svojo sodobnost, ne da bi razumel Antigono in ne da bi vedel in spoznal resnico o Hlapcu Jerneju. Antigono pa bo razumel vsakdo, ki ve, kaj je država in kaj je gledališče. Tako kot človeštvo nima zgodovine, je tudi gledališče nima. Z vsako generacijo in z vsakim posameznim rojstvom se svet znova začne kot možnost in kot dejanje. Tisto pa, kar je bilo, je le kolektivni spomin, ki ne more ničesar spremeniti. Tudi gledališče se vedno znova in znova začenja. Odpira se z vsako ustvarjalno generacijo in se uresničuje z vsakim novim literarno-drama-tičnim in stilno-interpretacijskim valom. Minile so družbe, umrle so civilizacije, izginili so narodi, razpadli so socialno-politični sistemi, gledališče pa je ostalo. Resnica za masko. Beseda in oder se nista izničila. Živa sta kot Sofoklej in kot Beckett. Gledališče je ostalo, ker je nesebično, zgodovina je umrla, ker je sebična. Kadar pa se gledališča poloti bolezen sebičnosti in samoljubja, v kateri se uveljavljajo nosilci konservativne tradicije in
paranoidnega egoizma, pride čas odrske revolucije. V njej in z njo se spet vzpostavi gledališče nesebičnosti. Ali lahko odkrijemo bolj trdno, bolj zrelo in bolj uporniško upanje za svoje delo, kot nam ga razkriva spoznanje o živem, vsak dan znova rojenem in na novo odkritem nesebičnem gledališču, ki ni ustanova in ne delovna organizacija, marveč je predstava na odru, na ulici, na trgu, v sobi, predstava besede, luči, zvoka, gibanja, predstava metafor, ki se razkrivajo leta in desetletja ...
BOJAN ŠTIH
TRI NAGRADE
Na letošnjem jesenskem Borštnikovem srečanju v Mariboru smo gostovali s »Stalinovimi zdravniki« Miloša Mikelna. Borštnikovo nagrado je prejel Branko Grubar z utemeljitvijo, da mu je v liku Borisa uspelo izraziti stisko in notranje dileme človeka, ujetega med lastno vest in zgodovinske procese. Borštnikovo nagrado je prejel tudi Avgust Lavrenčič, za sceno, ki je med vsemi postavitvami na tem srečanju najbolj ustrezala zamisli predstave. Posebno nagrado Ljubljanske banke je prejel tudi režiser te uprizoritve Miran Herzog.
Veleblagovnice
Ljubljana Kočevje Škofja Loka Velenje
LEBLAGOVNI
n m ■ m
CELJE
C A
PRAVILNI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE
ljubljanska banka
PODRUŽNICA CELJE
Prešernova 27
s svojimi številnimi specializiranimi prodajalnami
Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje, sezona 1972-73, št. 3 — Ivan Cankar: Romantične duše. Premiera 1. decembra 1972 — Predstavnik: upravnik in umetniški vodja Bojan Štih — Urednik: Janez Žmavc — Grafična oprema: Tomaž Kržišnik — Fotografije celjskih predstav: Viktor Berk — Naklada 1000 izvodov — Tisk AERO, kemična in grafična industrija Celje.















-




					
	-				
		■		.