st. s.
dLrae	febx»vn£!br»jau 1907
Tečaj XLI.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Neimčijo 5 K, za drnge izvenavstrijske dežela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List so dopošilja do odpovedi. — Deležniki »Katoliškega tiskovnega društva," dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejoma naročnino, insorato in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do sredo zjutraj. — Nezaprtc reklamacij«
so poštnine prosto.
Vsebir.a: Opozarjamo na poročila o shodih v Slov. Bistrici, Brežicah, Rogatcu, Šmarju pri Jelšah in o Robičevi kandidaturi.
V pravi luči.
Brez strasti in strankarske barve hočemo podati pristašem Slovenske kmečke zveze, kako piše i;< govori štajerska liberaiaa stranka o glavnih toč-1'al našega programa.
Na ustanovnem shodu liberalne Narodne stranke dne 30. sept. se je govorilo o zakonu in šoli tako-le: „Kar se vere tiče, naj se ne izgubljajo moči v boju za prosto šolo in za ločitev zakona, kajti ta zahteva se bo itak dosegla brez nas . . . Ogibajte so torej verskih vprašanj, dosegli boste po ovinkih, kar naravnost nikakor ne bo šlo."
Na istem shodu se je izdalo tudi spoštljivo geslo: „Ampak primite kmeta z a u š e s a in mu recite, tega ne delaš prav!"
Glasilo liberalne stranke „Narodni list" je pisal dne 13. dec. 1. 1. o papežu, da poziva francoske škofe k puntu, ker jih opominja, da imajo v cerkvenih stvareh papeža ubogati, ne pa framasone.
Na shodu v Brezju v mariborski okolici dne 20. jan. je govornik liberalne stranke agitiral za nemščino, kakor je sploh cela stranka zavzela v šolsko-jezikovnem vprašanja protinarodno stališče.
Na shodu v Sevnici dne 27. januarja t. 1. se je o kmetu izrekla taka sodba: „. .• . (kmetje) bi morali hoditi za plugom ali brano . . . upajo pa se mešati v take reči, katerih ne razumejo."
Poslanca g. Roškarja, ki je kmet, imenujejo v „Narodnem listu" zasmehovalno kot „paradnega" kmeta ter lažejo svojim čitateljem, da mu j« govor sestavil kaplan Gomilšek pri Sv. Barbari v Halozah, kateri pa v istini gotovo niti vedel ni, da bo Roškar, ki je v Slov. gor. doma, govoril, in če bi tudi vedel, bi mu ga ne sestavil, ker g. Roškar kot vrlo izobražen mož in kot izredno nadarj n govornik tega sploh ne potrebuje.
Na shodu v Brežicah dne 17. febr. so, kakor se nam poroča, liberalci zmerjali kmete okoli Kmečke zveze z besedami „uboga gmajna." In dr. Božič je — sicer previdno — obsodil po poročilu „Domo-
vine" na istem shodu kmečko gibanje s temi besedami: „. . . naš narod more priti do blagostanja le tedaj, ako se bodo vpoštevali vsi stanovi, ne pa, ako se bode pretirano povzdigoval samo en stan." Naše nedolžno, skromno kmečko gibanje bi že tudi naj bilo „pretirano", gospod dohtar?
V Slov. Bistrici je isti dan govornik liberalne stranke dr. Gosak očital kmetom nečimurnost, bele srajce in lepe ovratnike ter jih imenoval „nahuj-skane", ker mu niso hoteli ploskati.
Mi ne rečemo k temu nič druzega, nego da pravimo: Kdor ljubi in spoštuje kmeta, kdor se drži svoje vere in kdor je v resnici naroden, gotovo ne bo šel v liberalni tabor.
0 napravi novih stalnih travnikov iz njiv.
Pi'e ekonom M. Cerjak (Rajhenburg).
Glavna panoga kmetijstva štajerskih kmetovalcev je brezdvomno živinoreja. Uspešni razvoj te ve-levažne kmetijske panoge je pa v tesni zvezi z pridelovanjem dobrih in obilnih krmskih rastlin. Pridelovanje krme na travnikih je pri današnjih razmerah izmed vseh panog kmetijstva še najbolj dobičkonosno, najsibo da se krma proda ali živinoreja goji. Zatorej ravnajo napredni kmetje zelo umno in časovnim razmeram primerno, ko hitijo spreminjati mnogokrat nepotrebne, da večkrat celo škodonosne njive v stalne travnike. Torej danes nekoliko črtic iz lastne praktične skušnje o napravi novih, stalnih travnikov.
Ni moj namen, obširno razmotrivati o novih travnikih — o tem ima vsakdo podučiti se natančno iz gospodarskih knjig, n. pr. iz Rohrmanovega „Poljedelstva" itd. — ampak moj namen je, obravnavati zgolj praktična opravila, ki pridejo v poštev pri napravi novih travnikov iz dosedanjih njiv.
Novi travniki nastanejo na kmetih ponavječ tako, da se prepuste strnišča in deteljišča kar samemu sebi. Seveda to je najcenejši način. Glavna hiba nazadovanja kmečkega stanu je po mojem mnenju sploh ta, ker se pri kmečkem opravilu često-krat gleda le na to, kako bi se stvar ceneje izvedla, ne upošteva se pa pri tem okoliščina, da če tudi kaka naprava nekaj več stane, dosežemo stem razmeroma vse drugačne, povoljnejše uspehe. Tako je tudi s takimi samorastnimi travniki. Dozdevni dobiček, ki ga imamo s prihranjenem travnega semena, nam prinaša potem vsa leta občutno zgubo. Tak travnik ne bode nikdar vzoren travnik.
Vsak razumen kmet, ki želi iz njive napraviti travnik, bo torej potrebno seme kupil, kajti ti stroški se mu že povrnejo prvo leto. Na oral naj se vzame 30 klg mešanice travnega in deteljnega semena. S to množino se dosežejo izvrstni uspehi. Najbolje da se seme naroči pri kmetijski družbi. — Sestava primernih travnih in deteljnih vrst naj se rajši prepusti strokovnjakom pri kmetijski družbi. Naj se samo obrazloži: kakovost zemlje in navede, če se misli napraviti stalen ali začasen travnik.
Za en oral stane seme (30 klg) približno 40 do 45 kron. Dobro je, če se zemlja pošlje prej na kemično preskuševališče v Maribor ali v Gradec in se ta kemična, analiza priloži naročilnemu listu. Tudi z umetnimi gnojili bodemo pozneje lažje pravo zadeli, če imamo kemično analizo naših travniških tal v rokah. Da bodo mlade travne in deteljne biljke proti izsuševanju bolj zavarovane, naj se seje ob enem okoli 1—V/t vagana ali 60—90 litrov ovsa na oral, torej približno polovico manj, kakor za navadno setev.
Kakor za vsak kulturo, ako se hoče, da se po-voljno razvija, naj se tudi za bodoči travnik namenjeno polje prej temeljito pripravi. Leto prej, ko napravimo travnik, naj se polje močno pognoji in seje, oziroma sadi kaka okopavina, n. pr. koruza, krompir, pesa itd., da se gnoj med letom dobro z zemljo zmeša in razkroji, oziroma z okapanjem zel ali drad vniči.
Dotična njiva se naj v jeseni, ko se okopavine pospravijo, globoko preorje in čez zimo v brazdah pusti. Naj se več slogoj ali ogonov skupaj vrže, da bode prav malo razgonov. Spomladi, ob času ko se seje jarina, naj se najprvo razgoni zaorjejo poprečne povlači in ne pregloboko izorje. Nato se naj razgoni zopet dobro zaorjejo in cela njiva poprečno povlači (enkrat z brano po enem mestu). Ce imamo takoime-novani „obračljivi plug", kjer lahko celo njivo v eno stran izorjemo, seveda lahko tega z uspehom rabimo, ker ne napravimo nobenih razgonov. Da se razgoni dobro zasipljejo, je dobro, če se enkrat njiva poprečno orje, a v tem slučaju se potem vlači v tej smeri. Ce želimo razgone ali sploh kake jame še bolj izravnati, lahko to sedaj storimo z motiko, pozneje ni več mogoče.
Na to se seje enakomerno oves. Za ovsom se poprečno temeljito povlači, da bode cela njiva gredi podobna.
Sedaj se seje prav previdno in enakomerno najprej lažje travno seme (podobno plevam, ki se nahaja v posebni vreči potem v poprečni smeri na prvo setev težje travno in deteljno seme ali narobe. — Celo se priporoča, naj se vsaktero seme (težje in lažje) za-se po dolžini in počez seje. Dobro je tudi,
Dve nevesti, pa ie en ženin.
Priredil V. C.
Drugi dan precej zgodaj je prišla Podloga jeva Ančka. Bila je sama. Vsi so jo prisrčno pozdravili.
„Kako da prideš sama? Zakaj pa ni očeta poleg?" jo je vprašal Janez.
„Oče so se mi smejali", odgovorila je zardela, „ko sem jim sinoči pripovedovala o najinem sestanku. Ko so pa zagledali denar, so pa rekli, da naj se sama dogovorim z Vami, če ni to vse le zvijača. Oče in mati sta pripravljena, privoliti v najino zvezo."
Balohovi so se spogledali začudeno. Naenkrat pa se je smeje oglasil stari:
„ Ja, ja, poznam ga dobro, tega Logarja, vedno je še stari šaljivec. Ce le more, napravi kje kako smešno."
Sli so v hišo, kjer so mati hitro pogrnili mizo. Ančka se je obnašala tako priprosto, da je starima vedno bolj ugajala.
Ko so ji razkazovali dom, ni se mogla naču-diti, kar se je Balohovim močno dopadlo. Kar očarani so bili vsi, ko je vedla pri vsaki stvari ziniti kako modro besedo. V hipu si je pridobila srca od vseh.
Sedeli so v najlepšem pogovoru, kar so se za-čuli težki koraki v veži. Kmalu je potrkal nekdo na vrata.
„Naprej!" zaklical je stari.
Vrata so se odprla, notri pa je stopil stari Logar s starejšo hčerko Ančko. Malo začudeno sta gledala oba pri mizi zbrano družbo. Stari Baloh je hitro skočil izza mize ter zakričal:
„Vidiš ga, starega lisijaka, vendar si prišel. Saj sem si koj mislil, da jo primahaš k nam. Pojdi bližje, pa se vsedi k mizi. Sicer te pravzaprav ne rabimo več, ko smo že končali.
„Ne razumem te", je odgovoril Logar, ter je z očesom premeril Janeza in Ančko.
„Jaz pa tebe, si pač vedno še stari, ter ne moreš opustiti svojih šal."
„Kakšne šale?" zadri se je Logar.
„Pojdi no! Ce sam šale zbijaš, boš tudi za-stopil šalo." Miril ga je Baloh.
„Kakšno šalo pa misliš vendar?" vprašal je Logar.
„No, kakšno? Da šele zdaj prideš; pa saj je vsejedno. Zapreke ni nobene več; dekle nam vsem močno ugaja."
„Kakšno dekle?" zagrmel je zopet Logar.
„I za Boga vendar, ta le tukaj." Odgovoril je Baloh ter pokazal na Podlogarjevo Ančko.
Logarjeva starejša hči je pri tem strupeno pogledala nanjo; ta pa si je sramežljivo zakrila obraz z rokami. Janezu se je to zdelo vse tako čudno.
„Ha, tako delati vi!" rekel je pridušeno Logar.
„Kaj pa imaš vendar?" začudil se je Baloh. „Menda ja ni bilo napačno, če smo govorili z dekletom. Mislili smo, da ne prideš.
A tako! se je jezno zasmejal Logar, nato pa naenkrat zavpil:
„Prokleti lumpi! A zapomnite si, da se ne pustim kar tako sramotiti., pa tudi svoje hčere ne."
„Koga smo sramotili", zavpili so vsi Balohovi naenkrat.
„Mojo hčer tu", glasil se je odgovor.
„Za Boga! Kaj pa je to?" vzdihovala je Podlo-garjeva Ančka.
„Te ne poznam, s to nisem spregovoril besede", začel je Janez kazaje na Logarjevo hčer.
„Pa snubil si jo", kričal je Logar.
„Nikdar, pač pa ono tamle".
Z glasnim krikom je tedaj skočila Podlogar-jeva Ančka po koncu in hotela skozi vrata, a Janez jo je prijel za roko ter dejal:
„Ostani tu, Ančka. Nočem druge ko tebe."
„Bodi no pameten, pa ne sili s to eno naprej", pomirjal je Baloh Logarja. „Ta nam bolj dopada, je tudi lepša od one."
„Tudi je bolj pripravna za kmetico", se je oglasila še stara Balohovka, ona tamle je preveč suha in špičasta.
„Tako lepa, kot tvoji otroci sem še vedno, ti stara kavka ti", se je umešala hitro Logarjeva hčer.
„Vesel sem, da se je tako izšlo", vpil je Logar. „Sirota — moja hčerka, ko bi morala biti pri tej co-prnici ?"
„Ti, jaz ne pustim zabavljati črez mojo ženo", hudoval se je stari Baloh.
„Mi se pa ne pustimo imeti za norca od takih zarobljencev." odgovarjal mu je Logar.
„Kdo je zarobljenec ?" kričal je zopet Baloh.
„Pač vi vsi vkup!" nato Logar.
„Tako! Je že prav! Le čakaj, bomo že še kje drugje govorili o tem. Zdaj pa nočem nobene Tvojih hčera!"
„Saj ti tudi ne bi pustil kaj tacega."
„Le hitro jih poberi, pa pojdi ž njima nekam. A to tudi vzemi", pokazal je na Podlogarjevo Ančko.
Ta je začela ihteti in hotela oditi. A Janez je ni spustil.
Logar se je ozrl, in ko je zagledal hčer svojega soseda, je zarenčal: „Ta beračica me nič ne
Današnja številka ima „Naš Dom" trot prilog-o.
če s« polje razdeli pri setvi v enake, ozke del® s po-»0830 kolov, da bode setev bolj enakomerna.
Oe bi nastopil neposredno za setvijo močen dež •e bi bilo sploh potrebno zabranati. Ker se pa lahko zgodi, da več časa po setvi ne dežuje, moramo seme vsaj nekoliko v zemljo spraviti in to storimo najbolje z močnimi grabljami. Z navadno brano se ne pripo-roGa, ker zobje pregloboko rujejo in tako mnogo drobnega semena radi prevelike globočine ne skali in trava redka ostane. Ni pa priporočati, da bi se med Iranske zobe devalo šibje in se tako vlačilo, ker se v tem slučaju seme vlači le na kupe.
Ko začne ovsu prvo latje poganjati, naj se travnik pokosi čim prej tem bolje, da se mlade biljke bolje okrepijo in travnik brž zgosti. Zelo napačno ravna oni, ki oves pusti dozoreti za žetev, kajti pri saladem travniku ima razmeroma dvakrat večjo škodo, kakor pri ovsu hasen. V istem letu še imamo eno do dve košnji. V drug m jejo tako napravljeni travniki lji, redno po tri košnje.
K r se že pečam nekaj let z napravo novih travnikov in dobljeno krmo že dve leti tehtam navajam o doseženih uspehih sledeče: Prvo leto dobil sem 28 met. stotov suhe krme na oral; v drugem letu 60 met stotov in v tretjem upam, ko se bo trava še bolj razrastla, še več dobiti.
S travniško brano naj se taki novi travniki v prvih dveh letih ne vlačijo, ker se z brano nežne koreninice poškodujejo.
letu in naprej pa da-v prec j povoljni zem-
Kmetje, le vkup, le vkup!
Piie Franc Pišek, žapsui in veleposestnik v Hotinji vasi.
Viribua oni tU!
(Z adruženimi močmi!)
O svinjereji pisati ne morem, ker tega ne razumem, pa obljubil je neki strokovnjak to v priložnosti storiti. Mislim, da je tukaj umestna sledeča opomba. Pri nas se svinjereja celo ženskam prepusti in znano je, kjer je umna gospodinja in ima srečo s svinjerejo, največje dohodke prinaša. Zalibog, da pa ravno svinjereja marsikaterega kmeta uboža. Rado se zgodi, da po več let zaporedi najboljše Svinje poginejo vkljub skrbi in snagi; kako je to britko, in koliko je zgube, ve - žalibog premnogo naših bralcev iz lastnih izkušenj. Kmečka zveza mora skrbeti, da se v pomoč kmetu sklene postava, da si bo kmet svinje lahko zavaroval. Nekaj zavarovalnine bi moral plačati lastnik in škodo za poginjene ali v sili poklane svinje mu mora plačati iz ionda zavarovalnine države* Za zdrave svinje, katere se v svrhu zatiranja svinske kuge uradno zakoljejo, je
odškodnina v prvem četrtletju 1907 za vsak klg živ» teže sledeča: 1. deželne pasme: za prešičke
do 3. mesecev 1.31 K aa mlade svinje (črez tri mesece do 1. leta) 1.12 K, za stare svinja (črez eno leto) 94 v. 2. Žlahtne pasme: aa prašičke 1.57 K za mlade svinje 1,34 K, za stare svinje 1.13 K.
Ce bi se vsi kmetje združili, bi se ta prepo-trebna in koristna zavarovalnica lahko postavno uredila in se posestniku v nesreči pomagalo. To jasno kaže, kako neobhodno potrebna je kmečka organizacija.
Sedaj si pa oglejmo, koliko stanejo poljski pridelki in začnimo z žitom:'
Kornza (1 oral).
Zemlja
15 vozor gnoja a, 7 K oranje	»
kornza za setev 30 l sajenje prva kopa druga kopa trganje
vožnja domov kožuhanje (likanje) žetev slame domu vozit
60-—	K
105-—	JI
8-—	n
1 50	D
3-—	7>
960	n
7-20	y)
3-40	7)
7 —	7)
6-—	7)
3-40	j)
4 —	V
delo stane 21610 K Koruze (zrnja) se pridela na orala 1152 kf (ali pribljižno 24 vagonov) 100 kg po 13 50 K zneu« fižol (150 kg)
buče koruzna slama
Delo stane 216-10 K skupiček 210 52 , zguba 5 58 K Krompir (1 oral).
briga,"
„Kako pa vendar govoriš, saj je tvoj otrok."
„Za tako hčer se prav lepo zahvalim."
„No, ta vas je pa zvlekla za nos", sikala je mlada Logarca.
„Ja, kaj pa naj pomeni to" — zavpije prestrašeno Janez. Nato se je obrnil k Podlogarjevi ter jo očstaje vprašal:
„Dekle, ali si nas res nalagalo?"
Ta pa:
„Nikogar nisem nalagala, kajti ne znam lagati".
„Pa si vendar rekla včeraj, da si Logarjeva
m**
„Tega nisem rekla. Ti si me vprašal, če sem Eogarjeva, in rekla semn ja< Pa sem tudi res. Moj
oče so Podlogar, bližnji sosed Logarjevih. A ljudje mi pravijo le: Logarjeva Ančka. Ne prišlo bi mi na «m kaj tacega, ko bi vedela, da se s to tukaj nekaj engaviš. Včeraj si ja bil v Krnici, zakaj se pa takrat nisi zmenil ž njo.
„Nisem poznal dekleta. Hotel sem si jo pogledati, pa je ni bilo doma. Srečal sem pa tebe in te tael za Logarjevo."
„Ne morem pomagati", odgovorila je Ančka; nato pa se ponosno zravnala:
„Rada odstopim, saj sem le revnega kmeta hči, toda poštena sem bila vsikkar, — tu imaš denar."
Nato je položila oba stotaka na mizo. A Janez jo je hitro prijel za roko ter rekel:
„Tako se pa nisva zmenila, Ančka. Dal sem ti besedo, in hočem jo držati. Logarjeve hčere nisem snubil, le pogledati sem si jo hotel. Kdo bi kupoval mačko v vreči. — Zdaj pa ti rečem: Stokrat raje te imam kot onolo tam. Bodi torej tako dobra, ter postani moja ženka in pozabi na to neumnost."
Ko je Logar to slišal, pograbil je svojo hčer ter jeze pihajoč rekel:
„Pojdiva! Tu nimava ničesar več iskati"
Hčerka je še prav strupeno pogledala svojo nasprotnico ter zaloputnila vrata.
Ostali pa so posedli zopet za mizo in se kmalu zjedinili. Stariši nisi bili le zadovoljni z nevesto, tudi veseli so bili, da se je stvar tako srečno izšla.
Stari Baloh toliko da ni počil od smeha, kadar »e je spomnil one nedelje.
Na Svečnico je bila poroka. To je bilo veselja. Stari Baloh se ni mogel premagati, ter se je tudi sam zavrtel s svojo staro. Padla je pa o splošnem veselju tudi marsiktera pikra, seveda na račun Logarjev, katere je Janez sicer vabil, a so mu krat-komalo odrekli. No, pa to ni prav nič motilo sreče mladega para.
Ančka je bila res vzorna gospodinja in je zaslužila da jo je Janez nosil na rokah.
zemlja, 1 oral stane gnoj 12 vozov a 8 KjJ oranje
krompir 7 q sajenje
prva kop 8 delavcev po 120 K druga kop 6 delavcev po 1 20 K skapanje voinja
Krompirja se pridela na oralu delo
skupiček
60,—	K
96-—	j>
6-	*
28-—	H
5-—	n
9-60	R
7-20	9 ..
14-40	),
12,—	v
delo stane 238 20 K
50
á 4 K
238 20 K 200 — .
200 K
zemija (1 oral stane) oranje
za setev (4 vagone)
vlačenje
ženjice
stavljenje
vožnja na dom
mlatev
zgube Rž.
38-20 K
60 —	K
6 —	n
22.40	s
4 —	n
4-80	9
1 —	9
4 —	n
12,—	B
zrnje slama
78.-30-
K
delo stan« 114 20 K
108-— K delo 114 20 K skupiček 108-— B zguoS 6-20 K ~ Oves.
zemlje (1 oral) najemnina	60"—
oranje	6-—
oves za setev (4 vagane) ali 130 kg po 12 K	15 60
povlačenje in sejalca	3-—
4 žanjice h 1*20 K	4 80
vožnja in mlatiči	8-—
delo stane 97 40 K zrnja (ovsa) se pridela"25 vagacov ali 800 kg
po 12 K	96 — K
slama	24 —
120— K delo 97-40 .
ostane dobička 22 60 K
Kakor je iz mojiE skušenj razvidno, se nam izplača edino živinoreja in oves. Samo ob sebi se razume, da je to nekak kažipot in razmere so v vsakem kraju različne. Pomisliti mora vsak, da tiste pridelke, katerih delo se ne izplača, pa jih vendar doma neobhodno potrebujemo na primer: koruzo, krompir, da jih le v toliki meri pridelujmo, kar je za domačo rabo potrebno, druge pridelke pa, ki obetajo dobiček, v večji njemu primerni meri.
Tožiti čez slabe čase ali samo na upanje živeti nič ne pomaga, zanašati so samo na pomoč vlade in države, je prazno, mi moramo z vso odločnostjo na podlagi utemeljenih razlogov zahtevati, da se ozira in ugodi pravica na naše upravičene zahteve. Vsak posestnik mora plačati davek pa le toliko kolikor mu gre od čistega dohodka ali dolžnosti. Naš učenik Jezus Kristus je sam učil: Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega.
Da kmečki stan preveč plačuje, je pribita resnica, ker pred 28 leti so se posestva mnogo previsoko cenila in ta krivica se mora popraviti če se sploh hoče naš stan pogina rešiti. V „Domovini" št. 18 piše nekdo, da umetno povišanje cen žita in živine pomeni znatno povišanje cen najpotrebnejših in
155-52 K 15 — 10-- , 30—
najglavnejših živil velike veČine vsega prebivalstva v državi — in višje cene kmetu škodujejo. To je pa. vendar preneumno in dotični dopisnik še «otove pluga nikoli videl ni.
Naše cene za polske pridelke še dandanes niso take, da bi se delo izplačalo in ubogi kmet mora delati zastonj. — Zahtevati moramo, da 1. 1909 ko IS, oziroma 30 let od zadne cenitve preteče, posestva novo cenijo to pa po kmečkih zvedencih in ne kakor zadnjikrat. Pred 30 leti so bile celo druge rasna*-« m kmeti smo takrat imeli za polovico ceneje dejavne moči, med tem ko jih danes za drag denar skore več dobiti ni. To se mora pri novi cenitvi rapofci«-vati.
Kako občutljivo je za uas krvni davek, da moramo dajati sinove k vojakom, s čimur so nam vzete najboljše delavne moči, o tem niti pisati ne amai*. Poživljam posestnike naj javno s podpisanim imenom svoje gospodarske »temelj ene skušnje v „Slov. Gosp." objavljalo, da potem na podlagi teh izkazov Kmečka zveza p© državnih poslancih zahteva, da se posestva nanovo precenijo in sicer po kmečkih veščakih. To bo pa le takrat mogoče in to se mora pribiti že sedaj, da komur je za stan in vero mar, pristopi kot iSau k Kmečki zvezi in voli poslance, katere b e Kmečka zveza po dogovoru z raz«imi našimi zastopstvi in zaupnimi možmi pripo-Vsakomur pa, ki svojemu stanu nasprotuje, ni pomoči !
210 52 K
Razne novice.
*	Vodstvo kmečke zveze naznanja, da rado sprejema vsa vprašanja, tikajoča se gospodarstva in kmečke zveze. Odgovarjalo se bode deloma v ..Slov» Gosp." in po potrebi pismeno ali osebno. Slov. K «Dedka zveza v Mariboru, Koroška ulica 5.
*	Imenovanje. Cesar je podelil ministerijai-nemu tajniku g. dr. Ivanu Z o 1 g e r naslov sek-cijskega svetnika. G. Zolger je slovenjbistriški rojak.
*	S šole. Stalna učiteljica je postala v Priliovi gdč. Marija G o r i č a n iz Pristove, v St. Lovrencu
v	Slov. gor. pa Silva B i n t e r od Marije Snežne. V stalni pokoj je šel g. Fran Podobnik, nad-učitelj v Hajdinu pri Ptuju. Omožitev se je dovolila učiteljici Viktorija G o t z 1 z učiteljem g. Pristovse-kom.
*	Kaj to pomeni? Mariborska posojilnica razpisuje tri podpore za visokošolce po 300 K. Ta razpis pa je posojilnica priobčila samo v liberalnih listih. Ali je ta podpora namenjena samo liberalnim dijakom? Gospodje pri posojilnici, čegav denar pa
vi	delite?
*	Kje je nepoštenost? Najbolj neprijetno j» imeti opravilo s človekom, ki laže, kadar odpre usta. To neprijetnost občutimo mi, odkar se je ustanovilo glasilo liberalne stranke „Narodni list." Teden za tednom moramo popravljati njegove neresnice in netočnosti. V zadnjem listu je zopet cel kup nepoštenih trditev in zavijanj. Začnimo! Prva neresnica: Ni res, da so dr. Korošec, dr. Jankovič in Roškar v novembru podpisali zapisnik, glasom katerega s« je sklenilo delovati na enotno postopanje vseh štajerskih Slovencev, ampak res je, da g. Roškar sploh ni bil zraven, ker je bil zadržan, in da se ni sklenilo delovati za enotno postopanje, ampak s« posvetovati o enotnem postopanju. Druga neresnica: Ni res, da se je od naše strani že pred 7. iebr. osnoval osrednji volilni odbor, ampak res je, da se je izdalo samo navodilo, kako se naj vrši podrobna agitacija za volitve. Tretja neresnica: Ni res, da bi se morda samo liberalna stranka klicala na posvetovanje za dan 7. iebr., ampak res je, da se je ravno tako klicala tudi kmečka in prvaška stranka, ker so v „Slov. društvu" vse tri struje z»-stopane. Liberalci hočejo stvar podati, tako, kakor da bi kmečki pristaši in prvaki prosili za milost, naj liberalci pridejo na posvetovanje. Četrta neresnica: Ni res, da bi bil negativni izid posvetovanja že prej sklenjen in črno na belo tiskan v „Slov-Gospodarju" z vednostjo dr. Korošca, dr. Jankoviča in dr. Benkoviča, predno se je zborovanje pričelo, ampak res je, da se o „izidu" sploh nikdar ni sklepalo, samoumevno pa je, — in zato ne bodo prosili nikdar dovoljenja — da so se pristaši kmečke stranke že prej posvetovali, kako stališče naj zavzamejo nasproti kompromisom z liberalno stranko, in da „SL Gosp." ni poročal o izidu shoda in sploh ne o teku shoda, ampak poročal je samo o mnenju v krogih kmečke stranke o kompromisu. Naj si vendar gospodje obrekovalci prečitajo dotično številko v
t r e z n( o s t i še enkrat! Peta neresnica: Dr. Korošec ni izjavil v imenu kmečke zveze, da kato-liško-narodni Slovenci v trgih in mestih ne bodo mogli iti z liberalno stranko, ako hoče, kakor je dr. Kukovec povedal, ona edina tamkaj komandirati, ampak to je izjavil v svojem imenu, kajti kmečka zveza ni zavzela zaradi mestnih mandatov nobenega stališča.
Na podlagi teh neresnic je „Narodni list* označil Kmečko stranko in njene pristaše kot nepoštene in neodkritosrčne. Smejali smo se posebno, da se nam očita od liberalne stranke neodkritosrčnost, ko je vendar njeno glavno načelo že sloveče: „Po ovinkih." Vendar kar se tiče neodkritosrčnosti, povemo, da nimamo dolžnosti, razkrivati svojim na*
sprotnikom naših misli in načrtov, kar se pa tiče
nepoštenosti, pa je ona na isti strani, kjer je laž in neresnica. In ta je, kakor , smo dokazali, na strani liberalne stranke in njenega glasila.
*	Liberalna bajka. Liberalni slovenski listi še vedno trdijo, da je naš list v št. 6 že poročal o posvetovanju' vseh političnih struj dne 7. febr. v Narodnem domu, predno smo vedeli, kako se bo vršilo. Čeravno smo to laž že v zadnji številki osvetlili, vendar je „Domovina" noče preklicati. Navajamo ji torej še dobesedno najvažnejši stavek iz iste notice, ki še glasi: „Kolikor nam je znano mišljenje v kmečki stranki, se bo od te strani odklonila vsaka zveza z liberalnimi učitelji in z liberalnimi pristaši Narodne stranke." To je glavna smisel one notice, s katero nas hoče smešna Narodna stranka „razkrinkati", „Domovina" pa obrekovati. To je tudi ista notica, do katere je prišla Narodna stranka, ki se po deželi laže, da hoče v javnem življenju uveljaviti poštenost, potom tatvine.
*	„Domovina44 poroča o brežiškem shodu zopet skrajno pristransko v prilog liberalne stranke ter na grd in zvit način hujska proti dr. Benkoviču. „Domovina" je postala neuradno glasilo Narodne stranke. Čestitamo!
*	Narodna stranka s socialdemokrati. Mi smo že večkrat opozarjali na to, da vežejo novo liberalno stranko marsikatere niti s socialdemokrati. Saj je urednik Vekoslav Spindler bil že tudi so-cialdemokraški urednik. V Žalcu na shodu sta trobila v isti rog dr. Kukovec in socialdemokrat Cvikl. In v Brežicah je po shodu dr. Kukovec klical: „Rajši Cobala nego dr. Benkoviča." Cobal je namreč socialdemokraški kandidat za brežki okraj, kjer hočejo kmetje postaviti kandidatom dr. Benkoviča. Rajši gre torej Narodna stranka z b r e z-narodno stranko, nego z radikalno narodnim dr. Benkovičem in njegovimi pristaši! In ti ljudje še nam naj govore kedaj o narodnosti! V svojem naslovu nosijo po vsej krivici ime „narodna" stranka!
*	Vsevedni hočejo biti. „Narodni list" hoče biti tudi zanimiv in za to je v zadnji številki razglasil strmečemu svetu 1. da dr. Korošec na zaupnem shodu dne 7. iebr. zaradi odklonjenega kompromisa z liberalci ni govoril kot pooblaščenec Kmečke zveze, 2. da je ravnal v tej zadevi proti svojemu škofu in 3. da je bil shod katehetov v Celju sklican proti narodni stranki in zaradi tega tudi proti volji škofa! Ti gospodje vedo res več kakor mi in več kakor je res.
*	Volilni shodi. Dne 19. t. m. je razglasil dunajski uradni list razpis državnozborskih volitev za 14. in potrebne ožje volitve za dne 23. maja. Sedaj so dopustni tudi volilni shodi, katerih ni treba prijaviti okrajnemu glavarstvu. Zraven še lahko seveda tudi društva prirejajo društvene shode, na katerih se razpravlja o volitvah.
k Prevarani izseljenci. „Slovenec" je priobčil pismo, ki ga je poslal nekdo svoji sestri iz Brazilije. V njem popisuje svojo irt svoje družine nesrečo na tak način, da vzbuja res usmiljenje. V pismu našteva laži in prevare agentov, trpljenje na ladji in bedno življenje v braziljskih plantažah, kjer morajo delavci zgolj za pičlo in slabo hrano trdo delati pod nadzorstvom priganjačev. Takim sleparskim agentom, ki ljudi spravljajo z lažmi v težko bedo in nesrečo, bi pa res morali naviti uro! Na 3. katoliškem shodu se je povdarjalo, naj se zabranjuje kolikormoč izseljevanje. A mnogo se jih da preslepiti po brezvestnih agentih, drugi si pa ne dajo nič dopovedati ter le mislijo, 'da bodo na tujem svetu kar obogateli. Ce je kdo res prisiljen zapustiti domačo zemljo, naj se da vsaj podučiti od Rafaelove družbe v Trstu ali v Ljubljani. Za Slovence je v vsakem oziru najboljše, če se vozijo na ladjah av-stro-ameriške plovne družbe. Rafaelova družba posluje brezplačno ter ima svoje zaupne može v Trstu in v Ameriki.
*	Shod v Žalcu in Petrovčah. Popravkar Fridrih je tudi nas obiskal. Ker nam s tem daje priložnost, ž njim enkrat pošteno obračuniti. priobčujemo: Z ozirom na notico med raznimi noticami: Shod v Žalcu in Petrovčah" v Vašem listu z dne 31. pros. leta 1907 štev. 5 zahtevam sklicevaje se na par. 19 tisk. zakona, da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da so v Petrovčah hoteli proti Korošcu nastopiti le Fridrih, jurist Lipold in mladi Kukec, vsi kmetje pa so odobravali izvajanja dr. Korošca. Nasprotno je res, da sem govoril v smislu želje mojih soobčanov in da so poleg zgoraj navedenih zborovalcev tudi vsi kmetje (tukaj g. Fridrih debelo lažete! Tožite nas, če si upate! Uredn.) glasno odobravali moja izvajanja. Ni res, da sem s svojim govorom o zvišanju lokalne poštnine, telefonskih in brzojavnih pristojbin, o regulaciji itd. pokazal, da mož (jaz) ne razume takih vprašanj. Nasprotno je res, da sem v vsih navedenih vprašanjih jako dobro podučen (Zaradi pristojbin niste znali povedati nobene podrobnosti, zaradi telefonskih pristojbin škodujočih kmetom ste se osmešili, glede regulacije ste rabili splošne fraze itd. ali je to dobro podučeno? Ured.) in da razumem vsih tozadevnih vprašanj. Ni res, da sem z drugimi izvajanji, kakor glede kmetijskih podružnic, glede pristojbin dokazal, da tudi malo či-tam: marveč res je, da sem tudi z vsemi drugimi izvajanji dokazal, da so meni vse kmetijske zadeve jako dobro znane (poglejte notico o vaši znanosti iilede lovske postave! Ured.) in da se marljivo ba-vim s kmetijskim vprašanjem. Petrovče dne dne 10. Svečana 1907. Fridrih.
*	Družbi st. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 31. oktobra 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: podružnica za Polzelo po tajnici Hildi Farčnikovi udnine 50 K; podružnica v Ljutomeru, nabral g. Veselič na gostiji Ivana in Alojz Klemenčič 4 K 50 v; Josip Sovič, Slovenjgradec, ir v• do 30. septembra prispevek od piva 307 K 57 v; podružnica v Ljutomeru nabral g. Veselič na gostiji Štefana in Ane Vrabl v Veržeju 5 K 12 v; gospa Kucovan pri Rajhu na Moti 4 K 20 v; Narodna čitalnica v Slovcnjgradcu, nabranih pri svatbi Milana Ferjana 12 K; dr. Jos. Kolšek, Laško, vsled kazenske poravnave prostovoljno od obtoženca položeno svoto 25 K; loterijski odsek na Vidmu 5 K. — Nadalje so poslali od 1. do 30. novembra 1906 prispevke in darila p. n. gg. in društva: tr-« govina Skaberne od narodnega platna 200 K; dr. Omulec v Ormožu volilo Ivanke Omulec 200 K; župni urad v Ribnici na Staj. dar Mohorjanov 6 K; župni urad vranski dar Mohor-janov 12 K 60 v; Mohorjani v Središču po župnem uradu 15 K; župni urad Dobrna pri Celju dar Mohorjanov 8 K; J. Kolarič, župnik, Šmartno ob Paki, dar Mohorjanov 5 K; Jos. Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., dar Mohorjanov 10 K; Vladimir Vošnjak, Šoštanj, nabral povodom smrti našega Gregorčiča v družbi, zbrani v hotelu „Avstrija" v Šoštanju, 15 K 52 v; ženska podružnica pri Sv. Benediktu v Slov. goricah udnine 130 K; ženska podružnica pri Sv. Juriju ob juž. želez. 150 K 36 v; Fr. Kranjc in Ivan Mihalič, Sv. Barbara pri Mariboru, 5 K; ženska podružnica pri Sv. Lovrencu pri Mariboru 137 K; Jos. Sinko, župnik, Sv. Lovrenc v Slov. gor., poslal dar „zlate gostije" Toplaka v Mosteh 15 K.
*	Za jnžnoštajerski narodni muzei so darovali: Jerovšek dr. A. 1 K; gospa A. Majcen 1 K; Janžekovič Vid 10 K; Kovačij dr. F. 5 K; Stergar A. 1 K.
Mariborski okraj.
m Mariborski porotniki. Za prvo porotno zasedanje, ki se prične dne 4. marca, so izžrebani sledeči porotniki: Glavni porotniki: Viljem Abt, posestnik, Julij Cripa, trgovec, Martin Ertl, dimnikar, Julij Glaser, stavbeni mojster, Stef. Gruber, ravnatelj banke, Adolf Himler, trgovec, Ignac Janše, posestnik, Avgust Jeres, gostilničar, Jožef Kolarič, mizar, Matej Kaša, gostilničar, Ferd. Löschnig, gostilničar, in Janez Lemesch, posestnik, vsi v Mariboru; Ivan Rošker, posestnik v Malni, J. Markuš, posestnik v Zg. Koreni, Ivan Lamprecht, posestnik na Kumenu, Fr. Roiko, posestnik v Pobrežju, dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici, E. Sicherl, trgovec na Zg. Polskavi; Viljem Blanke, tiskar, J. Goriup, usnjar, Fr. Kukovec, ključavničar, Karl Kupferschmied, kavarnar, Anton Masten, posestnik, M. Marčič, čevljar, Jožef Muršec, kamnosek, Jož. Pi-rich, usnjar, H. Riegelbauer, trgovec, in Jul. Togno, agent, vsi v Ptuju; Janez Lešnik, gostilničar v Stari vasi, dr. Gustav Delpin, odvetnik v Ormožu, Andrej Wesonig, posestnik v Breznu, Rudolf Sgerm, posestnik v Arlci, Franc Kager in Jož. Sober, posestnika v Marnbergu; nadomestni porotniki: Andrej Majer, trgovec, Janez Pelikan, sladčičar, J, Sirk, trgovec, Alojz Skergeth, posestnik, Jakob Stiper, voznik, St. Thoman, brivec, Jožef Urban, agent, Adolf Weigert, trgovec, in Karol Wolf, drožerist, vsi v Mariboru.
m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so daro-vail sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Njih ekscelenca milostljivi knezoškof dr. Mihafel Napotnik 35 K; „Ciganka" nabrala v Narodnem domu 15 K; A. D. v Medjimurji kot kruh sv. Antona 10 K; Cede Jožef, župnik, 5 K; na gostiji Jakoba in Neže Vrhovnik nabral g. učitelj Zacherl 4 K 20 v; veseli svatje, zbrani v narodni hiši g. Mar-zidovšeka v Studenicah, spomnili so se pri dobro obloženi mizi tudi ubogih dijakov ter darovali za dijaško kuhinjo v Mariboru 18 K; na gostiji Jan. Rusa na Cvenu se je nabralo 6 K 4 v; Marija Mahorko iz Rač 2 K. Vsem dobrotnikom in dobrot-nicam stoteri „Bog plati!"
m Poslanec Robič kandidira? Po n e m š k ih graških listih se je razglasilo, da se je na shodu v Orehovi vasi razglasila kandidatura prof. Robiča. Mi nismo dobili nobenega poročila, in nam se zdi sploh neverjetno, da bi kedo v tako usodnem času rušil disciplino in delal na lastno roko! Ali se hoče tako še povečati razpor? Kdor sedaj dela zgago, izdaja našo narodno in kmečko stvar in preko tega mora naše ljudstvo na dnevni red!
m Kmečka zveza je zborovala v Slov. Bistrici. Nepričakovano obilno kmetov se je zbralo dne 17. febr. t. 1. v Narodnem domu, da da duška svoji navdušenosti za „Kmečko zvezo." Prostori Narodnega doma so bili natlačeni. Podpredsednik kmet M 1 a k e r otvori zborovanje ter pozdravlja vse do-šle zborovalce, posebno še naše drage konjiške sosede. Prvi govori g„ župnik Medved. Vsak stan se poteguje za zboljšanje, vsak želi kolikor mogoče od vlade dobiti. Le kmečki stan je dozdaj mirno gledal, kako mačeha-vlada drugim reže velike kose belega kruha, kmetu meče le drobtinice ali pa nič. Kako naj si kmet pomaga? Prvič pomagaj si sam; delaj, beri, uči se, bodi umen gospodar. Drugič je kmetom treba združitve. Le v edinosti in združenju je moč. Tovarnarji narekujejo cene kakor se nji-n ljubi, ker so združeni. Socialdemokrati in delavci so mnogo dosegli za svoj stan, ker so združeni in edini. Tako naj se združijo tudi kmetje v „Kmečki zvezi", to je kmečko društvo, k njemu mora pristopiti vsak kmet in ko bode tisoče in tisoče kmetov zahtevalo in terjalo pomoči kmečkemu stanu, tedaj bo kaj izdalo! Nato razloži namen Zveze; polaga zbranim na srce, da agitirajo za zvezo in za edini odkritosrčni kmečki list „Slov. Gospodar". Drugi govornik g. dr. V e r s t o v š e k. profesor v Mariboru, se havi z volilno reformo, kolikor bo koristi prinašala kmečkemu stanu. Kmetje bodo imeli v novem državnem zboru veliko večje število zastopnikov, vsled tega bodo lažje pritiskali na, vlado, da se spomni tudi kmeta. G. profesor izjavlja, da mora
Kmečka zveza in njeni zastopniki stati odločno na verskem in gospodarskem stališču; njihova skrb naj bode, da se kmetu zdatno pomaga na razne način« in da se ohrani verski značaj države. Konečno govori podpredsednik Kmečke zveze, g. M 1 a k e r, o gospodarstvu v okrajnem zastopu. Posebno navdušuje poslušalce, naj ne dajo nasprotnikom niti he-lerja zaslužiti. Vsi govori so bili z velikim navdušenjem sprejeti. Na to predlaga g. župnik Medved, da se sprejmejo sledeče zahteve zbranih kmetov: 1. Zahtevamo od odbora Kmečke zveze, da se poslanci zavežejo, varovati verski značaj države in potegovati se v prvi vrsti za koristi kmečkega stanu. 2. Poživljamo deželne psslance, naj se zganejo v deželnem zboru ter povejo 1 vladi, da mi kmetje ne čakamo več na slovensko kmečko gospodarsko šolo; če nas deželna vlada misli voditi za nos, govorili bomo drugače. 3. Zahtevamo, da vlada na noben način ne odpre mej za tujo živino. Ko so zahteve enoglasno sprejete, stopi na stol dr. Gosak in hoče govoriti. Temu se uaovarja, a ko predsednik ne oporeka, se ga pusti govoriti. Dr. Gosak je priromal iz Celja, da govori na shodu Narodn« stranke pri Krulcu. A ker sta bila na shodu le dva kmeta, pet učiteljev in dva zasebna uradnika, ni mogel svoje modrosti iztresti, za to pridejo vsi na naš shod. Dr. Gosak govori o gospodarskem vprašanju; ponavljal je isto, kar sta govorila že prejšna govornika; vsled tega so začeli kmetje mrmrati: „To smo že prej slišali, nič druzega ne veste!" Se večjo nevoljo je vzbudil med poslušalci, ko pravi, da so nekateri kmetje tako nečimurni, da nosijo bel k o 1 i r in ovratnike. Na neko opazko za-kliče govornik: „Vi ste nahujskani!" Na to pa izjavlja župnik Medved: „Mi protestiramo zoper tako obrekovanje; tega si od vas ne pustimo reči; tukaj so pošteni kmetje, ki ne hujskajo in se ne dajo huj-skati. Na to nastane hrum in šunu da se govornik ne razume. Malo potem pa doda še dr. Gosak in slovesno reče: „Cujte, kjer jaz govorim, se mi vedno le ploska, vi me pa nočete poslušati! ! In kaj storijo naši usmiljeni kmetje? Da bi se dr. Gosaku tudi v Slov. Bistrici spolnila srčnla želja in da od nas ne odnese slabih spominov, začnejo ploskati in „živijo" klicati, da okna žvenketajo! Na to pa dr. Gosak umolkne Predsednik kmet Mlakar na to zaključi zborovanje. Zborovalci dajo duška svoji navdušenosti in kličejo: „Živijo in naprej Kmečka zveza!" Tako se je vršilo zanimivo zborovanje „Kmečk« zveze."
m Sv. Marjeta ob Pesnici. V noči od 12. na 13. februarja je zabodel 181etnji kolarski vajenec z nožem 221etnega viničarskega fanta Alojzija Ferk v hrbet, ko je šel z materijo iz gostilne domov. Imel pa je precej debelo suknjo, zato rana ni nevarna. — Poročilo se je ta predpust pri nas šest parov. Bog jim daj obilo sreče!
m Eno leto ni pil žganja kmet Jurij Lamut iz Stanovskega pri Poljčanah. Stavil je namreč s kovaškim mojstrom Francom Smehom polovnjak vina.
m Crešnjevec. Dne 15. svečana 1907 je bil pokopan č. g. Martin Gaherc, upokojen župnik ka-pelski, kateri je po dolgi hudi bolezni — tuberkulozi — na pepelnico umrl — v svoji rojstni župniji Crešnjevec. Služboval je v Dramljah, pri Sv. Magdaleni v Mariboru, na Vranskem, pri Sv. Križu na Murskem polju, Vojniku in Kapelah. Ednajst duhovnikov in obilno ljudstva je pokojnika spremilo k večnemu počitku. Pridigo in sv. mašo so opravili domači g. župnik, sprevod pa č. g. kanonik Hajšek. N. v. m. p.
m Slov. Bistrica. Pri volitvi v okrajni zastop iz skupine veleposestnikov so kmetje propadli. Kmečki veleposestniki: Zafošnik iz Slov. Bistrice, Auer iz Crešnjevca, Žager, Rudolf in Frangeš iz Spod. Pol-skave so potegnili s Stigerjem, čeravno so nekteri izmed teh dali besedo, da volijo s kmečko stranko. Tem kmetom naj Stiger kupi suknje na „škrice", da bodo ležji gospode „špilali". Nasprotniki so spravili vse na volišče. Celo Mahoriča iz Pekla, ki se je jeze penil nad Zimetom in Baumanom in zatrjeval, da njim bo že pomagal, so speljali. Čudno! Kako po-zabljivi so nekteri ljudje! No zdaj se začne zopet stari ples; dolgove na dolgove! Pa kaj to mar ljudem, katerim je en Stigerjev smehljaj nad vse! Zdaj pa tudi vemo kmetje, kdo je kriv, da se nam bodo nalagala še večja bremena! — V soboto volijo kmečke občine. Pridite vsi župani in volilni možje; ob 9. se zberemo v gostilni Narodnega doma, da vsaj mi rešimo čast okraja. Imena tistih, katere bodete volili, zvedeli bodete v Narodnem domu.
m Bralno društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je imelo dne 17. svečana „občni zbor". Prebralo se je lansko leto 1327 knjig. Časniki so pri nas zelo razširjeni, samo „Slov. Gosp." pride čez 140 v našo župnijo. V odbor so izvoljeni: g. župnik Franc Zmazek, predsednik, Franc Zupe, podpredsednik, kaplan Jože Kaučič, tajnik, Tomaž Kralj, blagajnik, Ferd. Geratič, knjižničar, Jan. Cetl, Franc Roškar, Ant. Semlič, Jan. Elbl, odborniki. Časnikov je društvo za letos naročilo: 50 iztisov „Slov. Gosp.", 1 Domoljub, 1 Bogoljub, 4 Kmetovalec, 1 Mir, 1 Čebelar, 1 krščanski Detoljub, 1 Glasnik najsvetejših Src. Društvo je sklenilo zanaprej nedeljska gospodarska predavanja. V nedeljo dne 24. t. m. od 8.-9. ure zjutraj bo predaval v bralni sobi Anton Semlič mlad. iz Senjaka o umnem sadjarstvu. Kmetje, gospodarji in mladenči, udeležite se polnoštevilno teh predavanj, ne bo Vam žal, ker resničen je pregovor, ki pravi: Človek se uči, dokler živi.	C.
m Znamenit dan za občino Spod. Porčič pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je bil 18. t. m. Bilo so namreč občinske volitve in odklenkalo je za zmi-raj nemškutarski ošabnosti v naši občini. Z lahkim srcem so pričakovali nasprotniki volitve in naročili so si piti že za medvedovo kožo, ki je še pa niso imeli. Ko so se jeli zbirati narodni volilci tako v obilnem številu, tedaj so se začeli tresti hlače in roke našim junakom tako, da skoraj pisati niso mogli. To smo se smejali misleč: mi vstajamo, a vas je strah. Ker so imeli sedaj vsa oblast v rokah trije modri, se je uradovalo seveda vse nemško, kar se bo zdaj tudi predrugačilo. Ko se je volilo v okrajni odbor, deželni ali državni zbor, naša občina, oziroma župan je seveda volil vselej naše nasprotnike. A prišel je dan plačila od strani naših volilcev. Izvoljen je sledeči odbor: Prvi razred: Korošec Matija, Lorber Fr., Dvoršak Jak. in Ješovnik Fr. — Drugi razred: Kur-bos Al., Koder Jan., Golob Jan. in Dvoršak And. — Tretji razred: Vogrin Ant., Repa Jurij, Golnik Vin. in Kocpek Jan. Izvolili bodemo za župana moža, kateri ne bo s klobukom pod pazduho se plazil okoli nam sovražnih Nemcev in nemčurjev. Vsa čast zavednim volilcem! Gornji Porčanci glejte, da se ne bo več reklo: „Porčanci so zaspanci!" Volilec
m Hranilnica v Jarenini ima svoj občni zbor 3. marca ob 3. uri popoludne pri g Cvilaku. 1. Pozdrav načelnika. 2. Branje zapisnika o izvršeni reviziji 1. 1906. 3. Poročilo nadzorstva in potrjenje računa za 1906. 4. Slučajnosti. Ako ob 3. zbor ni sklepčen, vrši se ob 4. drugo zborovanje pri vsakem številu navzočih udov.
m Čitalnica v Selnici ob Dravi ima svoj občni zbor v nedeljo dne 24. svečana po popoldanski službi božji v čitalnični sobi. K obilni udeležbi vabi odbor.
m Št. Peter pri Maribora. Dne 24. t. m. po večernieah bo predaval v novi šoli g. oskrbnik M. Kavčič kako se naj po-zeble trte režejo. Nato sledi razgovor o gospodarskih stvareh in tamburanje. Vstop prost. Predavanje priredi društvo Skala.
Ptujski okraj.
p Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo dne 24. febr.po večernieah javen shod pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v prostorih g. Finžgarja. Govorita poslanec R o š k a r in dr. Korošec.
p Ptujske novice. Dne 14. febr. se je hotel 19-letni mehanik S p r u ž i n a usmrtiti s tem, da je spil nekaj acetilena. Ko ob pustnih dneh matere ravno ni bilo doma, si je hotel fant napraviti veselje. Naročil je torej vsega dobrega in lepega — seveda na pui! — Povabil veselo družbo, ki je imenitno častila presnetega Pusta. Ko pa pride mati domov in bi morali plačati razne račune, je seveda malo prijela lakkoživega sinčka. Ta pa si je materin opomin vzel tako k srcu, da si je hotel končati življenje. Mati ga je še pravočasno zalotila, ko je bil vzel še le nekoliko acetilena. Trpel je grozne bolečine. Hitra zdravniška pomoč mu je rešila življenje.
Predavanje v Središču. V nedeljo dne 17. febr. je priredilo „Zgodovinsko društvo" za Slov. Štajer kot gost bralnega društva „Edinost" v Središču javno predavanje. Vdeležba je bila jako dobra iz trga in okolice. Predavatelj dr. Fr. K o v a č i č, tajnik „Zgod. dr." je v glavnih potezah očrtal zgodovino središkega trga, oziraje se posebno na idejo hrvaško-slovenske vzajemnosti, ki se je večkrat pojavila v zgodovini. Predavanje je ob enem veljalo spominu Stanka Vraza, katerega rojstvena stoletnica se bo obhajala leta 1910. Da se ljudstvo pripravi na to stoletnico, bo „Zgod. dr." priredilo okoli Ljutomera in Ormoža še več takih predavanj.
p Sv. Lenart pri Velikinedelji. Dne 18. febr. smo spremili k zadnjemu počitku ostanke blage žene in babice Neže V e 1 d i n, veleposestnice iz Cvetko-vec. Doživela je visoko starost 77 let in previdena z zadnjim tolažilom je po kratki bolezni v Gospodu zaspala. Kako je bila priljubljena v domači župniji, pokazala je mnogobrojna udeležba.
p Cirkovce. V nedeljo, dne 10. febr. je tukaj umrl po dolgi in mučni bolezni bivši učitelj Franc S t a r a š i n a. Veliko in nečuveno ogorčenje pa je povzročila v par korakov oddaljeni krčmi muzika in ples, kjer se j divjalo do ranega jutra. Da bi pa tudi župan-krčmar kaj zaslužil, imel je tudi kot sosed umrlega svojo muziko! Zares kršč. ljubezen in sočutje na eni in drugi strani muzika, v sredi pri sosedu pa mrlič.
p Zborovanje v Rogaški Slatini. Na občnem zboru Kat. pol. društva za rogaški okraj je govoril pri veliki udeležbi iz celega okraja dr. Korošec o kmečkem programu in kmet Vizovišekje v spretnih besedah poročal o ustanovnem shodu Kmečke zveze in toplo priporočal pristop h Kmečki zvezi. Na to se je izvolil okrajni odbor kmečke stranke za rogaški okraj: Vinko Žurman, Fr. Korošec, Fr. Vi-zovišek, Jos. Tadina, Jurij Cesar, Gaspar Koreš, Martin Rajher. Mi gremo naprej!
p Jurovce pri Ptuju. Naše kmetijsko bralno društvo je imelo svoj občni zbor dne 2. svečana 1.1. V obilnem številu so se zbrali tukajšnji posestniki, in s svojim pristopom k društvu pokazali, kako vedo ceniti resničen napredek v bralnem društvu. Do sedaj pristopilo je k društvu že nad 60 udov. Dosedanji predsednik g. Habjanič je radi odsotnosti in službenih ozirov odložil predsedništvo, kojemu je predsedoval celih 6 let, t. j. od časa ustanovitve. Da je Jurovško bralno društvo stopilo v življenje, in da je tekom 6 let tako lepo napredovalo, je njegova zasluga. S ponosom lahko gleda sad svoje nesebične požrtvovalnosti in truda; a ljudstvo mu bode za to
SLOVENSKI GOSPODAR.
■rr-^m-ar-jrai 11 ■ mi..........'.-. «i—.............,,,.., ,. ■ -,.„,...■.,..,	—......
ostalo vedno hvaležno. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Gustav Pen. Upamo, da se bode novi predsednik ravnal po društvenih pravilih in da bode društvo vedno bolj napredovalo pod njegovim vodstvom. To pokaže bodočnost! Gosp. Potrč, kaplan od Sv. Trojice, je navzočo v vznesenih besedah vzpodbujal, da se svojega bralnega društva vedno prav tesno oklepajo, in naj radi čitajo časnike in gospodarske knjige, ter marljivo vdeležujejo vseh njegovih prireditev in ga vsestransko podpirajo, ker je tako z združenimi močmi vseh članov bo društvo moglo svojo vzvišeno nalogo v polnem obsegu izvrševati. Zlasti gospodarskih predavanj, katere društvo priredi, naj se pridno udeležujejo. Po zborovanju bila je veselica z gledališko igro, srečolovom, petjem in tamburanjem. — Dne 6. in 7. svečana je priredilo društvo dvodnevni gospodarski poučni tečaj. Precejšno število posestnikov se je udeležilo predavanj g. Beleta in g. Zupanca. Prvi je predaval splošno o kmetijstvu, drugi pa o vinarstvu. Obema gospodoma srčna hvaia. Obljubil je priti tudi gosp. Jelovšek za živinorejo; takrat glejmo, da bo udeležba še bolj številna.
p Sv. Bolfank pri Središču. V Jastrebcih je dne 4. t. m. bila najdena 731etna starica Marija Dečko, ki je tam živela kot prevžitnica iz trga Središča. Njena smrt je sumljiva. Tisti, ki so njo videli mrtvo, pravijo, da je čez usta imela znamenja, da bi njo nekdo bil zadavil. To trdi tudi komisija, ki je našla, da je bila popolnoma zdrava in da ni znamenj, da bi njo zadel mrtvoud. Preiskave so se začele in upamo, da bodo kmalu razsvetlile temo, ki sedaj leži nad tem dogodkom!
p Sv. Križ tik Slatine. V nedeljo dne 24. februarja popoldne po večernieah ima naše „Bralno društvo" svoj redni letni občni zbor. Pri tej priložnosti bode govor o novi volilni postavi.
p Narodna čitalnica v Ptuju priredi v nedeljo dne 24. t. m. v svojih prostorih giedališčno predstavo „Putifarka." Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Naše bralno društvo je sedaj v teku šestih tednov priredilo dve veselici, prvo s predstavo velike narodne igre „Deseti brat". Reči se mora, da. kaj tacega se še pri nas ni predstavljalo, posebno Krjavelj (Zamuda) in deseti brat (g. učitelj Rajk) sla se skazala mojstra. Druga veselica je bila 3. t. m. s prvim nastopom naših domačih tamburašev, katere si je v teku dveh mesecev izvežbal g. učitelj Rajh in so mu že v tej stroki učeni gospodje pohvalo priznali; tudi petje možkega pevskega zbora je pod vodstvom g. naduč. Herzoga dobro uspevalo. Igra „Doktor Hribar" je sicer smešna, toda resnici na ljubo moramo priznati, da ti salonski nastopi delajo težave našim diletantom in tudi našim gledalcem posebno nie ugajajo. Slavnostni govor našega rojaka č. g. Stu-lieca, kaplana od Svetega Jurja, o dobrem in slabim tisku, je na srca poslušalcev povzročil blažilni utis in priprosti zabavi so nam s svojim kinematografom kazali slike raznovrstnih pokrajin in ljudstva iz Siama, katere jim je poslal gosp. inžener Lupša, in tudi razne premikajoče podobe, kar je vzbudilo med občinstvom mnogo smeha. Hvala njim prisrčna za njihovo požrtvovalnost in trud; istotako tudi našim sosedom iz Veržeja, ki nas ob taki priložnosti vselej obiščejo polnoštevilno.
1 Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru ima
v nedeljo dne 24. svečana po večernieah ob 4. uri v gostilni g. J. Vaupotiča svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom. Vse ude in prijatelje šolske mladine vabi najuljudneje odbor.
1 Prostovoljna požarna bramba v Dragotincih ima dne 24. t. m. svoj občni zbor ob 2. uri popoludne.
1 Bralno dru.stvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici ima v nedeljo dne 24. t. m. po večernieah svoj letni občni zbor. Vspored: A. Občni zbor „Dekliške zveze." B. Občni zbor „Br. dr.": 1. Poročilo tajnikovo; 2. poročilo blagajnikovo; 3. volitev novega odbora; 4. govori in deklamaciie. — Udje in prijatelji Bralnega društva naj se tega zbora v obilnem številu vdeleže.
1 Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za gornjerad-gonski okraj rna v nedeljo dne 3. sušca ob 4. uri popoludne svoj občni zbor pri Kapeli. Ob enem bo tudi podučno predavanje.
Slovenjegraški okra,].
s Pameče. Iz Celja nam pošiljajo kar cele trope „Narodnega lista" z opombo: „Plačano". Zelo bi nas zanimalo poizvedeti, odkod da se je naenkrat vzel prijatelj, ki za nas plačuje časnike. Ker nam pa ne izda rad svojega imena, se mu za njegovo prijaznost niti zahvaliti ne moremo, pač pa mu tem potom povemo, naj skrb za naročevanje in plačevanje nam všečnih časnikov prepusti le nam samim, saj si tudi druge potrebščine priskrbujemo brez „varuhov". Ob enem izrečemo „Narodnemu listu" zahvalo, da nam je pomagal število naročnikov „Slov. Gosp." pomnožiti od 10 na 17. Več zavednih kmetov.
s Mislinja. llleten deček neke pred letom semkaj od daleč došle rodovine se je na pustni dan živahno igral z domačimi otroci, potem pa iz malenkostnega vzroka šel v stransko sobo ter se — obesil. Nedopovedno žalostno strašna smrt! — Na mis-linjski žagi je 15. t. m. cirkularno kolo odrezalo roko nekemu mlajšemu delavcu. Delavec brez roke je pač revež.
s Gregorčičevo slavnost priredi „Narodna čitalnica" v Slovenjgradcu v nedeljo dne 24. februarja t. 1. v „Narodnem domu" v Slovenjgradcu. Vspored obsega petje, slavnostni govor in deklamacije. Čisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik. Začetek ob %4. uri.
Konjiški okraj.
k Sv. Kunigunda. Znano je, da mora konjiški okraj razun drugih priklad plačevati tudi za. svojo železnico. Da se pomnoži promet na železnici, je okrajni zastop sklenil napraviti krajšo cesto iz Oplotnice mimo cerkve sv. Barbare na Konjice. Kakor piše „Slovenec" dne 15. t. m., zmerili bodo zemljemerci že prihodnji mesec prostor za cesto. Promet na železnici bi se še bolj povzdignil, ako bi se vozil les s zelenega Pohorja naravnost v Konjice. V ta namen je nujno potrebno, da se izpelje okrajna cesta od Sv. Kunigunde skozi Slakovo, pod Brinjevogoro do Sv. Barbare. Brez dvoma bo v korist celemu okraju, če se naš les vozi tudi na Konjice, ne le na Zreče v Celje in na Oplotnico v Slov. Bistrico. Osebne koristi nekaterih lesotržcev v Zre-čah in v Oplotnici se morajo umakniti občni koristi, katera pripade celemu okraju. Z obilnejšim prometom na železnici znižajo se okrajne doklade, našim kmetom pa se zviša cena za les. ako ga vozijo naravnost na železnico. Želimo, da se zemljemerci ob enem obrnejo tudi proti Sv. Kuriigundi, da pride kmalu na vrsto naša cesta, ki bo velike koristi za ves okraj zlasti glede lesotržtva.
Celjski okraj.
c Dobrna pri Celju. (Še enkrat dobrnska žau-darmerija in mi.) Pritožba, katero je sklenil občinski odbor v svoji seji dne 20. januarja, je spravila žandarmerijo vendar po koncu. Vrše se preiskave, in mi samo želimo, da se višje oblasti prepričajo o ravnianju dobrnske žandarmerije nasproti dobrnskim Slovencem. Sicer j*e plašljiva slovanska narava vzrok, da marsikomu zleze srce v hlače, če se za-bliska v solncu žandarmerijski bajonet ali pa pruska piklhauba; a vkljub temu slovesno izrekamo zopet in zopet, da v tem vsiljenem nam boju ne odnehamo, dokler ne dosežemo tega, da bodemo pred postavo vsi jednaki: Slovenci in nemškutarji. Nas ne plašijo ne bajoneti, ne piklhaube, ker vemo, da ima tudi žandarmerija svoje postave, katerih ne sme prestopati brez kazni. Slučaji, kateri so se navedli, so dokazani s pričami in sodnijsko, tako, da tudi občinski odborniki nasprotne stranke pri obravnavi omenjenega predloga niso vedeli ničesar drugega, kakor to, da mora biti za vse enaka pravica. Tega mnenja smo tudi mi. Tukaj nas ne briga, čegav je pes, ki hodi brez nagobčnika, ampak briga nas to, če ravnajo žandarji v vseh slučajih jednako. Ce se bo potrebovalo, dokazali bodemo, da je tudi žandarmerijski pes hodil brez nagobčnika in žandarmerija lastnika ni naznanila. Za to se pa ne bojimo, če pride tudi sam domobranski minister preiskovat na Dobrno, bo vsaj zvedel, kako njegovi podložniki izvršujejo postave. Da bi se pa Slovjenci za vsak nič klicali v Celje, med tem ko nemškutarija uganja, kar ji ljubo, to pa ne bo več. Naj si torej nikdo preveč ne jemlje k srcu takih preiskav. To smo hoteli izsiliti, da višje oblasti zvedo, da naši klici po pravičnosti niso brez podlage. Ce se pa morebiti v resnici kdo boji, ta pa naj le stopi na stran, zadaj stojijo vrste, ki bodo šle neustrašene v boj za pravice Slovenstva. Sicer pa; v pomirjenje strahopetnih ljudi izjavljamo, da naše shrambe bojnega orožja še niso prazne, ampak da še imamo marsikaj, kar žandar-meriji, oziroma tudi višjim oblastim ne bo najbolj ljubo. To ni nobena grožnja, ampak samo prijazen opomin, da naj bodo vse žandarmerijske preiskave lepo ponižnfe. Ce se jim gre za to, da izvejo resnico, nam je preiskava prav; če pa mislijo koga plašiti, morajo pa iti kam drugam, ne pa na Dobrno. Toliko, da se razumemo! Ce se nam bo pa ravno ljubilo, pisali bodemo prihodnjič o tem, kako so nekateri ljudje, ki imajo pravico nositi piklhaube, plesali po oštarijah, ki niti dovoljenja za plesno godbo niso imele, a vezati se nočemo.
c Trboveljske novice. Poročili so se: Ignacij Strovs, posestnik pri Sv. Marku in odbornik kmečke zveze, z Ano Briciovo; Alojzij Končan, uslužbenec v delavskem konzumu, z Uršulo Zagorc. Iskrene čestitke vsem! — V hrastniškem rudniku ponesrečil se je 531etni premogar Tušek; padel je po nepazljivosti 36 metrov globoko v rov na skalo ter bil pri priči mrtev. Ob veliki udeležbi žalujočih tovarišev in uradnikov se je dne 13. t. m. vršil pogreb na Dol. — V noči 14. t. m pa je v trboveljskem premogokopu padlo le-sovjo na 271etnega rudarja Martina Remiha. Nezavestnega so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. — Matija Dolničar je prodal celo svoje tu-kajšno veleposestvo mesarju Josipu Plevčaku za 106.300 K. — Sladkor so metali v sneg namesto v skladišče pri prekladanju delavci na kolodvoru; ko so zvečer trije prišli ponj, so jim ga zagrenili orožniki, katerim je r.ekdo to ovadil. — Kranjska leze na Štajersko, so rekli ljudje, ko se je vsul velik plaz zemlje nad Planinsko vasjo. Zid okoli planinske cerkve, katere je še na Kranjskem, je v nevarnosti. — Sedem mrličev je bilo en dan v župniji, namreč 18. t. m.
c Šmarje pri Jelšah. Dno 17. t. m. vršil se je strogo zaupni shod „Narodne stranke" za šmarski pkraj. Vabil se je razposlalo na stotine. Sklicatelj shoda in njegovih «par somišljenikov so mogočno korakali po trgu ter zmagoslavno pričakovali bogve kako velike udeležbe. Toda njihovo veselje je kmalu zginilo, ko so videli tako malo peščico zbranih mož
pred seboj. Čudite se, nekdo jih je naštel le 59. Med zborovanjem jih je prišlo še kakih deset. Pač velika udeležba, za tako veliki šmarski okraj! Oglejmo si nekoliko natančneje te udeležnike! Tretjina bila jih je uradnikov in učiteljev, tretjina štajercijancev, tretjina pa mož, ki so prišli iz gole radovednosti ali nevede, zakaj se gre. Na predlog g. notarja je bil izvoljen predsednikom shoda g. učitelj Ferlinc. Kot prvi govornik nastopil je bivši socialdemokrat Vek. Spindler, ki je kakor povsod tako tudi tukaj vezal samo „otrobe". Po svoji stari navadi privoščil si je seveda velezasiužnega moža dr. Korošca, novo ustanovljeno „Kmečko zvezo" iu sploh vse naše poslance. Splošni utis njegovega govora je bil na poslušalce jako mučen. Nekaj učiteljev je sicer plosk-nilo, drugega odobravanja pa ni bilo, ker je bil vsak vesel, da je vendar enkrat „vrečo svojih otrobov" zavezal. Po končanem govoru je prosil za besedo kmet iz okolice, katera se mu seveda n i p o-delila, temveč se raji prepustila dr, Karlovšeku, odvetniku v Celju. Pač značilno za kmečki shod, na katerem se še kmet oglasiti ne sme. Dr. Karlovšek se nam je predstavil kot Kmet in sosed. Govoril je o težavah in stiskah kmečkega stanu. Gospod doktor! Mi sami -dobro vemo, kaj nas teži, gotovo bolje kakor vi. Povedali bi nam oili rajši, kako naj si pomagamo, kako naj si zboljšamo svoj revni položaj. Seveda doktor — kmet bi bil vsak rad. toda kmet pa doktor ne, to je težko. Kaj pa naj rečemo o sklicatelju shoda g. Ferliucu, ki se je podpisal na vabila le kot župan, in posestnik? G. župan! Ali se mar sramujete, da ste učitelj? Ali Vam je res šola le deveta briga? Kako se bodete pa potem podpisovali, če se Vam enkrat spodmakne županski stol? Potem mislimo, bo Vam zopet dober naslov učitelj. Kli ste že pozabili, kako se je že Vam majal županski stolec? Navzoči kmetje, ki ste jih povabili na shod, so spoznali Vaše namene, da iščete pri tem le svoje stanovske koristi in ne kmečkih. Da Vam ni dosti za kmečko blagostanje, to ste že pokazali o raznih prilikah, najbolj pa še takrat, ko se je šlo za zidanje nove šolske stavbe. Tako je bil ta shod, ki je prava blamaža za „Narodno stranko". Zapomni si naj v bodoče, da mi kmetje iz šmarskega okraja ne potrebujemo njenih nasvetov in ne pričakujemo od nje nobenih koristi.
c Petrovče. Huda zima je vladala pri nas. Zajce je vsled zime glad tako pritiskal, da so pre-grizli slamnate ovitke, s .katerimi so mlada drevesca okovarjena, ter z glodanjem napravili posebno v Do-briši vasi posamnim posestnikom veliko škode. Zajci so g. F r i d r i h a. Ker so gosp. Fridrihu „vse kmetijske zadeve dobro znane", zato gotovo ve, kako britko je za kmeta, če mu njegovi zajci lepa drevesca uničijo. Za to kmetje Razboršek in drugi, bodite le potolaženi; saj vam bo g. Fridrih škodo, ki znaša nad 500 K, rade volje poravnal, ker so mu „vse kmetijske zadeve jako dobro znane."
c Vransko. Poročil se je 4. t. m. Franc Aleš v Prekopi z gospodično Terezijo Kovčen na Ločici. Dal Bog obilo sreče!
c Teharje. Katoliško slovensko politično društvo na Teharjih ima v nedeljo 24. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani kaplanije letni občni zbor. Za govor o sadjarstvu in živinoreji je niaprošen gosp. učitelj Levstik iz Celja. Govorili še bodo drugi govorniki. K mnogobrojni vdeležbi vabi uljudno odbor.
c Sv. Jurij ob Taboru. Dne 17. iebr. imeli smo jako dobro obisKan podučni shod. Predaval je g. Ivan Jurančič o čebelarstvu. Čebelarstvo, ako se prav goji, prinaša veliko koristi v gmotnem in nravnem oziru. Od enega panja znaša letni dobiček 10—15 K. A še večja je neposredna korist pri ople-menitvi sadnega drevja in drugih rastlin, katero računi neki strokovnjak pri enem panju na letnih 35 K. V nravnem oziru koristi čebelarstvo zlasti mladeničem. Odvračuje jih od slabe tovaršije in nedeljskega pohajkovanja. Mladeniči-čebelarji imajo po nedeljah pri svojih čebelicah dovolj opravila in razvedrila. Panj čebel potrebuje čez zimo 13 do 14 kg medu, da se preživi. Najbolj se priporoča avstrijski panj, ki je 25 cm širok, 69'2 cm visok in 43 cm dolg in ima dvojne stene, med katerimi je 3 do 4 cm na debelo slame, ker čebele potrebujejo po zimi 18—20 stopinj R toplote, poleti pa 25—27 stopinj. Velikega pomena je, da. se satovje ne prodaje z medom vred, ampak se izpraznjen sat zopet porabi. S tem si čebelar veliko koristi, ker zabrani, da čebele ne delajo toliko voska. Vosek je namreč pri čebeli to, kar pri živalih tolšča. Da čebele napravijo 1 kg voska, porabijo 12—14 kg medu. — Predavanja se je udeležilo več ko 200 poslušalcev, večinoma mož. Pri tej priliki ustanovili so si naši vrli mladeniči tudi Čebelarsko društvo, h kateremu je dozdaj pristopilo 15 udov, razun dveh, sami mladeniči. Dva uda sta si naročila pri g. predavatelju paviljončke za čebele. V odbor društva so izvoljeni sledeči mladeniči: Karol Culk, predsednik; Franc 'Jan, podpredsednik: Anton Križnik, tajnik in blagajnik; Jakob Markošek in Vinko Kos, odbornika. Vrlim mladeničem želimo pri čebelah veliko koristi in zabave!
c Teharje. Zajec je poznan kot največji sedaj áe v naših krajih živeči poljski škodljivec, v širšem pomenu pa kot strašni uničevalec sadnega drevja in vinogradov, ki se pa nekaterim gospodom na ljubo še vedno varuje pogina. — Visoki deželni odbor štajerski se že precej let hvalevredno trudi za povzdigo sadjarstva, vspeh tega se je že mnogokje kakor tudi v tej občini pokazal, a kmet mora zgubiti vse veselje do sadjarstva, ko vidi, da mu je zajec v par
zimskih nočeh vse mlado sadno drevje oglodal. V nekem nasadu (gosp. Stefan Koželja) je približno tisoč dreves, dasi so bila vsa namazana in se jih zajec prejšne zime ni dotaknil, oglodal je v teku enega tedna do tristo dve- in triletnih na stalno mesto vsajenih dreves; škoda se ceni krog tisoč kron, kdo jih bo plačal? Občini res oddaja lova na leto nekoliko sto kron nese, a kmetje imajo zato na tisoče škodo. Zatorej mi kmetje glasno in odločno zahtevamo postavo, ki bo dovoljevala kmetu zajca prosto uničevati, kjer in kadar ga more. Do naših gospodov poslancev pa se obračamo z vljudno prošnjo, da nas tudi v tej zahtevi podpirajo, da se ta postava čim prej uresniči.
c Okolica Mozirje. Naš občinski odbor je v seji dne 13. t. m. dovolil kar štirim gostilnam točiti žganje na drobno. To je delovanje Narodne stranke. Po drugod se trudijo ljudje omejiti žganjepitje, pri nas se pa pospešuje. Žalostno. Prijatelj ljudstva.
c V Gotovljah se je ustanovil veliki t&mbu-raški zbor, ki bode štel najbrž 24 članov. Imenoval se bode „Tamburaški zbor prostovljne požarne brambe", ker je požarna bramba prevzela vse stroške za ustanovitev in nakup potrebnih tamburic. Načelnik požarne brambe in župan v Gotovljah, g. Antloga Andrej je za nakup tamburic prvi daroval 20 K. Hranilnica in posojilnica v Gotovljah je pri svojem letošnjem občnem zboru dovolila podporo 100 kron. Bog plati in povrni!	•
c Vrli St. Peterčani v Savinjski dolini se zelo zanimajo za ustanovitev „Slovenske kmečke zveze", katera naj bi skoraj začela svoje delovanje tudi v Savinjski dolini, kamor se nam tako vsiljuje Spin-dler-Kukovec-učiteljska narodna stranka in nas pridno zalaga s svojim „Narodnim listom." Da se gospoda močno moti, če nam vsiljuje svojo modrost, katere še samim manjka. Laskate se nam, da bi nas potem lažje za nos vodili in nas za ušesa prijemali. Ne boš Jaka!
c V Savinjski dolini, kakor tudi gotovo drugod, je dolgouhi zajec letos napravil ogromno škodo pri sadnem drevju in trtah. Človek mora res zgu-3iti vse veselje, ko vidi ves njegov trud tako vničen. Kdaj vendar že izide postava, da ne bode zajčje življenje nad človeško cenjeno in se bode zajec smel cot škodljivec prosto pokončati? Za zboljšanje lovskih zakonov v kmečko korist bodo gotovo poslanci, katere bode nasvetovala „Slovenska kmečka zveza."
c Kat. pol. društvo za vranski okraj vabi na shod v cerkveno hišo v Št. Juriju ob Taboru točno ob treh popoludne na nedeljo , 3. sušca.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Mnogo ima dobička, kdor je pristaš „napredne narodne stranke", mar-sikaterikrat se zastonj naje in napije. Tako je bil pred kratkim znani „šarž" narodne stranke Oset na furovžu pri „generalu" Culeku. Celi dan in še pozno v noč je zastonj jedel in pil. Dober tek.
c Predavanje v Celju. Dne 24. t. m. ob 3. popoludne priredi „Izobraževalno društvo" v veliki dvorani Narodnega doma zanimivo predavanje. Predaval bo g. dr. Schwa o.
c Kat. slov. izobraževalno društvo v Lučah ima prihodnjo nedeljo t. j. 24. t. m. ob 2. uri popoludne v društvenem prostoru svoj občni zbor z navadnim vsporedom.
c Prostovoljno gasilno društvo v Braslovčah ima v nedeljo dne 24. svečana 1907 ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih g. F. Grad letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Društveno poročilo. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti in predlogi. Ako bi pa ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje t. j. ob 5. uri v istem prostoru in z istim vsporedom drugi občni zbor, pri vsakem številu članov. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.
c Katoliško bralno društvo v Št. Juriju ob jnž. žel. priredi v nedeljo dne 24. februarja t. 1. po večernicah gledališko predstavo „Sv. Cita" s petjem v novem poslopju na Kukoviče-vem. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Zahvala. Slavna posojilnica v Vojniku blagovolila je tudi letos podariti 20 K kot podporo ubogim učencem na Lju-bečni, za kateri dar se imenovanemu zavodu najtopleje zahvaljuje. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Ljubečni.
Brežiški okraj.
b Shoda kmečke zveze in narodne stranke v Brežicah. Gotovo ne pozna slovenska zgodovina slučaja, da bi dve stranki, ki sta si nasproti kakor luč in tema, zborovali pod eno streho ob istem času. Vlada je dovolila, menda v slepem upanju, da si bomo Slovenci skočili v lase, Nemci bi se nam pa smejali. Pa varala se je, kajti do niti najmanjšega spora ni prišlo med strankama, vsaka je zase mirno zborovala. Surovi pač so bili, surovi, nekateri Na-rodovci po stari navadi, psovali pač so naše. Slišalo se je govoriti o „farških trebuhih", o „svetem" Benkoviču — zadnje besede je izustil načelnik Narodne stranke, dr. Kukovec. Čast mu! Poučljivega 'za kmete pa sta imela mnoga ta dva vsporedna shoda. Tu se je odločil vsak. kamor ga vleče srce. Tu so se pokazali pravi kmečki prijatelji. Duhovniki so bili vsi pri kmetih, liberalni učitelji in vsa liberalna gospoda pri Narodni stranki. Edini dr. Benkovič je vstrajal pri kmetih, je s čudovito požrtvovalnostjo delal za kmečko stranko iu se skazal kot vročega prijatelja kmečkega stanu. Vsa čast mu! Shod kmečke zveze je pač bil veličastnejši od shoda liberalcev Za par sto je štel več zborovalcev, kakor liberalni tabor, če tudi so liberalci zbobnali skupaj večino liberalne gospode obojega spola iz celega Posavja. Kmečki shod je dičilo 14 županov, le trije, — Zaje, Kene, Krulc — so se zmuznili v liberalni tabor. Želimo, da jim dobro tekne libelna hrana! Nismo sicer zavidali liberalcem števila njihovih zborovalcev — bilo jih je okrog 150 — toda to je kmete zabolelo v dnu njih src, da so nekateri kmetje zapustili svoje tovariše in preišli v sovražen tabor liberalni v tre-
nutku, ko se kmetje zbirajo skupaj v en tabor — imečko zvezo. Kmetje, kaj pa imate pričakovati od brezverskega liberalizma, od liberalnih učiteljev, liberalnih tržanov in meščanov? Shod kmečke zveze je pozdravil njen načelnik, kmet R o š k a r. Po pozdravu je temeljito razlagal program kmečke zveze, omenil mnogo, kar bi koristilo kmečkemu ljudstvu. Govoril je o razbremenjenju kmečkih posestev, o splošnih deželnih zavarovalnicah, o odpravi zemljiškega davka in spremeni istega v stopnjevalni dohodninski davek, o ohranitvi kmečkih domov, o prepovedi uvažanja živine, zlasti okužene, iz tujih dežel, o vprašanjih proč od Gradca, proč od Ogrske, o stanovski izobrazbi itd. Kmet Roškar je pokazal, da je pravi ljudski govornik in mu ni treba govorov dajati sestavljati od kaplana Gomilška, kakor laže „Narodni list". Vsak nepristranski poslušalec bo pritrdil, da kmet Roškar, če tudi brez visokih šol, vtakne glede govorništva v žep dr. Kukoveca, generala mladih liberalcev, če tudi je* slednji 12 let hlače trgal po srednjih in visokih šolah. Dr. Benkovič je govoril o razmerju „Kmečke zveze" nasproti raznim strankam in zastopom. Kazal je, da je edino pametno, da gre kmečka zveza svojo pot ter si naj prisvoji vse zastope, občinske, okrajne, šolske, deželno in dr-žavnozborske, vsaj tvori ogromno večino Spodnje-štajerskih Slovencev. Zlasti naj ne gre skupno nikdar z Narodno stranko, ki se je že začela vezati z judovskimi socijalnimi demokrati. Protestira tudi zoper neumnosti liberalcev, kateri hočejo narodnost vzeti v zakup in so se po krivici krstili „Narodno stranko". Narodna je tudi naša stranka, da v tem obziru celo radikalnejša od liberalne. Oba govornika sta žela veliko pohvalo zborovalcev, iz česar sledi, da sta oba govorila vsem iz srca. Po nekaterih krajših govorih, izjavi zborovalcev, da sprejmejo vsi njim podeljena zaupniška mesta v ..Kmečki zvezi", in izraženju medsebojnih želj, se je mirno r; zšel zbor, ki bo vsem ostal v najboljšem spominu. Svojemu poročilu pristavim le kratko željo: kmetje, delujte za „K mečko zvezo", vsi pristopite k njej! Imejte popolno zaupanje do Kmeške zveze zlasti glede onih kandidatov, katere Vam bo priporočala „Kmečka zveza", kakor so sklenili kmečki zborovalci v Brežicah. Ona ima srce za kmeta, zato ob času volitve neomahljivo oddajte glase edino le kandidatom „Kmečke zveze"!
b Rajhenburg. Kakor vsa „narodna stranka" na Štajerskem, tako pozdravljajo tudi Rajhenburški „naprednjaki" z največjim veseljem vsako vest iz Francoskega, ki naznani nov napad na katoličane. Solza radosti zaigra v njihovih očeh, ko berejo v časopisju, da zapirajo tam katoličanom božje hrame, da prepovedujejo duhovnikom vstop v šolo v svrhu podu-čevanja krščanskega nauka, da razpuščajo duhov-ska semenišča, da izganjajo iz lastnih stanovanj v trudapolnem delu osivele starčke — škofe. Veselja se divijo, ko slišijo zopet o kakšni novi francoski postavi, katere namen je, da zada cerkvi nov vdarec. Francoski vladi pa, ki vse to dela, pojejo slavospeve in jo stavijo za vzor drugim vladam. Po gostilnah, kamor zahajajo navadno ob nedeljah in praznikih ti dični napredni možje k službi božji, pa se poprašu-jejo začudeno: kaj, ali ne bode že kmalu tudi v Avstriji tako, kakor je sedaj na Francoskem? Glejte, pravijo, potem bi saj nemoteni lahko zavžili teh par litrov božje kaplice, v čemer nas sedaj moti to neprestano zvonenje pri cerkvah. Pri takšnih nabožnih pogovorih jih potem včasih potolaži glas, ki se glasi: Le potrpite ljudje božji! Crez štiri leta bode pri nas ravno tako z duhovniki in s katoliško cerkvo, kakor je danes v „svobodni" Franciji. Pfuj tem dobrim kristjanom!
b Od savskih obal. Brlom! Pod polhovo čelado prišel je g. Križan, natarijatski koncipijent v Sevnici, pretečeno nedeljo v spremstvu g. hotelirja Simončiča in trgovca Kristla v Brežice na javni shod „Narodnte stranke", da mu ista poveri državno-zborski mandat za južno-štajersko skupino mest in trgov. Njegov nastop imponiral je celi stranki; z veliko pazljivostjo so sledili razvijanju njegovega liter-programa. Gromovniku Stolovniškemu talilo se je srce. Toda zopet je postal resen, ko je zapazil nekatere prijatelje prihajati od shoda „Kmečke zveze". „Kaj pa tebe, vrag, ni sram, da se mešaš med kmete?" zabrusili so v obraz vladar Stolovniški temu ali onemu. Toda kdo se briga za njegov svarilni glas? Z žalostjo se prepriča, da je kmet vnet za „Kmečko zvezo", ne pa za njegovo narodno stranko. Očka se potem kratko popraska za „Šnur-bartom" in si gre jezico pohladit z rajnim vinčkom v veseli družbi, katera je izrekla vsestransko priznanje njemu in posebno še g. Balonu kot portirju za velik trud in požrtvovalnost. Dober, rezek glas ima gospod, vsa čast mu! Nekateri ljudje so pa pozneje godrnjali: „Kaj, vraga, al' so se g. dr. K. ga navlekli, da so postali tako nadležni, da vedno ponavljajo besede: „Dr. Benkovič pojde v nebesa, fajmoštri ga bodo pa gor nesli." Ali bi ne bilo dobro, da bi še vas kam odneslo? Že pride vlak in vas odnese. Fitigot, pa brez zamere.
b Merčno Selo pri Koprivnici. Evo danes nekaj malega od nas ¡Vršile se bodo tukaj v kratkem občinske volitve, h katerim že danes vabimo in opozarjamo vse občane, da se jih vdeležijo v obilnem številu, in upamo, da bodete gotovo volili može, ko-jih nazore, dejanja in poštenost poznate, da bodo dobro in vestno gospodarili z občinskim premoženjem ! Bodite vsi na dan volitve, kakor eden mož — modrega duha, ker to je vaša sveta narodna dolžnost!
b Polje. Kmetijska podružnica za kozjanski okraj vabi vse kmete in prijatelje kmečkega stanu na zborovanje, ki se vrši v nedeljo dne 24. februarja ob 3. uri popoludne na Polju v gostilni g. Dobravca. Predavala bosta gospoda potovalni učitelj Ivan Belle in Andrej Drofenig iz Podplata.
b Koprivnic». Kmetijska podružnica za kozjanski okraj zboruje v nedeljo dne 3. marcija ob 3. uri popoldne v Koprivnici v gostilni gosp. Peniča. Predaval bode potovalni učitelj g. M. Jelovšek. K obilni udeležbi se vabijo vsi kmetje in prijatelji kmečkega stanu.
b Zahvala. Podpisani se lepo zahvaljujemo v imenu „Bralnega društva" v Kozjem slavni „Slovenski Matici" v Ljubljani, ki je darovala 52 knjig vsakovrstne zanimive vsebine, in pa družbi sv. Mohorja v Celovcu za 29 doposlanih knjig. Obema družbama prisrčna zahvala in Bog plati! Prosimo še druge prijatelje za posnemanje! Mihael Pustiček, tajnik; Josei Preši-ček, knjižničar.
b Gospodarsko bralno dmživo na Planini ima svoj letni občni zbor v novih društvenih prostorih pri g. Treifnerju z običajnim vsporedom dne 24. svečana 1907, t. j. v nedeljo, po ve-iernicah.
Najnovejše novice.
Za „Slov. kmečko zvezo". Vodstvo kat. političnega narodnega društva „Sloge" v Cadramu je prepričano, da nam je v političnem oziru k pravemu napredku in zmagi proti nasprotnikom pred vsem edinosti treba in da le oni program naših sovrstnikov je pravi, koji se ravna po pravilu: Vse za vero dom in cesarja, kakor ga zastopa naša Kmečka zveza v Mariboru; zato naznanjamo- podpisani, da se hočemo pri prihodnih volitvah in vsigdar tega društva držati, in obsojamo očitno one, ki so v zadnjem času začeli z razdorom na Slovenskem Štajerskem jamo kopati naši lepi slovenski domovini! V Cadramu, 18. svečana 1907. Jurij Bezenšek, predsednik. Franc Golčer, Ant. Leskovar, odbornika.
Socijalni tečaj, katerega je priredila Slov. kršč. socijalna zveza v Mariboru dne 18., 19., '20. in 21. t. m. se je izborno obnesel. Bilo je vsak dan okoli 50 udeležencev. Natančneje poročamo prihodnjič.
Deželna nadsodnija v Gradcu je ukazala vsem slovenskim matičnim (župnijskim) uradom, da nimajo več pravice, zahtevati slovenskih ali vsaj dvo-jezničnih tiskovin, ampak da se imajo posluževati edino le nemških tiskovin! Vzrok: Deželno nadso-dišče je izdalo samo nemške tiskovine! Pričakujemo, da se vsa štajerska slovenska duhovščina vzdigne kakor en mož proti temu nezaslišanemu postopanju! Ta ukaz na noben način ne sme obveljati! Proč od Gradca! Slovenski deželni poslanci naj tega odloka v prihodnjem zasedanju ne prezrejo !
Tržne cene
v Maribora od 14. februarja do 21. februarja 1906.
Živila
100 kg
Pšenica . . .
rž.....
ječmen .'.... oves . . . . koruza . . . . proso . . . .
ajda.....
seno.....
slama . . . .
fižola . . .	.
grah . . .	.
leča . . .	.
krompir . .	.
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svež .	.
zelje, kislo .	.
repa, kisla .	.
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla .
aelje . . . jajce . . . .
1 kg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od	
K	h
16	__
14	50
16	—
16	50
13	60
16	50
17	—
5	—
4	80
do
K h
10
TRST LINC
Loterijske številke.
16 februarja 1907.
64	54	10
74	44	48
84 "4
51 71
•«••tjfMMiiicnim
8 s
i
Zdravnik dr. Jankovic v Kozjem
bo za časa deželnozborskega zasedanja odsoten. Zastopal ga bo vsak četrtek g.
dr. Kunej iz Št. Petra pod Sv. nor.
Po nedeljah pa bo ordiniral »arA ves dan.
•emeuNHimmii
v
1
Llstnloa uradnlitva.
Mislinje: Pismo g. Z. prejeli, pride prihodnjič. Vaše je žaljivo I Hvala in pozdrav! — Trg. društ. Celje: Plesov ne priporočamo in ne opisujemo! — Oplotnica: Naredimo preveč razburjenja, tokrat torej oprostite! — Sv. Ropert: Ni bilo mogoče tokrat, pa prihodnjič gotovo! — Medlog pri Celju: Nobene zahvale prejeli! — Gornja Radgona: Bomo ob prvi priliki pora-
bili ! Pozdrave! — Cadram: Brez podpisa gre vselej v koš! — Planina: Brez podpisa — v koš! — Crešnice: Pesmi ne prinašamo! — Dol pri Hrastniku: Oprostite, prihodnjič! — Ruše: Sedaj ni bilo mogoče! — Vitanje: Tožljivo! — Vsi drugi dopisi, katere smo že zadnjič izpustili, pridejo kakor hitro bo mogoče.
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju gospoda dr. Siksta pl. Fcichtenau, odvetnika v Ptuju, kot upravnika konkurzne mase Franca in Marije Kaiser, se bo vršila pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 2 dražba posestev s pritiklino, ki spadajo k zgoraj omenjeni masi in sicer:
1.	Zemljišče vlož. št. 177 kat. obč. Ptuj s skladiščem in kletjo na Schiller-jevem trgu št. 4 in travnikom št. 317-1, s pritiklino, obstoječo iz železnih zatvornic, ključavnic, ključev in podlog za sode. Cenilna vrednost zemljišča 19112 K 50 v. Cenilna vrednost pritikline 25 K. Najnižji ponudek 9568 K 75 v
dne 25. februarja 1907 (pondeljek) dopoldne ob 9. uri.
2.	Zemljišče vlož. št. 318 kat. obč. Ptuj s kletjo in kon torjem v Kanižkem predmestju, vrtom št. 318-1, 318-2, pašo štev. 318-2, s pritiklino obstoječo iz železnih ■ zatvornic, ključavnic, ključev in podlog za sode. Cenilna vrednost zemljišča 24580 K. Cenilna vrednost pritikline 25 K. Najnižji ponudek 12302 K 50 v
dne 25. februarja 1907 (pondeljek) dopoldne ob 10. nri.
3.	Zemljišče vlož. št. 316 kat. obč. Ptuj s hišo št. 4 v Florjanski ulici s pritiklino: zimska okna, zatvornice, ključi, ključavnice itd. Cenilna vrednost zemljišča s pritiklino vred 27680 K. Najnižji ponudek 13840 K
dne 26. februarja 1907 (torek) dopoldne ob 9. uri.
4.	Zemljišče vlož. št. 424 kat. obč. P t u j s hišo št. 6 v Florjanski ulici s pritiklino: zimska okna, zatvornice, ključi, ključavnice itd. Cenilna vrednost zemljišča s pritiklino vred 32320 K. Najnižji ponudek 16160 K
dne 26. februarja 1907 (torek) dopoldne ob 10. uri.
5.	Zemljišče vlož. št. 60 kat. obč. Grajena obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 1498 K 65 v. Najnižji ponudek 999 K 10 v
dne 27. februarja 1907 (sreda) ob pol 9. uri dopoldne.
6.	Zemljišče vlož. št. 207 kat. obč. Karčovina b. P. obstoječe iz hiše, njive in travnika s pritiklino: orala (pluga), brane, slamoreznice, gnoja itd. Cenilna vrednost zemljišča: poslopje 1600 K, zemlja 3565 K 28 v. Cenilna vrednost pritikline 75 K 65 v. Najnižji ponudek 3493 K 95 v
dne 27. februarja 1907 (sreda) ob pol 10. uri dopoldne.
7.	Zemljišče vlož. štev. 91 kat. obč. G o r n j i-B r e g obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 257 K 88 v. Najnižji ponudek 171 K 92 v
dne 27. februarja 1907 (sreda) ob pol 11. uri dopoldne.
8.	Zemljišče vlož. štev. 223 kat. obč. Spodnji-Breg obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 483 K 30 v. Najnižji ponudek 322 K 20 v
dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol 9. uri dopoldne.
9.	Zemljišče vlož. št. 395 kat. obč. Spodnji-Breg obstoječe iz travnikov in njiv brez pritikline. Cenilna vrednost 849 K 24 v. Najnižji ponudek 566 K 16 v
dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol 10. uri dopoldne.
10.	Zemljišče vlož. štfv: 516 kat. obč. Spodnji-Breg obstoječe iz vrtov, njive in travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 1188 K 18 v. Najnižji ponudek 792 K 12 v
dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol U. uri dopoldne.
11.	Zemljišče vlož. št. 133 kat. obč. Gornji-Breg obstoječe iz njive in travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 1374 K 52 v. Najnižji ponudek 916 K 35 v
dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob 11. uri dopoldne.
12.	Zemljišče vlož. št. 182 kat. obč. P o b r e ž j e obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 295 K 62 v. Najnižji ponudek 197 K 08 v
dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol 2. uri popoldne.
13.	Zemljišče vlož. št. 183 kat. obč. P o b r e ž j e obstoječe iz njive brez pritikline. Cenilna vrednost 273 K 30 v. Najnižji ponudek 182 K 40 v
dne 28. februarja 1907 (četrtek) ob pol 3. uri popoldne.
14.	Zemljišča vi. št. 78, 105, 156, 159, 165 in 175 kat. obč. D o 1 e n a obstoječa iz grajščine „Gut Neustift" s prostornimi hišnimi in gospodarskimi poslopji, hlevi, Hetmii stiskalnico, gozdi, travniki, njivami, vrti, pašami, vinogradi z viničarskimi hišami. Pritiklina: 1 krava, 1 bik, 2 konja, konjska oprava, vozi, sodi, kletarska oprava, stiskalnica, poljsko in drugo orodje, pohištvo jedilne shrambe, seno, zaloga žita, zmesni gnoj i. t. d. Cenilnv vrednost zemljišč: poslopja 35660 K, zemlje 48094 K 3 v. Cenilna vredno pritikline 5690 K 15 v. Najnižji ponudek 59633 K 34 v
dne 4. marcija 1907 (pondeljek) ob 9. uri dopoldne.
15.	Zemljišče vlož. št. 13 kat. obč. ,>B o 1 e č k a ves obstoječe iz gozda brez pritikline. Cenilna vrednost 2243 K 32 v. Najnižji ponudek 1495 K 59 v
dne 4. marcija 1907 (pondeljek) ob pol U. uri dopoldne.
16.	Zemljišče vlož. št. 40 kat. obč. Gornja Pristova obstoječe iz njive in paše brez pritikline. Cenilna vrednost 248 K 92 v. Najnižji ponudek 166 K
dne 5. marcija 1907 (torek) ob 9. uri dopoldne.
17.	Zemljišče vlož. št. 114 kat. obč. Gornja Pristova obstoječe iz travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 1502 K 48 v. Najnižji ponudek 1002 K
dne 5. marcija 1907 (torek) ob pol 10. uri dopoldne.
18.	Zemljišče vlož. št. 151 kat. obč. Gornja Pristova obstoječe iz lovske hiše št., 47 z njivo brez pritikline. Cenilna vrednost zemljišča: poslopje 1600 K, zemlja 125 K 32 v. Najnižji ponudek 1150 K 22 v
dne 5. marcija 1907 (torek) ob 10. uri dopoldne.
19.	Zemljišče vlož. št. 224 kat. obč. Gornja Pristova obstoječe iz gozda brez pritikline. Cenilna vrednost 184 K 88 v. Najnižji ponudek 123 K 26 v
dne 5. marcija 1907 (torek) ob pol 11. uri dopoldne.
20.	Zemljišče vlož. št. 3 kat. obč. Bolečka ves z eno šestino zemljišča vlož. št. 64 kat. obč. Janžlri vrh in z eno petino zemljišča vlož. št. 6 kat. obč. Bolečka ves obstoječe iz travnikov, njiv, gozda brez pritikline. Cenilna vrednost 11569 K 26 v. Najnižji ponudek 7712 K 84 v
dne 5. marcija 1907 (torek) ob 2. uri popoldne.
21.	Zemljišče vlož. št. 54 kat. obč. Dravinski breg obstoječe iz gosposke hiše, gospodarskega poslopja z viničarijo, vinogradom, gozdom, njivo iu travnikom. Pritiklina: vinska stiskalnica, sodi. Cenilna vrednost zemljišča: poslopja 3200 K, zemlje 5273 K 3 v. Cenilna vrednost pritikline 418 K 30 v. Najnižji ponudek 5927 K 56 v
dne 6. marcija 1907 (sreda) ob 9. nri dopoldne.
22.	Zemljišča vlož. št. 1, 2, 13, 36 in 34 kat. obč. Mali O k i č obstoječa iz gosposke hiše, gospodarskih poslopij, vini-
čarij, kleti, vinogradov, vrtov, gozdov, njiv (gospodarska, celota). Pritiklina: sodi, gospodarsko in, kletarsko orodje. Cenilna vrednost zemljišč: poslopja 4353 K 80 v, zemlja 21434 K 08 v. Cenilna vrednost pritiklin 1762 K 10 v. Najnižji ponudek 18366 K 66 v
dne U. marcija 1907 (pondeljek) ob 9. uri dopoldne.
23.	zemijišče vlož. št. 84 kat. obč. Paradiž obstojeie k hiše, gospodarskega poslopja in stiskalnice, vinogradov, travnikov, njiv in gozdov. Pritiklina: 1 krava, voz, gospodarsko orodje, stiskalnica, seno in sodi. Cenilna vrednost zemljišča: poslopje 900 K, zemlja 10629 K 56 v. Cenilna vrednost pritikline 1183 K 2 v. Najnižji ponudek 8475 K 6 v
dne 12. marcija 1907 (torek) ob 9. nri dopoldne.
24.	Zemljišča vi. št. 8, 9, 10, 12, 14, 16, 24, 30, 52 ka . obč. Pohorje obstoječa iz gosposke hiše, gospodarskih poslopij, viničarskih hiš, žganjarije, tesarske in kolarske delavnice, vinogradov, travnikov, vrtov, gozdov in njiv (gospodarska celota). Pritiklina: živina, gospodarsko orodje, sodi, kletarsko orodje. Cenilna vrednost zemljišč: poslopja 7895 K 84 v, zemlja22*90K 60 v. Cenilna vrednost pritikline 3988 K 54 v. Najnižji ponodek 23183 K 32 v
dne 12. marcija 1907 (torek) ob pol 11. uri dopoldne.
25.	Zemljišče vlož. št. 9 kat. obč. Pristova obstoječ« iz hiše št. 7 in gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, vrtov, paš in gozdov s pritiklino: vejanke za žito, slamoreznega stola, slame. Cenilna vrednost zemljišča: poslopje 950 K, zemlja 27SB K 50 v. Cenilna vrednost pritikline 37 K. Najnižji ponudek 2473 K 67 v
dne 13. marcija 1907 (sreda) ob 10. uri dopoldne.
26.	Zemljišče vlož. št. 12 kat. obe. Pristova obstoječ« iz gozda, paše, njive brez pritikline. Cenilna vrednost 1878 K 38 v. Najnižji ponudek 1252 K 26 v
dne 13 marcija 1907 (sreda) ob pol U. uri dopoldne.
27.	Zemljišče vlož. št. 13 kat. obč. Pristova obstoječ« iz travnikov parcela št. 253-1 in 252 brez pritikline. Cenilna vrednost 357 K 28 v. Najnižji ponudek 238 K 19 v
dne 13. marcija 1907 (sreda) ob 2. uri popoldne.
28.	Zemljišče vi. št. 14 kat. obč. Pristova obstoječe ie travnika pare. 209 z zmesnim gnojem kot pritiklino. Cenilna vrednost 214 K 60 v. Najnižji ponudek 143 K 6 v
dne 13. marcija 1907 (sreda) ob pol 3. uri popoldne.
29.	Zemljišče vlož. št. 15 kat. obč. Pristova obstoječ« iz koče št. 10 in gospodarskega poslopja, gozda, travnika, vinograda, njive, paše. Pritiklina: jarem, 2 voza, gospodarsko orodje, seno in mešana krma. Cenilna vrednost zemljišča: poslopja, 750 K, zemlja 6295 K 67 v. Cenilna vrednost pritikline 185 K 20 v. Najnižji ponudek 4820 K 58 v
dne 14. marcija 1907 (četrtek) ob 9. uri dopoldne.
30.	Zemljišče vlož. št. 16 kat. obč. Pristova oostoječ« iz viničarske hiše s prešo, kletjo in hlevom, vinograda, gozda, travnika, njive, vrta. Pritiklina: vinski sodi, stiskalnica, kletarsko orodje. Cenilna vrednost zemljišča: poslopje 550 Iv, zemlja 2265 K 56 v. Cenilna vrednost pritikline 512 K. Najnižji ponudek 2218 K 38 v
dne 14. marcija 1907 (četrtek) ob 10. uri dopoldne.
31.	Zemljišče vlož. št. 17 kat. obč. Pristova obstoječe iz travnikov pare. št. 190-2 in 192 brez pritikline. Cenilna vrednost 470 K 26 v. Najnižji ponudek 313 K 51 v
dne 14. marcija 1907 (četrtek) ob pol 11. uri dopoldne.
32.	Zemljišče vlož. št. 33 kat. obč. Pristova obstoječ« lz Se komaj pogoidjene paše (191-2) brez pritikline. Cenilna vrednost 93 K 8 v. Najnižji ponudek 62 K 6 v
dne 14. marcija 1907 (četrtek) ob 2. uri popoldne.
33.	Zemljišče vlož. št. 40 kat. obč. Pristova obstoječe iz travnikov (270, 275) brez pritikline. Cenilna vrednost 805 K. Najnižji ponudek 576 K 76 v
dne 14. marcija 1907 (četrtek) "ob pol 3. uri popoldne.
34.	Zemljišče vlož. št. 47 kat. obč. Pristova obstoječ« iz njive št. 222-2 brez pritikline. Cenilna vrednost 458 K ©4 t. Najnižji ponudek 305 K 76 v
dne 14. marcija 1907 (četrtek) ob 3. uri popoldne.
35.	Zemljišče vlož. št. 53 kat. obč. Pristova obstoječ« iz travnika (219) brez pritikline. Cenilna vrednost 986 K 44 r. Najnižji ponudek 657 K 62 v
dne 15. marcija 1907 (petek) ob 9. uri dopoldne.
36.	Zemljišče vlož. št. 56 kat. obč. Pristova obstoječ« iz travnika in gozda (191-1, 221, 278, 27-9) z zmesnim gnojem kot pritiklino. Cenilna vrednost 1611 K 58 v. Najnižji ponudek 1074 K 38 v
dne 15. marcija 1907 (petek) ob pol 10. uri dopoldne.
37.	Zemljišče vlož. št. 75 kat. obč. Pristova obstoječ« iz travnikov (263-2, 271) brez pritikline. Cenilna vrednost 185 K 30 v. Najnižji ponudek 123 K 53 v
dne 15. marcija 1907 (petek) ob 10. uri dopoldne.
38.	Zemljišče vlož. št. 92 kat. obč. Pristova obstoječ« iz travnikov (249, 264-1, 264-2) brez pritikline. Cenilna vrednost 411 K 68 v. Najnižji ponudek 274 K 42 v
dne 15. marcija 1907 (petek) ob pol 11. uri dopoldne.
39.	Zemljišče vlož. št. 72 kat. obč. Z i r k u 1 a n e obstoječe iz gozda, njive in travnika brez pritikline. Cenilna vrednost 904 K 2 v. Najnižji ponudek 602 K 68 v
dne 15. marcija 1907 (petek' ob 2. uri popoldne.
Pod gori navedenimi najnižjimi ponudki se ne prodaj«. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin, (zemljiškoknjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjoni sodniji, v izbi št. 2, med opravilnimi urami.
Vsa zemljišča se lahko do gori navedenega dražbenega obroka pregledajo. Zastran „Gut Neustift" se naj obrne do sta-novnika Antona Fervega v Doleni, zastran zemljišča v Pohorju (Sv. Elizabeta) do oskrbnika Dernikoviča pri sv. Elizabeti radi ključev in spremstva pri pregledu.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih tlražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanm-jočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče v Ptuju, odd. I V.,
dne 14. februarja 1907.
r
ALA OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Ti inserati se sprejmejo samo proti predplačila. — Pri vprašanjih na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. ■
Štampilje iz kavčuka, modele za jredtiskarije, izdeluje po mu Karol Karner, zlatar ia graver v Maribor«, (Josposi.A ulica 8t 15.
Pravo kmečka slivovko fas drožoriko, za kterih pristnost se jamči, prodaja gospa Jerič v Karčorini štev. 126 pri Mariboru ob grafiki glavni cesti. 2 (36—6) . -1----
Tino, ««o in pristne istrijansko, od prve roke prodaj» Sebastian Luk, trgovec v Kringi, pošta Ti^jas (Antignana) pri Pazina v Istri. Tino pošilja v sodih od ne manjc ko 56 litrov za gotov denar ak ■ povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje tudi rad uzorce. 50 26—5
_e_
Harmonij, popolnoma nov, ameriške vr.te, se proda, tudi na obroke. Teč pove Ivan Kacin, Toloako, Tilla Cornelia. Istra. 80 4-4
Dva kovaška vajenca, poštenih staiiiev, t starosti od 14. do 16. let, takoj sprejmem. Ugodni pogoji. Mihael Ložar, kovač in iidelovatelj raznih vozov v Dragomelju št. 40 pri Domžalah.	84 S—3
Stadenčne eevi, dobro ohranjene, aa 2 studenca in veliko železno kolo s podetavom proda Kantner, Teget-hof&trasse 26.	74 (6 -4)
Trta, eeplene, amerikanske, najboljše vrste, prodaja P. 8rebre, Tegetthoffijtrasse 23. 92 3—3
Za eerkovnika se sprejme trezen in marljiv neoženjen fant Dopisi na Dragotina Faiss, organista v Zavrču pri Ptuju.	86 3—3
Krojačem in šiviljam priporoča vzoree (Schnittmnster) za razne obleke po najnovejših modah kro-krojaški mojster Ivan Keček, Sv. Tomaž bl. Ormoža. 100 10-2
Hiša z 2 stanovanji, 2 kletmi ia vrtom je na prodjy. Poberže, Frau-staudenergtrasse št. 272. 114 1-1
Razpisuna je složba organista in cerkovnika pri Mariji Snežni na Velki do i5. marca 190/.
Učenca, pridnega, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme Vincenc Janič, pekovski mojster v Celju, Gosposka ulica 23.	115 3-1
Lepa pritlična hiša je v Radgoni
na prodaj s 3 sobami, kuhinjo, hlevom za krave, 4 novimi svinjskimi hlevi, lepim sadonosnikom in brajdami, ki dajejo polovnjak vina. Blizu hiše je zelo rodovitna njiva, ki obsega '/, joha. Hiša z njivo stane ¡žOOO gld., njiva sama 500 gld. Kupne ponudbe naj se pošljejo na Alojz Senekovič, Radgona, Untergries 32. — Hranilnice je na poslopju vkrjižene 400 gld. 112 2-1
Prodajalka, dobro izurjena, se išče xa filyalko, trgovino mešanega blaga. Stara mora biti najmanj 25 let. — Sprejme se tudi nčenec iz dobre hiše in dobrimi šolskimi spričevali takoj ali pozneje pri Ant. Verbič-u, trgovcu v Sevnici, Štajersko. 3-1
( Učenca, pridnega in zanesljivega, \ sprejme Simon Mayer, krojaški mojster ▼ Mariboru, Koroška ulica
Trgovski ašense «8 takoj sprejme pri A. Pinter v Slov. Bistrici, j __103 3-2
ČevljarskJ nčeae« se takoj sprejme pri Juriju Zanko, Zgornje Rad vanje, Maribor.	63 (4-3)
Trgovski pomočnik, kateri je
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom in je dober macufakturist, I» sprejme pri Jakobu Dereani v j Žužemberku. Ponudniki, kateri i morajo biti čez 20 let stari, naj ' pošljejo »voje ponudbe naravnost ' y Žužemberk na gori omenjeno trrdko.	102 3-2
i Sodarski nčenec, močen, se sprejme. Maribor. Sehillerstreese 17.
99 2-2
Pozor !
Čitaj ! Slabemu moči
i nnnnnnnnnn
I
Učenec
ki je dovršil II. gimnazijski razred ali meščansko šolo, se takoj sprejme v tiskarni sv. Cirila v Maribor».
!nnnnnnnnnn
Bolnemu zdravje!
Pakraške želodčne toplfice
~	Pakralbe zeled^ne bapljlre delujejo iz.
vrrtno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gHBte, odstranjuj o mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlic» nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi:
Peter Jurišič,
lekarnar v Pakracu štv. 100
—Slavonija.--
Denar ee pošilja naprej ali s poštnim povzetjem Ceaaje sledeča (franko na vsako pošto): «C Keklenieie (1 ducat) a H,	»4 atehlenloSc (C ducata) & S-4®
S« steklenice (S ducati) 1» K.
a, m. j od 12 steklenlilc m e	razpošilja.

Slavonska zel a
\ it. 102.
109 2-1
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
y Maribora
Se rabi s prav sijaj aim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašliu. bolečinam v prsih, za--^■onnujHuiuiiiiii mnwai m m m »t iaai Ttoaaa Ml ■ molkloati, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bedenju, katara in odstranjuje goste sline ter deluj« izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledefa (franko na vsako pošto):
t erlgiralml steklenici 3 H 4© v 4 erlginalne steklenice ft M 99 v e originalnih gtehienie 8 M «O v.
a.n-3 ooL dveh. stekle&ic se n. e razpošilja.
£
Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
620 24
Seme kašelskega zelja prodaja, dokler je kaj zal ge, Ig. Mercina, posestnik v Zg. Kaš(ju p. D. M. v Polju. 1 dkg za 1 60 K. Cenj. naročniki naj blagovolijo vzeti na znanje, da je vsled slabe lanske letine cena tako visoka in da bode radi tega zaloga prav kmalu pošla.
Novozidana, enonadstropna najemninska hiša z 8 strankami, dobro obiskano trgovino, tudi pripravno za gostilno ali za kak zavod, z vrtom še za stavbišče, tik Celja, kjer se ceste in poti križajo, je na prodaj le Slovencem za 28.000 K pod zelo lahkimi plačilnimi pogoji. 3-2 Naslov pri upravništvu.
P. Juriste, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
t^t^t^ttiitt
Opravilna številka C 1, 3/7
8
icni
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju je po prošnji dediča po dne 21. dec. 1906 umrlem Janezu Geren-šak v Vrbjah št. 71 na prodaj po javni dražbi posestvo vi. št. 496 k. o. Žalec, obstoječe iz hiše št. 70 v Vrbjah in enega travnika z vsem pohištvom in drugimi premičninami zapustnice. Dražba se bo vršila dne
28. februarja 1907 dopoldne ob 10. nri
na licu mesta v Vrbjah.	110 1-1
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Draž-beno izkupilo izročiti je sodnemu komisarju. Draž-bene pogoje je mogoče vpogledati pri tem sodišča.
C. kr. okrajno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 18. februarja 1907.
Marijine kapljice«
Te kapljice se rabijo za vse notranje in zunanje bolezni — to je do s«d«j najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga v mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinn (gihtu), reumatizmu, bodenju, trganju, glavobolu zoboboln, prsoboln, kašlju, pre-hlajenjn, sušici, jetrni in babrežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanjn, grču, zgagi, proti bljuvanju itd. Krepi živce in telo, torej neobhodno potrebno za vsako hišo.
- Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. ———
Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobr»ga in ugodnega okusa so, tako, da jih vBak rad vzame in tudi otroci.
Cena je franko na vsako pošto:	765 (10-9)
12 stekleoičtc (1 tucar) 5 K. 21 stekleničie (2 tucata) 8'60 K «	36 stekieničic (3 tucate) 12 40 K.
: ♦	Manie od 12 stekleničie se ne razpošilja,
j Prosim, da se naročile samo od mene pod naslovom :	♦
| Ljekarna k zlatemu crlu, Pakrac, Slavonija. | »»»»♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦t
ES
i Vi-	Mf ' ' '. J
Vabilo
na
VI. redni občni zbor
Kmetijske zadnje z» Slovenjgradee ii okolice ki se vrši
i 11 k o m m ").
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker a« ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral.
Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. 75 4—4
Oskrbništvo graščino Golič
pri Konjicah, Štajersko.
Josip Holc, trgovec, se je preselil
= v Smolince na svoje posestvo, =
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav. mesta Zagreba.
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požara in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrst«: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičniae, kakor: hišro opra>o, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blage, žito, blago v trgoviaah itd. po Jako ugodnih pogojih ln nizkih eenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,010411? v Trsta, Cors« tt. t.
v nedeljo dne 3. marca ob 4. uri pcpoldn« v lastnih prostorih v Slovenjgradcu. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
3.	R»zdelieev čistega dobička.	109 1-1
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
t>. Sklep za razpust ztdruge. 7. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	aačelstvo:
Fr. Pečnik 1. r., Fr. Verdnik 1. r., Iv. Kac 1 r.
kjer ima hišo sposobno za trgovino. — Obeta in priporoča vedno sveže blago po zelo nizkih cenah. Slav. občinstvo naj ga blagovoli v mnogobrojnem številu obiskati, ker aa-gotovi vsakemu kar najbolje postreči.
101 2-2	Velespoštovanjem
Josip Hole, trgovec v Sla^ščinl
o mmmmmmm*o
Dr. Ferdinand Müller
naznaqja, da je otvoril	107 3-1
odvetniško pisarno ¥ Celovcn, Kramergasse 1.
Ô95&555590
Mi
MÄMttM ■MM
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19 7 Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19
sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dnnaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer Se ni stalnih poveijenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
alg
Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!
lili
"1ÍB
Nova in najcenejša trgovina z manufakturiuai « konfekcijskim blagom
Grajski irá 2. JJf[. E. SÏÏPEC Bwgplatz 2.
Maribor
(v lastni Mài)
M. Berdajs
Maribor : Sofijin trg
priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega blaga" in vse vrste semena.
\	©	r
Nova trgovina
Mahorič & Šelige
« I* ti «j 9
nasproti pošte in gostilne Vračko
priporočata slav, občinstvu svojo n;ijuovej<5o isJog;) iflannfa turne?» b' ter vabita k obilrerau obiska.
T
I
A.
Jilojz $>ket
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
se priporoča častiti dvlm&ini in sl'untmu »b&mtvu v izvrševanje vsen v to strde» vpm-ilujačih dtl in popra«§.

S
priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega bla ja za dame in gospode. — Različice vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture za poetelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste.
Postrežba točna in strogo solidna!
Restavracija,Narodni dom'
Trgovina z železnino
Prste©
v Mariboru

priporoča sortirana vina dr. Turnerfa, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev ljutomeržan, dr.Stuhečev hnložan i. dr. = Piva: budljeviško in ob vesilicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi Jedili.
i Maribor, Tržaška cesta 7
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce, vse vrste žcieznine, travam, kose,
fieči, vodovodne naprave itd. 5'ort-and in Roman crmetit, apno itd. Vse po najnižji ceni 1

Razpošiljanje blaga na vse kraje svetal Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
'Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje za$tinj in 3â poštnine prosti !
H. Suffner urar, Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotovža
pr«j v Kranju
priporoča irojo veliko, izbora» zalego finih
fivicapskih ur,
briljantov, zlatnine in srebrnine
v veliki izberi pe najnižjih «enak.
Y Ha]/G7 da je moj« blago ; UURai, dobro, je to, da je r
res fino in ■ razpošiljam pe s*lwn svet«. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da s« lahko sam prepriča.

Pozor, kupovalcll
Jožef Ulaga
v Mapibopu, Tegethofova cesta 21.
p«poK>(ia svojo veliko is najnovejšo zalogo manofak turnega blaga, kako»: fine vohiene »Meke i» neveste vsake barve, velikansko izbiro l«jdh svilenih robcev in fredpasnikov. Dalje priporoma tudi jako dobro moda« «okno za moške dbleke. Vsakovrstne preproge, odeje m rjuhe, platfio za perilo, molke in ienske srajee ter sploh vse najrazfcžnej&e perilo. — Vse po najnižji cenil
Vsled ugodnega nakupa blaga mi Je mogoče orodajati blago 10®/« cenejše kakor drugod.

t
•t-»- —-
,pri sv. Jožefu'
t
Tovarna za gllnske izdelke
= v Račja	=z
izdeluje b parnimi stroji iz najboljie, večkrat premlote gline priznano najboljše izdelke, kakor; pateutovana zarezno in vsakovrstno drug» strešno opeko opeko za zid, za oboke, tiimnike, rtkeiit'^ oprt«, plesie za tlak, lončene eevi itd. po najniiji «eni.
® Zaloga tudi r Mariboru, Cesarska cesta, pri Kamtnarju 4. 8tia*r-ja, •
Nova trgovina z lesom in premogom
IYAN UMPRECHT j Franc Pieteršek
MARIBOR, Karživiaa 138 : | Maribor, Koroška cesta 24. •b glavni eesti, «agostili« Taten*. | f	ntBegi pft.
hižtvh, ogledal in poiiob.
Cene ja1-« n>zk*. fredai» tudi n<-. obroke.
S
*
¡*
m *
!»
t*
Prodaja vseh vrat lesa. drv In premog:».
Cene zmerne, postrežba točna, j	«1
Špecerijska trgovina
<A. Vertnih
Maribor, Koroška cesta št. 9
prip*rooa svojo veliko zalogo ipe-aerijskega blaga ter različnega vina, in piva, zganja itd. Velika zaloga premoga in drv.
Delniška dražba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
--	VI 1 I t	•	_
perutninarji!
PAT W A j8,n-eno sodstvo,
l^fllJ * ozdravi vsako pe-; rntnioo, ki obeša perutnice, je dris-j Ijav», ima zapečene zadke in vam \ časih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 85, 65 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnine prosto. I. E. Weill, tičjeklajni preparati, Maribor, Sofijin trg 8.
POSOJILrWÏCA V MARIBORU
- ustanovljena I. 1882. —-—
e>

iteje 3000 zadrnžnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in psi milijona kron. — Stanje posojil: tri m i K Jone kron. — Stanj« rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4'/i'/»- — Obrestna
mera za posojila: 5'/,, 5'/>7o za hipotekami, S'/, za asebni kredit. Rcntni davek piačnje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavniei poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
maiiirfsErttmia *s*gsviiaa v
Grajski trg št a.
priporoča svojo leltke aaU?» mamrfaktaroega blaga za mo^ce !n ionska obleka, vsakovrstnega finega psrUo, flfeižpaamfKjv, isfinih roboev. Hgiaviiih rut, oogavie itd.
Zatona sobni preprog, potna io poateljaa «firiajaia. Najnižje cen«!	Postraiba to6ta>% \
mhI
wWrnmm*
Uraduje^se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike
Alojzij Plnter
trgovina pri farni cerkvi v Slov, Bistrici (podružnica na Gor. Bistriti)
priporoča raznovrstno blago, kakor: manuiakturo, ipmrijo, železo, steklo, posodo, barve itd. ua debelo in drobna.
I
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Heugasse 4 Maribor Heigasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4.
'S»o jíg g
G"8 o.«hb 2 (G « « M
£ ë.f > s
ia . &---
E a i-« £ a w o.». . c M
1 prt (rjaka) brez šiva 1 odaja z dobre volno aapolnjena 1 Ravnik i taitia perjem napolnjan 1 kf Uatafa perja bree praha 1 slaBn j ača (Strok«Mb) z lan enega cviliha 1 odeja iz ki»alaja-voln* 1 obrisat»
Vi dneata kmkiajskih »brisač 1 namizni beli lansni prt '/, dacata kavinih sarvtoov
'/» n h «lih sarvietov (veliki) 1 pisani namini prt Vi ducata žepnih robcev (beli ali pisani) 1 predpasnik iz lincerskega druka, na obeh
straneh za nošo 1 batist predpasnik (beli) 1 pas iz žameta ali svil« 1 dežnik, močen 1 Sifon srajca (fina) 1 oksford srajca 1 Jagrova srajca 1 ženska srajca 20 m močnega belega plataa 20 m vojaikega platna 1 eajgaste hlače (najboljše) 1 auknone hlače (močne) 1 par ženskih čevljev 1 „ moških čevljev
gld.
—	•76 2 — 1-76
—	•86 1-60 116
—	•19
—	•tó
—	•46
—	•24 1«
—	•48
—	•3«
—	•49
-•19
—	17 i 80 1-26
—	•86
—	•83
—	•48 3 "J* 3-90 1-88
60 85 45
Z 5»
-t
O O«
s* ; s j
o ! 9-
i
t» i a
cr
t »
N
■o
š» o<
3 O
•o o
o'
i
t
S1 :
■ Ki «
zis, »pomiadno gnojenje!
Najboljše in najcenejše,^fosfora vsebnjoëe onuewo gnojilo je
Timažeia žlindra-
Zvezdna

ziavka.
is Tomasovih torarn, Berolin
z. z o. p.
Prodaja za celo Spodnje Štajersko na debelo in drobno Trgovina z želez slino „Merkur"
P. ItiSajdič, Celje.
Za radgonski in Ijtrt merski okraj je prevzel zastopstvo
J. Škerlec
v Zgornji Radgoni.
-Poučni spisi zastonj. .-
Zraven žlindre je potreben tudi
še b«lj« —= =
1'lalije^a sni.
Kdor ae še ni prepričal naj z malim poskusi. "TJ&C
10 -S-iNilOaefe

Tovarniška zaloga manufaKturne^a blatfa
Hiidjzij Gniusek
Mar»ibop, glavni trg št. X.
Nijrodn» gostiln«
^m » n™-«ai
,Pi»i pošti'
Maribor,Tegethofova cesta 49
priporoča vedno SVCŽe pivo, izvrstna, domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar Meden.
Barfhelnovo
— apno =
za poklajo, najboljše kakovosti
priporoča
lOerdajsJarib^soiptrg.,