JU-;
LETO (AÑO) XLVI (40)
Štev. (No.) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
10. decembra 1987
Daleč smo prišli
Slovenija odklanja protiinflacijske ukrepe
Ko je jugoslovanska ambasada pripravila svojo letošnjo proslavo jugoslovanskega državnega praznika
29.	novembra, so tam delili prisotnim tudi brošuro, napisano v španščini. In v tej brošuri je v uvodniku, ki ga je podpisala „Comisión de la. Colectividad Yugoslava en la República Argentina“ priobčen hud napad na Slovence, ki jih sicer ne imenuje, a je vsem jasno, da se nanaša rojake, zbrane v društvu Triglav.
Morda ne vedo vsi, kaj se je v tem društvu dogajalo zadnja leta. V splošni odjugi in večanju slovenske narodne zavesti v matični Sloveniji so tudi naši primorski rojaki tukaj zahtevali bolj slovensko usmeritev društva. Letos so tudi dosegli večino v vodstvu.
A to nekaterim prenapetim jugoslovanskim centralistom ni bilo po-všeč. Enako kot so nam političnim emigrantom še pred kratkim očita-li separatizem — to je pred dvema letoma izjavil neki Slovenec na ambasadi — so sedaj isti protidržavni očitek vrgli v obraz zavednim slovenskim rojakom, ki skušajo v Triglavu postaviti na prvo mesto Slovenijo, kakor je pač pravično in prav.
Naj navedemo dotična odstavka:
„To ni lahko zadeva... zaradi težav, ki nam jih stavijo nekateri krogi, ki pod pretvezo regionalnih posebnosti ustvarjajo žarišča nezaupanja do ostale skupnosti, ki je v o-gromni večini.
Ta obnašanja segregacijskega pri-
Pravica
Odbor za obrambo svobode misli in izražanja iz Srbije je naslovil na javnega tožilca priziv, da se obnovi inscenirani proces proti Nagodetovi skupini, ko. so partijci z njim zatrli poskus demokratske opozicije članov OF. V tem procesu je bil obsojen tudi naš sodelavec in bivši član SNO dr. Ljubo Sire. Upajmo, da se bo izkazala pravica:
V veri, da odločno popravljanje dosedanjih sodni in izvensodnih krivičnosti in nasilja lahko prispeva k ja-čanju nujnega zaupanja javnosti v neodvisnost in nepristranskost sodstva kot najvažnejšega pogoja za vzpostavitev vladavine prava v tej deželi, vas opozarjamo na enega od najbolj znanih montiranih-procesov, na sojenje skujini „Stara pravda“, inscenirano 1947. leta. Resnični namen tega sojenja petnajsterici slovenskih intelektualcev pred Vrhovnim sodiščem Slovenije (K —- 1-47-21) je bilo zatiranje nekomunističnih skupin znotraj Osvobodilne fronte zaradi težnje k njeni politični in i-deološki homogenosti. Sledeč temu je bila po preiskavi, v kateri je kot oficir 0'ZNE sodeloval tudi Mitja Ribičič, vložena obtožnica proti Črtomirju Nagodetu, vodji skupine „Star ra pravda“, ki so jo po sporazumu s Kidričem avgusta 1941 sprejeli v Osvobodilno fronto; Borisu Furlanu, rednemu profesorju ljubljanske univerze, ki je 1930 zapustil rodni Trst (tam so ga leta 1942 v odsotnosti obsodili na smrt) in se je 1944 pridružil jugoslovanskim partizanom; Ljubu Sircu, ki je 1944 zapustil nevtralno Švico, da bi se pridružil jugoslovanskim partizanom; Francu Snoju, ki je bil minister v slovenski vladi in narodni poslanec; Leu Kavčiču, Zoranu Hribarju, Angeli Voj e, Metodu Kumolju, Pavlu Hočevarju, Sveto-pluku Zupanu, Bogdanu Staretu, Metodu Pircu, Vidu Lajoviču, Franju Sircu in Elizabeti Hribar. Med ostalimi so bili obtoženi tudi organiziranja vohunske dejavnosti in povezovanja s špijonskim centram št. 101 v Avstriji, pa tudi novačenja pristašev
zvoka, ki imajo svoj izvor v manjšinskih skupinah, najdejo vzpodbudo v dejavnosti — gotovo ne uravnovešeni — nekaterih ljudi, uvaževa-nih v naši skupnosti, ki s svojo podporo hočeš nočeš utrjujejo divizioni-stična stališča, ki bi drugače ne imela zaslombe v široki skupnosti, ki se je proglasila za jugoslovansko in potrjuje svojo pripadnost domovini, ki je vzšla, v zgodovinskem zborovanju v Jajcu leta 1943.“
Še huje je bilo, ker je dala podobne izjave v svojem slavnostnem govoru na tej proslavi predsednica komisije dr. Irma Grubisich. (čeprav je več kot pol programa predstavljalo delo Slovencev iz Triglava!)
Da v tej komisiji vejejo zelo centralistični in protislovenski tokovi, kakor jih je bilo opaziti tudi drugod v Jugoslaviji, , nam priča tudi ne o-menjanje Slovenije v brošuri (pač pa Srbije, črne gore in Makedonije). Celo jugoslovanska himna je izpisana v „srbskohrvaškem jeziku, srbski varianti“, čeprav tu skoraj ni Srbov.
Sedaj se je napad na Slovence, ki hočejo biti najprej Slovenci in nato šele Jugoslovani, prenesel tudi v Argentino. Upajmo, da se bodo vsi zavedni rojaki postavili v bran temu — tudi po jugoslovanski ustavi neustavnemu — in podlemu napadu. Kot so se nekoč uprli fašističnemu italijanskemu pritisku, tako bodo gotovo tudi sedaj ohranili svojo slovensko zavest in ponos.
TDml.
za vse
iz vrst pokvarjenih in podkupljivih intelektualcev. Črtomir Nagode, Boris Furlan in Ljubo Sire so bili obsdjeni na smrt, ostali pa na zaporne kazni s prisilnim delom od enega do dvajset let. Ustrelili so Črtomirja Nagodeta in Borisa Furlana, Ljubu Sircu pa so smrtno kazen spremenili v zaporno. Franjo Sire, čigar zdravje je bilo resno ogrbženo, je v zaporu kmalu umri.
O samem načinu vodenja preiskave, pridobivanju „dokazov“ in organiziranju sojenja si lahko iz dostopnih sodnih spisov ustvarimo le bledo in nepopolno sliko. Vsi obsojeni so bili izpostavljeni dolgotrajnemu fizičnemu in psihičnemu mučenju, da bi iz njih izsilili lažna priznanja. Tako -so Ljuba Sirca zasliševali dan in noč in ga, če je za trenutek zaspal, zbujali z besedami: „Sire, povejte vse, ali pa vas1 bomo obesili.“ Izsiljevali so ga z usodo njegovega bolnega očeta Franja: Vaša usoda in usoda vašega očeta je odvisna od tega, ali boste priznali.“
Štirideset let po tem montiranem sojenju, ki je zahtevalo tudi človeška življenja, menimo, da njegove nedolžne žrtve morajo dobiti pravno, materialno in moralno zadoščenje. V Sloveniji za. razliko od drugih republik že obstaja precedenčni primer. Po dolgem oklevanju in polovičarskih ukrepih so bile končno rehabilitirane vse nedolžne žrtve montiranih dachauskih procesov, kjer so bili obsojeni španski borci in stari komunisti, vojni ujetniki iz zloglasnega taborišča. Pravičnost nalaga, da se na povsem enak način obravnava tudi nedolžne žrtve montiranih sojenj nekomunistom, ki so sodelovali v NOB.
Zato pri pristojnih pravosodnih in državnih organih zahtevamo obnovo sodnega procesa skupini „Stara pravda“ in njihovo pravno in moralno rehabilitacijo, če se na ponovljennem sojenju dokaže, da so bili nedolžni.
Tako tudi pozivamo javnega tožilca, naj v smislu 404. člena Zakona o kazenskem postopku postopek obnovi.
■V noči od sobote 14. na nedeljo 15. novembra je jugoslovanska zvezna vlada, ki ji načeluje Bosanec Branko Mikulič, sprejela paket protiinflacijskih ukrepov, ki so jih slovenski zastopniki označili za neučinkovite, nekoristne, brezsmiselne. Saj je Mikuličeva ekipa zgolj za podražitve, kar bo samo podaljšalo gospodarsko 'krizo Jugoslavije, ne pa je rešilo.
Da bi odpravilo nesorazmerje pri cenah, je zvezna vlada povišala železniške storitve za 61%, električno energijo za 69%, kemične proizvode za kmetijstvo za 44%. Novo ceno je dobil tudi bencin. Liter super bencina stane (le do kdaj?) 700 dinarjev. Več je treba odšteti tudi za jedilno olje, moko, sladkor, mleko.
Temu povišanju cen naj bi sedaj za pol leta sledila njih zamrznitev, prav tako pa za isto obdobje tudi plače, vendar samo v nekaterih dejavnostih, v katerih so se najbolj neurejeno dvigale, npr. banke, zavarovalnice, elektrogospodarstvo, naftna industrija.
Jugoslavija je ena tistih držav, ki od leta 1945 ne pozna pretežno svobodnega oblikovanja cen na trgu. Že tedaj je začela z naprej določenimi cenami. V zadnjih 42 letih je bilo obdobje pretežno svobodnih cen samo leta 1958. Veliko bolj pogostna in obsežnejša pa so bila obdobja zamrznjenih cen. Začelo se je na začetku gospodarske reforme septembra 1965, nato v letih 1970 in 1971, posebno pogosto pa v zadnjih sedmih letih. Skratka: večji del cen v povojnem času je določala ali zamrzovala država. Inflacija je bila petdesetih in šestdesetih letih 20-odstotna, v zadnjih sedmih letih pa 50-170-od-stotna.
Razumljivo je, da zaradi vsega tega javnost postaja vedno bolj občutljiva. Kriza traja vse predolgo. Prvič v zgodovini povojne Jugoslavije se postavljajo zahteve, naj Mikuličeva vlada zavoljo svoje nesposobnosti odstopi. Vendar bi tak odstop verjetno bistveno ničesar ne spremenil.
Da bi se izboljšal položaj izvozne-
Kopijo tega pisma, pošiljamo Vrhovnemu sodišču Slovenije s predlogom, da ravna v smislu 4. odstavka 405. člena Zakona o kazenskem postopku.
V Beogradu,
8.	10. 1987 ,
v imenu Odbora za obrambo svobode misli in izražanja: DRAGOSILAV MIHAILOVIČ
Njemu sledi še 20 podpisov, od katerih je 12 članov Srbske akademije znanosti in umetnosti.
'Ta predlog je objavila slovenska Tribuna, študentovski list, ki pristavlja :
„Predsedstvo UK ZSMS Ljubljana se pridružuje predlogu Odbora za obrambo svobode misli in izražanja. Tudi mi zahtevamo obnovo Nagodetovega procesa, toliko bolj, ker je bil eden od usmrčenih profesor naše u-niverze. Naj se odpre še ta tabu tema, naj se popravi še ta krivica. Tribuni in Radiu študent predlagamo, naj o tem sklepu in razlogih nanj obestita ljubljanske študente.
Predlagamo RK ZSMS in RK SZ DL naj podpreta to zahtevo.“
K temu samo pripominjamo, da nam pravičnost tudi nalaga dolžnost, da se reviziji procesov proti članom partije v dachauskih procesih in članom OF v Nagodetovem procesu pridruži tudi javno obravnavanje pokola naših domobrancev, ki so bili na višji ukaz in celo brez procesa pobiti takoj po vojni. Pravica velja za vse ali pa ni pravica!
ga gospodarstva, je povišanju in zamrznitvi cen sledilo razvrednotenje dinarja in to skoraj za 25%. Tako je dinar pretekli teden v Trstu veljal 0,6 lire, drugod po Italiji pa še manj. Jasno je, da se bo priliv jugoslovanskih kupcev v Gorico in Trst občutno zmanjšal.
Slovenska reakcija
V Sloveniji so bili protiinflacijski ukrepi sprejeti z velikim odporom. Ljudje so ogorčeni, žalostni, razjarjeni, čutijo se izigrani. Kot norčevanje jemljejo pozive zvezne vlade, naj bi protiinflacijski program vsi enotno podprli, ne pa zavirali „nestrinjanja nekaterih delegatov iz dveh najbolj razvitih republik“, tj. Slovenije in Hrvaške.
Dejansko je šlo za dve zamisli: Slovenija se je ves čas zavzemala za izhod iz krize na samoupravnih temeljih in tržnih zakonitostih, prodrl pa je program, zasnovan na državnem upravljanju. Prav slednji pa ni primeren ne sedanjemu času ne samoupravnemu sistemu.
„Čaka nas še težak boj,“ je pred dnevi ob obisku Tolminske dejal predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, ko je govoril o najnovejših protiinflacijskih ukrepih in o tem, kako so bili sprejeti s preglasovanjem slovenskih popravkov. Obstaja nevarnost, da se bo kaj podobnega zgodilo ob spremembah u-stave, ki se pripravljajo. Slovenija ima glede tega veliko pripomb, ki pa jih na zvezni ravni preprosto nočejo upoštevati. To zelo negativno vpliva na nadaljnji potek ustavne razprave.
Zato je predsedstvo republiške konference SZDL naslovilo na zvezno konferenco pismo, v katerem zahteva, naj se na zvezni ravni bolj upoštevajo tudi stališča Slovenije, ki so različna od večinskega mnenja. Vendar se zgodi, da v zvezni skupščini vsi Slovenci ne sledijo navodilom slovenske skupščine. Tako je npr. Marjan Rožič, ki je trenutno predsednik zvezne skupščine, kljub znanim dogovorjenim in enotnim stališčem slovenske skupščine in njene delegacije glasoval v Beogradu za novi protiinflacijski program. Tudi podpredsednik zvezne vlade Janez Zemljarič se kot Slovenec ni izkazal, saj je na tiskovni konferenci za domače in tuje časnikarje ocenil slovensko glasovanje proti vladnemu programu kot dejanja posameznikov, ne pa kot stališče. slovenske delegacije in skupščine.
PO LJUBLJANI KROŽI...
Mladina, št. 34, leta 1987
Po Ljubljani kroži kopija zapisnika zaprte seje slovenskega političnega vodstva izpred nekaj let, na kateri je eden izmed veljakov povsem jasno dejal, da „oblasti v nobenem primeru ne bodo dali iz rok“. Je že vedel zakaj. Do točke, ko gre za ali-ali pa so seveda dobrodošla vsakršna zavezništva z javnostjo, kulturniki, alternativo itd., saj je rezultat tega ohranjanje čimvečje politične moči v svojih rokah.
PO SVETU
Agencija DPA na Dunaju poroča, da je v prvih desetih mesecih letošnjega leta prišlo v Avstrijo šestkrat toliko Judov, kakor v vsem letu 1986, ko je prestopilo avstrijsko mejo 901 Judov. Med januarjem in septembrom letos pa je prišlo v Avstrijo 5.874 judovskih beguncev — ne samo iz Sovjetske zveze, temveč pretežno iz Irana. Od leta 1958 je avstrijska država nudila svoje ozemlje kot prvo zatočišče 273.000 judovskim emigrantom.
Nevelj a Beograda
Že dalj časa pisanje slovenskih časopisov o protiinflacijskem programu mnogim v drugih republikah in v Beogradu ni kaj prida všeč. To se je pokazalo tudi ob srečanju časnikarjev v Novi Gorici, ko so na povabilo, naj bi prišel na razpravo o tem programu sam Branko Mikulič, odgovorili, da so vsi strahotno zasedeni, in še dodali, da so nezadovoljni s pisanjem slovenskih časnikarjev.
Namesto njih je razpravo poživil direktor ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani prof. dr. Aleksander Bajt. Povedal je, da industrijska proizvodnja pada bolj kot kažejo statistični podatki, da pada tudi izvoz, inflacija pa se približuje 200 odstotkom. Če bi Jugoslavija nadaljevala s politiko, ki jo je leta 1985 vodla vlada Milke Planinc, bi sedaj ne bilo problemov z odplačevanjem kreditov in obresti. Toda resnično hudo šele prihaja. Jugoslavija ni izkoristila nizkih cen nafte in padca vrednosti dolarja, tako da, ko bodo čez čas dolar in obresti spet šli gor, se bo vse obrnilo proti jugoslovanskemu gospodarstvu.
Nepriljubljenost Slovencev
Kako smo postali Slovenci za druge v Jugoslaviji tujek, priča Srb Zoran Bogavac, ki je v tedniku „Du-ga“ pod naslovom „čari zajedničke-ga jodlovanja“ (čari skupnega jodlanja) s strupeno sovražnostjo poročal o nedavnem srečanju predsednikov dežel in republik v sklopu Alpe-Jadran. Sloveniji očita njen stoletni stik z Evropo, na živce pa mu gre tudi ideološka strpnost sedanjega slovenskega političnega vodstva in gospodarski uspehi. Slovenci so mu zoprni v svojih navadah in običajih, celo ljubljanskih žemelj, blejskih kremnih rezin in bele kave ne prenese.
Očitno je v Jugoslaviji močna struja, ki bi rada državo istovetila z narodom in državo povzdiguje v najvišjo vrednoto. Za te vrste ljudi bi se morala Jugoslavija ograditi od sosedov, zlasti pa od Evrope. Toda Slovenija pripada Evropi, če to nekateri na Balkanu priznajo ali ne, in če vodi politiko sodelovanja in dobrega sosedstva z bližnjimi pokrajinami in deželami, s tem koristi celotni Jugoslaviji in vsem njenim narodom. Le da mnogi „južni bratje“ tega ne morejo razumeti.
J. K.
Katoliški glas, 26. nov. 1987
Mogoče me veste, da ...
—	da je v Ljubljani na Emonski cesti 2 (v gradnji nova velika Narodna in univerzitetna knjižnica* ki bi morala biti dokončana do leta 1990...
—	da je avstrijski pisatelj Peter Handke, ki je letos dobil nagrado Vilenice, na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da sam ni Slovenec 'ih da tudi njegova mati ni bila resnično Slovenka Sn da ,so doma govorili slovensko s strahom...
—	da je v Ljubljani! začela izhajati SLAVA, občasni organ univerzitetnega debatnega krožka mlajših slovenistov, napisan v slogu, znar čilhem zal neformalno in nefo-rumsko delo...
—	da je bilo v Novi Gorici' vloženih že tisoč tožb proti ljudem, ki1 ne plačujejo občini pristojbine za vodo in elektriko...
—	da so v Sloveniji nanovo uvedli na petih šolah pouk latinskega jezika...
MLADIKA (Trst), št. 8, 1987
Cenzura in obsodba
Nadaljujemo z objavo prepovedanih spisov. Danes prinašamo v izvlečku članek Srba Milovana Brkiča: IGRAJU SE DEBIJE NASRED ZEMLJE SRBIJE (prepovedana 12. številka mariborske Tribune).
Pisec članka je zaradi te „objave“ — dejansko pa ni zagledala luč sveta — pred 'kratkim bil obsojen v Beogradu zaradi žalitve predstavnikov države...
izpustili smo podrobno imenske ■obtožbe, kako razni srbski javni de-lavci-partijci izrabljajo svoj položaj:
Beograd ni več belo mesto. V njem je vse sivo. Ulice razrite, umazane. Tramvaji ropotajo, v avtobusih gneča. Naveličani obrazi prebivalcev. Inflacija je prestopila stotico. Na desetine velikih delovnih organizacij pred stečajem. Isto beograjska univerza. Bolnice so kot klavnice. Ljudje padajo kot klasje. Od smrti pravijo, ker se ne' sprašuje, cd česa.
Beograjčanom se črno piše. S Kosova prihajajo delegacije potrtih ljudi: in iščejo zaščito. Kmetijstvo je na dnu, rešitve ni. Upniki zahtevajo vrnitev dolgov. Ljudje so izgubili upanje. Nihče nikomur več ne verjame. Lakota trka na vrata velemesta. Kako preživeti do jutri je glavno vprašanje. Vsi pričakujejo, da vodstvo pokaže izhod iz krize.“
„Predsedstvo CK ZK Srbije je namesto, da pozove vse misleče ljudi na „fronto“ da bi se čimprej izvlekli iz te tragične situacije, krenilo v „idejno ofenzivo“. Ampak v afero. V p... materino.
Javnost je osupnila ob naj novejši „idejni ofenzivi“ partijskega lider-ja Srbije, Namesto razprave o stečaju kmetijstva in razpadanju države, je Slobodan Miloševič šel v lov na čarovnice.“
Zaprepašea dejstvo, da se v situaciji težke ekonomske krize in apatije večine prebivalstva partijski lider bavi z '„lovom na čarovnice“. Nedvomno je Josip Broz velik državnik. Živel je in delal. In kdor dela, ta greši. Samo politični šizofreniki lahko zahtevajo, da 23 milijonov o enem človeku misli vse najboljše.
Še v družini kot osnovni celici družbe se spopadajo goreča socialna nasprotja, kulturi modeli, spoli in generacije. Še družinski člani drug o drugem ne mislijo vse najboljše. Sedem let po Titovi smrti je jasno, da se v našem političnem življenju mora marsikaj spremeniti. Samo en človek ne more za vso prihodnost določiti enosmerne poti. To lahko trdijo samo politični šizofreniki.
V senci miru
Lorenz Mack, avtor pretresljive „Kozaške novele“, je maja letos v „Kleine Zeitung“ v Celovcu objavljal svoje spomine na žalostne majske in junijske dni v letu 1945. Pisal jih je po spominih na dogodke, katere je sam doživljal, nekaj na podlagi zanesljivih pričevanj, nekaj pa je povzel po knjigah, ki so na razpolago vj celovški trgovini „Hermagoras Bueljharidlung“ -— Mohorjevi.
Pisanje pričenja s smrtjo nekdanjega angleškega premierja Harolda Maemillana, ko so novinarji široko opisovali njegovo politično bistrost in osebno plemenitost, zamolčali pa so, da je konec druge svetovne vojnfe zapadel veliki politični zmoti, ko je — verjetno se je obdal z napačnimi svetovalci — izročil Sovjetom čez
50.000	Kozakov z družinami vred, Titovim partizanom pa 23.000 Slovencev, Hrvatov, Srbov ter 128 koroških civilistov.
Kar se je takrat dogajalo na Koroškem — nadaljuje pisec člankov —-je velikega zgodovinskega pomena in zadeva predvsem moralno vprašanje. Obtožuje angleško vojaško poveljstvo, da je vedelo za masovne izročitve, saj so angleški zvezni oficirji spremljali transporte. Omenja sadistično partizanko „Elo“, ki je opazila nekega duhovnika, ko je maševal in ga zato golega bičala. Opisuje strahotno mučenje, katerega so morali prestati izročeni domobranci, predno so bili usmrčeni v Kočevju in na Teharjah. Omenja „hrvaški Katyn“ pri Mariboru, kjer so titov-ci pometali v skupni grob čez 12.000 hrvaških mož, žena in otrok ter čez
200.000	hrvaških beguncev, ki so se zatekli pod okrilje k Angležem, a so jih le-ti zavrnili! Večina Hrvatov se je vrnila domov in so biti nato pobiti v raznih krajih v Sloveniji ter pri Samoboru na Hrvaškem.
Podrobno opisuje o sodelovanju Angležev s Titovimi komunisti že med vojno, nato razgovore brigadirja Lowa (sedaj lorda Adlingtona) s partizanskim polkovnikom Ivanovičem, po katerih naj bi se Titove čete umaknile proti jugu, nakar bodo Angleži izročili Jugoslovanom vse jugoslovanske državljane. Ta dogovor sta Low (le-ta sicer v imenu generala Keightleya) in Ivanovič nato tudi resnično izvedla.
Ameriški profesor Thomas Barker, ki poučuje na državi univerzi v New Yorku in je napisal knjigo „The Slovene Minority in Carinthia“ pa je dejal, da je jasno, da so bili begunci izročeni Titu kot plačilo za odhod partizanov s Koroške...
Nato nadaljuje pisatelj Lorenz Mack: „če danes mnoge osebnosti zahtevajo, naj mednarodna sodišča raziskujejo in sodijo 'ameriške vojne zločine' v Vietnamu, bi bilo u-mestno, da bi slično mednarodno' so-
dišče razsodilo:, kaj je zakrivilo' 128 Korošcev, da so bili izročeni Titu in nato usmrčeni. Ugotovi naj tudi, kaj je zakrivilo tisoče in tisoče Slovencev, ker so biili mnenja, da nemška okupacija njihove domovine ni pravi trenutek, da se v Sloveniji vzpostavi nov družbeni red, ker bi se o tem po vojni lahko mirno odločilo na podlagi svobodnih volitev. Takšno mednarodno sodišče naj bi nepristransko obsodilo pokol tisočev protikomunističnih Slovencev, ki so bili poslani v smrt po končani drugi svetovni vojni — brez vsakega zasliševanja in brez vsakega sodnega postopka!“
D.-ova.
IVOVI IiOTIiOIi.il
ZNANOSTI
LJUBLJANSKE
UNIVERZE
Dvanajst znanstvenikov je doseglo doktorat na ljubljanski univerzi: Ladislav Cigleneški, dr. arheoloških znanosti (Višinske utrdbe iz časa 3. do 6. stol. v vzhodnoalpskem prostoru) ; Branko Mlarišič, dr. zgodovinskih znanosti (Politično gibanje go-riških Slovencev v drugi polovici 19. stoletja); Irena Mislej, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti (Prispevek slovenskih arhitektov k razvoju mesta Buenos Aires); Marinka Drobnič-Košorok, dr. kemijskih znanosti (Izolacija in lastnosti inhibitorjev serinskih proteinaz iz svinjskih levkocitov); Tatjana Popovič, dr. kemijskih znanosti (človeška ka-tepsina B in H ter njuna interakcija z nekaterimi proteinskimi inhibitorji); Jože Marinko, dr. arhitekture (Tipologija ruralnih naselij v Sloveniji — razvrstitev naselij in območij s stališča prenove); Miroslav Bošanac, dr. tehniških znanosti (Metoda za optimacijo sistemov za pretvarjanje sončne energije v toplotno na osnovi analogije z električnimi vezji); prav tako Stojan Petelin (Termohidrodinamični popis tokov vodnega filma in vlažnega zraka); Dadi Girma, dr. farmakoloških znanosti (Farmakološko vrednotenje u-činkov kalcijskih antagonistov na povezavo med dražljajem in sekre-cije na izoliranem mišjem želodcu); Eyasu Makonnen, prav tako (Delovanje srčno aktivnih glikozidov na ione Na, K — Pazoeritrocitov v različnih razmerah); Stanislav Renčelj, dr. živilsko-tehnoloških znanosti (Profil senzorične teksture in mehanske lastnosti raznih tipov pršuta) in Jože Resnik, dr. lesarske znanosti (Sestavljena slojnata lesna plošča. Nekatere relevantne fizikalne in mehanske lastnosti ter primerjava z aksialno lamelirano lesno ploščo in klasično vezano ploščo).
Prav na dan izida našega lista, 10. decembra, bo država doživela „zgodovinski“ dogodek. Nastopili bodo novoizvoljeni guvernerji. Važnost tega je poudaril tudi predsednik Al-fonsin, ki je pretekli ponedeljek po radiju in TV nagovoril državljane. Moral se je postaviti, saj je uspehov tako malo. In ta ni najmanjši od vseh, ki jih beležimo v teh težkih časih.
Že ob priložnosti volitev, 6. septembra, smo poudarjali, da dejansko več kot tri desetletja ni bilo u-stavne izmenjave guvernacij. Kar je za večino držav na svetu nekaj normalnega, je za nas izredno. Dejansko od časa prvega obdobja peroni-zma ni bilo več ustavne kontinuitete. In če upoštevamo, da so bile nekatere province intervenirane, da so jih vodili zvezni komisarji in ne svobodno izvoljeni guvernerji, se moramo pomakniti dejansko v obdobje pred letom 30.
Zato je datum 10. decembra dejansko ustavni praznik, ker se kljub težavam, kljub nepopolnostim, demokratično življenje razvija naprej, in s tem daje možnost rasti in izpopolnjevanja družbenega ustroja, in družbenega življenja.
IN KAJ SEDAJ?
Praznovanje pa se bo končalo takoj, ko bodo novoizvoljene oblasti nastopile. Položaj je že tak, da bo več obžalovanja. Dejansko so' vse argentinske province pod težo hude krize. Poleg sicer znanega položaja gospodarskih težav, je treba pripisati še nesporazume med provin-cijskimi vladami (naj bodo peroni-stične ali radikalne) in centralno vlado. Ta nesporazum je kriv, da dejansko province nimajo niti minimalnih fondov za svoje stroške. Cafiero je te dni jasno povedal, da ne ve, kako bo' provincijskim uslužbencem plačal mesec december in pristojni del trinajste plače.
Zadeva se vleče že nekaj let. Stvar je namreč taka: Država pobira davke, in od zbranega denarja mora provincam poslati določen procent. Poseben zakon še izza časa predsednika Illia je odločal podrobnosti te razdelitve. Leta 1985 je ta zakon zapadel, in od tedaj naj bi se delitev izvajala po „začasnem dogovoru“. Po tem dogovru država dolguje skupno provincam izredno vsoto denarja. Govori se o 1.800 milijonov avstralov.
Province dejansko že od leta 1985 naprej trpijo zapostavljanje od strani zvezpe vlade. Ta pa, ki za lastne stroške nima denarja, zavlačuje plačevanje, se izgovarja in dejansko provincam ne pošilja prepotrebnih fondov. Guvernerji so že formalno zahtevali, naj odstopi državni tajnik
za finance, Mario Brodersohn. Ta može je namreč pred kratkim zatrdil, da država provincam nič ne dolguje, ker da ni zakona, začasni dogovori pa nimajo legalne veljave. Seveda zvezna vlada s te strani uporablja položaj provinc ter pritiska na poslance in senatorje v zvezi s potrditvijo novih davčnih zakonov; ko bodo zakoni potrjeni, bo dovolj denarja za vse. Táko je petje sirene.
Razumljivo je torej, da ni veselja v provincijskih vladah, pač pa ogromno skrbi nad rastočimi težavami. če upoštevamo, da je večina provinc v peronističnih rokah (razen Cordobe in Río Negro), je razumljivo, da se je ta boj sedaj preselil na politično področje: postal je boj med peronizmom in radikali.
SKRBI RASTEJO
Pomlad je že mimo in poletje je pritisnilo; na argentinskem polju zorijo skrbi in težave. Prej smo omenili province in peronizem. Ta se je končno uveljavil tudi v Tucuma-nu. Tam je morala guvernerja določiti volilna zbornica. Največ glasov so prejeli radikali. A peronisti so nastopili ločeni v dvéh strankah. Končna povezava teh frakcij in odsotnost vclilcev, ki odgovarjajo bivšemu guvernerju Bussiju, je končno potrdila peronista Domata kot novega guvernerja te najmanjše in ene najbolj revnih provinc države. Tu-cumán ima to posebnost, da ga nenehno pretresajo težave. Najsibodo policijske stavke, najsibodo težave u-čiteljev. V tej zvezi omenimo, da so letos zaradi stavk učiteljev, tuku-manski otroci zamudili naknadnih 66 dni pouka.
Skrbi pa zorijo vedno bolj tudi v krogih gospodarskega ministrstva. Komaj je bila znana inflacija meseca novembra, se je marsikdo zagrabil za glavo. Sredi izvedbe te tretje verzije avstralskega plana in potem, ko so oktobra dejansko gospodarske oblasti same pospešile povšico cen, predno so jih zamrznile, je inflacija v novembru dosegla 10,3%. Letošnje leto je inflacija že presegla 165 procentov, in zadnjih pet mesecev se suče nad 10 procenti.
Vse to je prišlo do izraza tudi na državni konvenciji radikalne stranke. Kljub izrecni Alfonsinovi želji, se je tam razvila ostra debata o gospodarski politiki. In končno so delegati množično potrdili kritično izjavo, kjer med drugim trdijo nekako tako, da so svoboda in demokracija prazne besede, kadar narod nima kaj jesti. Poleg tega je konvencija izdala mandat, naj posebna komisija pripravi alternativni gospodarski program. S tem se je vladi
INTERVJU — Mladika št. 8 - Trst	(3)
Po vrnitvi iz dežele ob Srebrni reki
TOMAŽ SIMČIČ:
„Treba je to skupnost doživeti“
MLADIKA: V slovenski javnosti se zadnja teta veliko piše o „slovenskem čudežu“ pod Južnim križem. O njem je spregovoril Drago Jančar v „Novi reviji“, dr. Reginaild Vospernik v ^Celovškem zvonu“, dr. Franc Bole v „Ognjišču“ itd. Kakšna je slika, ki ste si jo vi ustvarili o „slovenskem griču sredi argentinske pampe“ (Vospernik)?
T. S.: Ko sem si v eni izmed znanih slovenskih hiš v Barilochah z zanimanjem ogledoval ročno izdelane narodne motive na pohištvu, mi je bilo rečeno: „V Argentino moraš priti, če hočeš kaj takega videti.“ Nočem nikogar idealizirati, a res je, da če želiš slovensko skupnost v Argentini spoznati in razumeti, ni dovolj prebirati „Svobodno Slovenijo“, treba je to skupnost doživeti. Številnost, delavnost, žilavost, predvsem pa globoka vernost in neomajna narodna zavest, ljubezen do materinščine, ki prehaja iz roda v rod, duhovna zraščenost z narodovo glavnino, vse to predstavlja tisti duhovni zaklad in — mimogrede —
tudi najboljši argument proti, danes sicer vse bolj redkim, obtožbam narodnega izdajstva, iz katerega živi vsak osveščen član njihove narodne skupnosti.
MLADIKA: Obiskovalci, ki se vračajo iz Argentine govolrijo o številčnosti slovenskih družin. Ste tudi vi mnenja, da j® zdravo družinsko' življenje pravzaprav osnova za vse njihovo nadaljnje udejstvovanje?
T. S.: Da, vsekakor. ^ treba je dodati, da je osnova družine intenzivno versko življenje. Njihova vzgoja gradi veliko bolj na kategorijah upanja in vere kot pa na kategoriji dvoma, raje se oprijema gotovosti, kakor da bi iskala novo in neznano. Rezultat take usmeritve je sicer po eni strani večja neproblematičnost mišljenja, po drugi pa skoraj totalna odsotnost nihilizma kot življenjskega nazora. Tu bi rad navedel besede iz nekega govora predstavnika starejše generacije mladini: „Kljub teži, vi ljubite življenje, mladost...“
MLADIKA: Ali ste se razen z „bližinami“ soočili tudi z „daljavami“, ki določajo utrip argentinske Slovenije, če ¡jo primerjamo z nami v zamejstvu?
dejansko podrla strankina opora. Nezadovoljstvo je izbruhnilo v lastnih vrstah.
SOGLASJA IN NESOGLASJA
Radikali se dobro zavedajo, da je bil socialni položaj eden bistvenih činiteljev volilnega poraza. Vse kar skušajo izvesti sedaj ima žig predsedniških volitev leta 1989. In na konvenciji niso mogli iti mimo dejstva, da je zadnja dva meseca draginja narastla za 31,8%, medtem ko so plače poskočile le za 12% in tam ostale zamrznjene.
Vladi pa delo peša tudi v komisijah za idelavo skupnega programa. Naj to imenujemo pakt, soglasje, miza sozvočja, ali kakor koli že, dejstvo je. da ni harmonije, marveč se vedno bolj „fuša“. Omenili smo že težave zaradi kritik, ki so jih vrgli v javnost predstavniki liberalne UCeDe. Dejansko so liberalci že napovedali, da se bodo umaknili od mize pogajanj. Pravijo, da je preveč besedičenja in premalo konkretnega pogajanja o skupnem načrtu. Tako pa nisma smisla.
Zapisali smo že, da vse skupaj diši po kulisah, za katerimi dejan-.sko paktirajo radikali in peronisti. To se je jasno pokazalo v primeru obrambnega zakona. Sedaj pa je še bolj jasno, ko predlagajo, naj se debate prekinejo zaradi praznikov in se nadaljujejo februarja, če vlada čaka na to soglasje, država dejansko ne more delovati naprej, če ni tako, to iskanje soglasja sploh nima smisla, ker je bilo predstavljeno kot temelj kratkoročnega načrta. Umik liberalcev in vedno ostrejše kritike levice (intransigenti) so le prvi izraz krhanja te ustanove, v katero so ljudje polagali upe.
Vsekakor je probleme okoli pakta pripisovati temeljni težavi demokratične nezrelosti argentinskega političnega vodstva. Zato imajo praznovanja, kot datum 10. decembra, svoj poseben prizvok. Le nenehno in nemoteno izvajanje demokratičnih pravic bo narod izučilo, da bo iz temeljev izvedel spremembo, katere voditelji še ne morejo, ali pa se je ne u-pajo izvesti.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
42.
Pri sosedovih so kupili star avto znamke Rambler. Novodošla slovenska družina se je pri večerji o tem pogovarjala, pa je sinko nenadoma med drugim rekel: „ta sosedov Rambler“. Mati pa se je ujezila in ga pokarala: „Bodi tiho, Andrej, že zopet govoriš grde besede o sosedu!“ Pač še ni nikdar slišala te besede in je bila prepričana, do ne more pomeniti nič dobrega.
T. S.: Gotovo, v marsičem smo si podobni, v nekaterih stvareh pa smo različni. Že prej sem omenil drugačno zasnovo vzgojnega procesa, iz česar bi se dalo sklepati še na vrsto drugih pomembnih dejavnikov, recimo pojmovanje avtoritete, dialoga itd. če si recimo izposodim primerjavo iz italijanskega katoliškega sveta : medtem ko bi med nami užival večjo naklonjenost kak Monticone, bi med argentinskimi Slovenci žel večje odobravanje kak Giussani. To ne pomeni, da si obe omejeni smeri nasprotujeta, lahko se celo dopolnjujeta. Pri vsem tem pa je treba vendarle upoštevati, da je povojna politična emigracija idejna emigracija, zato je notranje in zunanje monolitna in kompaktna. To je vzrok pomanjkanja neke živahnejše notranje dialektike, značilne za razslojeno družbo, ki živi v normalnih okoliščinah. Upoštevati je treba dalje tudi zemljepisno oddaljenost od dortiovine. Še tako natančno poznavanje pisanih virov ne more nadomestiti stvarnega izkustva sodobnega zamejskega in matičnega dogajanja. Gotove netočne, ali vsaj prenagljene sodbe so zato včasih neizogibne. Zato pa so tudi osebni stiki in medsebojni obiski tako potrebni in obojestransko koristni. Odgovornost zanje leži pravzaprav tudi na nas.
Konec
7	-	3S SLOVENCI V AR6ENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE
t:
LJUBLJANA — Trio Lorenz je gostoval v ZDA v mestih Pittsburgh, Cleveland, Washington in New York. Poleg del svetovnih avtorjev bo predstavil skladbi Kontrasti Primoža Ramovša in Art Igorja Štuheca.
KRANJSKA GORA — Zveza geodetov Slovenije je praznovala svojo štiridesetletnico. Glavna tema srečanja geodetov je bila razvojna pot in perspektive geodezije v Sloveniji, vendar so se številne razprave vrtele okrog denarja. Že vrsto let namreč iš|čejo najbolj u-strezno rešitev financiranja geodetskih del.
CELJE — Zlatarska razstava je bila deležna najvišjih ocen. Dvajseto mednarodno razstavo si je ogledalo 15 tisoč obiskovalcev. Obiskalo jo je tudi več kot 400 partnerjev celjskih Zlatarn iz Jugoslavije, šest kupcev iz Evrope in dva zelo velika kupca iz ZDA. Strokovnjaki ,so potrdili visoko kulturno-umet-niško in stilno vrednost slovenskega nakita.
SLOVENJ GRADEC — Tovarna Prevent, ki se ukvarja z različnimi zaščitnimi oblačili in sredstvi, dobro izvaža na konvertibilni trg. Za Volkswagen je izvozila 80 tisoč prevlek za avtomobilske sedeže, zdaj pa bodo poslali na trg še nove zaščitne rokavice, ki jih proizvajajo z novimi stroji iz Japonske.
KOPER — Vedno manj mladih je v
partiji. Do. 30. septembra so v koprski občini zabeležili kar 103 izstope, črtali 87 članov, izključili pa dva. Ti izpadi so le ena plat druga, še bolj žgoča pa je, da je vse manj novih planov. Še leta
1984	so sprejeli 60 novih članov, leta
1985	26, lani 41, letos pa le tri.
LJUBLJANA — Stanarine so se novembra povečale že tretjič letos. Tokrat so se podražile v vseh slovenskih občiT nah za 55 odstotkov.
LJUBLJANA — Božič je predvsem etično vprašanje. Ta je eden od zaključkov razprave članov sveta za odnose z verskimi skupnostmi. Dejali so tudi, da ima ljubljanski nadškof vso pravico z božično poslanico obrniti se na vernike, in sicer po radiu, televiziji in v tisku; sredstva javnega obveščanja pa so dolžna na ustrezen način zaznamovati praznovanje Božiča, tako kot vsak drug praznik. Predlagali so tudi, da se sindikatom sporoči, naj vsem, ki želijo praznovati Božič kot dela prost dan, to omogočijo, pri čemer pa je treba upo-
Ko pride leto naokrog in se začne prebujati pomlad, ko nas toplo sonce zjutraj pozdravlja in dišeče cvetje nam ponuja svoje pestre barve, se mladi vseh okrajev Velikega Buenos Airesa pripravljamo za skupni Mladinski dan. To ni mladinski dan tega ali onega Doma, to je naš skupni mladinski dan. Vsi se čutimo odgovorni tega praznovanja — ali vsaj morali bi se čutiti odgovorne.
Letos je bilo izredno; praznovali smo 35. Mladinski dan. Kot prva leta, je bil to pot spet pristavski vrt središče tega snidenja.
V načrtu smo imeli, da bi bila daritev sv. maše v naravi, pod ombu-jem, a nam dež ni privoščil te želje, lilo je, kot da bi bil vesoljni potop; a „kdor vztraja, ta zmaguje“ — mladinski dan bi bil vseeno — vsaj sv. maša in skupno kosilo.
Po dviganju slovenske in argentinske zastave je dr. Starc pričel sv. daritev ob somaševanju g. Berganta in g. F. Cukjatija. Lepo ljudsko petje ob spremljavi kitar je poživelo cerkveno slovesnost. V pridigi je mašnik podal naslednje globoke misli:
„Naši mladinski organizaciji bosta kmalu praznovali svojo 40-Ietni-co. Ustanovljeni sta bili v začetku leta 1949. Štiri leta za tem je bil že
1.	mladinski dan, nato vsako leto do danes. Za vse naj gre prisrčna zahvala Bogu in ljudem... Pred nami pa je bodočnost, če hočete, da bo lepa, potem posnemajte svetopisemska dekleta, ki so z gorečimi svetilkami čakale ženina. Imejte pred se-
števati proizvodni proces. Prav tako bodo priporočili šolskim oblastem, naj bodo prožne pri opravičilih učencem, ki jih na Božič ne bo pri pouku. Kljub vsemu pa Božiča ne bodo razglasili za dela prost dan.
LJUBLJANA — Za igre na srečo, ki
so pod okriljem Loterije Slovenije, je lani vsak prebivalec Slovenije namenil po 2.475 dinarjev, (dolar -— 907 din.) Igralce v Sloveniji najbolj privlačijo tiste igre, kjer je dobitek resnično odvisen od slučaja, sreče. Tako je daleč na prvem mestu loto, na drugem pa je sicer še ekspresna loterija, vendar jo bo v kratkem spodrinila nova igra 3x3.
LJUBLJANA — Jože Javoršek je bil v Parizu sprejet za člana ADELE (Zveze pisateljev francoskega jezika). 'Sprejeli so ga na podlagi ugodnih kritik in odmevov na njegovo v francoščini napisano knjigo La mémoire dangereuse (Nevarni spomini), ki je izšla pri založbi Arléa v Parizu. Javoršek je izstopil iz Društva slovenskih pisateljev leta 1984, ker se ni strinjal s politiko tedanjega vodstva.
LJUBLJANA — Sladkosnedni medved Pu je doživel premiero v Slovenskem mladinskem gledališču. Medveda Puja je dramatiziral Ivo Svetina, režija dela Alana Milneja je Janeza Pipana, avtor glasbe pa je Gregor Strniša.
LJUBLJANA — Ljubljanski oktet se
je po vrsti koncertov pred polnimi avditoriji po Sloveniji udeležil pevskega festivala v grškem mestu Larisi, na povabilo organizatorjev.
KRANJ — Slovenski pesniki so imeli svoje šesto srečanje v Prešernovem gledališču. Na simpoziju o temi Odisej-stvo in poezija, posvečenemu spominu na letos umrlega slovenskega pesnika Gregorja Strniša, so se zbrali tudi kritiki, filozofi in literarni zgodovinarji, ki so spregovorili o zapletenem poslanstvu poezije v sedanjem, postmodernem družbenem okolju. Spregovorili so: Janez Strehovec, Ivo Svetina, dr. Tine Hribar, Jani Virk, dr. Ivo Urbančič, Niko Grafenauer, Dane Zajc, France Pibernik in Denis Poniž. Moderator je bil pesnik Aleš Debeljak.
LJUBLJANA — O jezikih manjšin in o družbeni komunikaciji so razpravljali na dvodnevni mednarodni konferenci v Ljubljani. Obravnavali so socialno funkcijo, ohranjanje jezika in identiteto manjšin. Predvsem so proučevali s teh gledišč vlogo in naloge sredstev javnega obveščanja.
boj jasen življenjski cilj, jasno pot in vse, kar na poti potrebujete. Vaš cilj bodi: zgraditev močne krščanske osebnosti, ki bo zvesta Bogu, narodu in državi, v kateri živite. Do tega cilja vam bosta pomagali tudi mladinski organizaciji SDO in SFZ, če boste delavne članice in požrtvovalni fantje. Da na poti ne boste o-magali, se ozirajte na Devico Marijo, ki je naš najlepši vzor in dobra Ma-
ti.“
Dobri Oče nas je uslišal in zgodil se je čudež: ko smo od maše prišli, ni bilo oblačka na nebu. Mladi so začeli prihajati in tako smo mogli odigrati tekme v odbojki. Zmagovalca sta bila SDO in SFZ Slomškovega doma.
Nato smo začeli s kulturnim programom. Na žalost letos nismo bili deležni obiska mendoške mladine zaradi šolskih razlogov. Sledil je pozdrav Marka Gaserja:
„Petintridesetkrat se je že ponovila ta lepa navada, da se prijateljsko vsa mladina iz vseh okrajev sreča na mladinskem dnevu, da ohrani in utrdi vezi prijateljstva, ki nas družijo skozi vse leto v skupnem delu, pri športu in petju, pri molitvi in pri zabavi.
Pred petintridesetimi leti in tako tudi danes se to srečanja dogaja na Slovenski pristavi. Okvir pod ombu-jem je še isti. Mnogo stvari se je že zvrstilo v teh petintridesetih proslavah; menjavajo se obrazi in načini udejstvovanja; a s ponosom lahko rečemo, da je vodilna zamisel danes tako sveža in krepka kakor šti-
Osebne novice
Rojstva: V družini inž. Matjaža O-mahna in iSaše roj. Zupan se je rodila hčerka, ki bo pri 'krstu dobila ime Andreja Karla.
V	družini lic. Martina Dobovška in Marjanke roj. Lenarčič se je rodila hčerka, ki bo dobila ime Marjanka.
V	Bariločah se je rodil Milanu Magistru ml. in Anici roj. Arnšek sin, ki bo dobil ime Marko.
V	družini Andreja Peršuha in Irene roj. Rezelj se je 4. decembra 1087 rodil sin, ki bo pri krstu dobil ime Matjaž.
Staršem iskrene čestitke!
Nova diplomanta: Na E.N.N.S. Profesorado Almafuerte (San Justo), je dne 25. novembra 1987 končala študije Irena Vidmar ter postala profesorica matematike, fizike in kozmografije. če-estitamo!
V	Rimu je končal študije sv. pisma in dosegel lieenciaturo duihovnik Urbanč Lojze iz Tueumana. Po vrnitvi bo poučeval v tamkajšnjem semenišču. Čestitamo!
UMRLI SO OD 15. do 23. oktobra 1987:
LJUBLJANA — Jože Berstovšek; Terezija Cerar; Jože Urek, 78; Jožica Strnad roj. Ojsteršek; Jože Mikuž; Danica Miljkovič; Marko Stančič; Mara Grošelj roj. Pajer, 75; Rado Akšman; Ivanka Petrovčič roj. Mozetič; Marjan Novinec; Viktorija Kelnerič, 89; inž. Tomaž Simončič; Olga Bazelj roj. Pavlič; Ludvik Sečnik; Josipina Sekula roj. Tomazin, 97; Karel Archine, 89; Marica Brejc; Milica Lenartič roj. Mer-zel; Marija Čapelnik roj. Maček; Ludvik Bonač; Janez Kavčič; Majda Što-viček roj. Jurečič; mag. Franc Milavec; Gabrijela Verbič roj. Presetnik; Štefan Leskovar; Marija Žavbi; Stanko Ukmar; Leojolda Prinčič roj. Gabrijelčič, 84; Dušan Krajnik; Marija Bizjan roj. Braun; Silvo Lah.
RAZNI KRAJI — dr. Silva Exel Škerlak, 81, Halifax (Kanada); Amalija Planinšek, Vače; Antonija Petelin roj. Knap, Goričica; Pavle Kovač in Martin Novak, Gabersko; Marija Cilenšek, Gotovlje pri Žalcu; Gabrijela Kovač, Antonija Šlibar roj. Bevc, Majda Cerar, Antonija Šumet roj. Zabret, 73 in Rozi Mežnar, 65, Domžale; Miroslav Žepič in Valerij Pižmoht, Kranj; Sve-topolk Pivko, Beograd; Vinko Marolt, Bloška Polica; Janez Velkoverh, Dra-goverh; Jože žužek, Kranj; Lojzka Lorger in Lojzka Skobe, Radeče; Rudolf Vrabič, Livold; Martin-Konrad Kozole, Kostanjevica na Krki; Marija Brejc, Kamnik; Julka Kromar, Hrovača pri Ribnici; Polona Botolin, Količevo; Vinko Kahne, Višnja Gora; Vika Vodlan roj. Strajnar, Zagorje; inž. Stane Kržišnik, Preska; Cvetka Modrijančič, Celje; Marija Mali, Goriče; Janez Marčun, 53, Radomlje; dipl. inž. Slavko Volk, sv. Štefan pri Fari; Alojz Repše, Šentjanž; Cvetka Pajnič roj. Ličen, Nova Gorica; Pavla Lesar roj. Levstik (Šuštarjeva), Kočevska Reka; Alojz Čibej, Idrija; Marjan Penčur, Litija; Evgen Geroni, Vel. Lašče.
rideset let nazaj: slovenska mladina smo in to hočemo tudi ostati!
Bog daj, da bi nas čez petintrideset let, tretje tisočletje našlo ravno tako zbrane, morda tukaj ali pa kje drugje z namenom, da se v prijateljskem srečanju skupaj poveselimo in znova dokažemo našo ljubezen do slovenstva.“
V imenu osrednjega odbora dekliške organizacije in fantovske zveze je predsednik Dominik Oblak pozdravil vse navzoče:
„Ko smo letos pričeli z delovanjem, smo si podzavestno zastavili geslo: ‘Združimo naše mlade sile’ in smo ga čez leto skušali izpeljati. V praksi z raznimi srečanji in prireditvami. Današnji dan pa je višek vsega našega letošnjega delovanja.
Z zadovoljstvom- vidimo, da se jih je veliko odzvalo na naše vabilo, posebno še starejših, katere prosimo, da nas še naprej podpirajo s svojo prisotnostjo in razumevanjem. Izrabil bom to priložnost, da se zahvalim vsem starejšim, ki so nam letos priskočili na pomoč; npr. pevovodjem, režiserjem, predavateljem in drugim, ki žrtvujejo borne ure, ki jim dopuščata delo in družina, da se posvetijo nam mladim in nam posredujejo njihovo znanje, predvsem pa njihovo ljubezen do slovenstva. Še enkrat, iskrena hvala in se priporočamo še za v naprej.
Naše letošnje delo — mladinske maše, sestanki, športni dnevi, mladinski dnevi, itd. — je velikega pomena. Te prireditve so priložnost, da se mladi argentinski -Slovenci srečujemo, da se medsebojno spoznamo, da sodelujemo... Teh prireditev je bilo kar veliko, paziti pa moramo
iyE[M®S !0»E§
21.	OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
21.	občni zbor Zveze slovenskih mater in žena 'se je vršil 12. novembra v Slovenski hiši. Po branju zapisnika zadnjega občnega zbora so podale poročila referentke raznih odsekov, iz katerih je razvidno, da je Zveza v pretekli poslovni dobi imela prometa 12.270,24 avstralov in je razdelila med pomoči potrebne rojake poleg oblačil in vsakomesečnih denarnih podpor tudi čez 200 živilskih paketov.
Odbor je v glavnem ostal nespremenjen in ga sestavljajo : predsednica Pavlina Dobovšek, podpredsednica Mirjanka Voršič, tajnica Danica Zupan, blagajničarka Sonja Virnik, kulturni referentki Irena Fajdiga in Marija Fink, socialni referentka Marta Jeločnik, gospodinja Marija Eiletz, nadzorni odbor: Iva Vivod, Rezika Marinšek in Cilka Urbančič, širši odbor: lic. Metka Vombergar, prof. Marjana Vivod, Jelica Stariha, lic. Kristina Rant, Marica, Skvarča, Delija Truden, Marjeta Dobovšek, Bernarda Ziherl, Lojzka Dimnik in Majda Repovž, duhovni vodja dr. Jure Rode, zastopnice krajevnih domov so: Marija Groznik (za San Justo), dr. Nataša Krečič (za Pristavo), Mari Mehle (za Lanús), Helena Gričar (za Carapachay) gospa Vidmar (za Berazategui. Mirjanka Voršič (za San Martin).
Ob koncu občnega zbora je članica nadzornega odba Iva Vivodova o-menila:
„Zvezni odbor in odseki so delovali po svojih najboljših močeh in izvedli program, ki so si ga zastavili v tem poslovnem letu. Zavedajo se, da je namen naše organizacije vključevanje slovenskih mater in žena v splošno poslanstvo slovenske zdomske skupnosti, zlasti vzgoje in dobrodelnosti. Vsem čestitke ter iskrena prošnja za nadaljnje delo v naši skupnosti.“
Zvezni odbor pa se lepo zahvaljuje vsem rojakom, ki nas podpirajo materialno in moralno ter našemu tisku za brezplačno objavljanje zve-zinih poročil.
VISOKOŠOLSKI TEČAJ ’87
Kot že vrsto let se je tudi letos vršil Slovenski visokošolski tečaj v o-kviru SKAD-a v Slovenski hiši.
Predavanja visokošolskega tečaja slonijo na štirih stebrih: zgodovina,
bolj na kakovost, na kvaliteto naših srečanj, kot pa na njih število.
Danes praznujemo 35. letnico naših mladinskih dni. Skozi ta leta smo jih praznovali, kot je že v navadi: sv. maša, športna tekmovanja, kulturni program in prosta zabava. In to se ponavlja leto za letom, čas je že, da uporabimo našo bistroumnost in iznajdljivost, da spremenimo način naših srečanj, in tako damo možnost sodelovanja večjemu številu mladih.
Če imaš predloge, ideje, približaj se, ne stoj ob strani. Od sedaj naprej ne smemo govoriti kaj lahko naredimo za skupnost, ampak kaj lahko jaz naredim, kaj lahko jaz žrtvujem za rast slovenske skupnosti v Argentini. Letos smo imeli tudi obiske iz Slovenije in Trsta. Zelo so bili presenečeni z delovanjem naše skupnosti in ob dosežkih teh „narodnih izdajalcev“. Sedaj, ko se v Sloveniji dogajajo razne spremembe, ko resnica počasi prihaja na dan, lahko dojamemo, da ves trud, ki smo ga in ga še bomo vložili v delo za ohranitev slovenske skupnosti, ni zaman, čeprav nas je malo, čeprav smo daleč, smo še živa veja slovenskega drevesa.
Kako lahko mi pomagamo Slovencem v domovini? To vprašanje je stavil dr. Andrej Fink na Krekovem shodu v Sloveniji in je dobil odgovor: pomagate nam lahko s tem, da ste. S tem, da smo.
S tem, da smo najprej priče naše vere, ki je danes tako napadena od vseh strani.
S tem, da smo dobri Argentinci, ki ljubimo Argentino in se zanimamo za njeno rast in napredek.
S tem, da smo zavedni Slovenci, ki
n.,,
teologija, filozofija in slovenščina..
Uvodno predavanje je imel univ. prof. dr. Milan Komar pod naslovom „Naše poslanstvo pod političnim, teološkim, kulturnim in zgodovinskim vidikom“ dne 21. marca.
Pri teologiji je letos dr. Jure Rode govoril o „Poglavjih iz splošne moralke“. Pri zgodovini je dr. Marko Kremžar letos govoril o „Zgodovini gospodarske misli“, z osvetlitvijo tudi slovenskega razvoja. Letošnji ciklus predavanj pri slovenščini je nosil naslov „Jezik in poezija“, kjer nam je pisatelj Zorko Simčič govoril o besedni in vsebinski analizi važnejših slovenskih besednih umetnin.
Ta predavanja so se vršila vsako drugo soboto v mesecu od 15.30 do
19.	ure. Zaključna predavanja smo imeli dne 14. novembra, združena s prigrizkom.
Vsako zadnjo soboto v mesecu je predaval univ. prof. dr. Milan Komar. Ta predavanja so se vršila istočasno v sklopu s Filozofskim tečajem, ki ga že leta organizira med nami SKAS in teh se udeležujejo tudi starejši poslušalci. Tema letošnjih predavanj je bila: „Osnove krščanskega personalizma“. Žal je ta ciklus zaradi bolezni dr. Milana Komarja bil prekinjen.
Rednih obiskovalcev tega tečaja je bilo okrog 15 mladih študentov. Želeti bi bilo v prihodnje številnejšo udeležbo.
Iskrena zahvala vsem štirim predavateljem, ki so skozi celo leto nesebično žrtvovali svoj čas in nam predavali in se seveda tudi za ta predavanja dobro pripravili. Upajmo, da bo v prihodnje še mogoče organizirati ta predavanja in da bodo i-mela čim boljšo udeležbo.
S	:	JI	uei	15	K	loom
SAN				MARTIN		
LIGA ŽENA-MATI
18.	novembra je pri sanmartinski Ligi žena-mati predavala Lina Ma-tičieeva in sicer o koloniji gobavcev Sommer.
Govor o gobavosti ali strokovno Hansenovi bolezni, poimenovane po zdravniku, ki je odkril bacil, nam še zdaj v spominu obudi strašne opise te nam neznane in daljne bolezni zaostalih dežel. Pa vendar ima tudi Argentina svoje kolonije gobavcev — rekli bi lahko ‘— tukaj in danes.
Nam najbližja je vsekakor kolonija Sommer, okoli 50 km oddaljena od General Rodrigueza, kamor te pri-(Nad. na 4. str.)
s spoštovanjem posredujemo naše vrednote, našo kulturo in vero bodočim rodovom.
S tem, da smo glasniki resničnih dogodkov med vojno in po njej in da se pozanimamo za sedanje važne dogodke, ki se vrstijo v Sloveniji.
Pri vsem tem pa imamo glavno besedo mi mladi, kot tisti, ki bomo nadaljevali in izvrševali to nalogo, ki smo jo prejeli od naših staršev. Pri tem pa naj nam Bog pomaga.“
Govornik je za svoje globoke in tehtne misli žel navdušen aplavz.
Sledil je nastop deklet iz Beraza^ teguija s simbolično vajo v lastni priredbi ob pesmi „Rekla si“.
Nato so dekleta in fantje iz San Martina pod vodstvom Suzane Strle predstavili novo, lepo pripravljeno vajo.
V naslednji točki so se fantje iz San Justa izkazali s telovadno vajo, ki jo je pripravil Jure Urbančič.
Sledila je ritmična vaja deklet iz Ramos Mejije pod vodstvom Mari Zupan.
Nato pa so dekleta iz San Justa podala vajo s trakovi pod vodstvom Mirjam Mehle.
Kot zadnjo točko letošnjega programa je pristavska mladina predstavila ples „Zorba, el griego“.
Za konec sta športna referenta, Alenka Čop in Miloš Mavrič razdelila pokale, ki so jih športniki zaslužili skozi leto.
In tako, ob melodiji in toplem pogovoru smo zaključili letošnji skupni mladinski dan z željo, da se vsi in tudi drugi srečamo prihodnje leto pri 36. mladinskem dnevu. Hvala vsem navzočim!
Pavlinka Korošec
Mladinski dan
MALI OGLASI
ROŽMANOV DOM (Zavetišče) — sprejema nove stanovalce. — Podprite to potrebno socialno ustanovo!
ZA DOM
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 35-8157.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
KNJIGE
Knjigarna ŠEME vam nudi vezavo knjig in fasciklov, za božič pa izbiro kartic - jaslic - okraskov - daril. Av de Mayo 2414, R. Mejia, Tel. 651-1242.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-soo 168 — San Isidro; T. E. 746-6985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Toeo-mán 1465, 9. nadatr. E - Tel. 46-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Yester — Gana 119 -Capital - (1 fcvadio severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vermet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T, E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. madstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Baač. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 668-6674, 664-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Matu as SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. nre. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
Slovenci v Argentini
(Nad. s 3. str.)
pelje asfaltna pot, po redko naseljeni pampi in kjer, razen goveda, ovc in ptic ne vidiš ničesar zanimivega.
Ob vhodu — redke — obiske straža zapiše in poizve, čemu velja o-bis'k.
Bolnišnica ima paviljonski sistem, pa tudi privatne hišice, kar celo vas, je torej namenjena dvovrstnim bolnikom. Hišice si postavijo lažji bolni z družino ali odrasle osebe, ki se lahko sami oskrbujejo; kolonij^ pa jim nudi prehrano, elektriko, vodo in podobno. Težko bolni ali invalidi vseh vrst, med njimi ni redka slepota, pa žive v paviljonih. Vsa zdravniška oskrba skupaj z zdravili je brezplačna. Zdravijo jih s penicilinom in, če se zdravljenje prične pravočasno, je zelo uspešno, zato tam ni otrok in ne mladih. Čas si bolniki krajšajo z urejanjem vrtičkov; v bližini imajo tudi svojo ko-košjerejo in prašičjerejo — z branjem in televizijo. Pacientov je največ iz provinc Mišiones, Chaco in Corrientes, saj se gobavost smatra za tropsko bolezen. Vsi so že starejši in vdani v svojo usodo. Malo vstran imajo tudi svoje pokopališče s kapelico.
Predavateljičino občuteno podajanje je članice popeljalo v nepoznan svet trpljenja, v prisrčno domačnost izločenih in v njih upanje, da se jih bo z obiskom le še kdo spomnil od zunaj, iz njim prepovedanega sveta...
Prihodnji sestanek Lige bo 16. decembra ob 18.30. Vse prisrčno vabljene!
@(B)[SDIL<§)©D-0E
PLANINSKI STAN
DAN OČKOV IN MAMIC
Naš Slovenski šolski tečaj je tudi letos ostal zvest prelepi tradiciji vsakoletne počastitve očkov in mamic. Povabil nas je na to veliko praznovanje v nedeljo, 25. oktobra popoldne, ob 7 v Slovenskem domu. Povsem naravno je pač, da so odrasli s svojim malim „drobižem“ napolnili dvorano.
Naše učiteljice so se letos v veliko priznanje lotile bogatega in pestrega sporeda. Posebej moramo podčrtati, da je v spored bilo vpletenega toliko petja, številnih otroških pesmic in pevskih vložkov v posameznih prizorih.
Oder nam je predstavljal našo domačo vas z Marijino kapelico na sredi. Napovedovala je sporedne točke Karina Ovčjak.
Razveselila nas je najprej višja skupina, nad 20 otrok s prisrčnimi pozdravi v besedi, pesmi in s šopki očkom in mamicam. Enako tudi nižja skupina s 16 otroki.
Sledili so otroški prizori. Prevzela je točka o „očetovi sliki“. Karina Ovčjak je nato prebrala pretresljivo „Otrokovo pismo“ staršem, v katerem jih prosi razumevanja in ljubezni.
Višek sporeda pa je vsekakor dosegla dramatična prispodoba „Mati narava“, v kateri so nam naši mali prikazovali v pravljični obliki vse štiri letne čase. Nastopilo je 30 o-trok.
Končno so očke in mamice v vsej svoji detinski prisrčnosti pozdravili in jim čestitali z rožicami naši najmanjši iz otroškega vrtca. Nastopilo jih je 10. Kar skoro ganljivo je bilo gledati te malčke, ko so poskakali po stopnicah z odra v dvorano s šopki k mamicam in očkom.
Sklepna točka pa je bila posve-
Slovensko planinsko društvo javlja, da je letošnja prenočnina v Planinskem Stanu določena takole: zgornje sobice člani A 7.-, nečlani A 10.-; prenočevanje v dvorani: člani A 3.-, nečlani A 6.-. Kot vedno je treba prinesti s seboj spalne vreče ali odejo
Javljamo tudi, da bo v skladu s sklepi občnega zbora članarina po 1. januarju 1988 znašala A 48.- letno za rezidenčne člane, in A 24.- za tiste, ki ne živijo v Bariločah. Zato spodbujamo vse članstvo, da poravna članarino pred koncem decembra.
Izrabimo- tudi priložnost, da po „Svobodni Sloveniji“ pošiljamo vsem rojakom v Buenos Airesu in vsej širni Argentini božične pozdrave in najlepše želje za leto 1988.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in oh nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
SLOMŠKOV DOM
išče
OSKRBNIKA in
osebo za čiščenje prostorov.
Prijave: 650-0538 654-6477
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1) Razcep. 6) Klavir. 11) Umre. 12) Ono. 14) Kima. 15) Dol. 16) Slani. 18) Raz. 19) Os. 20) Prebere. 22) Mg. 23) Dragoceno. 25) Obrok. 27) Na-bor. 29) Pretep. 31) Šakali. 32) Iti.
38)	Oči. 35) Ara. 36) Ena. 37) Štiri.
39)	Ajd. 41) Ho. 42) Slomška. 44) Še. 45) Ovitek. 46) Osuval.
Navpično: 1) Rudokop. 2) Amos. 3)
Zrl. 4) Ge. 5) Poleg. 6) Konec. 7) Ak. 8) Vir. 9) Imam. 10) Razgori. 13) Naboj. 16) Srake. 17) Irena. 20) Proti. 21) Enaka. 28) Dreta. 24) Obara. 26) Brinov. 28) Olajša. 30) Potok. 31) širšo. 34) Čim. 36) Eno. 37) Šle. 38) Iks. ) Del. 42) St. 43) Au.

čena naši skupni Materi v Marijinem letu. Otroci so se kot vaška de-ca zbrali ob Marijini kapelici sredi vasi in se pogovarjali o Materi Mariji in ob večernem farnem zvonu položili v kapelico svoje rožice ter odmolili in zapeli Mariji v pozdrav.
Veselo presenečenje je bilo tudi 30 slik, ki so predstavljale našo „Mamico vseh mamic“ Devico Marijo, kakor so jih naslikali naši otroci in so bile razstavljene na steni ob odru.
Kaj naj bi človek povedal k takemu uspelemu večeru! Nam starejšim je pač v največje veselje in zadoščenje, da naši sinovi in hčere, vnuki in vnukinje, vsi seveda tukaj rojeni, nas presenečajo z nastopi v naši „materini“ besedi — za materinski dan!
Vsa naša prisrčna zahvala in i-skren „Bog plačaj!“ vsem učiteljicam za njihov trud! Saj so po prireditvi v preddverju ob pogrnjenih mizah in pri družinskem asadu bile deležne dolgotrajnega in živega priznanja vseh navzočih. Posebno naj gre to priznanje gdč. Lenčki Bož nar (voditeljica), Nežki Bajda (vrtnarica) in Marjani Bajda (za pripravo petja in spremljavo na klavirju).
Bb.
V nedeljo 13. decembra bo ob 20.15 državni mladinski zbor „Coro Nacional de Jóvenes“ pod vodstvom Nés-storja Zadoffa pel W. A. Mozarta „Missa brevis K. V. 194“. Kot solist bo nastopil baritonist Andrej Rezelj. Koncert bo v baziliki „Santo Domingo“, Belgrano in Defensa.
SLOVENSKI KOTIČEK
Skupina primorskih rojakov, ki jo vodi Albert čuk, je začela, s slovensko radijsko uro pod gornjim naslovom. Slišimo jo lahko vsako nedeljo od 14.30 do 15.30 na Radio América. V programu hoče biti nepolitična in specifično slovenska. Želimo ji uspeha!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión NO 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión NO 3824
'Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 85; pri pošiljanju po pošti A 100; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO" S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
OBVCSTILG
PETEK, 11. decembra:
Predavanje SKA: dr. Andrej Capuder: Pot v Kanaan. V mali dvorani Slovenske hiše ob 20.
SOBOTA, 12. decembra:
V Carapachayu veselica s pivom ob
21.	uri.
NEDELJA, 13. decembra:
Občni zbor Slovenskega doma v San Martinu ob 9. uri.
ČETRTEK, 17. decembra:
Seja upravnega sveta ZS ob 20. uri. SOBOTA, 19. decembra:	^
Božičnica ZSMŽ in Vincencijeva konferenca v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. decembra:
Koncert božičnih pesmi z božičnim večerom prireja Mladinski zbor iz Ramos Meji je.
Najlepše darilo za božične praznike, za obletnice in godove! Ponos vsake
osebne ali družinske knjižnice:
SLOVENSKA KNJIGA
•	Že so v prodaji pravkar {¿igla dela: Franca Sodja Pisma mrtvemu bratu, Karla Rakovca Posneti soneti in Vinka Rodeta Nekje je stvarnost prozorna.
•	Prav tako: 14 lepih božičnih pesmi (enourni trak) in izbor najlepših narodnih pesmi (1 uro).
•	V vašem domu bo našel častno mesto relief škofa A. M. Slomška.
•	Poleg zaloge številnih slovenskih knjižnjih izdanj, imamo na razpolago znano knjigo Martin Fierro — v prevodu dr. Tineta Debeljaka in v opremi kiparja Ahčina in arh. Vombergarja.
® Po želji bomo poskrbeli za knjige, ki jih trenutno nimamo v prodaji: ičlani s KARTO SLOGA imajo popust.
« VSE V NOVI PISARNI MUTUALA SLOGA
Moreno 192 - Ramos Mejia - pritličje poslopja SLOGA od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
Telefon 658-6574 — 654-6438
V SLOGI JE MOČ!

ANDREJ FINK	(6)
S Prešernom pod Južnim križem
Toda eno podjetje nas še vse čaka: da ustvarimo v pluralizmu demokratično, svobodno, samostojno slovensko državo, ki nam bo primerno ognjišče, izhodišče in zatočišče v skupnem življenju.
Kaj pa mednarodno-politični trenutek?
Mešanica žalosti in svete (velikokrat na druge včasih tudi nase), me obdaja, ko se spomnim na Župančičeve verze: „Obsojeni na molk v posvetu narodov / od daleč gledamo, ko svet gradijo nov, / v svobode sveto pesem dano ni / upletati nam svojih melodij.“
Res smo bili dolgo vrsto stoletij obsojeni na molk, bil je torej nekdo, ki nam ni pustil govoriti. Ni da bi delali eksegezo pesnikovih verzov, toda lahko bi pesnik dejal „obsojeni na izginjenje“, kot je izginil že marsikateri narod. Toda mi smo bili obsojeni na molk, rekel bi, samo na molk, kajti bili smo in smo še. Stoletja se je to ponavljalo. Ta molk je bil ploden, kot sem dejal v začetku, in smo ob njem rasli. „Od daleč gledamo, ko svet gradijo nov...“ Kako od daleč? Od daleč, ker smo bili potisnjeni nazaj, ali od daleč, ker se sami nismo znali približati, četudi z uporabo komolcev? „Gledamo...“, kako gradijo. Samo gledamo ali tudi sodelujemo? Prej sem dejal, da je v evropsko miselnost vtisnjeno tudi naše duhovno obličje. Torej le nismo samo „gledali“. Pa vendar, svet so gradili brez nas oz. z nami, kot objektom ne kot s subjektom. Je bil ta svet nov! V Prešernovi dobi je Metternich gradil novi stari svet, dejansko je restavriral prejšnjega. Z njegovim padcem se je 1848. leta idejno odprla nova možnost, političnih realizacij za nas pa v zunanjem pogledu ni prinesla. Po prvi svetovni vojni so spet gradili nov svet in tako tudi po drugi. V sveto pesem svobode se naše melodija ni smela vplesti in se še do danes ni. Obsojeni, je dejal pesnik. Kaj pa, če smo tudi mi pripomogli kaj k temu stanju s storitvami ali opustitvami?
Včasih smo bili kot nespametne device v Svetem pismu. Nadarjeni smo nič manj kot drugi, velikokrat pa bolj kulturni, delavni in solidni. Toda ko napoči trenutek, nas ta najde brez olja za svetilke in nepripravljene. Učimo se iz preteklosti! Kako bo prihodnjič? Za današnji svet ne moremo reči, da je nespremenljiv. Morda prav nasprotno. Tendenca prizadevanj je sicer v ohranjanju in stabilnosti, a čeprav je to konstanta v mednarodnem zadržanju, je tudi res, da se vsak sistem, vsaka tvorba nekoč izčrpa. Včasih se to dogodi prej, včasih pozneje, a je neizogibno. Tudi danes smo ljudje še vedno ljudje in zato se ne smemo varati z mislijo, da je sedaj zagotovo vsaka možnost preurejanja sveta izključena.
Če je samostojnost Slovenije eno bistvenih hotenj današnjega slovenskega človeka, posebno mlajšega, ima to tudi nujno soodnostnost na mednarodnem odru ali prizorišču. O tem se morda še ni dosti govorilo, ker je res, da brez notranje utrditve tudi zunanje projekcije ne more biti. Pa je nujno, da skupaj z notranjimi dejavniki mislimo na zunanjo obliko naše navzočnosti v svetu in jo razvijamo za uveljavljanje naših funkcij v posvetu narodov. Preveč govorimo o svoji majhnosti. „Nesmrtni geniji, ki v tebi dišejo in tvojih abeced razlago pišejo. / Človeštvu v srca, kot ozvezdja v mrak / narodu vsakemu so dali znak / poslanstva svojega, svoj red / in potrdilo za ta svet.“ Tako kot je vsak človek enkraten in neponovljiv ter ima v očeh Stvarnika tudi svoje osebno poslanstvo v človeški družbi, imajo narodi, veliki ali majhni, svoj smisel obstoja, če smo na svojem kraju in v svojem času, smo lahko prepričani, da je to zato, ker imamo prav tam in prav takrat svetu nekaj dati, in to kot subjekt ne kfot objekt.
Če Slovenci na tem kraju in v tem času ne bomo prevzeli nase odgovornosti prav za ta kraj in za ta čas, ki nam je dan v upravo, če ne bomo sami skrbeli za svojo varnost in svoje koristi, je zaman razpravljati o mogočih izhodih In rešitvah, če ne pokažemo dejansko svoje trdoživosti, bo lahko vsak mislil, da nam je vseeno, kako in v kakšnem sklopu živimo, ter, da lahko z nami dela, kakor se mu ljubi, nas vtakne za to ali ono mejo ali jo potegne čez nas. Biti moramo realisti in upoštevati nizko število prebivalstva in skopo od-
merjeno ozemlje, a to ne zato, da bi si s tem sami rezali peruti poguma in borbenega duha, temveč, da nas bo ta zunanja pomanjkljivost podžigala in vnemala v neprestani čuječnosti, pripravljenosti in iznajdljivosti, da bomo ob prisluškovanju časa v pravem trenutku napravili pravilne ukrepe in sprejeli modre odločitve. V tem pogledu si moramo izdelati strategijo majhne države, upoštevajoč izkušnje drugih v zgodovini in prispevajoč lastna dognanja.
Naj pred koncem 'omenim še pomembno vprašanje enotnega slovenskega kulturnega prostora. Lahka bi mi kdo očital, da nisem o tem nič govoril. Vendar ali nisem morda ves čas govoril o slovenskem duhovnem prostoru? Govoril sem o slovenski kulturi z vsem kar ta pojem vsebuje. Govoril o enotnosti, ki se mi zdi, da je vedno večja in močnejša v temeljnih postavkah. Govoril sem o prostoru, dejansko o prostoru brez omejitev. In končno, govoril sem o slovenstvu, ki je zame izhodišče vsega. Slovenski kulturni prostor namreč že obstoji, odkar smo Slovenci začeli ustvarjati in kjer smo ustvarjali ali ustvarjamo. Ta prostor je naravno pluralen in zato tudi bogat. Ne vem, kako je ta ideja prav v zadnjem času udarila tako močno na dan niti kdo ji je botroval. Toda menim, da tega prostora ni treba šele ustvarjati. Samo osvestiti se ga moramo, morda delno obnoviti in okrepiti, predvsem pa tisti del tega prostora, ki je v osrednji Sloveniji, osvoboditi. Brez svobode imamo lahko velik prostor, a ta je ječa, v njej pa noč temna, ki tare duha, brez katerega se nič ne oživlja.
Menim, da imamo vsi vtis, da se bližamo novi prelomnici časov. Zato je lahko naš čas velik in poln možnosti. Resnično velik pa bo ta čas, če bomo mi znali biti veliki v vsem. Vzrokov za navdušenje in obup je veliko. Klasično je reči, da je krščanski idealizem edini pravi realizem.
Na podlagi tega lahko upamo kot Prešeren, da „vremena Kranjcem bodo se zjasnile, / jim milši zvezde kakor zdaj sijale1, / jim pesmi bolj sloveče se glasile..."
Do tedaj pa: „Dokaj dni / naj ‘živi Bog, / kar nas dobrih je ljudi.“
Konec